oođnsKi___ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodirrjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec.k, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih Jjudi in občanov občine Domžale. DOM2ALE. 27. 6. 1983, Leto XXII, Št. 10 • PRED 4. JULIJEM - DNEVOM BORCA Igla — šivanka ga je rešila smrti Politični biro Centralnega komiteja Komunistične partije je 4. julija 1941 sprejel smernice, ki so določale, da je v vsej Jugoslaviji treba preiti iz priprav v neposredno oboroženo vstajo. V spomin na sprejem te odločitve praznujemo 4. julij - Dan borca. Mi pa smo se odločili, da v spomin ha te slavne dni nase revolucije objavimo skrajšani pogovor našega dopisnika Novak Jožeta z borcem Krnic Jože tom - Sokolom. Jože Krulc, po domače Krulčev ata iz Dunaja - Ccšnjice 28 pri Moravčah je sin srednje velikega posestnika, ki se kljub visoki starosti še dobro spominja začetka leta 1942, ko se je v bližini domačije prvič pogovarjal s partizani. To je obenem pomenilo začetek njegovega organiziranega dela za partizane, v katerem je sodeloval skupaj s Kos Maksom in Pistotnik Cirilom. Na terenu je Jože' delal vse do avgusta 1943, ko je bil mobiliziran v Kamniško zasavski bataljon. Dobro se spominaj ustanovitve Slandrobe brigade 6. avgusta 1943, dodeljen pa je bil v 3. bataljon te brigade. S Sipka so odšli nazaj na Moravsko, od tu pa proti Novemu mestu, kjer so bili ob razpadu italijanske vojske. Del te so razorožili, nato pa se podali na Hrvatsko in spet nazaj proti Kočevju, zimo pa so preživeli na Gorjancih ter se spomladi leta 1944 srdito spopadli z Nemci na Trški gori. Iz Dolenjske je bil Jože poslan s tremi borci na območje Moravske doline, kjer se je na prelomu leta 1944 zdravil v bunkerju nad Češnjicami, potem pa še v bunkerju Revirje. V začetku leta 1945 so njega in še dva tovariša napadli Nemci. Jože je bil ob tem spopadu hudo ranjen v nogo in se je komaj privlekel domov. Skritega nad hlevom je zdravil partizanski zdravnik Kladva in mu dajal injekcije proti zastrupitvi, ker se mu je v rani nabiral gnoj. Kljub obiskom tudi doktor Komatarja iz Lukovice se je rana zastrupila in le bolničarju Matevžkovernu Jožetu iz Straže pri Moravčah se mora zahvaliti za svoje življenje. Z razkuženo domačo dolgo šivanko mu je predrl rano na nogi in kmalu je bilo bolje. Pri zdravljenju je pomagala tudi takratna babica Ana Štefan, ki je tudi sicer obiskovala in prevezovala ranjence na terenu. Babica Ana se spominja svojih dolgih poti iz Moravč preko gozda v Cešnjice, po snežnih zametih v stalni nevarnosti, da bi jo kdo izdal. Ko se je Jože docela pozdravil je bil konec vojne že na pragu, pa seje še vedno povezoval s partizansko vojsko, obiskovali so ga borci in terenci, popolnoma zdrav pa ni bil nikoli in je danes 50 % invalid. Po osvoboditvi je ostal na kmetiji, sodeloval pri izgradnji porušenih vasi, bil ljudski tožilec in odbornik, član organov pri krajevnem odboru ZZB NOV, član čebelarskega društva in za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Je tudi član društ-a upokojencev in z ženo se redno udeležujeta izletov, proslav, prireditev, pa tudi na morje odhajata. Velikokrat ju obiščejo otroci in Jože si želi le: „Bojim se, da bi mladi rod pozabil na čase, ki so nam jih prinesli nacisti in njihovi pomagači in na naš boj proti vsem sovražnikom. Nikoli več si ne želim vojne, ker je bilo tedaj prelite mnogo krvi, padlo je nešteto borcev, zato si želim, da v naši socialistični Jugoslaviji še dolgo let živimo v miru." Družini Krulc, ki je 25.4.1982 na slavnosti v Moravčah od okrajnega odbora Litija prejela posebno priznanje za nesebičen prispevek k zmagi, želimo še mnogo zdravja in dobrega 'počutja med krajani, so borci in tovariši. Goste, kijih je v Slovenijo iz Srbije pripeljal Vlak bratstva in enotnosti, je sprejel tudi predsednik skupščine občine Karel Kušar. Gosti so v spomin na obisk v domžalski občini prejeli knjigo „Zbornik občine Domžale." Gostje iz Srbije med nami! _ V začetku meseca junija so prišli z vlakom bratstva in enotnosti v Slovenijo na obisk tisti srbski prijatelji in njihovi svojci, ki so med drugo svetovno vojno sprejeli v Srbiji na svoje domove slovenske izgnance. Teh je bilo tudi iz nase občine precej. Tokrat je ob siceršnjih slovenskih prireditvah, ki so jih gostom iz Srbije pripravili na republiški ravni, pripravil sprejem za 27 gostov in njihovih gostiteljev tudi predsednik Sob Domžale Karel Kušar. V pozdravnem govoru je med drugim dejal: Čeprav po več kot 40-ih letih polagoma prihaja do sprememb generacij, pa ne more in ne bo nikoli utonilo v pozabo vse tisto, kar je bilo prisotno v srcih ljudi, katere je sovražnik poslal na pot izgnanstva, trpljenja, pomanjkanja in večnega strahu pred vsakim novim jutrom. Toda v tem prekletstvu pa sovražnik ni niti pomislil na. to, da se bodo za neštete izgnance iz Slovenije na široko odprla ne samo vrata, ampak tudi srca ljudi v daljnji Srbiji, da bodo želje po svobodi popolnoma enake in da bodo kot drobni plameni večno žareli ob skupnih ognjiščih. Kdo bi mogel z besedami povedati vsa tista čustva, Id so združevala ljudi, kdo bi lahko opisal neomajno vero in prepričanje v svobodno mišljenje, kdo bi lahko razbral v očeh bolečino in hrepenenje po domači zemlji, tiste solze, ki so bile izraz zahvale za skromno zavetišče, za košček kruha, toplega mleka in domače prijazne besede. Resnično, kdo bi to lahko storil? Globoko sem prepričan, da samo tisti, ki so na lastni koži občutili gorje, ki so bili vse življenje navajeni trdega dela in ki so že pred vojno občutili zapostavljanje in si prizadevali spreminjati pogoje življenja z lastnim bojem in prepričanjem, da nov čas mora priti, da bo v krvavi vojni ostal tisti, ki ljubi domovino in ki je pripravljen ponuditi streho in zavetje tudi tistemu, ki je dom in domovino izgubil. To ste bili vi, vaše matere, očetje, sestre in bratje, to so bile tiste družine v Srbiji, ki so čutile bratsko nagnjenje do Slovencev, do vseh tistih, ki so bili iztrgani z domače zemlje. Gostom so razdelili tudi knjige „Zbornik občine Domžale", prireditev pa so ob ubranem petju Stobljanskega okteta sklenili v tovariškem vzdušju na družabnem srečanju. Brojan 20. junij — dan civilne zaščite Skupni interesi in obveznosti na področju nadaljnega razvoja civilne zaščite kot strateške komponente in dela sistema splošne ljudske obrambe so vplivali, da so se izvršni sveti skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter Zvezni izvršni svet dogovorili o razglasitvi 20. junija za DAN CIVILNE ZAŠČITE SFRJ. S tem dogovorom sta ustanovljeni tudi značka in plaketa civilne zaščite. Neposredni razlog, da so udeleženci dogovora soglašali, da se 20. junij razglasi za Dan civilne zaščite je, da je bila dvajsetega junija 1955 z Zakonom o narodni obrambi prvič normativno — pravno opredeljena civilna zaščita kot sistem in del splošne ljudske obrambe. Dan civilne zaščite označujemo vsako leto z mnogimi delovnimi aktivnostmi in pregledi na tem področju. V te aktivnosti se vključujejo poleg štabov in enot civilne zaščite tudi druge družbene strukture, katerih sodelovanje pri reševanju in zaščiti je posebnega pomena. Občinski štab za civilno zaščito priporoča, da naj bodo letošnje aktivnosti ob Dnevu civilne zaščite v naši občini pretežno delovnega značaja. Ob DNEVU CIVILNE ZAŠČITE čestitamo vsem pripadnikom vodstev in enot civilne zaščite! Občinski štab za civilno zaščito LJUDJE IN ZEMLJA: Začetek žetve in odkupa pšenice 1983 se naglo približuje. Ali so odpravljene tudi pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri odkupu pšenice lani zlasti v silosu Vir? Pri tem mislimo predvsem na vzorčevanje in sprotno ugotavljanje procenta vlažnosti in kvalitete odkupljene pšenice. Tega problema, kot so nam zagotovili predstavniki Žita Ljubljana na regijskem posvetu o odkupu pšenice, letos ne bo. Nabavili so namreč posebne elektronske aparate, ki bodo v nekaj minutah določili procent vlažnosti, primesi in hI teže vzorca. Prevzem letošnje pšenice s področja občine Domžale se bo vršil v silosu Vir in sicer od 7. do 23. ure. Prevzem bo možen tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih v času intenzivne žetve. Ob oddaji žita bo od dobavitelja kmeta odgovorna oseba Emone Kmetijske kooperacije Domžale vzela povprečni vzorec pšenice v teži 1,5 kg, ga pakirala v polietilensko vrečko ter opremila s potrebnimi podatki. Vzorec bodo