leto XXXIV. —Številka 6	11. februarja 1982 Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Bojan Križaj in Boris Strel prisrčno pozdravljata bralce „ Našega tednika"
(stran 8)
Prvič v zgodovini zamejskih Slovencev sodeluje stranka slovenske manjšine v vladi večine. Pred dnevi so po dolgoletnih pogajanjih sklenili Krščanska demokracija, socialisti, socialdemokrati, liberali, republikanci
sporazuma (s tem v zvezi opozarjamo na »Tednikov komentar").
Deželni svetovalec Ssk dr. Drago Štoka bo po zadnjih informacijah dobil predsedstvo stalne komisije deželnega zbora za transport in turizem in bo v
Ssk podpira novo deželno vlado v Trstu
in Slovenska skupnost (Ssk) sporazum o sestavu nove večinske vlade dežele Furlanije-Julijske krajine. Sprva je namreč izglodalo, da ne bo prišlo do sklenitve
tej funkciji v kratkem uradno obiskal deželo Koroško. Slovenski skupnosti k tem uspehu iskreno čestitamo! Obširen pogovor z dr. Štoko objavljamo v naslednji številki NT.
Ko je Bogdan Pogačnik v imenu besednih ustvarjalcev v Sloveniji v preteklem tednu na tinjskem slavju osemdesetletnice naše pesnice Milke Hartmanove poudaril pesničino zakoreninjenost v domači zemlji, ki se druži s ponosnim zaletom čiste narodne misli, jo želel poudariti zlasti, da mora vsaka kulturna misel rasti iz domačnosti in svetovljanstva. To kulturno poslanstvo je pri koroških Slovencih še posebno povezano s šolo. Le redki so tisti — Milka Hartmanova je taka redka izjema ~> ki jim je uspel prodor v globine besednega ustvarjanja samo na osnovi marljivega samoučništva.
Leta 1957 je avstrijska država odprla tudi svojim državljanom slovenske narodnosti srednjo in višjo izobrazbo v slovenščini. Šola, 18 let pod tujo streho in od 1975 dalje v lastnem poslopju, se je po zaslugi ustanoviteljev pionirjev in po zaslugi življenjske volje naše-ga ljudstva razvila v pomembno kulturno ustanovo, česar marsikdo od tistih, ki so stali ob zibelki naše gimnazije, ni
Slovenska gimnazija vabi!
Pričakoval. Matura na Slovenski gim-naziji zagotavlja danes številnim maturantom pot v boljšo in solidnejšo bodočnost, kakor so jo imeli in jo imajo njih starši — pretežno delavci in kmetje. Med našimi maturanti, ki so obrali po maturi kak študij, in med ti-stimi, ki so v zrelostnem izpitu videli odskočno desko za takojšnji poklic (v uradih, pri železnici, pošti itd.), ne najdemo nezaposlenih, čeprav v teh dneh brezposelnost kot moreče pričakovanje sega tudi v našo državo in deželo.
Tistim, ki so v preteklih 25 letih (letos obhaja Slovenska gimnazija 25-etnico svojega obstoja) soodločali o usodi naše edine višje šole, je bilo vo-'lo vedno solidna, kvalitetna izobraz-a' Vedno ostrejši konkurenčni boj v gospodarstvu in v celotnem ostalem elovnem svetu bo čedalje bolj izsilje-va izbiro pri ponujeni in razpoložljivi elovni sili. Ta proces bo prisilil vsako-gar, ki se želi vključiti v strukturo de-ovnih mehanizmov, da se uveljavi s kvaliteto. Splošna izobrazba, ki jo nudi lovenska gimnazija vsaj v enaki meri akor vsaka druga avstrijska višja šo-a’ i® s posredovano dvo- in večjezičnostjo solidna podlaga za specifično Poklicno pot, ki jo želi ubrati 18-letni absolvent naše šole.
Ob vsem tem se zavedamo tudi koroški Slovenci, da gospodarstvo danes ®0|J kot kdaj poprej oblikuje naš vsakdan. Tem zahtevam zadostita za dekle-a v idealni meri šole v Št. Petru pri Št. Jakobu in v Št. Rupertu pri Velikovcu. °_eg tega vabi tudi letos absolventski acaj za trgovski akademiji. To dokazujejo številni uradi, številne pisarne in Podjetja, ki so z dekleti-absolventkami ®noletne ali triletne šole za ženske pome, ki jih vodijo naše slovenske šol-e sestre, zadovoljni. Mesec februar 6 *udi letos, kakor že leta poprej, me-ec prijav v Slovensko gimnazijo in go-Podinjske šole. Pokažimo kot pripad-11 narodnostne skupnosti, ki jo ogro-ajo številne nevarnosti, svojo vzajem-
ved* S t6m’ cla	staršem, ki še ne
a°, kakšno izobrazbo naj bi posredo-
Člen 7 brez pomena? Wagner prizna, da
odloča Heimatdienst
Kot smo že poročali, poziva Klub slovenskih občinskih odbornikov med drugim VVagnerja in Knaflna, da naj kot predsednika koroških večinskih strank zavzameta stališče k znanem zloglasnem sklepu žitrajskega občinskega odbora. Poročali smo že v zadnji številki, da se Knafl ne čuti pristojnega ter da ne zna tolmačiti tega sklepa. Medtem je odgovoril tudi predsednik koroških socialistov VVagner. Njegovo stališče se ujema s Knaflnovim. Piše, da socialistična stranka nima kaj s tem opraviti („Die zvveisprachigen Klas-senbezeichnungen in der Sitters-dorfer Volksschule haben mit der Sozialistischen Partei Kamtens aber schon uberhaupt nichts zu tun.“).
No, kaj sta VVagner in Knafl s tem potrdila? To, kar koroški Slovenci že vedno trdimo: namreč glede naših pravic ne odločata SPO in ČVP, temveč koroški Heimatdienst! Če mislita, da nista pristojna za pravice koroških Slovencev — dvojezični napisi so brez dvoma del teh pravic —, čemu potem sploh tristrankarski sporazum? SP in VP sodelujeta v okviru tega sporazuma, pa kljub temu nočeta biti pristojna za naše pravice: težko najdeš boljši dokaz za dejstvo, da na Koroškem Heimatdienst dejansko odloča o manjšinski politiki. Socialistična in ljudska stranka torej nimata svojega lastnega mnenja. Wagne sam pa ga ima — vsaj trdi to v pismu Klubu slovenskih občinskih odbornikov. Med drugim pravi, da so dvojezični napisi — kot so v žitrajski šoli — za slovenski živelj na Koroškem „brez pomena" („belanglos“). Torej je „belanglos“ člen 7 ADP, so brez pomena razna druga tozadevna ustavna določila? Se mar čuti kot šef koroških socialistov nepristojen za naše pravice zato, ker so „brez pomena"?
Sicer pa ponavlja koroški deželni glavar v tem pismu to, kar je že večkrat trdil in kar je med drugim rekel zadjni četrtek na tiskovni konferenci v Celovcu. Predlaga kompromis, ki bi zadovoljil vse
vali desetletnemu otroku po končani ljudski šoli oziroma štirinajstletnemu po končani glavni šoli, svetujemo prav. Vpisa v Slovensko gimnazijo oziroma v gospodinjske šole, ki je možen do konca februarja, gotovo ne bodo obžalovali. Dokažimo svojo nezlomljivo življenjsko voljo prav ob 25-letnici Slovenske gimnazije s številnim vpisom v to izkušeno osrednjo kulturno ustanovo.
Dr. Reginald Vospernik
občane, hkrati pa trdi, da je Kukoviča prekršil zakone in zasluži za to kazen. Zanima nas, katere zakone naj bi Kukoviča prekršil? V posebnem pogovoru z NT ni mogel navesti niti enega konkretnega zakona! Izogibal se je konkretnemu odgovoru kot vrag križa. Le zakaj? Trikrat lahko ugibate: ker takih zakonov sploh ni... !
Razburja pa se ne samo VVagner, temveč tudi Mihael Pepelnar, šef frakcije žitrajskih socialistov. Pepelnar trdi v svojem občinskem listu, da skuša dr. Franci Zvvitter, predsednik ZSO, pritiskati na ži-trajske delavce in nastavljence, ki delajo na Rebrci v tovarni „Obir“. Hkrati piše Pepelnar, da se bodo delavci in nastavljene! znali braniti proti dr. Zvvittru.
Ubogi Pepelnar! Kakšen je »pritisk" predsednika ZSO, to ve najbolje m. dr. dipl. inž. F. VVieser, direktor »Obirja": Pepelnarjeva hčerka dela v tej tovarni kot tajnica, zaposlenih pa je tudi 5 odbornikov žitrajske socialistične frakcije. V ljudski šoli v Žitari vasi pa jih moti deset slovenskih besed ...
Milka Hartmanova praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Zadnjo soboto so Krščanska kulturna zveza, SPZ, Dom v Tinjah in skupina M. H. priredili slavnostno akademijo v počastitev Milke Hartmanove. Prav tako je letošnji osrednji koncert KKZ „ Koroška poje“ namenjen naši slavljenki. Na sliki vidite Milko in predsednika NSKS dr. Matevža Grilca: oba prihajata iz lepega libuškega kraja. (Več o proslavi na str. 3!)
„Vsak komentar odveč66
Kot smo v Našem tedniku (štev. 4) izvirno poročali, je Volilna skupnost Borovlje podprla upravičene želje in predstave občanov — gorskih kmetov in delavcev vasi Podn, Strugarje in Slovenji Plajberk, da poštna direkcija naj ne ukini dnevnega osebnega dostavljanja pošte (tako bi imel domačin delovno mesto) in naj ne postavi tistih neosebnih in nepriljubljenih poštnih omaric.
Vaščani omenjenih vasi so podpisali listo in vseh 166 podpisov je z ustreznim tekstom poslal vodja Volilne skupnosti Borovlje in občinski odbornik Feliks VVieser Koroški poštni direkciji, deželnemu glavarju in županu mestne občine Borovlje, ravn. VVoschitzu.
Nekaterim se je zakolcalo, skoraj prehudo se jim je zaletelo.
To, da je podprla akcijo Volilna skupnost, da so podpisali celo člani drugih strank (celo
socialistični mestni svetnik), ki jim vse strankine knjižnice ne pomagajo, da ne dobijo več pošte dnevno dostavljene, in da so ti podpisi prišli celo na mizo najvišjega deželnega zastopnika, tega pač niso mogli snesti. Kaj si dovoljuje Volilna skupnost?!
Župan je v intervjuju nedeljski izdaji Kleine Zeitung dejal, da je to (podpora VS Borovlje) stvar, kjer je vsak komentar odveč. Časopis sam pa je vso zadevo tako osvetlil in tolmačil, kot da se je občinski odbornik Feliks VVieser pri podpisih umazal roke, se jih polastil in jih zlorabil v svoje oz. namene Volilne skupnosti. Kot piše časopis, je VVieser menda »lovil v tujih loviščih". To je samo tako mogoče razumeti in pojmovati, da so pač tudi volilci drugih političnih struj prizadeti in so podprli to samopomoč. Da se je Volilna skupnost zavzela za prizadete občane, je pa menda v
naši družbi še dovoljeno? Zakaj podtikavati VS vse mogoče ne-serioznosti?
Feliks VVieser je v razgovoru dejal, da je samo podprl svoje sovaščane in soobčane in je z drugimi sodelavci zbral 166 podpisov. Ti niso nikakor »namišljeni" ali z zvijačo pridobljeni, ampak dejansko živijo vsi podpisniki v prizadetih vaseh in so vsi enako tepeni: pošto dobijo samo trikrat tedensko, a vsi hočejo dnevno dostavljanje. Sedaj pa še pride nekdo in trdi, da so podpisi tudi iz drugih krajev občine in za župana je to samo stvar, ki ni vredna komentarja.
Spremno pismo je Feliks VVieser podpisal kot občinski odbornik in tako kot vodja Volilne skupnosti.
