54
ARJ11V j XII 1989
Lii.li registra (urnih kazal aii dosedanjih pcpisov.
Probicmi, ki nastajajo ob urcjauju in popisovanju, dovolj naborno kažejo, da ni mogoče pričakovati Šablon-skega dela pri občinskih fondih. Vsi omenjeni dejavniki pogojujejo specifičen pristop k vsakemu fondu posebej. Meutcm ko obravnavamo fond ncKe obline kot samostojno celoto, ki ga je krojila usoda v času nastajanja, v Času pred prihodom v arhiv in v arhivu samem, pa ne smemo pozabiti, da sestavljajo vsi ti fondi svojo zaključene celoto S prispevkom sem poizkuSala le nakazati probleme, s katerimi se srečujemo pri leni uelu, ugotovitve, ki so nastale pri dosedanji strokovni obdelavi ter možnosti za čimboljSo usklajenost med arhivi ki skrbimo za to arhivsko grauivo.
Arhivski fondovi i zbirke u SFRJ, 3R Hrvatska, Beograd 1984
-	V^nda Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola 1977 1988
-	Felice Perroni, liiveiitnrio generale delle earte consérvate nel R Archivio di Stato di Trieste e nello sezione d'Archivio di Stato di Fiiinie, Trieste 1933
L Arehivio storico provinciale di Gorizia (informativni vodič)
Guida generale degli Archivi di Stato itaiiani. II, Roma 1983
-	Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripo močkov za raziskave arhivskega g;adiva (Ur 1. SIÎS, it. II, 1983)
OPOMBA UREDNIŠTVA
LITERATURA
— Referat avtorice na Arhivskem dnevu Slovenija. Arhivski fondovi i zbirke u SFRj, SR Slovenija Furlanija - Julijska Krajina v Ljubljani 22 novembra Beograd 1984	'	1988
Arh vsko gradivo, 1.1 nam ga zapu a. o svetovalne službe na osnovr h šolah
V tasta Tui
Odločanje c teži in vrednosti arhivskega gradiv?, ki ga oomo trajno ohranili zgodovini, vedno znova izpričuje, daje resnično eno najtežjih ir najzahtevnejših arhivisto-vili opravil. Često se v večji meri kot pri se r.e dokončno prečiščenem gradivu v arhivu s tem problemoir spopadamo na terenu, ob nastajajočih, mladih dok:ime.itih. Tako nas odbiranje, celo odbiranje arhivskega gradiva pri 7. nekaterih vidikov manj zahtevnih ustvarjalcih kot so Sok- po že večkrat prereSetanih, na novo in detaljno pre-gieaanih ter preučenih navodilih ki dijejo s strokovne arhivistične plati ustvatjaleu napotek in zav?zo da bo ohranil in izročil zgodovinskemu arhivu res tisti del kulturne dediščine, ki bo pri preučevanju preteklosti nepogrešljiv, postavljajo v marsikateri dvom in pieteh-tanje nrejinjili odločitev
Z oiganizirano, v zapisih samostojno zajelo šolsko svetovalno službo in z gtadivom njenih strokovnih dehv-cev ali timov, ki ga, kot pravi zakon o osnovni Soli, sestavljajo psilnlog, pedagog, socialni delavec in socic'og. se navodila za odbiranje arhivskega gradiva pri šolali Se niso posebej ukvarjala, ali vsaj kakSnc objave v arliivisti-čni literaturi ni zaslediti Ker pa je, kot kažejo izk jSnje, vpliv dela Šolske svetovalne službe na Šolah občuten, bi njenega gradiv? ob izboru ne kazalo obiti. Predvsem bi mu sodilo posvetiti večjo pozornost spričo novnjSe ga nastanka te dejavnosti. Nično gradivo bo gotovo zanimivo in koristno pn raziskavah svetovalnih deiavcev, oziroma pri preučevanju in analiziranju zgodovinskega razvoja dejavnosti kot celotc ali njenih posarmčnib delov in specifične problematike. Glede na *o. da je gradivo mia('egj nasianka, stroke pa se v veliicem in dina mičnem razvoju, se Se ni ah zelo skromno, pojavila po-
treba po enotnem vnileuju velikega dela nastajajoče do kumcniaeijc. Svetovalni delavci se, kar je razumljivo, v polni meri ukvaijajo z vsebino dela in jim v največ primerih gradivo služi le, dokler je iz praktičnih potreb aktualno Nemalokiat so gradivo, kije s staliSča varovanja integritete osebnosti zaupne narave, že uničili, čeravno bi bilo katero v časovni odmiiknjsnosti verjetno zanimivo za razvoj stroke ali načina dela njenih predstavnikov.