analizirali takoj, tako, da bo dobavitelj izvid o analizi prejel v nekaj minutah. Pšenice pridelovalca, ki bo oddal mavj kot 50 kg pšenice praviloma ne vzorčijo, razen če bo sumljive kvalitete. Prevlažno pšenico bodo dosuševali, pri čemer stroške sušenja krijeta kupec in prodajalec 50 : 50. Stroški sušenja so naslednji: - nad 15 % vlage 0,50 din/kg - nad 16 % vlage 0,60 din/kg - za vsak nadaljnji % 0,1 din/kg Pri kvaliteti pšenice je treba opozoriti zlasti na to, da ne bodo sprejemali pšenice, ki bo imela zadah po zatohlo-sti ali pa bo nakaljena. Pridelovalec pšenice bo od organizatorja proizvodnje prejel 0,45 din/kg za kritje stroškov prevoza. Prav tako kot lansko leto pridelovalcu lahko za krmo lastne živine zamenjajo pšenico za koruzo v količinskem razmerju 1 : 1, ter v vrednosti 1 : 1,3 v korist pšenice. Pridelovalec dobi za 1 kg oddane pšenice: -zal. klaso 15,00 din -zali. klaso 14,00din -za III. klaso 13,00 din Poleg tega še 1,00 din premije za pšenico in 1,00 din premije za gnojilo, kar pa je bilo realizirano že leta 1982. Pšenico bodo odkupovali kot drugoklasno, razen če bo dobavitelj zahteval analizo za I. klaso. Kmetijski inšpektor: Ljubo Bračič Začetek žetve se naglo približuje. Opravičilo bralcem Bralcem in avtorjem prispevkov za naš časopis se opravičujemo Ker zaradi pomanjkanja časopisnega papirja nismo mogli objaviti vseh člankov. Tovarna Đuro Salaj iz Krškega tiskarni zagotavlja močno okrnjene količine, zato bo tak položaj trajal še nekaj časa. Uredništvo 48485323482323482348232348912323482323232323 4fc PRED SEKCIJSKO RAZPRAVO O INFORMIRANJU Že na nekaj sestankih v okviru dejavnosti OK SZDL Domžale in na Svetu za informiranje, kakor tudi v posameznih krajevnih skupnostih smo razpravljali o aktualnih vprašanjih izhajanja našega časopisa. Zahteve, da bi objavljali v celoti pregled dogodkov cele občine po tematikah, področjih, klubski in društveni dejavnosti so mnogotere, zato jim ne moremo v celoti zadostiti. Glede na razvejanost dopisniške mreže, dopisnikov s terena in glede na potrebe po informacijah s posameznih področij, skušamo uresničevati že sprejeto vsebinsko zasnovo. Le-ta točno opredeljuje vsebino našega časopisa, ki ga OK SZDL za potrebe 12700 gospodinjstev naše občine izdaja. Dopisniki, kje ste? Uredniški odbor, ki se pred vsako številko Občinskega poročevalca redno sestaja, se dobro zaveda, da je moč doseči kakovost takega časopisa kakršen je naš, le z razvejano dopisni ško mrežo, ki zmore seči vsak. kraj naše občine. Tega seveda v naši občini še zdaleč nismo dosegli, tako da dopisniki -pokrivajo le del potrebnega področja. Mnogokrat prihajajo s terena- zahteve, da naj določene sestanke, probleme, dosežke in zanimivosti na terenu obravnava nekdo iz Domžal, vendar takega človeka v Domžalah preprosto ni, kajti pri Občinskem poročevalcu ni nikogar, ki bi profesionalno delal na glasilu. Kraji, ki si niso uspeli (KS), zagotoviti človeka za informiranje, mnogokrat po krivici izpadejo s svojimi aktualnostmi iz časopisa, kjer bi njihovo delo sicer moralo biti prikazano. Po drugi strani pa imamo v občini kraje, kjer so uspeli najti dopisnika; tak primer je v KS Vrhpolje-Zalog, kjer dopisnik Jože Novak v celoti pokriva območje svoje KS in je zategadelj ta KS v časopisu ustrezno prisotna. Ko bodo v ostalih KS našli dopisnika, ki bi se javljal s kratkimi prispevki, bodo tudi te KS, lahko ustrezno prisotne na straneh časopis. V enaki meri to velja za dejavnost interesnih združenj, klubov, zvez, delovnih organizacij, šol in drugih, ki se želijo tako ali drugače predstaviti. Zakaj smo tako forumski? Bralci na terenu nam mnogokrat očitajo, da smo pri urejanju našega glasila pretirano forumski ter da nas zaradi tega nihče več (ali le malokdo) bere. Vsem tem moramo povedati, da je namen izdajanja glasila informacijsko v celoti pokriti prostor občine. Ob tem moramo poleg rednega gradiva za občinski poročevalec izdajati še uradno glasilo URADNI VESTNIK in pa delegatsko prilogo DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC. Ob vsem omenjenem pa prihaja nenehno še do zahtev, ki jih posredujejo podpisniki samoupravnega sporazuma o financiranju Občinskega poročevalca. Ti podpisniki za izhajanje časopisa odvajajo med letom po posebnem ključu določena sredstva, v zameno za to pa zahtevajo od uredništva objavo svojih, zvečine forumskih materialov. Vsi ti materiali, samoupravni sporazumi, družbeni dogovori, normativni in drugi splošni akti morajo biti največkrat objavljeni zaradi zahteve, da objavljeni dokument prične veljati šele po objavi v Občinskem poročevalcu. Tako včasih nanese, da je mnogo takih zahtev, da so ta gradiva obsežna, nezanimiva in da jih nihče ne bere. Seveda se zavedamo, tudi mi, da so take številke OP nezanimive, vendar doslej nismo uspeli doseči, da bi uradno prilogo URADNI VESTNIK tiskali kje drugje, isto pa velja tudi za DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC. Uredniški odbor zatorej soglaša z ugotovitvami, da je ob takšni trojni zahtevi posamezna številka nezanimiva in med' občani premalo brana. Kdaj izhajamo? Načeloma naš časopis izhaja dvakrat mesečno, četudi se večkrat zgodi; da zaradi objektivnih okoliščin -to načelo ne velja, prizadevamo pa si, da bi letno izdali najmanj 17 številk, kajti v poletnih dveh mesecih ne izhajamo. Kar zadeva količino objavljenih gradiv, moramo reči, da dinamično močno presegamo predvideni plan strani, saj smo v obdobju januar -maj 1983 presegli planirano število strani za 60 %. Uredniški odbor si je na pobudo OK SZDL zastavil izrecno nalogo izhajati v dveh rednih mesečnih terrmnih, kar nam nekaj časa že uspeva. Od kod dobiti denar? Že pred leti so družbenopolitične organizacije in skupnosti, interesne skupnosti in drugi podpisali samoupravni sporazum o financiranju Občinskega poročevalca, iz katerega seveda izhajajo tudi obveznosti. Te obveznosti pa so zaradi nenehnih podražitev tiskarskih storitev in papirja vse večje, iz tega pa izhaja, da bi morali tudi podpisniki prispevati za izhajanje časopisa čedalje več denarja. Podpisniki samoupravnega sporazuma pa imajo celo iz leta v leto za ta namen manj denarja, tako da prihaja pri financiranju časopisa do paradoksnega položaja. Denar za izid posamezne številke „posoja" celo kolektiv Delavske univerze, ki je sicer samo posredovalec tehničnih, tiskarskih in drugih uslug pri izhajanju časopisa. Na dlani je, da bomo morali vprašanjem financiranja posvetiti posebno pozornost, saj je današnje stanje navzdržno in resnično ogroža normalen, nadaljnji potek izhajanja. Kakšni so naši honorarji? V skladu z zgoraj opisano situacijo potekajo tudi vprašanja urejanja honoriranja. Honorarji so popolnoma nestimulativni, saj ugotavljamo, da ga skorajda ni časopisa, ki bi zmogel izhajati ob tako Skromnih honorarjih za pisce prispevkov; enako pa velja tudi, za odgovornega, glavnega in tehničnega urednika. Prav zato je lahko cena enega izvoda najcenejša v Sloveniji med podobnimi časopisi. Sicer pe je že dlje časa prisotna želja, da bi imeli pri časopisu vsaj enega stalnega redno zaposlenega sodelavca, ki bi lahko opravljal v celoti svoje delo za časopis. Upamo, da bo to uresničljivo že v prihodnjem letu. Zakaj naš časopis zamuja? Občani naše občine se vsakodnevno pritožujejo na različne naslove in tudi na našega, ker ne prejemajo svojega časopisa redno ob njegovem izidu ali neposredno po njem. Osnovna težava je v tem, da delavci PTT TOZD Domžale iz različnih vzrokov doslej niso znali, hoteli ali mogli organizirati raznosa celotne količine OP v kratkem času neposredno po izidu kljub temu, da so svoje storitve fakturirali. Resnici na ljubo pa velja povedati, da je časopis mnogokrat prispel na pošto v času delovnih konic poštarjev in pa to, da za svoje delo pri raznašanju časopisa niso bili stimulirani v toliki meri, da bi bilo to sploh omembe vredno. Zgodilo pa se tudi je, da je časopis prispel na pošto dan ali dva po datumu, ki je bil napisan v glavi konkretne številke. V teh dneh poteka intenzivno dogovarjanje med Delavsko univerzo na eni in PTT TOZD Domžale na drugi strani glede ustrezne pogodbe, ki bo točno opredelila pravice in dolžnosti obeh strank; tako glede tiskanja in izhajanja, kot tudi raznašanja in sankcij v zvezi z njim. Kako naprej? V OK SZDL Domžale, Uredniškem odboru in v Uredništvu želimo, da bi časopis še napredoval, da bi v večji meri ustrezal željam čimvečjega števila bralcev ter da bi segel s svojimi članki na čim več področij. Trudili smo se že v preteklosti, saj smo pred kratkim spremenili format časopisa, prepustili urejanje kulturne in športne strani strokovnjakom z obeh področij, uvedli nove rubrike ter težili v okviru zgoraj omenjenih delovnih pogojev k čim večji pestrosti časopisa. Seveda želimo to delo nadaljevati tudi naprej, zato OK SZDL Domžale pripravljamo sekcijsko razpravo, ki bo v celoti namenjena širši osvetlitvi zgoraj zgolj nakazanih vprašanj. giavna urednica Vera Vojska odgovorni urednik Matjaž Brojan Svečan podpis listine o prenašanju tradicij NOB tudi v taborniško organizacijo. Tov. Alfonz Avbelj - Savo in Janez Cerar podpisujeta listino.