Župan se je zaradi podpisne akcije, ki ji ni dal svojega žeg-na, razpištolil, ni pa pomagal svojim občanom. Tu ostane samo še komentar »Vsak komentar odveč", gospod župan.
okviru prizadevanj slovenske narodne skupnosti v Italiji se v zad3 njem času vključujeta predvsem dva dogodka. Vse kaže, da bo v deželnem zboru Furlanije-Julijske krajine v kratkem prišlo do novega političnega zavezništva, ki se bo odražalo v novi deželni vladi. Po vzoru osrednje rimske vlade bi morala tudi deželna vlada Furlanije-Julijske krajine temeljiti na petstrankarski koaliciji, se pravi, da bi to vlado morali poleg krščanske demokracije, socialistične in republikanske stranke sestavljati tudi socialdemokrati in liberalci. Vse te stranke bi imele svoje predstavnike v novem deželnem odboru. Pogovorov za sestavo nove večine v
venec prvič v povojni zgodovini zasedel tako važno in odgovorno mesto kot je prisotnost v deželni vladi. Vse kaže, da ta predlog ne bo prodrl, vendar obstaja možnost, da se Slovenska skupnost kljub temu vključi v novo politično večino in bi njenemu poslancu v tem primeru poverili predsedništvo ene izmed komisij v deželnem zboru.
rugi dogodek, ki se posredno tiče Slovencev v Italiji, pa predstavlja obisk, ki ga je pred kratkim opravil v Beogradu vsedržavni politični tajnik Krščanske demokracije, poslanec Piccoli. V jugoslovanski
Klavrna vloga socialistov v Italiji
deželnem zboru so se udeleževali tudi predstavniki Slovenske skupnosti, ker je večina že omenjenih italijanskih vse-državnih strank bila mnenja, da bi v novo koalicijo moral vstopiti tudi deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
Zgodilo pa se je, da se je predlogu, naj bi tudi zastopnik slovenske, neodvisne stranke postal član deželne vlade, odločno uprla italijanska socialistična stranka, češ da bi prisotnost slovenskega deželnega odbornika predstavljala anomalijo glede na rimski vzor. Takemu stališču pa po vsej verjetnosti botrujuje-jo drugačni razlogi, ki imajo svoj izvor v znanem odločnem nasprotovanju socialistične stranke, da bi se pripadniki slovenske manjšine v Italiji politično organizirali in delovali v lastni, samostojni in neodvisni politični organizaciji. Neglede na vse to pa je na dlani, kakšno klavrno vlogo igrajo tisti Slovenci, ki so organizirani v socialistični stranki, saj se saj posredno tudi sami upirajo uresničenju možnosti, da bi Slo-
predstolnici je bil gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Šlo je za prvi obisk političnega tajnika najvplivnejše italijanske stranke v sosednji Jugoslaviji. V Beogradu je poslanec Piccoli izjavil, kako se njegova stranka strinja, da je treba zaščititi kulturo, svobodne pobude in prisotnost slovenske narodne manjšine v Italiji in v tej zvezi potrdil, da bo tudi Krščanska demokracija predložila parlamentu zakonski predlog o celoviti zakonski zaščiti slovenski narodni skupnosti. To je zanimivo, saj vemo, kako prav ta italijanska stranka ima vrhano mero odgovornosti, če Slovenci v Italiji že petdesetletja čakamo na pravično ureditev svojih življenjskih problemov. Kljub tem izjavam pa smo Slovenci v Italiji še vedno precej skeptični, ker smo že naveličani obljub in zlasti vemo, da je prav Krščanska demokracija v deželi Furlaniji-Julijski krajini tista politična sila, ki zagovarja različno raven zaščite za slovensko manjšino, kar bi dejansko pomenilo diskriminacijo za del te manjšine, kot na primer za Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Dr. K. Šiškovič umrl
Zadnji četrtek je v ljubljanski bolnici „Petra Držaja" po krajšem zdravljenju in operaciji nenadoma umrl dr. Karel Šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu ter član izvršnega odbora SKGZ. Dr. Šiškovič, ki so ga njegovi znanci in prijatelji najraje imenovali Mitko, se je rodil leta 1927 v Črnem kalu nad Koprom.
Dr. Šiškovič, ki je v Padovi študiral politične vede ter sodeloval kot prostovoljni asistent pri inštitutu za moderno zgodovino, se je poleg znanstvenega dela udejstvoval predvsem na časnikarskem in političnem področju: med drugim je bil do leta 1957 glavni urednik tržaškega „Dela“ ter leta 1964 izvoljen za eno mandatno dobo za svetovalca v na novo ustanovljeni avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini (izvoljen je bil na listi KPI). Nato se je skoraj 3 leta posvetil v Ljubljani znanstvenemu delu pri komisiji za narodna, manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL in pri Inštitutu za narodnostna vprašanja. Leta 1972 se je vrnil v Trst, leta 1974 pa, ko so ustanovili v Trstu Slovenski raziskovalni inšti-
tut, je postal ravnatelj inštituta in je bil tudi pobudnik za ustanovitev „podružnic“ inštituta v Gorici in Čedadu.
Koroški Slovenci poznamo dr. Šiškoviča kot predavatelja na Koroških kulturnih dnevih ter našega zavzetega prijatelja. Prizadeti družini ter najožjim prijateljem in znancem rajnega ravnatelja izrekamo izskreno sožalje!
Pogreb je bil zadnji ponedeljek v Ljubljani. Med drugim sta se ga udeležila tudi mag. Filip VVarasch in dr. Avguštin Malle.
Nacist v Celovcu
Erwin Schonborn, znani skrajni desničar, ustanovitelj in voditelj nemške neonacistične organizacije „Kampfbund deutscher Solda-ten“, v kateri sodeluje med drugimi Thiess Christofersen, avtor knjige „Laž o Auschwitzu“ („Die Auschwitz-Luge“), se je nahajal približno teden dni v Celovcu: in sicer v stanovanju Erike Hannes-schlager. Njen oče je bil nihče dru-
„Gre nam bolje, spet bo Amerika vodilna!"
(Die Weltwoche)
gi kot dr. Rainer, znani nacistični „Gauleiter“ za Koroško.
Pravzaprav Ervvin Schonborn ne sme prekoračiti avstrijske meje; prepovedalo mu je avstrijsko sodišče. Zato je morala konec zadnjega tedna ukrepati policija, ki ga je „poslala" nazaj v Nemčijo, kjer so ga zadnjo leto obsodili na 2 leti in 8 mesecev zapora. Med drugim namreč sodeluje z znanim in nevarnim neonacistom Rčderjem, ki deluje v skupini „Deutsches Reich" in ki stoji trenutno pred sodiščem v Stuttgartu.
Zanimiva je reakcija koroških dnevnikov: tako npr. piše neki h. s. (Heinz Stritzl?) v „Kleine Zeitung", da Koroška „noče in ne more trpeti skrajnežev, neglede na to, iz katerega tabora prihajajo." Pika.
Čudimo se, zakaj ne raziskuje podrobneje dejstva, da se je Schonborn nahajal v stanovanju hčerke bivškega koroškega „Gau-leiterja". Le o čem sta se pogovarjala Schonborn in Hannesschlager-jeva? V enem tednu se da o marsičem pogovoriti in gotovo ne zmanjka pogovornih tem; pa je moral Schonborn zapustiti Avstrijo prej kot se mu je ljubilo.
Na vsak način je s tem v zvezi dovolj vprašanj, ki niso razčiščena. Lepa naloga za časopis, ki piše, da je proti skrajnim desničarjem. Pa je ni izpolnil. Namenoma ...?
25 Milijonov ljudi brez dela
Tajništvo OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), v kateri je včlanjenih 24 držav, navaja v svojem poročilu, da je v državah, ki so članice Evropske skupnosti, že 10 milijonov ljudi, ki so brez zaposlitve, v vseh zahodnih državah pa že okrog 25 milijonov. Poročilo izraža mnenje, da je upanje za izboljšanje gospodarskega položaja zelo pičlo. Raziskovalci gospodarskega stanja so celo mnenja, da se bo stanje v državah Evropske gospodarske skupnosti slabšalo in da se bo delež nezaposlenih od 8,8 dvignil na 12 j odst.	I
l
VVagner, Ferk in Goethe
Ni lahko, če si pisatelj
Koroška „ Kleine Zeitung“ je naprosila deželnega glavarja Wagnerja, da bi obrazložil, zakaj da je deželna vlada 1981 podelila Janku Ferku literarno štipendijo. Vzrok prošnje „ Kleine Zeitung„Ruf der Heimat“ je zagnal vik in krik, kako da je mogoče, da so nagradili literata, ki piše pohujšljive, skurne štorije. Genitalno področje je za Ferka prav tako spoštljivo kot recimo, medčloveški odnosi. Kot del teh odnosov tudi opisuje horicontalne človeške dogodivščine. VJagner je tokrat — izjemoma — pametno odgovoril.
Koroški deželni glavar vodi manjšinsko politiko, ki je ne odobravamo. To je vsem dobro znano in pravzaprav ni treba posebej poudarjati. Lahko bi se zavzemal za Slovence, kajti prava beseda ob pravem času mora sprožiti premik tudi pri najostrejših domobrancih ter v glavah tisočerih heimat-dienstlerjev. Vsaka tako spregovorjena beseda bi pomenila čast politiku, ki nosi prvo odgovornost v de-
želi. V resnici pa je tako, da popušča deželni glavar VVagner — poleg drugih „velikih politikov" — organizacijam in funkcionarjem, ki strogo in dosledno izvršujejo protimanjšinsko politiko. To je žalostna koroška stvarnost.
Nekam čudno, ker tega nismo navajeni, in kljub temu razveseljivo, da najde VVagner pametne besede tedaj, ko jih človek ne pričakuješ. Tak primer je vprašanje odgovornosti oziroma neodgovornosti podelitve literarne nagrade Janku Ferku.
Koliko je „mastnih" stavkov?
Znano je, da je koroška deželna vlada pred letom dni štipendirala nadarjenega Ferka, ki je vzbudil zanimanje s svojim romanom „Obtoženi tožilec". Deželni zbor je odobril to štipendijo, med drugim ugotavljajo, da je vsebina Ferkovega romana zelo kvalitativna, pa čeprav so se prenekateri razgražali, da vsebuje preveč ..mastnega" izrazoslovja. „Ruf der Heimat" je „mastne“ stavke citiral in s tem
zbudil vtis, kot da prevladuje v tem romanu le neko pornografsko opisovanje.
Dejansko so „mastni“ stavki redki, ki dajejo celotnemu vzdušju Ferkovega romana na pol šaljivo, na pol frivolno-ironično vsebino.
Zaslužijo slovenski pisatelji štipendije?
Glavna izpoved ..Obtoženega tožilca" pa je vsekakor druga.
Podobno je tudiVVagnerodgovoril „Kleine Zeitung". Dodal je, da so bili že pred Ferkom literati (s tem v zvezi je imenoval Goetheja), ki so v svojih prvih delih uporabljali „nečisti“ jezik — pa so kljub temu kasneje zasloveli literarni bogovi.
Najbolj važna VVagnerjeva izpoved pa je ta: „Ruf der Heimat" nima namena, oceniti Ferkov roman na podlagi I iterarno-znanstvene kritike, temveč skuša odreči avtorju pisateljske zmožnosti — s tem da manipulira: resnični vzrok kritike, ki smo jo brali v „Ruf der Heimat", je, da predstavlja podelitev literarne štipendije koroškemu Slo-
vencu sramotno početje. Slovenci namreč ne zaslužijo štipendiranih pisateljev. Zato tudi finta, ko Ferku očitajo nečist in neuravnovešen odnos do jezika.