Tudi zakonooaja je zelo SKopa, ko omenja gradivo, ki ga ustvarja Šolska svetovalna služba.
RazvitejSo in z izkuSnjami obogateno dejavnost imajo le večje Sole.
Zamdi različne zastopanosti svetovalnih sluib pri Šolali in neenotnega dela z vodenjem in odipganjem pripadajoče dokumentacije, saj so nekatere uspele dodobra razviti dejavnost in odgovorno opravljajo deia tudi za liste, ki si lastni!, svetovalnih delaveev ne morejo privoščiti, smo. di bi se pri ugotavljanju vseii možnih pojavnih zvrsti dokumentov razumeli, skupaj s predstavniki nekaterih večjih osnovnih Sol naSega območja in s pomočjo koor dinatoija p,i organizacijski enoti Zavoda za Šolstvo SRS v Novi Gorici ablikovdi več vsebinski1! sklopom nastajajočih zapisov
Tako oblikovane celote naj bi tudi v prihodnje predstavljale orientacijo pri odlaganju ir. odbiranju gradiva. Ob upoštevanju uveljavljenih kriterijev za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega graulva od pomembnosti vsebine, časa nastanka, ohranjenosti, oblikovnih posebnosti in ponavljanja podatkov do vzročne zastopanosti, sta si obseg in Število zvrsti posameznih skbpov z,manj-
ARHIVI X'l 1989
121
Sala. Gradivo, ki naj bigav celoti, delno ali vzročno odbrali, je zajeto v sledečem seznamu
1.	Dokumentacija o posameznem učencu (dosje učenca):
- osebni list Šolskega novinca
prijavni ali vpisni list s splošnimi podatKi o učcncu
anamneza Šolskega novinca
testi (prve strani)
skala osebnostne zrelosti
uradna poročila o učencu
zapisi in zabeležke opazovanj svetovanj, razgovorov svetovalne službe z učencem, starši, učiteiji in drugimi svetovalnimi delavci (vzročno)
2.	Zbirni podatki o učercili ene ali več gencracij analiza generacije za norma'i zanj o prvega in petega
razreda
zbinik podatkov za poklicno usmerjanje s prilogami in EKOŠ soeiogrami
.'azličnc analize (učne navade, prosti čas, prehrana, nteresi. socialne strukture učence", analize testa Šolskih novincev Eolskega uspeha, testa POS, I'M, TIPI) testi besednega zaklada (vzročno)
3.	Gradivo nastalo oh delu s posameznikom ali sku pin o
- rezultati daign. pLCizkuSenj (WISH testi - prva str., risbe, likovni testi in narekil (vzorčno)
vaje za delo z. učenci s specifičnimi težavami (vzročno)
4.	Drugo gradiv o
letna poročila delavcev v svetovalni službi Sole lastna predavanja
zapisniki delovnih sestankov svetovalnih delavcev
Predstavljen predlog arhivskega gradiva, ki naj bi dopolnil navodilo za odbiranje za zgodovine pomembnih dokumentov, nastajajočih pri osnovnih Šolah, jc, glede na informacije svetovalnih služb Sol naScga območja in glede na nivo uporabe kriterijev za odbiranje s stališča pristojnega arhivista, le eden izmed možnih predlogov. Ne da bi se zavzemala za uniformiranost dela v arhivih, menim, da bi bilo potrebno izkuSnjc pri tovrstnem delu med arhivi medsebujno izmenjavati in dograjevati, bodisi s pomočjo delovnih skupin pri Arhivskem druS'vu Slovenije ali same matične službe ftriiiva Sli Slovenije; sicer pa je bila za tak način dela na zborovanju arhivskih dclnvccv v Portorožu zadolžena koordinacija slovenskih arhivov.