^ LEPA IN ZANIMIVA PRIREDITEV: Taborniki bodo tudi ohranjevali vrednote NOB Ni naključje, da je bila prav na Dan mladosti - 25. maja 1983 v sejni dvorani občine Domžale izredno prijetna mladostna in spodbudna prireditev. Združenje zveze borcev občine Domžale in Zveza tabornikov občine Domžale sta ob 17. uri ob navzočnosti treh odredov tabornikov iz Radomelj, Mengša in Domžal v okviru občinskega praznika podpisale Listino o ohranjanju, razvijanju in prenašanju vrednot NOB in revolucije v taborniške organizacije občine Domžale. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja zveze borcev (ZZB) občine Domžale tov. Alfonz Avbelj-Savo, ki je v imenu zveze borcev in v svojem imenu čestital prvi taborniški organizaciji v občini, ki bo letos slavila 30-letnico svojega dela. Zahvalil se je tudi za veliko delo, ki ga opravlja ta mogočna organizacija, ki šteje v SRS nad 30.000 članov, v domžalski občini pa 500 članov. Prva taka organizacija je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1921; v naslednjih letih pa že po celi Sloveniji. Domžalski taborniki, ki nosijo ime Odred skalnih taborov, bodo dne 6. decembra 1983 slavili 30.1etnico ustanovitve. V začetku se je v taborniški organizaciji Domžale vključevala mladina, tudi iz drugih krajev izven Domžal, kar je bilo dosti naporno za mlade tabornike iz Mengša in Radomelj. Zaradi tega so leta 1981 ustanovili še dva odreda in sicer v Mengšu Odred Uporni plamen in v Radomljah odred Mlinski kamen. Odredi so trdni kot skala in mlinski kamni ter uporni kot je bil uporen narodni heroj Matija Blejc-Matevž, ki so ga prvi partizani klicali tudi s partizanskim imenom Plamen. Vsi trije odredi imajo 500 članov. Tov. Avbelj je tudi poudaril v svojem govoru, da morajo borci še bolje sodelovati s taborniki in jim več pomagati v težavah in stiskah, saj taborniki gojijo in negujejo tovarištvo, humanizem, patriotizem, vztrajnost, hrabrost, bratstvo in enotnost. To so tiste vrednote, katere moramo ne Rokovnjaški tabor 83 Tradicionalni Rokovnjaški tabor na Brdu pri Lukovici bo letos v soboto, 2. in nedeljo, 3. julija. Rokov-njači se bodo zbrali v soboto ob 20. uri in skupaj z Mitom Trefaltom ter Domžalskim kvintetom poskrbeli za družabne igre z lepimi nagradami. Seveda ne bo manjkalo rokovnjaških presenečenj in kulinaričnih speciali-tet. V nedeljo pa bo ob 10. uri Rokovnjaški miš-maš, zabavna prireditev za otroke, na kateri bosta tudi lanska gosta: čarovnik Marjan Drofenik in Mito Trefalt z otroškimi igrami. Ob 16. uri pa bo rokovnjaški napad s konji na francosko vojsko. Rokov-hjači in gledalci bodo slavili zmago nad Francozi v rokovnjaškem gozdičku ob glasbi in plesu. Tomaž Bole C Vabilo k obiranju ribeza Vabimo interesente na obiranje črnega in rdečega ribeza, ki bo od 4. do 20. julija. Za delo nudimo ribez ali plačilo. Možen nakup brez obiranja. Vse informacije dobite na mestu pri Anžin Feliksu, Dobeno 10, pošta Mengeš. * Vabljeni! VABILO OBČANOM VIRA V počastitev krajevnega praznika, ki ga praznuje Vir dne 27. julija, vabimo vse občane - stare in mlade, da se udeležijo TRIMSKEGA SREČANJA S KOLESI. Trim bomo organizirali v nedeljo, dne 24.7.1983. O času odhoda, ki bo izpred Krajevne skupnosti Vir, bomo obvestili naknadno. Cilj TRIMA bo v kamnolomu na Podrečju, kjer bomo pripravili skromno presenečenje. Pridite, počastili bomo krajevni praznik, sprosti/i se boste in spoznali se bomo med seboj. Vabi Kulturno prosvetno društvo „Franc Bukovec" Vir pri Domžalah glede na današnje težave nadaljevati. Težave pa bomo premagali tako kot smo že druge še hujše v naši preteklosti. Zaradi tega smo borci toliko bolj veseli, da s taborniki podpišemo listino o sodelovanju. V nadaljevanju slavnostnega govora je predsednik ZZB občine Domžale dejal, da mora mlada generacija posebno pa taborniki nadaljevati z negovanjem revolucionarnih tradicij, katere so bile pridobljene v NOB. Mladina naj dvigne zastavo bratstva in enotnosti ter ne sme dovoliti nikoli in nikomur, da nam ogrozi našo svobodo. Ta listina obvezuje borce in organizacijo WI, da boste imeli v nas vzornike, pomoč in oporo, ki jo pričakujete ter potrebujete. Borci bomo zvesto izpolnjevali v tej listini sprejeta načela, ki naj jih mladi taborniki razvijajo in širijo naprej v svoje dobro in dobro generacij, ki prihajajo. Podpisovanju listine je prisostvoval tudi predsednik Skupščine občine Domžale tov. Karel Kušar, ki je v pozdravnem govoru med drugim dejal: „Globoko sem prepričan, da je današnje podpisovanje listine o sode lovanju med ZZB NOV občine Domžale in Občinske zveze tabornikov Domžale samo pismena potrditev že dosedanjega sodelovanja in temelj, na katerem se bodo veze med mladimi v taborniški organizaciji krepile in še bolj združevale ene in druge pri prenašanju revolucionarnih izkušenj. In ker to podpisovanje poteka danes, ko praznujemo Dan mladosti, rojstni dan našega dragega tovariša Tita, je njegova veličina tudi v tem, da ustvarjamo povezanost s tistimi, ki so bih Titovi borci in z mladimi, za katere je tovariš Tito vedno poudarjal, da na njih sloni naša prihodnost in obstoj naše socialistične stvarnosti. Navzoče je pozdravil tudi predsednik Zveze tabornikov Domžale tov. Janez Cerar. Vsebino listine pa je navzočim prebrala tajnica Občinske zveze tabornikov tov. Metka Šimenc. Podpisovanje so obogatili s kulturnim programom v katerem je nastopal »Domžalski oktet". Listino sta podpisala predsednik ZZB občine Domžale tov. Avbelj Alfonz-Savo in predsednik Občinske zveze tabornikov Domžale tov. Janez Cerar. Slovesnega podpisovanja so se udeležili tudi predstavniki DPO občine Domžale med njima sekretarka OK ZKS Angelca Kržan, člani predsedstva ZZB in Zveze tabornikov ter predsednik KO ZB Simon Jenko Milan Likar in Janez Zibelnik, KO ZB Mengeš. ing. Miha Pavlic 99999999999999999999999999 HUMANOST JIM JE NA PRVEM MESTU: Pot spominov NOB domžalske občine: Priznanje krvodajalcem V okviru tedna solidarnosti je predsednik Skupščine občine tov. Karel Kušar pripravil sprejem za vse, ki so že več kot 30 krat darovali kri. Priznanja so prejeli: za več kot 60 krat darovano kri: Ivan Pire, Lojze Praprotnik, Janez Praprotnik, Alfonz Avbelj za več kot 40 krat darovano kri: Metod Beden, Franc Baje za več kot 30 krat darovano kri: Franc Pogačar, Jurij Vulkan, Vinko Uran kar, Janez Novak, Daniel Petere, Tončka Kokalj, Anton Prašnikar, Niko Ažman, Maks Jeretina, Anton Jeraj, Marjan Pavlina, Štefan Borin, Alojz Ropič, Štefan Hrovat, Stane Pustotnik. Osnovne organizacije sindikata se že vrsto let uspešno vključujejo v krvodajalske akcije. Med njimi so najvidnejše uspehe dosegli v Tosami, Heliosu, Leku, Traku in Mlinostroju, ki so ob tej priložnosti prejeli tudi posebna priznanja. Izmed krajevnih odborov so priznanja prejeli Radomlje, Blagovica in Moravče. Za uspešno sodelovanje in pomoč pri izvedbi krvodajalskih akcij pa sta priznanja prejela tudi OK SZDL in OS ZSS Domžale. Nekatere izmed prejemnikov smo zaprosili za kratek razgovor: Zinka Pirš je predsednica krajevnega odbora RK Radomlje, ki pokriva KS Radomlje in Rova: pred krvodajalsko akcijo se z aktivisti dogovorimo in obiščemo in evidentiramo krvodajalca. Letos jih je bilo blizu 40, med njimi veliko mladih. Krvodajalcev je iz leta v leto več. Mi evidentiramo zlasti gospodinje, študente, upokojence in pa ljudi i? tistih DO, kjer nimajo organiziranega pristopa h krvodajalskim akcijam. Sicer pa naša organizacija ob novem letu obišče vse starostnike in jih obdari, sodeluje pri zbiranju rabljenih oblačil, 5 naših tečajnic pa je sodelovalo tudi v usposabljanju za nego na domu, ki pa še ni zaživela. Poizkušali smo tudi s predavanji, vendar je bilo premalo odziva. Danilo Petere je letos daroval kri