Do tega stavka je zadeva razumljiva in popolnoma poštena. Toda „Kleine Zeitung" je pokazala z njeno opombo k VVagnerjevemu pismu, kakšen odnos ima ona do Slovencev in do Ferka v posebnem. Namesto, da bi citirala Wag-nerjevo izjavo —- kot je sicer storila in bi bila stvar s tem urejena —, pa je hkrati tolmačila VVagnerja in s tem dokazala, da ne obvlada bogve dobro časnikarskih fines.
Če nekoga prosim za pojasnilo v gotovi zadevi, imam tudi nalogo, da posredujem zaželeno pojasnilo svojim bralcem. Nepošteno je, če v prvotni obliki in brez ostre kritike vsebino pojasnila post scriptum zavrnem. Čemu takšno postopanje s strani „Kleine Zeitung"? Povrhu je zavrnitev „Kleine Zeitung" nespametna.
„Kleine Zeitung" piše, da VVagner ne pozna avtorja ..Obtoženega tožilca" — čeprav je govora le o Ferku. Če je pisal VVagner, da znana Zolnay-založba ne bi priobčila
Ferkovega romana, če knjiga ne bi bila kvalitativna (in naj je pojem kvalitete še tako nejasen), potlej je v tej izjavi precej resnice.
Ne poznam založbe in tudi ne resnega časopisa, ki bi priobčeval literarne spise ali članke, če ne bi izražali pametne, recimo bolje (objektivno dojemljivo) pravilne vsebine. VVagner se sklicuje na Goetheja in to gotovo ne zato, da bi ga primerjal s Ferkom. Pač pa zato, da izlušči načelno izpoved. Ta je vsekakor pravilna: bilo je že veliko pisateljev, ki so si z „nečistim“ jezikom osvojili prvo priznanje na po-
Čemu tako postopanje s strani „KZ‘‘?
dročju literature. Turrini in Handke nista edina, čeprav sta oba Avstrijca.
In Ferk tudi ne bo zadnji. Za njim bodo skušali drugi na podoben način, da jih kot pisatelje vzamemo resno. In vzeli jih bomo resno, ko bo Ferk morda že zaslovel preko naše domovine.
Slavnostna akademija ob 80-letnici Milke Hartmanove:
Izraz slovenskega življa na Koroškem
Dom v Tinjah, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in „Skupina M. H. “ (dunajski Slovenci) so pripravili in priredili v soboto, 6. februarja, v novem tinj-skem Domu slavnostno akademijo v počastitev 80-letnice Milke Hartmanove. V dvorani je visela slika. Milke iz leta 1949, ko je v Bazovici, med primorskimi brati, nastopila in brala svoje pesmi.
Ta slika je izpovedovala pomen Milkine pesmi v vseslovenskem kulturnem prostoru.
Organizatorji so postavili Milkino akademijo med dva močna stebra: Ernst Arbeitstein, kot Milka iz Pliberškega „kroja“ je pripravil razstavo svojih slik in monotopij. ..Skupina M. H.“, v kateri so Milkin nečak Zvonko Hart-man, medicinec in slikar dr. Hubert Greiner, glasbenik Hanzi Gabrijel in vodja skupine Feliks J. Bister, pa je v trilogiji predala javnosti snop Milkinega okusa. Ves material je zares z ljubeznijo in lično zbran v teh broširanih knjigah.
Sobotna akademija je bila prepričljiv dokaz Milkine priljubljenosti med našim ljudstvom in dokaz spoštovanja, ki 9a uživa slavljenka pri narodu-sode-želanu, pri nemškogovorečem Korošcu.
Dvorana doma je bila davno pre-maihna, pred vhodnimi vrati se je kar trlo naroda. Že sama vrsta častnih gostov je izpričala, kakšne vrednosti in pomena je Milka Hartmanova za koroške in mimo tega za vse Slovence.
Prof. Janko Zerzer, je odprl razstavo Arbeitsteinovih del. Predstavil je slikarja Arbeitsteina kot samouka, ki je našel svoj slikarski stil in si priboril prostor med slikarji. Zaključil je z besedami: »današnja razstava je velikega pomena v njegovem življenju, ker je zelo povezan z Milko Hartmanovo in veseli smo, da lahko predstavimo pesniški svet Milke in slikarski svet Ernsta Arbeitsteina.“
Vse navzoče je v imenu organizatorjev pozdravil Feliks J. Bister, seveda Pa je osrednji pozdrav veljal slavljenki, Milki Hartmanovi.
Rektor tinjskega Doma Jože Kopei-n'9 je v akademiji videl zahvalo Milki Hartmanovi, predsednik K KZ, Lovro
Kašelj pa je rekel, da bo Krščanska kulturna zveza svoj vsakoletni osrednji koncert „Koroška poje" priredila letos v čast slavljenki. Dr. Franci Zvvitter je v imenu Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze prinesel
pozdrave in se Milki zahvalil za bogato kulturno dačo, s katero smo se koroški Slovenci ponovno vključili v kulturni delokrog celotnega slovenskega naroda. V imenu slovenskih pisateljev je Bogdan Pogačnik dejal, da je Milka Hartmanova nadvse aktualna in potrebna, ker je resnično ljudska, pristna, polna človeške blagosti in trdne celovitosti. Posebej pa je omenil in poudaril njeno prosvetno delo za narodno skupnost VValter Nowotny, ki je dejal, da hoče biti tudi jezikovno gost pri tej akademiji.
Dr. Pavle Apovnik je zastopal deželnega glavarja in vodjo kulturnega oddelka pri deželni vladi in je v imenu deželnega glavarja izročil Milki pismo in šop rož. Izrazil je upanje, da bo Milkin zgled še marsikoga privlekel in da Milko ljubimo in spoštujemo — zaradi za-
Feliks J. Bister čestita Milki Hartmanovi k 80-letnici
klada, ki ga nam je dala in vsled njene skromnosti in resnicoljubnosti.
Milkine pesmi je recitirala mag. Andreja Zikulnig, Božanski dvojni kvintete in pa dekliški zbor Jasmin pa sta prepevala Milkine pesmi, ki jih je za Jasmin uglasbil Hanzi Gabrijel.
Osrednja točka akademije je brez dvoma bila predaja v trilogiji zbranega življenjskega dela pesnice in slavljenke. To odgovorno in veliko delo si je naprtila »Skupina M. H.“ z Dunaja in je zahtevalo precej časa. Slavljenka je dala ves svoj zbrani material na razpolago, kar še bolj potrjuje njeno željo, da je čim bliže sočloveku in da tem več da svojim rojakom. Feliks J. Bister ji je izročil tudi grafiko za ovitek trilogije, delo slikarja Huberta Greinerja.
Pesnica se je v verzih zahvalila vsem, posebno pa Dunajčanom, za nameček pa je še povedala nekaj nemških verzov, ki jih je očitno kar med proslavo skovala, saj so se nanašali na prijetne dogodke popoldneva.
Med častnimi gosti, ki so prisostvovali in deloma tudi sodelovali pri proslavi, so bili med drugim: višji vladni svetnik dr. Pavle Apovnik, avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Georg VVeiss, konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Alfonz Naberžnik z ženo, avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern z ženo, Pliberški dekan Kristo Srienc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, predsednik K KZ Lovro Kašelj, prof VValter Nowotny, predsednik koroškega PEN-kluba in kluba koroških pisateljev, Bogdan Pogačnik, predsednik Društva slovenskih pisateljev, dr. Valentin Inz-ko, inšpektor Vouk, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in bivši ravnatelj dr. Pavle Zablatnik, podžupan pliberške občine Fric Kumer, ravn. Valentin Vauti, župan globaške občine Sadjak in mnogo občinskih odbornikov ter predsednikov krajevnih društev.
Med gosti je bil tudi dolgoletni cen-
Vi&tHO f£ Utttfairha
Draga bralka, dragi bralec!
Danes, 11. februarja, obhaja Milka Hartmanova svoj 80. rojstni dan, včeraj, 10. februarja, pa je njen brat Foltej praznoval svojo 75-letnico. Obeh ni treba predstavljati: pozna jo vso slovensko ljudstvo na Koroškem ter izven naše dežele.
Deležna sta številnih čestitk, priznanja in zahvale. Zadnjo soboto je bila ob 80-letnici M. Hartmanove v Domu v Tinjah mogočna proslava, o kateri poročamo obširno. Letošnja prireditev Krščanske kulturne zveze „ Koroška poje" (7. marca) je prav tako posvečena Milki in že danes prosimo za primeren obisk te prireditve. Na vsak način se številnim čestitkam pridružuje tudi NT, saj je Milka zvesta sodelavka našega lista. Obema slavljencema obilo zdravja, zadovoljstva ter veselja!
Tokrat je napisal „Tednikov komentar" dr. Drago Legiša iz Trsta. Poznamo ga kot izvrstnega strokovnjaka za politična (bil je dolga leta župan občine Devin — Nabrežinah, izvoljen na listi Slovenske skupnosti) ter časnikarska vprašanja: dela kot urednik slovenskih oddaj Radio-Televizije (RAI) v Trstu, hkrati pa je še izdajatelj tednika „Novi list". Njegovi prispevki spadajo med najbolj temeljite in vsebinsko poglobljene v slovenskem tisku. Med drugim je peljal odlikovanje ob 30-letnici NT.
Dr. Legiša je obljubil sodelovati z NT. Zelo smo veseli tega in se mu že na tem mestu prav prisršno zahvaljujemo!
Janko Kulmesch
tralni zborovodja SPZ, zborovodja SPD »Edinost" in brat Milke, Folti Hartman, ki mu je Božanski dvojni kvintet pri bifeju zapel venček narodnih. Slavnostna akademija je bila zaključena pri bogatem in okusnem tinjskem bifeju. Slavljenka, Milka Hartmanova pa je podpisovala trilogijo svojega dela. Z nasmeškom in primernim verzom je vsakemu posvetila nekaj časa in nekaj svojega bogastva.
Besedilo in foto: Franc VVakounig
K
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
osrednji koncert
yv7
IM :W1
ob 80-letnici rojstva	I Ki
Milke HARTMANOVE W Itlff Wm
v nedeljo, 7. marca 1982 ob 14.30 uri
v Domu glasbe v Celovcu
Nastopajo: mešani zbor „Podjuna“ iz Pliberka, moški zbor »Kralj Matjaž" iz Libuč, dekliški zbor iz Nonče vasi, vokal-no-instrumentalni ansambel „Korenika“ iz Šmihela, mešani zbor „Peca“ iz Globasnice, mešani zbor „Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, mešani zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, dekliški zbor Strokovne šole za ženske poklice v Št. Jakobu v Rožu, mešani zbor Glasbene matice iz Ljubljane in mešani zbor RUPA/PEČ iz Primorske (Italija)
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine, v P'sarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, tel. (0 42 22) 72 5 65 / 23 ali 24, in eno uro Pred koncertom.
Milka Hartman:
Naši skupnosti v Tinjah
Ko gledam vas — bogata skupnost naše črede, pa vem, da praznik naše je besede.
Pisatelje in pesnike preštevate, k njim moje še ime pridevate zaradi Mojih gred,
Libuškega polja in Lipovega cveta in knjigo, ki je zdaj med te prišteta.
Vesela sem, da našla pot je z Dunaja v Celovec, in v Tinje k nam.
Z besedo, sliko, struno — iz dobrote in pomoči vaše, Dunajčani, bo zapela vam in vsem, ki hočejo to pesem mojo čuti.
Vam vsem jo dajem v dar,
s toplo roko na srčno stran
in Domu na oltar,
in še na mizo,
kjer se brat, prijatelj usede
k pogovoru domačem,
povabi še soseda,
saj kraja, časa je
pri nas zadosti,
da zapojemo domači spev
radosti.
Ja, knjiga moja, vaša, tvoja ali boš kaj brana? Morda bo kdo zalučal jo mi v staro že glavo, da bo zapekla rana ...
Nič zato, saj v temnem košu kamre mre nam davno že zavržena pradedov brana, da jo črv — zob časa žre...
Izid te knjige moja ni zasluga le drug podprl je druga, da knjiga je izšla.