Pr kaz gradiva Krovnega n obunskeca ljudskega odbora Polhov Gradec
Tatjana Šenk
Zapis, ki je pred nami prikamje gradivo najnižjih upravnih organov v letih I945--1955 na primeru gradiva krajevnega ljudskega odbora (KLO) in občinskega ljudski ga odbora CObl O) v Polhovem Gradcu. Ilkratijc to tudi opis problemov urejanja m popisovanja take vrste gradiva.
V arhivih se nahaja precejšnje število fondov KLO in ObLO, zato tre je zanimalo vprašanje, koliko ljudje iSčcjo podatke v teh fondih in s kakšnim namenom. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enota Ljubljana je v letih 1985 1983 v teh fondih iskalo podatke 57 ljudi, od tega 27 v fondih KLO in 30 v fondih ObLO V raz-'skovalnc namene jc gradivo uporabljalo 16 upornimi-kov (predvsem etnologi, zgodovinarji, dijaki), za prak tične potrebe pa je gradivo iskalo 41 uporabnikov (potrdila za uveljavitev delovne dobe o opravljanju obrti zemljiško- pravne zadeve in podobno). To raiiineijc je razumljivo, saj bo vrednost gradiva za raziskovalne namene rasla Se le z leti, kajti sele določena oddaljenost od dogedkov prinese večje caninianje za arhivsko gradivo. Zato moramo arhivisti, kljub jasnemu določilu, da hranimo gradivo predvsem za potrebe znanosti in kultu re, upoštevati tudi tiste kategorije gradiva, ki imajo praktični in ne samo trajni pomen.1 Odgovora na vpra 3ai,je aii so posamezniki dobili dovolj podatkov v gradivu nisem iskala ker sem hotela le prikazati, koliko upora-Dniki iSčcjo gradivo teli fondov in v kakSne namene.
Uporabniki torej pri mlajšem gradivu iščejo podatke predvsem zarad; praktičnih potreb, tisti, ki pa b: radi dobili podatke za krajevne zgodovino, dobijo v fondih krajevnih ljudskih odborov le osnovno informacijo, naprej pa morajo iskati v fondih viSjih oblastnih organov V fondih občinskih ljudskih odborov nijdejo nekoliko več kvalitetnega gradiva, predvsem po 'etu 1^55, ko se tudi pristojnosti občin povečajo.
Da bi odgovorila na vpraSanje, katere kategorije gradiva uporabniki lahko pričakujejo v fondih KLO in OhLO sem sc odločila, da zapiSein konkreten prikaz gradiva, ki sc nahaja v fondih KLO in OhLO Polhov Gradcc.
1. L pravno-teritorialni razvoj na nodročju Polhovega
Gradca
V času NOB so tudi na območju Polhovega Grauca začeli organizirati ljudsko oblast, kljub velikin problemom zaradi številnih domobranskih, postojank 2 Okrožni odhor OF za Notranjsko jc v letu 1944 ua tem teritoriju organiziral rajonske odbore Vihnika, Dobrova in Morji 1 Polhov Gradcc jc bil najprej v okviru rajona Dobro va, nato Horjula. Ko so jeseni 1744 organizirali Okra Vrhnika jc celotno območje pripadlo temu okraje,* Tako jc v začetku leta 1945 KNOO Polhov Gradec sodil k Okraju Vrhnika in jc nato bil septembra 1345 z