že 34.: Prvič sem daroval kri pri osem-anjstih letih, nato pa vsako leto dvakrat ali več. Včasih so me tudi klicali, sedaj pa redno sodelujem v Krajevna skupnost Mengeš OBJAV L J A prosta dela in naloge TAJNIKA KS MENGEŠ za določen čas za 4 leta in neomejeno relekcijo. Pogoji: - najmanj srednja šolska izobrazba, ekonomske, upravne ali druge ustrezne smeri, — 5 let ali najmanj 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje krajevne samouprave in delegatskega sistema. Poizkusno delo traja 2 meseca. OD se izplačujejo po pravilniku DSSS. Prijave pošljite z vsemi dokazili in kratkim opisom dosedanjega dela v tajništvo KS Mengeš, Kidričeva 30 in 15. dneh po objavi v Občinskem poročevalcu pod geslom: „za razpisno komisijo". \ Mengešani so ob šesti sklepni prireditvi ,JPoti spominov NOB občine Domžale," Popravili bogat kulturni spored '(na sliki). krvodajalski akciji v občini, v Ljubljano pa grem navadno še sam enkrat ob sobotah, ko na Zavodu za transfuzijo ni preveč gneče. Dokler bom zdrav, se bom te humane aktivnosti udeleževal redno. Doslej sem dal približno 13 litrov krvi. Menim, da je krvodajalcev v Sloveniji kakor tudi v naši občini veliko, prav pa bi bilo, da bi vsakdo vsaj enkrat daroval kri, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval. Štefan Hrovat je letos daroval kri že 31, obenem pa je spregovoril tudi o delu aktiva krvodajalcev v Heliosu: Prvič sem dal kri, ko sem bil pri vojakih, nato so me klicali kar večkrat na leto, sedaj pi se krvodajalskih akcij udeležujem vsako leto. V 18 letih, odkar sodelujem z našim aktivom krvodajalcev, smo pridobili približno 200 novih krvodajalcev, v letošnjem letu že 18 novih. Sicer pa je v našem kolektivu približno 1/3 registriranih krvodajalcev, za katere je sindikat pripravil tovariško srečanje z njihovimi prijatelji iz DU Duga iz Beograda, s katerimi uspešno sodelujemo. Z „nabiranjem" krvodajalcev nimamo nobenih težav, po objavi v internem glasilu se sami javijo trem aktivistom, ki zberejo prijave. Sicer pa moram pohvaliti prizadevnost sintikata, ki tej aktivnosti namenja res veliko skrbi. Vsem krvodajalcem in organizacijam ob prejemu priznanj iskrene čestitke, vem ostalim pa, da se konec novembra, ko bo v naši občini ponovno krvodajalska akcija, morda prvič srečamo. Vera Pohodniki po poteh spominov NOB občine Domžale govorijo: Golob Marija, prosvetna delavka: Delam na Osnovni šoli v Stranjah, kjer sem tudi mentor planinske sekcije. Ta ima 60 članov, kjer pa se vsi niso odločili, da bodo sodelovali v akciji. Na pot sem vzela s sabo, poleg 11 in 15 letnih hčera, 20 pionirjev, med katerimi jih je 14 ,,pot" tudi opravilo. Pot smo opravili v štirih etapah; bilo je lepo in zanimivo. V novi sezoni bomo pridobili še več učencev, saj tako spoznavajo ne le lepote narave, temveč se spoznavajo tudi s težkimi časi NOB. To pa je pri tem še pomembneje. Stane Šmon, upokojenec: Planinec sem bil v mladih letih, kasneje pa ne. Ta žilica me je vnovič poprijela sedaj, saj mi je v veliko veselje. Pot sem napravil doslej že dvakrat, tokrat, drugič, v štirih etapah. Hodil sem bodisi sam, bodisi s prijatelji, največ z Leonom Štiftar-jem. Kot zanimivost naj povem, da sem na tej poti končno našel mesto, koder sem v času mojega partizanskega življenja (bil sem v XIV. diviziji) zakopal del arhiva te enote. Ta arhiv nameravam odkopati že v kratkem. Pohod, ki pomeni več kot le turistično pot Že šest sezon je minilo od tedaj, ko so ZZB NOV občine Domžale je pripravila posebno transverzalo, ki pomeni ne le imenitno rekreacijsko-turistično atrakcijo, temveč predvsem pomeni obujanje spominov na narodnoosvobodilno borbo in delavsko gibanje: Tokrat so v ZZB prizadevni člani komisije za pot spominov NOB pripravili prireditev s podelitvijo značk (vodijo Franc Podbevšek) že šestič. Tokrat v Mengšu, koder so se Mengšani izkaza/i kot imenitni priredite/ji. po mi spcmmov ms cmtam ®mZ ale Kaj povedo številke? Od leta 1980 do danes so na treh mestih (Planinska organizacija, Mladinska knjiga in na ZZB v Domžalah) prodali že 5000 izvodov Vodnikov po poti spominov NOB občine Domžale. To kaže na veliko zanimanje med občani. In res: Doslej je celotno pot opravilo že 615 pohodnikov, drugi pa jo opravljajo v etapah. Če vzamemo samo letošnje mesece; je pot opravilo že 156 pohodnikov. Sicer pa je bila Pot spominov v celoti prehojena že 881 krat, kajti mnogi se nenehno vračajo da jo še enkrat opravijo. Med njimi so celo pravi rekorederji. Miha Bernot, ki na ZZB v Domžalah vodi ustrezno evidenco ;nam je postregel s podatki: 483 pohodnikov je pot prehodilo 1 krat, 68-2 krat, 21-3 krat, 7-4 krat, 18-5 krat, 1 - 6 krat, 2-7 krat, 6-10 krat; Ahčin Tone in žena Pavla sta pot opravila 13 krat, Tončka Vulkan 17 krat, Jure Vulkan 19 krat, Ivan Štih iz Ljubljane pa je pot prehodil kar 22 krat. Tudi pionirji . . • Letos je na VI. srečanju spominske značke prejelo za celotno prehojeno pot tudi 26 pionirjev,, kar je doslej največ. ^. ss Posebno vzpodbudna je akcija pionirske planinske sekcije s šole Stranje, katere 14 pionirjev je pod vodstvom mentorice v celoti opravilo pot. Človek se ob tem upravičeno vprašuje ob tem, ko imamo v občini nekaj več kot 5000 šoloobveznih 8. JULIJ - MENGEŠKI KRAJEVNI PRAZNIK: Mengšani za svoj praznik Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Mengeš vabijo na prireditve v okviru praznovanja krajevnega praznika „8. julij": 18.6.1983 ob 10.00 uri: plavalno tekmovanje TVD Partizan v DO LE K Mengeš ob 20.00 uri: Gasilsko društvo Topole -sektorska vaja v počastitev 35-letnice GD 24.6.1983 ob 13.00 uri: košarkarski maraton TVD Partizan Mengeš — Komenda 25.6.1983 ob 20.30 uri: gledališka predstava igralske skupine DKD Svobode: zgodovinska igra F. Klinarja PLA V2 v Letnem gledališču 26.6.1983 ob 20.30 uri: gledališka predstava PLAVŽ v Letnem gledališču 1.7.1983 >_\ ...UiikJ'. bb 20.30 uri: srečanje folklornih skupin Koprivnica — Mengeš v Letnem gledališču — če bo slabo vreme bo srečanje v Kulturnem domu 2.7.1983 ob 20.00 uri: Partizanski miting osrednja proslava za krajevni praznik „8. julij" - kulturni program — zabava — partizanski golaž. Za zabavo bo igral ansambel godbe Milice 3.7.1983 ob 8.00 uri: Lovska družina Mengeš - strelsko tekmovanje na glinaste golobe in tarčo srnjaka ob 14.00 uri: Gasilsko društvo Loka praznovanje 50-letnice društva koncert Mengeške godbe, nato slavnostna prireditev in velika vrtna veselica 8.7.1983 ob 20.30 uri: otvoritev tenis igrišča - športni park 8. julij - TVD Partizan otrok - kje so ti učenci? Krasna priložnost se ob tem ponuja tako učencem kot njihovim pedagogom, da na terenu, spoznajo zgodovino domačih krajev, krvavo zgodovino, ki so jo mnogi pisali s svojo krvjo. Pripovedi domačinov ob poti, udeležencev NOB, vodičev in drugih bi bilo dragocena dopolnilna ura zgodovine v razredu. Ideja! Naj ne ostane le ideja! Delavci združenega dela že množično na poti! Organizatorji ugotavljajo, da nekatere delovne organizacije že množično organizirajo sodelovanje na tej specifični transverzali, ki ponuja izredno bogastvo krajinarskih pajsažov, kulturnih spomenikov, NOB in vsega drugega. V Heliosu, Toku in Traku že pripravljajo pohode po poti spominov, prav pa je, da to vzpodbudi tudi delavce v drugih organizacijah združenega dela. Vzpodbudilo je tudi sestav Teritorialne obrambe, katerih 6 članov je prav na prireditvi v Mengšu sklenilo Pot. Ali ni to navsezadnje tudi imenitna priložnost za vse rezervne starešine, da spoznajo Spomenike NOB, svoj teren delovanja ter okolja, koder se bodo v eventuelni vojni bojevali. To velja morda tudi za celoten sestav teritorialne obrambe, ki preko poznavanja terena osvoji nove akcijske, delovne sposobnosti. Organizacija: Mengšani odlično Prireditev so kot rečeno pripravili v Mengšu, kjer so se imenitno odrezali. Pevski zbor, recitatorji in folklorna skupina OŠ Matije Blejca-Matevža je ustvaril čudovit dekor, da si primernejšega za tako prireditev ne bi mogli zamisliti. Predsednik skupščine občine Karel Kušar je potem, ko je v besedah orisal celotno pot, ki jo pohodnik prehodi, sklenil svoj pozdrav: Globoko sem prepričan, da ste ob pomnikih spoznali vso veličino NOB, da ste se na prehojenih poteh soočali tudi s trpljenjem in močenji, ki jih je sovražnik počenjal nad- tistimi dobrimi in poštenimi Ijudmi;-id*so čutili ž borci, ki so podpirali svojo« partizansko vojsko, da ste se zamislili nad števil-nimiv