Jo vzeli ste, iz moje stare skrinje dna prijatelji z Dunaja — vi — bratje, velikani, ki mojstri ste imenovani: naš Feliks Bister, nečak moj Zvonko, dr. Greiner, prof. Zdovc in muzik Gabriel — naj knjigo narod bi prejel te Korotana speve, strune — naših src — Podjune.
Vsem dolžna sem zahvalo peti, in tebi še — Mohorjeva — in hiša blagoslovljena Sodalitas.
Joj, kaj bi dala jaz
velikim vam — jaz pevka mala?
Ja, če še zdrava bom ostala —
in me smrt ne bo pobrala.
Pegaza bom osedlala
in čez doline tri
čez hribe, hoje
se bom z muzo vzpela
in vam po svoje
bom zapela:
Živijo naj Slovenci —
naj spletajo se vam — bratje
zahvale, slave, venci.
Stvarniku pa srce zdaj, za dar besede, lire moje naj — zlata struna — hvalo poje!
Dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik čestita slavljenki ob visokem življenjskem jubileju.
[naš tedniki
Seminar za mladinske zborovodje v Mariboru
Lutkovna predstava Edi Majaron
„LUTKE STRIČKA JURJA“ Prireditelj: SPD „Borovlje“ v Borovljah
Kraj: Cingelc na Trati Čas: sobota, 13. 2. 1982, ob 14.30 Gostuje lutkovna skupina „Lutke mladje11 K DZ iz Celovca.
10. JUBILEJNI PLES DANICE Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu
Čas: sobota, 13. 2. 1982, ob 19.30 Za ples igrajo „Fantje iz Podjune". Ob tej priliki bo kulturni spored, srečolov in druga presenečenja.
Srečanje slovenske Katoliške mladine 14. 2. 1982 s škofom
Kat. mladina vabi na PUSTNO PRIREDITEV
ki bo 14. 2. 1982, ob 14. uri v Tinjah
Program:
—	kulturni spored
—	finale „Človek ne jezi se“ s škofom
—	ples
—	zabava
Novi škof Dr. Egon Kapellari se želi srečati z našo mladino. Vsi prisrčno vabljeni!
Maturanti Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
vabijo na
GIMNAZIJSKI PLES
ki bo v petek, 19. 2. 1982, ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu. Igrajo: „ŠTIRJE KOVAČI" in duo „SEASONS“
Nastop pevskih zborov na XV. PEVSKEM SREČANJU „OD PLIBERKA DO TRABERKA" PLIBERK — 13. 2. 1982, ob 19.30 uri v dvorani pri Schvvarzlu.
Moški pevski zbor društva upokojencev Prevalje, mešani pevski zbor društva upokojencev Prevalje; Koroški oktet KUD „ Preži hov Voranc" Ravne na Koroškem; moški pevski zbor „Vres“ Prevalje; oktet TRO Prevalje; moški zbor SPD „Edinost“ Pliberk; partizanski zbor Celovec.
RADIŠE — 14. 2. 1982, ob 14.30 uri v Kulturnem domu.
KUD „Gozdar“ Črna; moški pevski zbor DPD „Svoboda“ Črna na Koroškem; koroški oktet KUD ..Prežihov Voranc" Ravne na Koroškem; moški pevski zbor „Fužinar“ Ravne na Koroškem; moški zbor SPD „Kočna“ Sveče; mešani zbor „Jakob Petelin-Gallus Celovec; mešani zbor Št. Lipš; mešani pevski zbor „Gorjanci“ iz Kotmare vasi.
Igra s petjem ..ŠTUDENTJE SMO"
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Kraj: kulturni dom „Danica" v Št. Primožu.
Čas: nedelja, 21. 2. 1982, ob 14. uri. Igrajo igralci SPD „Danica“.
Režija: Silvo Ovsenk.
PUSTNA VESELICA
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero"
Kraj: Pušnik v Ločah
Čas: nedelja, 21. 2. 1982, ob 19.30
uri
Igra „One man band" iz Kranja.
Na sporedu je nastop moškega okteta DPD „Svoboda“ iz Žirovnice — Breznica.
SPD „Srce“ in Katoliška prosveta v Dobrli vasi vabita na predavanje in razgovor
DAVČNE UGODNOSTI
v sredo, 17. 2. 1982, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Predava: Andrej VVakounig, revident na finančnem uradu v Celovcu.
SPD „Dobrač“ na Brnci vabi na
TEČAJ IZ PRVE POMOČI ki ga bo vodil član društva dr. Franci VVutte v nedeljo, 14. 2. 1982, ob 19. uri v gostilni pri Prangerju v Zmotičah.
Zavod za šolstvo in Zveza kulturnih organizacij Slovenije sta priredila od 27. do 30. januarja 1982 v Mariboru seminar za mladinske zborovodje. Seminar je v prvi vrsti namenjen glasbenim pedagogom osnovnih in glasbenih šol v Sloveniji. Prireditelji pa so preko Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze kot vsako leto vabili k udeležbi tudi koroške Slovence ter Slovence iz Italije. Le-ti so se temu vabilu radi odzvali, kajti to je brez dvoma izredna ponudba. 18 Korošcev se je udeležilo seminarja, ki se je vršil na Pedagoški akademiji v Mariboru. Nekateri od teh so že delali z mladinskimi oz. otroškimi zbori, drugi pa so na tem področju še začetniki, pa bi se radi usposobili za to delo. Udeleženci, ki jih je bilo nad 200, so bili razdeljeni v tri skupine; v prvi so bili začetniki, v okviru druge skupine je potekal nadaljevalni tečaj, tretja pa je zajela več ali manj izkušene zborovodje. Poleg dirigiranja v skupinah so imeli udeleženci možnost udeležbe ORFF-
Kazaze
Minulo nedeljo je vabilo SPD „Srce“ na spevoigra „Kje je meja" k llgu. Veliko ljudi iz kazaške okolice in tudi nekaj od daljnih vasi je mogel pozdraviti predsednik Tinej VVastl. Dobrolsko društvo si je namreč zastavilo nalogo, da tudi oskrbi oddaljene vasi z domačo kulturo, za kar mu gre posebna pohvala in zahvala. Igro so predvajali prosvetarji iz Globasnice. Zelo nadarjeni igralci so z odločno besedo in lepim petjem ob spretni spremljavi harmonikarja osvojili srca navzočih, nakar smo ob koncu vsi zapeli, „da se imamo radi". Humoristična igra je dala občinstvu pristnega pustnega veselja. Bilo
seminarja ter tečaja za frulice, ki sta prav tako potekala v dveh skupinah. Tečaj za ORFF-instrumente je vodila Ida Virt, ki je nam že znana iz Tinj, kjer je bila letos januarja. Gotovo zelo zanimiv del seminarja je tvorilo zborovsko petje, ki ga je vodil dr. F. X. Meyer z Dunaja. On je z 200-članskim zborom, sestoječim iz udeležencev seminarja, naštudiral v teh štirih dneh dve skladbi J. P. Gallusa. Tudi dr. Meyer je že bil v Tinjah, kjer je na povabilo Krščanske kulturne zveze vodil seminar za zborovodje. Na zaključnem koncertu, ki je bil v soboto, 30. januarja, so se predstavile vse skupine z delom programa, ki so ga izdelale v teku seminarja. Pri tem je sodeloval mladinski zbor iz Maribora. Višek koncerta je bil gotovo nastop mešanega zbora pod vodstvom dr. Meyerja, ki je zapel Gallusovi skladbi, naštudirani v izredno kratkem času.
Po tem koncertu so se udeleženci zadovoljni in polni novih idej in znanja vrnili na svoje domove z željo, da bi se še večkrat srečali.
je veliko smeha in ploskanja. Hvala vam, dragi Globašani! Kar smo dožviljali pri tej spevoigri, velja tudi danes: da sosedski prepir za mejo ni kaj prida in da skoraj ni rešitve, razen ako je na razpolago, kakor pri tej igri, kakšna brhka Polonca, ki lahko spet vse uredi. To spevoigro globaške igralske skupine zelo priporočamo tudi drugim.
Železna Kapla
Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli je priredilo svojo Prešernovo proslavo, ki je bila v nedeljo, 7. 2. 1982, po maši v farni dvorani. Predsednik društva, Miha Travnik je posebej pozdravil goste Kapelčanov, KUD „Gozdar“ iz Črne v Mežiški dolini.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1982/83 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 8. do 26. 2. 1982, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1981/82 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSEN-ZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi
dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1982. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 7. julija 1982.
4.	Konec maja 1982 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnaz/ije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Jane-žič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/ Celovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginald Vospernik I. r.
SPD„KOČNA“ V SVEČAH
vabi na
DRUŽINSKI TEK
v soboto, 13. 2., ob 14. uri na stezi v Ladinah Start: za cerkvijo
Prijave do 13. ure pri startu Progi: otroci 3 km, odrasli 7 km Startnina: šil. 30.— (odrasli) šil. 10.— (otroci)
Vezi med obema društvoma se zadnja leta krepijo, kar je poudaril v svojem govoru tudi predstavnik gostov. Pripravili so program, ki je zaobsegal poleg petja tudi recitacije, branje misli in izjave slovenskih kulturnih in znanstvenih delavcev o Prešernu ter uspešno podano monodramo „Svetnečev Gaš-par“, ki jo je predstavil dipl. inž. Mitja Šipek. Miha Travnik je v svojem govoru dejal, da se zato spominjamo Prešerna, ker so njegove stvaritve nesmrtne, saj so prevedene v več kot trideset jezikov in ker je slovenska kultura naša kultura. To dokazujemo brez napuha do drugih.
Celovec
Na dan Prešernove smrti je slovenski kulturni praznik. SPZ je letos priredila že tradicionalno Prešernovo proslavo v novem javnem studiu avstrijskega radia v Celovcu. Po pozdravu predsednika SPZ, ki je pozdravil med drugim župana mesta Celovec, Guggenbergerja, predsednika ZSO, dr. Franca Zwit-tra, konzula SFR Jugoslavije, Alfonza Naberžnika in Svetislava Popoviča iln vrsto drugih častnih gostov, je 'potekal pester program, ki so ga oblikovali Moški zbor SPD »Zarja", gitaristka Marija Stingler, solopevka Danica Kežar in pianistka Shou-Jen. Ho, nadalje recitatorji Magda VVieser, Marica Hribernik, Miha Vrbinc in Tonči Schlapper.
Slovensko planinsko društvo
vabi na
POHOD NA STOL
v nedeljo, 21. februarja 1982 Zbirališče in odhod ob 3.00 uri izpred Mlečnikove črpalke v Kožen-tavri. Ob 6.00 uri skupen odhod od Valvazorjevega doma na Stol. Ne pozabite na potni list.
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Št. Jakob v Rožu
vabijo na
IV. ZIMSKI POHOD „ARIHOVA PEČ"
Datum: 28. februarja 1982 (ob vsakem vremenu) s pričetkom ob 10. uri dopoldan
Kraj: pri Polancu na Hodnini nad Št. Jakobom v Rožu
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdadatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija 180.— šil.; Jugoslavija 260.— din; ostalo inozemstvo 300.— (550.— šil. zračna pošta).
KMf — Suha — Pliberk — Žvabek — KM vabi na pustovanje „GREMO NA KRAP" ki bo v soboto, 20. 2. 1982, ob 14.30 uri v farni dvorani v Žvabeku.
Slovenska kmečka zveza vabi na STROKOVNA PREDAVANJA
v petek, 12. 2. 1982, ob 9.30 uri v gostilni pri Trklu v Selah-Borovnici. Predavata: višji kmetijski svetnik dipl. inž. VValter Raffaltin in inž. Roman Schmiedler.
v sredo, 17. 2., ob 10. uri pri Kargl-nu v Bačah ob Baškem jezeru. Predava: Krišelj Milan v ponedeljek, 22. 2., ob 10. uri v kletni dvorani Posojilnice v Pliberku.
Predava: prof. dr. Mirko Leskovšek v ponedeljek, 22. 2., ob 19.30 uri v gostilni Greiner (pd. Stekel) v Globasnici.
Predava: prof. dr. Mirko Leskovšek v torek, 23. 2., ob 10. uri pri Karglnu v Bačah ob Baškem jezeru.
Predava: prof. dr. Mirko Leskovšek v četrtek, 25. 2., ob 19.30 uri v dru-
Katarina Kanzian, pd. Zabla-čanka v Apačah je praznovala včeraj svojo 50-letnico. Čestitkam EL Galicija se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Franc VVutej, Šerjak na Pe-celjnu pri Mohličah, je v nedeljo praznoval 75-letnico. Čilemu in zdravemu jubilantu želimo vse najboljše za bodočnost. V naslednji številki bomo objavili daljši pogovor z njim. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
*
Markov oče z Horc pri Št. Vidu praznuje danes svojo 81-letnico. Zvestemu bralcu Našega tednika čestitajo vsi domači, sosedje in bralci ter uredništvo Našega tednika k visokemu jubileju. Še na mnoga leta!
Margareta Rulic, Kočuha pri Šmarjeti v R., praznuje 77. rojstni dan. Čestitamo!
Joža Oraže iz Zgornjega Kota praznuje 60. rojstni dan. Čestitamo!
Anastazija Mochar, pd. Bute-jeva mama iz Nagelč, praznuje 76. rojstni dan. Čestitamo!
Naše iskrene čestitke veljajo Apoloniji Lesjak iz Goselne vasi k 65. rojstnemu dnevu!
* *
Markov oče iz Horc pri Št. Vidu v P. praznuje 81. rojstni dan. Čestitamo!
Vse najboljše Boštjanu in Ani Oraže iz Sel k 60. obletnici poroke!
Agata Kastrun iz Železne Kaple praznuje 72. rojstni dan. Čestitamo!
Iskreno čestitamo Katarini Umek iz Škofič k 70. rojstnemu dnevu.
Ravnjakov oče, Rute, praznuje 75-letnico življenja. Čestitamo!
Alojz in Pavla Rosenzopf iz Breške vasi praznujeta 25-letnico skupne poroke. Čestitamo!
Julijana Artač, Vinograd pri Žitari vasi, praznuje 70. rojstni dan. Čestitamo!
Andrea in Del Vedernjak iz Goselne vasi sta dobila hčerkico Aleksandro. Čestitamo!
štveni sobi v Narodnem domu nad Posojilnico v Št. Jakobu v Rožu Predava: dr. Roswitha Kuglitsch.
Igra
Jovan Sterija-Popovič „JARA MEŠČANKA"
Prireditelj: SPD »Vrtača" v Slovenjem Plajberku
Kraj: pri Foltu v Slovenjem Plajberku
Čas: nedelja, 14. 2. 1982, ob 19.30 Gostujejo igralci SPD »Srce" iz Dobrle vasi.
Igra
FLORENTINSKI SLAMNIK Prireditelj: KPD »Šmihel"
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: sobota, 20. 2. 1982, ob 19.30 uri.
Lutkovna igra Edija Majarona „LUTKE STRIČKA JURJA" Prireditelj: KPD »Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 14. 2. 1982, ob 11. uri (po maši)
Gostuje lutkovna skupina »Lutke mladje" K DZ iz Celovca.
naš tedniki
Pustni ples SPD „Kočna“:
Obstrmeli smo ob čarovnijah minoritskega patra
V soboto, 6. februarja, je vabilo SPD „Kočna" iz Sveč na pustni Ples v gostilno Adam. Čeprav je bil ta ples šele 2. po vrsti, je bil izredno dobro obiskan, saj je bila dvo-
rana nabito polna. V glavnem so prišli domačini in ljudje iz sosednjih vasi. Ob začetku je pozdravil predsednik društva, dr. Janko Zer-zer, vse, ki so prišli na zabavo.
Predstavil nam je p. Mirka Pihlerja, ki je prišel iz Ptuja z namenom, da bi nas zabaval s svojimi čarovnijami. Ta minoritski pater si je izbral čaranje za svoj konjiček in je dosegel že več pomembnih nagrad, tako da šteje na tem področju med najboljše amaterje v Evropi.
Ples je potekal v prijetnem vzdušju in vsak, kdor je bil volje, se je lahko naplesal ob zvokih dua „Tonč in Lojz“, katerima je uspelo zabavati ljudi s hudomušnicami in slovenskimi narodnimi pesmimi. Ko je nastopil čarodej „Emerson“ (to je umetniško ime p. Pihlerja), je cela dvorana obstrmela ob njegovih čarovnijah, ki jim nikakor nismo mogli priti do dna, čeprav je marsikdo mislil, da je kakšen trik „pogruntal“. Največja atrakcija, ki jo Svečani nikakor ne morejo pozabiti, pa je strojček, s katerim je Emerson delal denar. Videli smo, da je Emerson alias p. Mirko Pihler res izvrsten čarodej in še nekaj časa bomo ugibali, s kakšnimi triki nas je prevaral.
Tako je tudi drugi pustni ples SPD „Kočna“ dobro uspel, prišlo je celo več ljudi kot pričakovano. To razveseljivo dejstvo je za društvo vsekakor pobuda, da bo tudi v prihodnjih letih prirejalo zabave v pustnem času.
Čarovnik Emerson (pater Mirko Pihler) je športnemu referentu „Kočne", sodniku dr. Tomiju Partiu začaral zakonski prstan. Hvala Bogu se je spet našel. ..
Verzeihen ja, vergessen nie!
Markante Aussagen in dieser Stel-lungnahme Stritzls zu AuBerungen des Bundeskanzlers gegenuber der katholi-schen Kirche konnen nicht unvvider-sprochen hingenommen vverden. Es handelt sich um allgemeine Bemerkun-9en des Kommentators zur jiingeren Geschichte Osterreichs und zum Problem der Bevvaltigung der Vergangen-heit. Diese bedurfen einer entschiede-nen Entgegnung und Korrektur, wobei es an sich nicht darum geht, die Posi-tion Dr. Kreiskys zu verteidigen.
Als zentrale Feststellung fuhrt Stritzl aus: „Kreisky vergiBt, daB er nicht der einzige war und es vor wie nach 1938 und auch nach 1945 Hunderttausende Menschen in diesem Land gegeben bat, die Opfer eines der Regime gevvor-den sind. Bisher konnte man glauben, baB diese Zeiten der osterreichischen vergangenheit bevvaltigt sind.“ — Die-®e Satze stellen eine ungeheuerliche Verfalschung geschichtlicher Tatsa-°hen dar. Der Verfasser wertet namlich die Opfer des Faschismus gleich wie iene ..Hunderttausenden Menschen" ..auch nach 1945“, also die belasteten und minderbelasteten Nationalsoziali-aten („Opfer“ welchen Regimes nach 1945?), die die nazistische Gevvaltherr-schaft zumindest mit ermoglicht, wenn n'cht aktiv mitgetragen haben und zum e|l zu Schergen und Mordern von vie-en der erstgenannten vvirklichen Opfer
wurden. Diese Tatsache scheint Herr Stritzl wie auch viele Osterreicher of-fenbar selbst nicht bevvaltigt zu haben. Darauf laBt schon im gegenstandli-chen Kommentar sein Versuch schlie-Ben, dem Bundeskanzler, der an diese Zeiten erinnert hat, indirekt „HaB- und Rachegefuhle" zu unterstellen, und vor allem sein belehrender Hinweis, daB „die dreiBiger wie die vierziger Jahre Umbruchszeiten" gewesen seien, „die auch von Bruno Kreisky als solche an-gesehen vverden mogen". Was meint der Kommentator mit „Umbruchszei-ten“? Etwa naturgesetzlich, schicksal-haft hereingebrochene grundlegende historische Veranderungen, einen un-aufhaltsamen ProzeB, eine zvvangslau-fig ablaufende Entvvicklung, die vieles entschuldigt — auch einen vvillkurlich, bevvuBt von Hitler und den Nationalso-zialisten entfesselten Krieg, der 55 Mil-lionen Tote, darunter 6 Millionen syste-matisch ermordete Juden gefordert hat? Kann man diese Kette von unfaB-baren Verbrechen als Umbruchszeit bezeichnen, die man laut Stritzl „ver-gessen konnen" musse? Vergessen? Lauft dies auf die allzu bekannte For-derung unbelehrbarer Kreise hinaus, uber diese Zeit endlich den Mantel des Schvveigens zu breiten? Oder hat Herr Stritzl hoffentlich doch mit „verges-sen“ vergeben gemeint — eine Ver-vvechslung, die einem Journalisten an-gesichts seiner verantvvortungsvollen Position allerdings nicht unterlaufen diirfte?! Verzeihen ja, vergessen nie!
Dr. Josef Lukan, Ferlach/Borovlje Mag. Monika Miklautz, Viktring/Vetrinj Dr. Robert Saxer, Klagenfurt/Celovec Mag. VVerner Schobel, Gottesbichl/Gošče
Šteben — Čepiče
Petek, dne 5. 2. 1982, je vabilo SPD „Edinost“ iz Štebna pri Globasnici na filmski večer, ki je bil v gostišču Juena na Čepičah. Svoje filme je predvajal domačin Janez Elbe. Janez Elbe je predvsem znan zaradi gradu, ki ga zida v osrčju Globasnice. Poleg te gradnje še veliko slika, tako da se človek čudi, kdaj še najde čas, poškiliti s svojo kamero v ta ali oni kotiček Globasnice in njene okolice ter tako ohraniti dogodke in vtise pred pozabo. Številno občinstvo, ki se je zbralo, je z zanimanjem sledilo filmu in sicer o stiskanju sadja, blagoslovitvi zvonov pri Šv. Hemi, zimskem veselju ter srečanju z živalmi in s človekom. V teh filmih je bilo vsakega nekaj. Marsikdo je začuden zagledal sebe ali svoje znance, tega ali onega, ki ga ni več med nami. Nasmejali smo se, ko smo gledali, kako deluje „prva globaška vlečnica" na smučišču „Pečka" in vsekakor bo ostala nepozabna mačka, ko pije vodo. Tako bi še lahko naštevali. Vsekakor je bila publika zadovoljna, kajti Janez Elbe je moral dodati še en film in sicer „Velika noč 1979“, v katerem je pokazal šege in navade v vasi okoli tega praznika. Številna in zadovoljna publika je dokaz, da je treba še čim večkrat prirediti takšne in slične večere.
		
	—“ . . 1QQ- lil	m :	|	j	: .	.... v soboto, 20. februarja 1982 Start: ob 15.00 na tekaški stezi »Košuta" v Selah Prijave: od 13.00 naprej pri startu Prireditelj: DSG Sele Pod pokroviteljstvom Našega tednika in ELAN Brnca	
Ernst Arbeitstein:
„Pri srcu mi je kmet"
V soboto je v Tinjskem domu odprl razstavo svojih slik naš rojak Ernst Arbeitstein. Zelo ga je veselilo, da je odprtje razstave bilo isti dan kot proslava 80-letnice Milke Hartmanove. Ernsta Arbeitsteina, ki je po poklicu natakar, v zimskih mesecih pa napravi do 100 slik, smo prosili za kratek razgovor. Slikar-samouk je pojem v umetniškem obeležju narodne skupnosti in dežele Koroške.
NT: Kako dolgo bo razstava odprta?
Ernst Arbeitstein: Odprta bo do 27. februarja, razstavljam pa 44 slik; to so pasteli, olja in mo-notipije.
NT: Vi ste slikar-samouk. Kdo je bil Vaš vzor in od kdaj se ukvarjate s slikanjem?
Ernst Arbeitstein: To je težko reči, kdo je moj vzor. Od vsega začetka gotovo Egger Lienz, VVerner Berg in Picasso, sedaj pa že dolgo skušam biti kar se da sam svoj. Slikam pa že od leta 1960 dalje.
NT: Kako bi poimenovali svoj stil?