pomniki, kjer so se odigrale boleče tragedije in da vam je ostala v spominu številka 922-ih ljudi, ki so položili svoja življenja na žrtvenik svobode zato, da bi ohranili svojo rodno zemljo, njeno lepoto in da lahko sedaj živimo svobodno življenje in, si sami krojimo bogatejši in lepši jutrišnji dan. Ta pot spominov pa pomeni še mnogo več, saj na njej spoznavamo ljudi, njihovo prijaznost, navezanost na rodno grudo in njihovo prizadevanje, da bi se ljudje - pohodniki iz g«- vseh krajev ožje in širše domovine počutili čimbolj domače in da bi na poti nabrali novih spoznanj ter novih moči za jutrišnji delovni dan. Trdno sem prepričan, da vas bodo spominske značke spominjale na našo občino, na kraje in ljudi in da se boste še vračah na urejene pohodne poti. To željo izrekam v imenu Skupščine občine Domžale in družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa vseh delovnih ljudi in občanov domžalske občine. Srečanje, ki je že tradicionalno, vseskozi pa organizirano „na terenu" so sklenili s prijetnim tovariškim srečanjem. Matjaž Brojan 4. člen V času javne razgrnitve lahko delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani podajo pismene pripombe na razgrnjeno dokumentacijo na kraju razgrnitve. Številka: 351-508/80-10 Datum: 31-5-1983 PREDSEDNIK IS Herman BREZNIK, 1. r. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67) in 265. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82 in 2/83) je izvršni svet skupščine občine Domžale na 43. seji dne 31.5.1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta MENGEŠ STARI DEL in osnutka spremembe zazidalnega načrta MENGEŠ— ZAVRTI 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Mengeš-Stari del in osnutek spremembe zazidalnega načrta Mengeš-Zavrti, št. proj. 526-833, ki ga je oktobra 1981 izdelat Biro 71 Domžale. 2. člen Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjena za dobo 30 dni, šteto od dneva objave v Uradnem vestniku občine Domžale. 3. člen Javna razgrnitev bo v prostorih Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Mengeš. 4. člen V času javne razgrnitve lahko delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani podajo pismene pripombe na razgrnjeno dokumentacijo na kraju razgrnitve. Številka: 351-53/83-10 Datum: 31/5-1983 PREDSEDNIK IS Herman BREZNIK, 1. r. „Na podlagi določil 16. in 20. člena Pravilnika o oblikovanju cen plina, trgovskega blaga in storitev TOZD INA PLIN KOZINA, je delavski svet'TOZD na seji dne 18.5.1983 sprejel naslednji SKLEP 1. Na podlagi določil 2. točke Odloka o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, 47/82, 54/82 in 65/82) ter na podlagi Odloka o najvišjih cenah za nafto in naftne derivate in načinu oblikovanja cen za naftne derivate (Uradni list SFRJ, 18/83) se določi nova cena uparjenega plina za potrošnike plina iz PLINARNE TRZIN, ki znaša 84,80 din za m3 uparjenega plina. Nova cena velja od prvega popisa dalje. 2. Sklep o spremembi cene se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale." Predsednik delavskega sveta TOZD INA PLIN KOZINA: Ferluga Bruno, 1. r. Na podlagi 42. in 47. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78) ter 235. členom statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80 in 4/82, 2/83) je Skupščina občine Domžale na 13. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 23.6.1983in na 13. ločenem zasedanju zbora« krajevnih skupnosti dne 23.6.1983 sprejela naslednji ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, št. 2/79, 19/81, 9/82) se 7. člen spremeni tako, da se glasi: Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča, in sicer: 1. nadomestilo od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov, in sicer v znesku 0,49 din za stanovanjske površine in 1,26 din za poslovne prostore; 2. nadomestilo od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča se določi v znesku 0,16 din od m 2 površine namenjene za stanovanjsko gradnjo in v znesku 0,49 din od m2 površine namenjene za poslovno gradnjo; 3. za kmečke in stare stanovanjske hiše, ki po svoji ureditvi niso funkcionalne, se plačuje nadomestilo do 100 m 2 površine. Ugodnosti za plačevanje nadomestila pod točko 3 se odobri na podlagi mnenja odbora za splošna kadrovska in finančno-c konomska vprašanja pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 420-10/83-11 Datum: 23.6.1983 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale: Karel KUSAR, 1. r. Skupščina občine Domžale je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, štev. 13/74), 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 5/80), ter 236. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82 in 2/83) na 13. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 23.6.1983 in na 13. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 23.6.1983 sprejela ODLOK O POVPREČNI GRADBENI CENI 1. člen Ta odlok določa za območje občine Domžale za leto 1982 vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali pravnim osebam. Elementi katerih vrednosti se s tem odlokom določajo za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja so: - povprečna gradbena cena stanovanja - povprečni stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč - osnove za izračun povprečne cene zemljišč. 2. člen Povprečna gradbena cena za kvadratni meter jj«tanovanjske površine v občini Domžale znaša 23.206,71 din. 3. člen Popvrečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Domžale znašajo 3.482,92 din/m2 koristne stanovanjske površine. 4. člen Dejanski stroški komunalne ureditve gradbenih zemljišč se ugotavljajo v skladu s pravilnikom o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Ur. list SRS, št. 13/80) za vsak primer posebej. Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah tega odloka. 5. člen Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju občine Domžale je za posamezne urbanistične cone upoštevati naslednje odstotke od povprečne gradbene cene: S - 1 upoštevati 1,00% S - 2 upoštevati 0,90 % S - 3 upoštevati 0,70 % S -1 so območja, ki se po prostorskem delu družbenega plana občine Domžale urejajo z zazidalnimi načrti in urbanističnim načrtom Domžale - Mengeš. S - 2 območja, ki se po prostorskem delu družbenega plana občine Domžale in urbanističnem načrtu Domžale - Mengeš urejajo z dopolnilno gradnjo. S - 3 so območja, ki se po prostorskem delu družbenega plana občine Domžale urejajo z urbanističnim redom. 6. člen Z dnem uveljavitvi, tega odloka preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni št. 38-6/82 z dne 13.5.1982, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale št. 7/82. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Objavi se tudi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 38-6/83-11 Datum: 23.6.1983 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale: Karel KUŠAR, 1. r. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate žene, mame, babice in prababice BARBARE KOROŠEC Nejčetove mame iz Količevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvalal Količevo, 11. maja 1983 Mož Jernej, sin Milan, hčerke Mirni, Angelca in Cirilka z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nepozabne drage mame, tete, babice in prababice MARIJE SUŠNIK roj. Osredkar iz Krašnje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji daroval! cvetje in nam izrekli sožalje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ji kakorkoli pomagali. Žalujoč i vsi n]eni. Naročnikom osmrtnic in zahval Naročnikom osmrtnic in zahval sporočamo, da se je uredniški odbor našega časopisa na zahtevo številnih občanov odločil ob osmrtnicah in zahvalah vnovič objavljati tudi fotografije pokojnih. Z novim formatom je v časopisu nekoliko več prostora, to pa ne pomeni, da občani lahko osmrtnice in zahvale tekstovno razširjajo. Omejitev glede količine teksta velja tudi vnaprej. Občani, ki želijo naročiti objavo osmrtnice ali zahvale, bodo to storili v tajništvu Delavske univerze, kjer bodo lahko uredili vse v zvezi s tekstom in objavo tudi plačali. Uredništvo Občinskega poročevalca r ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n.sol.o. TOZD SOZV Domžale, n.sub.o. 1623C Domžale, Titov trg 1 OBJAVLJA na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: končana osemletka, ter tečaj iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale 8 dni od objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Titov trg 1, Domžale. OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale obvešča, da je v Mengšu na Zavrteh v gradnji stanovanjski blok (M11, M-12) z 52 stanovanjskimi enotami. Pozivamo vse zainteresirane za nakup stanovanja v tem objektu, da predložijo svoje prijave. Podatki o vrsti stanovanj: Tip stanovanja velikost m2 število 3-sohno 75,70 4 3-sobno 75,85 4 3-sobno 76,10 4 3-sobno 80,40 1 2-sobno 62,00 4 2-sobno 56,95 13 2-sobno 56,85 4 2-sobno 51,63 1 2-sobno 50,18 1 1-sobno 50,50 1 1-sobno 38,35 1 1-sobno 37,27 5 1-sobno 28,12 1 garsonjera 27,80 8 Skupaj'. 