Ernst Arbeitstein: Svoj stil najbolje opišem kot Arbeitstei-nov stil.
NT: Kdaj ste prvič stopili v javnost in koliko razstav ste že imeli?
Ernst Arbeitstein: Tedaj sem bil še v šestem razredu Slovenske gimnazije, ko sem dobil avstrijsko državno nagrado v okviru mednarodnega razpisa mladih evropskih slikarjev. Tedaj sem se s slikanjem bavil bolj prilično. Od leta 1968, ko
sem imel prvo razstavo v Slovenj Gradcu, pa se močneje in z vso vnemo ukvarjam s slikanjem. Torej, prva razstava je bila 1968 v Slovenj Gradcu ...
NT: ... in tej so sledile druge?
Ernst Arbeitstein: Da, razstave v Mariboru, Innsbrucku, Kranju, Pliberku, Beljaku, Celovcu, Tržiču, Ženevi in še druge. Do sedaj jih je 35.
NT: Na prvi pogled se zdi, kot da Arbeitstein in Berg upodabljata iste motive na isti način?
Ernst Arbeitstein: Na prvi pogled to morda drži, a ni res. Najraje slikam človeka, naravo, okolico. Posebno pri srcu mi je kmet. Prikazati ga hočem pri težkem delu.
NT: Kakšno vrednost imajo barve?
Ernst Arbeitstein: Črna, rjavkasta in modrikasta barva — to so moje barve in so izraz kmetove, človeške vezi z zemljo. To je dnevni boj za kruh, boj med kmetom in zemljo.
NT: Hvala za pogovor.
Franc VVakounig
Ernst Arbeitstein, slavljenka Milka Hartmanova in žena Pliberškega umetnika (z desne na levo).
KMETIJSKO-GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1982/83 učenke v
KMETIJSKO-GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO
Namen šole je: učenkam poglobiti splošno izobrazbo dosedanjega šolanja.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). Sprejema pa tudi dekleta, ki si želijo ustvariti lastno družino in nimajo znanja v kuhanju, šivanju in v vodstvu gospodinjstva. Ker se v tej šoli posebna važnost polaga na spretnost v kuhanju, šivanju in ročnemu delu in na razne tehnike v likovnem področju, je možnost usposobiti dekleta za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega.
Vzgojni cilj: Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — poglobitev vere in verskega življenja — samovzgoja in vzgoja v družini.
V	naši šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih.
Pogoj za sprejem je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika.
V	slučaju, da učenka 8. šolsko stopnjo ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	danih pogojih dobijo učenke državno podporo!
PRIJAVE SO MOŽNE OB VSAKEM ČASU!
Po telefonu, pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Volkermarkt, KlosterstraBe 2; tel.: 0 42 32/38 96.
Naši izobraževalni šoli za dekleta v Št. Petru in Št. Rupertu:
Šola, ki zelo koristi in pomaga
Sedaj je čas, ko morejo starši, in to naj bi po možnosti napravili v čim večjem številu in čim prej, prijaviti svojo hčerko na eno izmed obeh strokovnih šol, kakor se pač odločijo.
V Št. Petru pri Št. Jakobu in v Št. Rupertu pri Velikovcu sta naši izobraževalni šoli za dekleta. Dočim je Št. Rupejt kmetijsko-gospodinjsko šolsko središče, nudi šola v Št. Petru že dokaj časa temeljito in strokovno izobrazbo za ženske poklice.
Obe šoli vodijo vzorno slovenske šolske sestre, ki imajo, kot znano, na Koroškem svojo provinco.
Strokovna šola v Št. Jakobu v Rožu nudi dve izobraževalni smeri
— enoletno gospodinjsko šolo in pa triletno strokovno šolo za ženske poklice.
Namen obeh šolskih smeri je, da čim bolj usposabljata dekleta za življenje, tako na zasebni kot tudi na poklicni ravni, da poglabljata splošno izobrazbo in pripravljata učenke na socialne poklice, kot bolničarke in drugo. Triletna strokovna šola pa usposablja učenke še za službe v pisarnah, za hotelske in gostinske asistente in za vse trgovske smeri, za sekretarke pri odvetnikih, za zdravniške asistentke in pomočnice. V bistvu je to gotovo ena izmed najbolj temeljitih strokovnih izobrazb za dekleta.
Dekle, ki konča triletno strokovno šolo, je absolventka. Nima mature, ima pa tako temeljito izobrazbo, da brez težav lahko vstopi v vsak odgovarjajoči poklic. Kot nam je povedala sr. Karmela Kelih, mlada in simpatična ravnateljica šole, je nadaljnja pot absolventk triletne strokovne šole precej uspešna, kar je v zadoščenje tudi šoli in učiteljem. Njihovo prizadevno delo že rodi sadove.
Kako obširna je izobrazba, morda najbolje dokaže spis učnih predmetov: verouk, nemščina, slovenščina, angleščina, državo-znanstvo, narodno gospodarstvo, zgodovina, zemljepis, umevanje življenja, vzgojeslovje, pedagoške vaje z otroki, glasba, likovna vzgoja, fizika in kemija, prirodopis, zdravstvo in higiena dela, hrano-
sr. Karmela Kelich
slovje, živiloznanstvo in dieta, kuhanje in serviranje, gospodinjstvo,
gospodinjsko poslovodstvo, gospodarsko računstvo, trgovsko dopisovanje, knjigovodsto, stenografija, strojepisje, šivanje in krojno risanje, telovadba. Poleg teh obveznih predmetov, ki jih učenka obiskuje v teku treh let, se more učenka neobvezno naučiti še nekega drugega tujega jezika.
Na šoli poučujejo strokovno in pedagoško priznani učitelji. Del učiteljskega zbora prihaja iz vrst šolskih sester, drugi pa so laiki.
Šolske sestre imajo tudi internat in dekleta dobijo normalne doklade za internat (Heimbeihilfe). Del učenk prihaja od zunaj v šolo, to so domačinke in tiste, ki nimajo predaleč do šole.
Šola je dvojezična in kar je še posebej treba upoštevati — spričevalo triletne strokovne šole nadomešča pomočniški izpit (Lehrab-schluBpriifung) za vse smeri trgovskih pomočnikov ter hotelske in gostinske asistente.
če hoče absolventka napraviti maturo, jo more narediti na dveletni dopolnilni šoli v Linzu in more potem na univerzo oz. visoko šolo.
V pogovoru z absolventkami šole smo zvedeli, da jim temeljita izobrazba zelo koristi in pomaga, ker se znajdejo tako v službi kot tudi v zasebnem življenju.
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
vpisovanje v
1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v Metno GOSPODINJSKO ŠOLO
od 8. do 28. februarja 1982.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1982. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu štev. 0 42 53/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 9. julija 1982 na šoli. Za obisk Metne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Pravzaprav ga ne bi bilo treba posebej predstavljati: pozna ga vsa Koroška, kjer živi slovensko ljudstvo v Žili, Rožu in Podjuni. Vendar je umestno, da se ga ob njegovem 75-letnem življenjskem jubileju spomnimo tudi v našem listu.
Poleg prizadevanja za vsakdanje življenje je Foltej Hartman od rane mladosti povezan
lu sodeloval tudi pri drugih pevskih zborih in vodil koncerte združenih zborov. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo zelo razgibano pevsko življenje na Koroškem in kmalu so naši zbori s Foltijevim sodelovanjem zasloveli na številnih gostovanjih tudi preko meje.
Ni minila nedelja in nešteto večerov ob delavnikih, da se ne bi bil Foltej nesebično žrtvoval našemu petju. S svojim značajem si je osvajal pevce in pevke, radi so ga imeli in uspehi so bili razveseljivi. Temne sile pa so naše petje sovražile in z njim one, ki so petje gojili. Med vojno so Folteja odgnali nacisti v taborišče groze in smrti, v Dachau. Toda tudi tam med do smrti trpinčenimi, ponižanimi in razžaljenimi, se je oglasila naša pesem, ki ni izumrla kljub najhujšemu nasilju. Foltej je zbral v nepopisno težkih okoliščinah pevce in njegov zbor je narastel do 60 članov. Z domačo pesmi-
Folteju Hartmanu ob njegovi 75-letnici
z našo prosveto in v prvi vrsti z gojitvijo slovenske pesmi na Koroškem. Vse življenje žejen lepote, pravičnosti in resnice, doprinaša v veliki meri svoj delež k rasti in razvoju slovenske pevske kulture na Koroškem v spoznanju, da ravno ob pesmi zaslutimo vsi Slovenci zavest narodne in kulturne enotnosti in medsebojne duhovne povezanosti. Zaveda pa se tudi, da s pesmijo podajamo v deželi, kjer živita drug ob drugem dva naroda, roko vsakemu, ki v srcu dobro misli.
V prepričanju, da je naša pesem dragocen doprinos k gradnji slovenskega kulturnega življenja, se ji je posvetil že v svoji rani mladeniški dobi. V okviru prosvetnega društva je izvežbal krajevni pevski zbor v Pliberku, ki je kmalu zaslovel po svoji kakovosti, ker je imel požrtvovalnega in nadarjenega pevovodjo. Kmalu je ta pevski zbor nastopal pri številnih narodnih prireditvah ali na samostojnih koncertih. Foltej je kma-
jo je zbor tolažil in dvigal moralo na smrt obsojenih. Širom slovenskega sveta se najdejo sotrpini, ki pravijo z vso hvaležnostjo: „Foltej, naš pevovodja iz Dachaua".
Po vojni se je spet z vso žila-vostjo posvetil obnovi pevskega gibanja. V funkciji centralnega pevovodje SPZ je deloval pri posameznih zborih in skupnih koncertih. Mnogo truda je posvetil podjunskim pevskim zborom, s katerimi je absolviral več uspelih koncertov in gostovanj.
Beležke so seve samo utrinek iz obsežnega in vsestranskega Foltejevega udejstvovanja na področju pevske kulture in druge prosvete. Po vojni se je poročil z eno izmed šestih sester-pevk, z Reziko iz ugledne Smrtnikove družine v Kortah. Ustanovil si je svoje družinsko ognjišče v Klopinju, kjer uživa sedaj že nešteto let zasluženi pokoj. Želimo mu zadovoljstva, sreče, predvsem pa zdravja!
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
31.
„Komaj pol sem je bil nadrgnil tam pri tisti debeli smreki v Kavki, kjer imajo vrane vsako pomlad mlade. In kaj sem zagledal? Dve zveri ste obirali ga-brovo zelenje komaj tako daleč, kakor tista moja puška streli, ki sem jo ono leto, ko je bila tista suša, od ciganov kupil. Pa veste kaj, ljudje božji, ne morem laho praviti, ker od davi si nisem nič skuhal. Tako mi je nekaj grčavo po grlu — ko bi mi hoteli pol glažka takega vina privoščiti, kakor ga imate on-dukaj, da bi ga popil. Bodem pa molil zanj."
Ko so se stari in mladi na to prošnjo, ki se po
Krjavljev! misli že sama ob sebi lahko razume, glasno zasmejali, postane malo srdit in za dlako je manjkalo, da ni debelo po tleh pljunil in obrnil se. Ali ta srditost ga naglo neha, ko vidi, da je grajski gospod vzel prazno kupo in jo do vrha natočil.
Poželjivo zvrne pijačo vase do zadnje kaplje, odpre potem usta in z nekim nepopisljivim glasom na znanje da, kako slasten požirek je bil to.
,,Bog vam daj zdravje, da bi šele čez dolgo časa pomrli. Dobro je bilo, tri ure pred smrtjo bi tako pil."
„No, zdaj pa povedi nadalje, kakšne živali si videl?” vpraša Vencelj.
,,Kdo je dejal, da so živali? Zveri so, zveri, pravim! Ne vem, če so sloni ali so levi ali kakova druga divja teleta. To pa vem, da medvedje niso ni voleje ne, še lisice ne!" odgovori Krjavelj.
„Naj bodo pa zveri, samo povedi, kakšne so."
„1, kakšne! Štirinogate, rogate, kosmate, tolike kakor koze, pa vendar niso koze. Repa nimajo, pa vendar ne vem; zdi se mi, da repa nisem videl. Divji ste pa, saj ste tako dirjali čez goščo ko svetega Elija voz po oblakih, ko sem malo zateptal nad njima. Pa ste vendar tudi malo krotki, zakaj precej potlej sem ju videl vrh hriba. Zato bi jaz dejal, da puške vzamete pa ustrelite kleka divjega. Ko bi mesa ne hteli jesti, i nu, jaz bi ga prav rad vzel in za zimo posušil."
„Ali je pa tudi res, kar praviš? Ali niso bile kake domače koze?" vpraša gospodar.
„Ne, kozi pa že niste bili. Saj ju je tudi Obrščak videl, kako ste šli mimo njegovega kozolca davi ob petih, potlej Matevžek ju je pod Obrhkom srečal in deseti brat ju je tudi ogledoval. Martinek je trdil, da ste divji kozi, ki iz hribov prihajate. Jaz pa pravim, da ni res, zakaj o divjih kozah nisem slišal nikjer, še tačas ne, ko sem bil pomorski vojak. Druga zver je to."
Stotnik in zdravnik sta dejala, da naj bi se šlo malo pogledat.
,,Divje koze pridejo večkrat spomladi ali jeseni. Pred dvema letoma sem eno jaz sam ubil. Ni jih težko zalesti, ker so večidel mladiči, ki se v dolino upajo," rekel je gospodar.
„Halo, le po orodje! Saj imamo dva mlada junaka, ki imata urne roke in dobre oči. Posebno vi, Marijan, poznate vse kote po hosti. Vi nas boste razstavili."
„Danes se mi nič kaj ne ljubi," odgovori Marijan.
„Ohe! Ali vas ni sram take besede!" vpije stotnik. ,,Ko sem bil jaz v vaših letih, ljubilo se mi je vse. Nobena noč ni bila tako temna in nobena deklica taka, da ji ne bi bil kadet Grašič znan — gospodični tu mi boste že dovolili, da se malo pohvalim."
„Če gredo vsi drugi," dejal je Marijan ter nekako s strani pogledal Lovreta, ,,grem tudi jaz."
od petka, 12. februarja 1982
do četrtka, 18. februarja 1982
1
PETEK, 12. februarja 1982: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Žena se bori za svojo srečo — 12.15 Ljudje in živali — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Luzie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Profesor Muliar — 22.05 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 13. februarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi —
11.05	Roke kvišku, mojster prihaja — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila — 15.20 Amfi-trion — 17.00 Športni abc — 17.30 Boomer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads ~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Najboljše 0 ..zmešani dvojici" — 21.00 Show-down — 21.55 Šport — 22.15 Liberace
—	23.05 Poročila.
NEDELJA, 14. februarja: 11.15 ORF stereo-koncert — 12.25 Socialno osigu-ranje — 15.10 In večno prepevajo gozdovi — 16.45 Oddaja za otroke —
17.05	Lutkovna predstava — 17.15 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Šport — 20.15 Felix Kruli — 21-15 Balet — 22.05 Šport — 22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 15. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV —
10.30	Večno prepevajo gozdovi —
12.05	Ali se Galapagos še lahko reši? ~ 12.45 Možje brez živcev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pripovedke o konjih — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih —
21.05	Kaz & co — 21.50 Večerni šport ~~ 22.20 Poročila.
TOREK, 16. februarja: 9.00 Poročila ~~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Amfi-trion — 12.05 Risanka — 12.15 Klub seniorjev (pon.) — 13.00 Poročila — 17-00 Am, dam, des — 17.25 Oddajo z miško — 17.55 za lahko noč — 18.00 Leteči čoln SP 121 — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.15 Videoteka — 23.20 Poročila.
SREDA, 17. februarja: 9.00 Poročila ~ 9-05 Oddaja z miško — 9.35 Franco-
ščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Woody, nesrečnež — 12.00 Argumenti (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Lutkovna predstava —- 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 S. O. S. na nebu — 21.50 Poročila.
ČETRTEK, 18. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela 'in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 S. O. S. na nebu — 12.10 Romanca —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mrlič na dopustu — 21.50 Stalinovo zlato — 22.35 Večerni šport
—	23.35 Poročila.
PETEK, 12. februarja: 17.30 Socialno osiguranje — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Srečanje s 3. tisočletjem —
21.00	Raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Polet na luno — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 13. februarja: 11.55 Športno popoldne — 17.00 Dvakrat sedem
—	17.35 Prepoznate melodijo? — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik —
20.15	Kralj Richard II. — 22.55 Vprašanja kristjana — 23.00 Top job — 0.45 Poročila.
NEDELJA, 14. februarja: 9.25 Slalom moških — 12.25 Smuk žensk — 13.30 Šport — 17.00 Srečanje s 3. tisočletjem — 17.45 Melina Mernouri — 18.30
Okay — 19.30 čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Živčnež —
21.50	Kobald 60 — 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 15. februarja: 18.00 Perspektive — 18.30 Čisto navadna blaznost — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ljuba družina — 21.05 Grenka zmaga
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 M. A. S. H. — 0.10 Poročila.
TOREK, 16. februarja: 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Čisto navadna blaznost — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Kviz v rdečo-belo-rdečem — 21.03 Njega dni — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 17. februarja: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje —
18.30	Čisto navadna blaznost — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal —
21.00	In ker sem videl — 22.20 „Umet-nine“ — 23.55 Poročila.
ČETRTEK, 18. februarja: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Čisto navadna blaznost — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Bonsoir Mireille — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
1_________________________________
PETEK, 12. februarja: 8.50 TV v šoli
—	10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.30	TV v šoli — 17.25 Poročila —
17.30	Kaj je novega na podstrešju —
18.00	Slovenski pihalni orkestri —
18.30	Obzornik — 18.45 Človekovo telo
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —
20.00	Naša krajevna skupnost — 20.66 Ne prezrite — 21.10 Ti dnevi, ta leta —
21.55	Poročila — 22.00 Spremljamo — sodelujemo — 22.10 Nočni kino.
SOBOTA, 13. februarja: 8.10 Poročila
—	8.15 Potovanje škrata Spančkolina
—	8.25 Ciciban, dober dan — 8.40 Zbis: — oblaček pohajaček — 8.55 Kuhinja pri violinskem ključu — 9.25 Kaj je novega na podstrešju — 9.55 Pustolovščina — 10.25 Zgodovina letalstva
—	11.20 Za zdravo življenje — 11.30
Otrok in igra —	11.55 Garmisch-
Partenkirchen: Smuk za moške —
13.00	Poročila — 14.25 Nogomet: OFK Beograd : Dinamo — 16.15 SP v bobu štirisedu — 16.45 Košarka: Iskra Olimpija : Gibona — 18.15 Muppet show —
18.45	Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —
20.00	TV križanka — 21.35 Zrcalo tedna —- 21.50 Nevada Smith.
NEDELJA, 14. februarja: 8.25 Poročila — 8.30 Živ žav — 9.20 Propagandna oddaja — 9.25 Slalom za moške —
11.00	TV kažipot — 11.20 Propagandna oddaja — 11.25 Slalom za moške —
12.30	Poročila — 13.10 Prebujajoča se dežela — 14.45 SP v bobu štirisedu —
15.30	Zgodnja pomlad — 17.20 Poročila — 17.25 625 — 17.55 Športna poročila — 18.10 Ljubezensko pismo — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Zadnje dejanje — 21.35 Športni pregled.
PONEDELJEK, 15. februarja: 8.45 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.55 Kmetijska oddaja TV Novi Sad — 16.55 Poročila — 17.00 Zgodovina letalstva — 17.55 Delegatski vodnik — 18.30 Obzornik — 18,45 Kontra ritem — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Gorenjski slavček — 21.15 Kulturne diagonale.
TOREK, 16. februarja: 8.55 TV v šoli
—	10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.45	Šolska TV — 17.15 Poročila — 17.20 Potovanje škrata Spančkolina —■
17.30	Plesi iz Gvajane — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi Hidak — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Soočanja — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Nana.
SREDA, 17. februarja: 9.00 TV v šoli
—	10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Ciciban, dober dan — 17.45 Katka — 18.15 Pozdravljena, Makedonija — 18.30 Obzornik — 18.45'Zapisi za mlade — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 J. A. Martin — fotograf — 21.40 Miniature — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 18. februarja: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.35 Šolska TV — 17.05 Poročila
—	17.10 Zbis: Oblaček Pohajaček — 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu —
18.00	Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Na sedmi stezi —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Glasbeni četrtek —
21.30	Sodobniki — 22.00 V znamenju.
PETEK, 12. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Nihče kakor jaz — 18.15 Beseda mladih
—	18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo —
19.30	TVD — 20.00 Moj svet glasbe —
20.50	Zagrebška panorama — 21.05 Porota — 22.10 Veronigue.
SOBOTA, 13. februarja: 16.35 Otroški šlager „Zagreb 81“ — 17.35 Vroči večer — 18.30 Glasbena oddaja — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.55 Športna sobota — 22.15 Izziv novega.
NEDELJA, 14. februarja: 15.45 Mednarodni turnir v boksu ..Beograjski zmagovalec" — 18.30 Glasbena oddaja
—	19.30 TVD — 20.00 Čas jazza —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.05 Mongolski cirkus — 21.35 Človek hoče navzgor.
PONEDELJEK, 15. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Lukičiada — 18.00 Miti in legende — 18.15 Tudi ti so naši otroci —
18.45	Telešport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Lice ob licu.
TOREK, 16. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Prijatelji glasbe —
19.30	TVD — 20.00 Narodna glasba —
20.45	Čas podvigov — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Izviri.
SREDA, 17. februarja: TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Čas za pravljico — 18.15 Naša obramba —
18.45	Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Kultura danes — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Sir Laurence Olivier je izbral za vas: Mačka na vroči pločevinasti strehi — 22.45 Knjige in misli.
ČETRTEK, 18. februarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Prvi cvetovi — 18.15 Znanost — 18.45 Banatske pripovedi — 19.30 TVD — 20.00 Življenje je masovni pojav.
Petek, 12. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Kar po domače.
Sobota, 13. februarja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 14. februarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 15. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Solistična ura.
Torek, 16. februarja:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mlada grla — Otroci, poslušajte!
Sreda, 17. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
Četrtek, 18. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladina se predstavlja (posnetki srečanja mladinskih zborov 15. 11. 81 v Borovljah — 5. oddaja).
-Saj bodo še gospod fajmošter šli z nami," pravi gospod Vencelj.
..Meni se ne spodobi morilnega orodja nositi okrog,” odgovori stari mož.
„B°g je živali zato ustvaril, da so človeku na korist. Zato jih sme vsak za potrebo poubijati. Ko bi jaz bolj sveto pismo iz glave znal in življenje svetnikov, dokazal bi vam, gospod fajmošter, da so dostikrat sveti možje morilno orodje nosili. Sveti Hubert, sveti Florijan, sveti Jurij in vedi ga Bog, kako se jim še pravi," reče stotnik.
..Oni so imeli drug poklic in jaz imam drugega," odgovori fajmošter ter vstane.
Gospodar je bil medtem več pušk prinesel in, ko ri je vsak eno izbral, vzel je po ponudbi še Zmuzne d°lgocevko, dasiravno se je videlo že na tem, kako
Je prijel, da ni še nikdar kaj enakega v roki imel. ajrnošter se poslovi.
Zdaj Krjavelj za korak naprej stopi in pravi: ,,Gospod grajski, ki bi kaj smolnjaka za kolo potrebova-L zdaj imam prav dobrega. Tak je ko olje, kakor laneno olje; ni zgoščen niti ne voden. In vam ga dam Prav poceni, zato ko ste vi, krajcar bom odmaknil Pri dveh funtih."