52 Predlagana končna prodajna cena m2 stanovanja je 36.600.- din. Postopek vsklajevanja in potrjevanja predlagane cene bo trajal predvidoma mesec dni. Informativni rok dokončanja objekta je julij 1984. * Prednost pri sestavi vrstnega reda kupcev bo sledeča: — potrebe združenega dela s področja občine Domžale — potrebe solidarnostnega sklada občine Domžale — občani s področja občine Domžale — delovne organizacije izven občine Domžale — občani izven občine Domžale Pismene prijave, iz katerih mora biti razviden zahtevek interesenta ter finančna konstrukcija za pokrivanje kupnine stanovanja, morajo biti poslane na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34 v 15 dneh po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Vsi prijavljeni bodo v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb obveščeni o rezultatih, ki bodo posredovani SGP Graditelj-u iz Kamika zaradi sklepanja pogodb. _ . , , Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale VSI BOMO MORALI IMETI: NOVE OSEBNE IZKAZNICE Konec meseca marca smo bili v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica, kjer naj bi vsi polnoletni krajani zamenjali osebne izkaznice. Odziv je bil majhen kljub temu, da smo posredovali vabila v vsako gospodinjstvo. Ljudje so se opravičevali, da ne dobivajo Občinskega poročevalca, da nimajo fotografij itd. Zato ponovno pozivamo vse občane, da gredo pravočasno k FOTOGRAFU, kajti prav vsi bomo morali imeti do OKTOBRA 1984 nove osebne izkaznice. Prav vsak občan bo lahko podal vlogo v svoji krajevni skupnosti in ne zanašajte se na to, da boste kasneje še vse uredili na občini. Ta poziv pa velja posebno še krajanom: Trojan, Blagovice, Češnjic in Krašnje, kjer bomo v juliju zamenjali osebne izkaznice. Razpored zamenjave osebnih izkaznic za ostale občane pa bo potekal po naslednje vrstnem redu: 1. September 1983: KS Zlato polje in KS Lukovica 2. Oktober 1983: KS Peče in KS Velika vas - Dešen 3. November: KS Moravče 4. December 1983: KS Vrhpolje in KS Krtina 5. Januar 1984: KS Prevoje 6. Februar 1984: KSDobinKSVir 7. Marec 1984: KS Ihan in KS Dragomelj 8. April 1984: KS Rafolče in KS Rova 9. Maj 1984: Domžale (vse 3 KS) 10. Junij 1984: KS Homec-Nožice in KS Preserje 11. Julij 1984: KS Mengeš 12. Avgust 1984: KS Trzin 13. September 1984: KS Radomlje Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale TVD PARTIZAN - NK DOB organizira v soboto, 2. julija ob 20. uri in v nedeljo, 3. julija ob 17. uri na nogometnem igrišču v Dobu VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom. Za ples bo poskrbel ansambel Francija Lipičnika, za jedačo in pijačo pa je tudi ustrezno poskrbljeno. 1. julija s pričetkom ob 17. uri in 2. julija s pričetkom ob 9. uri pa dobski nogometaši pripravljajo turnir v malem nogometu „Dob 83". r HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE TOZD Kemična tovarna Domžale DODATNO RAZPISUJE za šolsko leto 1983/84 naslednji kadrovski štipendiji: 1 štipendijo za dipl. inženirja kemijske tehnologije 1 štipendijo za diplomiranega ekonomista Prijave sprejema kadrovska služba do 15.7.1983. Mali oglasi Montiram in popravljam TV antene. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš (tel. 737-466). • Vzamem delo na domu — razna ročna, montažna dela ali šivanje. Naslov v uredništvu. • Enkrat tedensko sprejmem pomoč za čiščenje stanovanja. Retelj, Kovičeva 10, Domžale. • Montiram in popravljam TV-antene. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061/737-466. Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in monti-tain! Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466. • Oddam novo delavnico 40 tt2 za kakršnokoli obrt. Ponudbe pod Junij". • - Vzamem katerokoli delo na dom z novo delavnico. Ponudbe Pod, junij". • Moški, star okoli 40 let — uslužbenec — išče sobo v Domžalah. Ponudbe pod „reden plačnik". Nalov v uredništvu. • Našla sem uro. Naslov v uredništvu glasila. m ARHITEKT S SODELA VCI PROJEKTIRA NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, DELA VNICE IN PRIZIDKE. Informacije po telefonu (061) 317-480 - popoldne Zahvala za poštenost še smo pošteni! V prejšnjem mesecu sem nesla v čistilnico „Zorec" čistiti obleko. V žepu pa je ostal predmet velike vrednosti za katerega niti vedela nisem. Ko sem prišla po obleko, sem Poleg obleke dobila predmet, ki je padel pri čiščenju obleke. Prijetno *m bila presenečena in tako se preko našega Občinskega poročevalca zahvaljujem in seveda pozdravljam poštenost delavcev čistilnice tvorec" v Domžalah. Jelka Plaznik Trdinova 34, Domžale ZAHVALE Ob nenadni boleči izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta PETRA GOSTIČA iz Prevoj pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pevcem in govornikom za izraze soialja, nesebično pomoč in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Ob smrti nate mame KATI SVETLIN se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za Izraze sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hči Vida in sin MIha. Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda in pradeda ANTONA PUNGERČARJA iz Domžal, Detelova 4 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali njegovo bolezen, nam izrazili svoje sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvalal Vsi njegovi. S pevskim nastopom Domžalskega okteta so se v Grobljah - v Muzeju Jelovškovih fresk nadaljevali vsakoletni Stilni koncerti. Komorna glasba v Grobljah S koncertom Komornega ansambla Akademije za glasbo iz Ljubljane so se začeli letošnji stilni koncerti v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah. Letošnji koncerti so posvečeni 150-letnici rojstva velikega nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, zato so skoraj vsi izvajalci vključili njegova dela v svoj program, saj je Brahns znan po tem, da je njegova ustvarjalnost najmočnejša v komorni glasbi. Uvodni koncert sicer ni imel Brahmsa v programu, zato pa smo slišali znano in priljubljeno uverturo št. 2 v h-mo/u Johanna Sebastijana Bacha, Mozartovo Malo nočno glasbo in šoštakovičevo Komorno simfonijo. Čeprav ni bilo toliko poslušalcev, kot bi jih sicer ob takem programu pričakovali, so se študentje akademije pod mentorsko taktirsko Cirila Škerjanca zavzeli in čudovite skladbe so zazvenele v akustičnem prostoru tako, da so izvajalci doživeli buren aplavz. Poleg Komornega ansambla ljubljanske akademije v letošnjem ciklusu koncertov sodelujejo še sopranistka Nika Vipotnik. klarinetist Alojz Zupan, pianist Andrej Jarc, violinist Dejan Bravničar, pianistka Lidija Stankovič, godalni ansambel Camerata Slovenka s pianistom Acijem Bertoncljem in Komorni orkester Domžafe-Kamnik. Velja opozoriti, da je ansambel Camerata Slovenica sestavljen iz samih znanih imen, tako da lahko pričakujemo enkratno glasbeno doživetje ob Brahmsovem Klavirskem kvartetu v A-duru in Dvorakovem Klavirskem kvintetu v A-duru. Vsi letošnji koncerti potekajo ob torkih in tako bo tudi zadnji koncert, ki bo 5. julija in na katerem se bo že desetič predstavil domači komorni orkester, ki ga vodi Tomaž Habe. Na rogu bosta solista Justin Felicijan in Jože Falout, slišali pa bomo dela Telemanna, Mozarta in Tomaža Habeta. Na tem, zadnjem koncertu, pa bodo podeljene tudi letošnje Kersnikove nagrade. Tomaž Bole r •"■\ KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA RADOMLJE Moški pevski zbor Radomlje je pod vodstvom zborovodje Katarine Arčon-Žavbi v petek dne 3. junija 1983 v povsem polni dvorani Kulturnega dota Radomlje odlično izvedel „ Večer pivskih in ljubezenskih pesmi". Poslušalci so najbolj nagradili Zdravijico - Ubalda Vrabca, Karlinca je štemana - Zorka Prelovca, Pijmo bratci vince - Matije Tomca, A ča — Rada Simonitija in Majolka bod'pozdravljena - Tomaža Habeta. Posebnega aplavza je bil deležen dramski igralec Boris Kralj, ki je med drugim še posebej odlično interpretiral Pijanca, pesnika Dragotina Ketteja. Po aplavzu sodeč si Radomljam' še želijo nastopov svojega zbora, kije močno pomlajen, saj so morali tokrat programu dodati kar tri pesmi. To pa je nemala zasluga zborovodje Katarine Arčon-Žavbi. Nastopajoče je v imenu Krajevne skupnosti Radomlje pozdravil predsednik Martin Capuder, ob koncu se je pa zboru zahvalil za večletno uspešno sodelovanje predstavnik Obrtnega združenja Domžale Milan Juhant. Tone Ravnikar Stalna razstava v obrtnem združenju Obrtno združenje Domžale, ki združuje veliko večino izmed 1320 obrtnikov/je v preteklosti zabeležilo dva velika uspeha. Obrtniki so na Viru dogradili svoj dom ter na priložnostni svečanosti odprli tudi stalno razstavo izdelkov obrti s področja naše občine s posebnim poudarkom na izdelkih, ki gredo v izvoz, nadomeščajo uvoz ali pa imajo možnosti, da postanejo izvozni artikli. Že lanska razstava izdelkov drobnega gospodarstva v domžalski hali Komunalnega centra je vzbudila mnogo pozornosti in pokazala, da so možnosti oskrbeti se z doslej uvažanimi repromateriali med obrtniki slejkoprej zelo velike, da pa jih združeno delo doslej ni uporabljalo, saj se je raje zatekalo v iskanje repromaterialov iz uvoza, kot pa da bi jih poiskalo med domačimi obrtniki. Med njimi sta znanje in tehnologija dovolj razvita, da lahko zadostita tudi zahtevnim nalogam pri zagotavljanju potrebnih materialov za domžalsko združeno delo. Tudi med obrtniki domžalske občine so že nekateri izvozniki, vendar mora nova razstava z vsemi potencialnimi možnostmi pomeniti novo vzpodbudo za vse ostale obrtnike, možne izvoznike. Ob dobri poslovnosti, organiziranosti, racionalnosti in drugih odlikah drobnega gospodarstva ter s pomočjo obrtnega združenja in Obrtne zadruge Zora bo to vsekakor še mogoče doseči. Če drugega ne, lahko marsikdo med obrtniki postane izvoznik na ta način, da bo izdeloval tisto, kar je bilo doslej iz uvoza. To in druge pomembne okoliščine je v svojem slavnostnem govoru podčrtal novi predsednik Obrtnega združenja Marjan Smolnikar, ki je hkrati opozoril na tehnološko obrtniško bazo, ki jo združeno delo mora v večji meri - sicer pa v nenehn^povezanosti — izkoristiti. Predsednik Skupščine Karel Kušar je v svojem govoru, ko je odpiral stalno razstavo, podčrtal mesto in vlogo obrtne dejavnosti, hkrati pa tudi nakazal nekaj problemov, ki ovirajo njen še večji razmah. Ob uspehu — novem domu — je zaželel, da bi v še večji meri pripomogel k razvoju obrti v Domžalah ter pomenil nove boljše pogoje pri uresničevanju pomembnih nalog drobnega gospodarstva kot važne gospodarske dejavnosti v občini. Ob koncu so se zaslužnim delavcem v Obrtnem združenju, posebno pa dosedanjemu predsedniku Borisu Liebru zahvalili za dosedanje delo, prireditev pa je sklenil s kulturnim programom, moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj, zbor, katerega so domžalski obrtniki tudi pokrovitelji. Brojan Otvoritve stalne razstave izdelkov drobnega gospodarstva, kijih izvažamo ali pa nadomeščajo uvoz, so se udel&ili tudi najvidnejši predstavniki javnega in političnega življenja. Svet za informiranje PREDSEDSTVA OK SZDL DOMŽALE vabi vse delovne ljudi in občane NA SEKCIJSKO RAZPRA VO o problematiki Občinskega poročevalca in v zvezi s tem o informiranju v naši občini. Sekcijska razprava bo v torek, 5. julija 1983 v restavraciji SLAMNIK ob 12. uri. Vabljeni! J Skrbimo za čisto naravo Vljudno prosimo vse občane kdor bi karkoli vedel o tem, kdo naj bi bil lastnik oranžne stare Školjke stoenke, ki jo je dne 28.5.1983 okrog 14. ure dostavil v kamnolom na Podrečje, naj nam to čimpreje sporoči. Resničen in točen podatek bomo nagradili. Predvidevamo, da je bil osebni avto svetle barve, ki je imel prikolico -samo skelet temeljne barve. Vračal pa se je vlsmeri Podrečje - Iran. Če pa je lastnik sam toliko „fair", naj sam isto v najkrajšem času odstrani. Številko Školjke imamo in želimo v nasprotnem primeru stvar raziskovati do konca. Omenjeni kamnolom namreč čistimo in tudi prav ta dan smo imeli delovno akcijo. Želimo krajanom in občanom urediti prostor, ki naj bi bil namenjen raznim kulturnim prireditvam. Ob tej priliki opozarjamo tudi vse, ki so do sedaj vse odpadke odlagali v omenjenem kamnolomu, da tega ne delajo več. OdlagaliSče odpadkov je na relaciji med Dobom in Gorjušo, odpad starih avtomobilov pa je na Viru pri tovariSu Vrhovec Srečotu. Prosimo, da se tega poslužujete in ne delate neljubih neprilik sebi in nam. Pripominjamo, da imamo postavljeno dežurno službo, ki bdi nad dostavljanjem odpadkov. Kulturno prosvetno druStvo „Franc Bukovec" Vir pri Domžalah SPORT IH TElESflfl HUITURA • NA ATLETSKEM PIONIRSKEM PRVENSTVU LJUBLJANSKE REGIJE Naši atleti izvrstni Organizator letošnjega področnega atletskega pionirskega prvenstva ljubljanske regije je bil Železničarski atletski klub Ljubljana, bilo pa je 2. junija na stadionu v Šiški. Tekmovanja se je udeležilo 15 najboljših v vsaki panogi, po doseženih rezultatih na občinskih tekmovanjih. Iz občine Ljublja-na-Šiška se je na področno prvenstvo uvrstilo 76 mladih atletov, iz občine Vič-Rudnik 55, iz naše občine pa 47 tekmovalcev. Sledijo: Ljubljana Mostc-Polje 44, Kamnik 35, Ljubljana-Bežigrad 28, Ljubljana-Center 26 in Grosuplje 4, medtem kot Litija ni poslala spiska finalistov. Vsako leto se vse več naših pionirjev in pionirk udeleži regijskega atletskega in kasneje republiškega tekmovanja. Tudi na letošnjem prvenstvu so mladi domžalski atleti dosegli odlične uvrstitve. Med finalisti teka na 100 m za pionirje so bili štirje naši tekači Aleš Dime (OŠ Matije Blejca), Peter Modec (OS Josip Broz Tito), Slaviša Petkičič (OS Radomeljske čete) in Matej Mazgon (OS Šlandrove brigade). Dime in Modec sta si delila tretje mesto, Petkičič pa je bil šesti. V teku na 100 metrov za pionirke je naša predstavnica Vesna Hostnik dosegla 4. mesto, čeprav je bila nekaj metrov pred ciljem še druga. V teku na 300 m je bil Maiko Kavka (OŠ Šlandrove brigade) enajsti, Nataša Košir (Josip Broz Tito) na na odličnem 7. mestu. Tek na 600 m za pionirke je bil zelo razburljiv, saj si je Tatjana Rajgel (Josip Broz Tito) v zadnjih metrih pritekla bronasto medaljo, Nataša Matičič (OŠ Šlandrove brigade) pa je dosegla odlično 7. mesto. Tek na 1000 m za pionirje je bil docela naš tek. Vsi trije naši tekmovalci so izboljšali svoje osebne rekorde. Maks Mav (Šlandrove brigada) je dosegel 1. mesto z najboljšim rezultatom tekmovanja - za dve desetinki sekunde je zgrešil republiški rekord za pionirje, Klemen Zajdela (Venclja Perka) je v zadnjem metru izgubil srebrno medaljo -bil je tretji, Drago Kolenko (OŠ Šlandrove brigade) pa je dosegel odlično 6. mesto. V skoku v višino je srebrno medaljo osvojil Boris Kovačič (M. Bcljca),v skoku v daljino pa je zmagal Dejan Puterle (OŠ Šlandrove brigade). V metu krogle je bilo nekaj nesporazumov tako, da se je tekmovanja udeležil le Andrej Kancilja (OŠ Matije Blejca) in dosegel 5. mesto, Marija Vodlan (Josip Broz Tito) pa je bila deseta. Tek štafet 4 x 100 m je bil zelo razburljiv in za nas zelo uspešen. Zmagala je ekipa Šlandrove brigade, drugo mesto je dosegla ekipa OŠ Matije Blejca in 4. mesto OŠ Josip Broz Tito. Pionirke so bile nekoliko slabše: 6. mesto za OS Josipa Broza Tita in 13. mesto za OŠ Matije Blejca. Pionirji so skupno dosegli 2. mesto, pionirke pa 4. mesto. Med 34 šolskimi športnimi društvi je med pionirji slavila domžalska OŠ Šlandrove brigade. Ostale uvrstitve naših: 7. OŠ Matije Blejca, 11. OŠ Josipa Broza Tita, 21. OŠ Venclja Perka in 28. Oš Radomeljske čete. Pri pionirkah je med 28 ŠŠD dosegla OŠ Josipa Broza Tita 4. mesto, OŠ Matije Blejca 15. in OŠ Šlandrove brigade 26. mesto. Mimo regijskega tekmovanja v Ljubljani so bila izbirna tekmovanja še v devetih drugih slovenskih krajih. Najboljših 15 v posamezni panogi se je uvrstilo na republiško prvenstvo, ki je bilo 14.6.1983 v Postojni. Domžalske atlete in atletinje so zastopali: Vesna Hostnik (100 m, 13,2), Tatjana Rajgel (600 m, 1:45,6), Maks Mav (1000 m, 2:40,2), Klemen Žajdela (1000 m, 2;45,8), Boris Kovačič (višina, 166), Dejan Puterle (daljina, 592) in pionirji OŠ Šlandrove brigade v štafeti 4x1 OOm (48,7). Vsem želimo še vnaprej dobrih rezultatov z željo, da nadaljujejo z delom v atletiki! M. Gorza Priprava tekmovalcev pred atletskim nastopom. • PRIKAZ ŠPORTNE ZNAČKE V VVO LIJE VARŠEK Malčki in šport Športna značka je postala v Domžalah sestavni del dejavnosti predšolske mladine tako v vzgojnovarstvenih organizacijah kot v mali šoli. KONJEM ŠTVO Ob začetnih težavah, predvsem materialnih in kadrovskih, sedaj v vseh vzgojnovarstvenih organizacijah ih mali šoli izvajajo program športne značke, ki zajema akcije: ciciban planinec, kotalkanje, smučanje, spretnost z žogo in vožnja s kolesom. Tekmovanje ppteka skozi vse leto, vsak udeleženec ima svojo tekmovalno knjižico. V pripravi irt opravljanju nalog športne značke niso prisotne socialne razlike, saj imajo vsi otroci enako možnosti in pogoje za vadbo. Ob že določenih izkušnjah je povezava s starši zelo koristna tako pri razvoju otrok s telesnokulturno dejavnostjo, kot spoznanju staršev, da je telesna kultura sestavni del življenja tako mladih kot delovnih ljudi in občanov. Malčki v WO „Lije Varšek" iz Domžal so pripravili 31. maja zelo pester program prikaza športne značke. Pokazali so spretnosti, ki so si jih pridobili preko leta. Prikaz so tovarišice zelo lepo pripravile, najbolj srečni pa so bili seveda otroci, saj so po končanem ..tekmovanju" prejeli v spomin tekmovalne knjižice, diplom, značke in nalepke. Ker sta bila preverjanje in podelitev priznanj v dopoldanskem času, si ga je ogledalo le nekaj staršev, dedkov in babic, ki so z zanimanjem sledili programu svojih otrok in vnučkov. V program se je vključila tudi gimnastična vrsta OŠ Šlandrove brigade, ki so jo otroci in starši nagradili z glasnim ploskanjem. Poglaviten namen športne značke je motivacija in pridobitev čim večjega števila otrok, mladincev in odraslih za redno in sistematično telesno vadbo od 5. leta starosti naprej. Dajmo otrokom tisto, za kar smo bili v življenju sami prikrajšani! M. Gorza Vsi pokali ostali doma Ob občinskem prazniku domžalski občine je konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumperk pripravil 5. junija na Krumperku konjeniški turnir v preskakovanju zaprek, na katerem je nastopilo 27 jahalcev iz osmih slovenskih konjeniških klubov, ogledalo pa si ga je okrog tisoč ljubiteljev konjeniškega športa. Turnir je obsegal tri tekmovanja, v katerih so se domžalski jahalci odrezali odlično, saj so v vsakem slavili zmago in še več - na vseh treh tekmovanjih sta se po dva tekmovalca KK BF Krumperk uvrstila med tri najboljše. V prvem tekmovanju, kije bil namenjen mladim konjem ali mladim jahalcem, je tudi tokrat, kot pred mesecem dni, koje bil na Krumperku uvodni turnir sezone, slavila mlada domžalska jahalka Irena Habc na haflingerju Roži, Sandi Smolnikar pa je na Fideli dosegel tretje mesto. V krumperškem derbiju za pokal SOZD Emona je zmagal član KK Krumperk Matjaž Čik s konjem Arronom pred Domžalčanom Acom Slavičem na Wellerju. Zahtevno in dolgo progo sta oba na'ša jahalca premagala brez kazenskih točk, zato je o končnem zmagovalcu in dobitniku Emoninega pokala odločal boljši čas. Čik je bil za šest dosetink sekunde hitrejši od Slaviča in je tako osvojil Emonin pokal. Zadnja nedeljska tekma na Krumperku je bil tekoimenovani lov na točke z Yolli-jem za pokal skupščine občine Domžale. Pri tem tekmovanju je vsaka zapreka glede na težavnostno stopnjo prinesla določeno število točk, najvišja pa je bila Yolly, pri kateri so se za uspešen skok točke podvojile. Zmagal je tekmovalec, ki je v času ene minute zbral več točk. Z veliko prednostjo je tudi v tej tekmi zmagal Matjaž Cik, tokrat s kobilo Santa Mario in iz rok predsednika Skupščine občine Domžale Karla Kušarja prejel še drugi pokal, Aco Slavič pa je s konjem Wellerjcm osvojil odlično tretje mesto. I. Matičič Že v otrocih je potrebno Vzbujati hotenje po športnem udejstvovanju, kot to počno tovarišice v VVZ. Na sliki: malčki izvajajo vaje za športno značko v vrtcu Lije Varšek v Domžalah. DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC Japonski mojster v Domžalah Med prvomajskimi prazniki se je v Domžalah mudil mednarodni karate inštruktor Ryozo Tsukada - 6. dan. Ta japonski mojster spada v sam evropski vrh v karateju. Njegov učitelj je Yoshinao Nambu, ustanovitelj stila sankukai, ki je eden najmlajših in najmodernejših načinov karateja. Za ta stil je značilno, da se poskuša z načinom treninga, ki vsebuje stare in novejše načine borbe več borilnih veščin približati vsakdanjemu človeku. Hkrati pa uporablja tehniko, ki tudi telesno šibkejšemu omogoča neverjetno eksplozivne in močne udarce. Vse je očarala velika natančnost, lahkotnost in eksplozivnost Rvozovih demonstracij. Še posebej so si ga zapomnili mladi karateisti, ki jim je posvetil mnogo pozornosti. Na seminarju japonskega mojstra Tsukade je sodelovalo blizu 200 karateistov iz vse Slovenije. Na sliki: Ryozo Tsukada med vodenjem treninga v Domžalah. S. šrotar • IZVRSTNI DOSEŽKI DESKARJEV SD DOMŽALE Deske, veter, morje ... Leta 1980 je Smučarsko društvo Domžale ustanovilo sekcijo za jadranje na deski z namenom, da svojim članom zagotovi tudi letno športno aktivnost. Čeprav je ta sekcija SD Domžale še razmeroma mlada, jadranje na deski kot športna zvrst pa v domžalski občini še v povojih, so njeni člani v preteklih treh sezonah dosegli izvrstne tekmovalne uspehe in se lahko danes uspešno kosajo z nasprotniki ne le v republiškem, temveč celo v zveznem merilu. „Prva violina" sekcije SD Domžale je prav gotovo 18-letna Patricija Cesnik, kije v lanski sezoni postala državna prvakinja v skisurfu, osvojila pa je tudi pokal Slovenije in peto mesto na DP ter se s tem uvrstila v reprezentanco SFRJ v jadranju na deski. Tudi v letošnjem letu (tekmovanja so se pričela že v začetku aprila, trajajo pa do konca oktobra) je dosegla kopico izvrstnih rezjltatov: na državnem prvenstvu v ski-surfu jc dosegla 1. mesto, prav tako je bila prva v treh regatah, na tekmovanju ' za pokal Slovenije je dosegla eno prvo in eno drugo mesto, v pokalu Jugoslavije pa 4. in 5. mesto. V lanski sezoni so domžalski jadralci osvojili 5 prvih mest, 7 drugih ter se kar 24-krat uvrstili med deset najboljših in tudi v letošnjih teknovanjih so že dosegli dobre uvrstitve. Mimo Patricije seje dobro odrezal tudi Andrej Varšek, ki je bil enkrat drugi, dvakrat tretji in dvakrat četrti (lani je bil drugi v slovenskem pokalu in deseti na državnem prvenstvu), njegov brat Tomaž je dosegel 3. in 7. mesto, Polona Mimik je osvojila dve drugi mesti, Matija Šmon pa eno šesto. V letošnjem letu jih čaka še 16 tekmovanj, najpomembnejše pa bo vsekakor državno prvenstvo, ki bo 30. septembra. Za letošnjo sezono so si zadali številne naloge. Želijo organizirati več začetnih in nadaljevalnih tečajev jadranja na deski (lani so v avtokampu Lanterna preko celega poletja naučili jadranja okrog 450 tečajnikov). Prvi letošnji začetni tečaj jadranja na deski bodo pripravili jadralci SD Domžale že od 30. junija do 4. julija-1983 v avtokampu Mareda, ki bo združen s tečajem za vaditelje jadranja. Torej, kdor se želi naučiti jadranja na deski ali postati vaditelj jadranja;se lahko prijavi v kemični čistilnici Maje Mali, Ljubljanska 80, kjer je moč dobiti tudi podrobnejše informacije o tečaju. Zadnji dan tečaja (4. julij) bodo v Maredi pripravili tudi odprto občinsko prvenstvo Domžal v jadranju na deski. Pripraviti želijo tudi šolo jadranja na deski preko celega poletja v povezavi z eno izmed turističnih organizacij, za kar bo poskrbelo šest članov sekcije, ki so že opravili izpit za vaditelja in Tomaž Varšek, ki je demonstrator jadranja na deski ter člani, ki bodo v letošnjem letu napravili vaditeljski tečaj. Seveda pa se bo tekmovalna ekipa udeležila tudi večine letošnjih regat. Tako kot smučarje SD Domžale tudi marljive in zagnane člane sekcije za jadranje na deski pesti pomanjkanje gmotnih sredstev. Velik problem je pomanjkanje tehnične opreme, saj s sedanjo le stežka organizirajo samostojno šolo jadranja na deski, pa tudi za tekmovanja bi se lahko ob večjih gmotnih sredstvih bolje opremili in pripravili. Prav tako pa so velik problem tudi prevozi na regate, saj so kraji regat v poprečju oddaljeni 200 km, dodatne težave pa jim povzroča tudi pomanjkanje bencinskih bonov, zaradi česar se niso mogli udeležiti vseh regat. Upati je, da bodo domžalski telesnokutlurni dejavniki v prihodnje članom sekcije za jadranje na deski pri SD Domžale, ob njihovih izvrstnih dosedanjih dosežkih, pomagali pri njihovih težavah ter jim s tem omogočiti nove podvige in hkrati tudi odločnejši razvoj te športne zvrsti v domžalski občini. I. Matičič Tekmovalci sekcije za jadranje na deski SD Domžale.