-Le k hlapcu pojdi za take reči. Tukaj imaš za
In petica zgine v Krjavljevem žepu.
-Gospod grajski, ko bi jaz smel ono posekano ja-
vorovo hlod, ki v Kavki leži, domov vzeti? Vidite zhca se mi je strla, nimam s čim jesti, rad bi si drugo zdolbel."
„Žlice ne boš iz cele goli delal! Le pojdi dol k Urši, pa naj ti da eno žlico."
„Bog vam daj zdravje! Pa, gospod grajski, ko bi smel jaz svojo molzavo kozo po vaši senožeti ob gozdku včasi malo popasti; zdaj mi še latvice mleka ne da, ko nima dobre poklaje."
„Po senožeti bomo kosili. Pasel boš jeseni! Le pojdi, zdaj si že opravil."
„Gospod grajski, ko bi —"
,,Le pojdi, le pojdi! Zdaj ne utegnemo."
S tem mu je gospodar prestrigel celo red prošenj, ki se jih je bil Krjavelj namislil govoriti. Zato je, po stopnicah grede, godrnjal, nad vražjo gospodo, ki je tako skoporita, da še ene koze ne pusti napasti in ne da ene javorove goli, katera bi se dobro prodala, in še celo človeku ne privošči, da bi vse izgovoril. In ko je medpotoma to premišljal, vzkliknil je: ,,0 Krjavlje, o ti sam zlodej ti, o ti živi nepridiprav ti! Zakaj si govoril o javorovi hlodi? Ko bi bil jezik za zobmi držal, kaj bi je ne bil lahko skrivaj pofulil in unesel in ukradel? Kaj bi kdo vedel, ka-li? Nihče bi ne bil vedel, da si jo ti! Še deseti brat ne bil bi vedel! Saj pravim, moja pamet je taka ko moje koze rep. Zmerom je zdaj, če se prav koza trikrat obrne. Ti nepridiprav, ti!"
Pobitega srca je bil Krjavelj zaradi javorove goli tako dolgo, dokler ni petice zapil pri Obrščaku, kjer je našel tudi strica Dolfa, kateri se je s svojim bratom Benjaminom tako malo dobro razumel, da je na njegovega godu dan rajši v krčmi kakor doma vezo-val se.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE O ti veliki Shakespeare, mož modrosti in spoznanja, katerega pritlikavci dolže, da je božjo vrednost na človeku preveč v ničevo deval, kako modro besedo si ti zinil, ko si dejal, da je tista uboga stvar, ki po dveh nogah hodi in se človek imenuje, včasi naj-neumnejša na tej božji zemlji. Kajne, da nisi v spanju mislil, da bode čez tristo let priplazil se k tvoji velikosti eden iz dežele Ilirije, ki je bila tebi tako mitično daleč kakor preprostemu slovenskemu dedu neznana srečna Olentova dežel, vprašaje te: ,,Kajne, ko si ono besedo izrekel, bili so ti posebno zaljubljeni ljudje na mislih?"
Ali! Gotovo si imel te vrste ljudi pred očmi. Zakaj ali niso ravno reveži ti najbolj vrtoglavi? Ali ne sanjarijo, da zdaj nebesa, zdaj pekel v srcu nosijo?
Ali ne trdijo, da se jim je v srcu vnel in razpalil tak požar, da ne m0g6 ugasiti potoči vsega zemlje, deževje vsega neba
in vse široko morje. (Dalje prihodnjič)
8/šport/kronika

_L1"
naš tedniki
11. februarja 1982
Želuški tek — tek za prave amaterje
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v smučanju, ki se je zadnjo nedeljo končalo v Schladmingu, sta Bojan Križaj in Boris Strel osvojila prvič v zgodovini jugoslovanske reprezentance dragocene kolajne: Križaj v slalomu srebrno, Strel bronasto v veleslalomu. Navdušila nista samo jugoslovanskih, predvsem slovenskih navijačev, temveč tudi številne ljubitelje zimskega športa v drugih državah. Prav tako koroške Slovence; in ko sta se zadnji torek zvečer vračala — skupno z ostalimi člani jugoslovanske reprezentance ter s trenerjem Tonetom Vogrincem — čez Ljubelj v domovino (Križaj je doma v Žvir-čah pri Tržiču, Strel pa v Škofji Loki), ju je ob mejnem prehodu pozdravil Naš tednik, da bi jima čestital.
Čeprav zelo utrujena — opoldan sta še tekmovala v Kirch-bergu na Tirolskem —, sta se kljub temu kratko pogovarjala z zastopnikom NT in se pustila fotografirati za naš list (fotografiral ju je Emil Stingler). Predvsem pozdravljata vse bralce Našega tednika (glej faksimile) in se še dobro spominjata obiska pri koroških Slovencih, tako npr. konec zadnjega leta na Posojilnici v Borovljah. Hkrati se zahvaljujeta za podporo, ki so jo nudili naši bralci-navijači!
Doma ne moreta ostati dolgo, čeprav bi rada: Bojan Križaj, star 25 let, predvsem pri svoji ženi ter obeh hčerkah, Boris Strel, star 22 let, pri svojih starših, ki jih kot Križaj, zelo ljubi. Že so spet tekme v Berchtesga-denu (ZRN). Sicer pa intenzivno trenirata in vrhu tega pridno študirata, namreč na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Kako dolgo še mislita tekmovati? „Do olimpiade v Sarajevu" (Križaj), oziroma „dokler bo pač
šlo. Če se ne bom več znašel, bom nehal." (Strel)
In še nekaj: oba, predvsem Križaj, sta zelo dobra prijatelja „zlatega“ Ingemarja Stenmarka. Če se Stenmark nahaja v Jugoslaviji, kjer med drugim preživi tudi dopust, rad obišče ..srebrnega" Križaja. Prijatelji pa niso samo, ker vozijo „Ela-novke", temveč predvsem zato, ker ve Stenmark ceniti prijazen in prijeten značaj obeh slovenskih smučarjev. Vemo, da je Stenmark mož, ki — zlasti v intervjuju za ORF — ne govori veliko, pri Križaju na domu pa je mož, ki se rad pogovarja, ker se pač počuti dobro in prijetno.
Janko Kulmesch
Kaj vse zmore dobra vaška skupnost, so dokazali zadnjo nedeljo Že-lučani, ko so priredili 2. Želuški tek. Prireditelj je bil Športni klub Želuče, na pomoč pa so tudi priskočili Naš tednik pa firma ELAN — isto nedeljo, 7. februarja, je dosegla na svetovnem prvenstvu v Schladmingu s Stenmarkovo zlato in Križajevo srebrno kolajno izreden uspeh — in Šentjanščani, ki so merili čas. Glavno skrb v Želučah pa so imeli Han-zej Reichmann, Marica Mletschnig in Uršula Schaunig.
Na startu se je zbralo 65 tekmovalcev. Vreme je bilo čudovito, skoraj pretoplo, tako da je bila steza za manj izkušene tekače kar naporna. Pa kljub temu nihče ni omagal, vsi so prispeli bolj ali manj izmučeni na cilj.
Zmagovalce posameznih skupin so počastili pri Ratu. Za najboljše so bili na razpolago pokali in kolajne, vsak udeleženec pa je dobil še kako darilce. Hišni gospodar Miha VVeber se je zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k tej uspeli prireditvi. Po razdelitvi pokalov in priznanj tekmovalcem je izrekel priznanje bilčovški župan Hanzi Ogris in pohvalil organizatorje, da so vse tako dobro pripravili. Tekmovalci so tekli na treh stezah 3 km (otroci), 5 km (splošni razred moški) in 4 km (vsi drugi).
Želučani:
Otroci:
1. Irena VVeber 23,09.26; 2. Andrea Schaunig 23,44.91; 3. Sabine Schaunig 24,74.99.
Fantje:
1. Gunther Schaunig 18,55,91; 2. Mirko VVeber 19.57.10; 3. Mihael Kollmann 22,55.16.
Starejši:
Ženske:
1. Uršula Schaunig 26,21.35; 2. Marija VVeber 27,10.78; 3. Marija Žnidar 33,46.65.
Moški:
1. Matevž VVeber 21.54.79; 2. Miha Oueber 23,36.39; 3. Paul Schaunig 24.01.80.
Splošni razred:
Ženske:
1. Marica Mletschnig 20,28.29; 2. Marija VVeber 23,00.85; 3. Marija Kropivnik 31,53.78.
Moški:
1. Hanzi Reichmann 22,59.03; 2. Kristijan Mletschnig 25,14.62; 3. Mihi VVeber 26,31.50.
Gostje:
Mladinci:
1. VVerner Kuess 18,55.61; 2. Joži Ogris-Martič 25,23.99; 3. Helmut Schober 26,15.93.
Ženske:
1. Trudi Kruschitz 23,31.90; 2. Silvija
Koroško šolarsko prvenstvo v Zahomcu
Pred kratkim je nastopilo na 30-metrski skakalnici v Zahomcu 42 šolarjev h koroškemu prvenstvu. Organizator prvenstva, Športno društvo Zahomc, je tudi tokrat izredno dobro pripravilo tekmovanje, tako da so se lahko najmlajši skakalci pomerili pod najboljšimi pogoji. Najboljši domačin je bil Robert Kaiser, ki je zasedel v razredu šolarji II z majhnim zaostankom 4. mesto.
Rezultati:
Kombinacija: 1. Giinter Schoff-mann, 2. Gerd Kronhofer, 3. Hans Schoffmann.
Skoki:
Šolarji I: 1. Giinter Schčffmann, 2. Gerd Kronhofer, 3. Heinz Kut-tin.
Šolarji II: 1. Bernhard VVinkler, 2. Erich Platzer, 3. Klaus Kuttin,
4. Robert Kaiser.
Vabilo na
TEKMOVANJE Z DOGAMI
(FaBdaubenrennen)
Prireditelj: DSG Vogrče Kraj: Vogrče, FIS proga Čas: pustna nedelja, 21. 2. 1982, ob 13. uri.
Prijave so možne pred startom. Zmagovalce čakajo pokali.
Slovensko prosvetno društvo „Bo-
rovlje"
vabi na
PLESNI TEČAJ
v soboto, 27. februarja 1982, ob 17. uri pri Cingelcu na Trati, dvorana Režijski prispevek: šil. 300.— (15-krat po 2 uri)
Prijave: gostilna Antonitsch v Glinah in POBO — Posojilnica Borovlje.
Ruttnig 24,00.04; 3. Štefi Guant-schnig 26,45.02.
Moški:
1. Hanzi Kruschitz 20,55.50; 2. Alex Jesenko 23,28.52; 3. Hajni Boštjančič 23,32.34.
Splošni razred:
1. Emil Stingler, 24,04.12; 2. Filip Petschar 24,37.58; 3. Mihael Obilt-schnig 24,52.52.
1. PLIBERŠKI LJUDSKI TEK
(za staro in mlado)
Prireditelj: Športno društvo Pliberk Kraj: Nonča vas (Riedl — Šimon) Čas: nedelja, 14. 2. 1982, ob 13. uri (Prijave pol ure pred startom.)
SPD „Zarja“
vabi na
XII. smučarsko tekmo disciplina: SMUK
v nedeljo, dne 14. feb. 1982, pri Možganu v Lepeni/Koprivni.
Prijave: Franc Štern — Esso Železna Kapla ali od 8.00 do 9.00 v cilju. Od 8.00 do 9.00 tudi razdelitev štartnih številk.
Prireditelj ne jamči za eventualno škodo tako napram udeležencem, kakor tudi napram tretjim osebam! Štart: točno ob 10.00 uri.
Na Ljubelju se poslavljata Križaj in Strel od zastopnika NT. Na jugoslovanski strani meje ju je pričakovala ogromna množica navijačev.
Obirski sankaški pokal
Sobota dne, 13. februarja 1982 Pistotnikova ali Režovnikova proga
Start: 10.00 ura Prijave: od 8.00 ure
Startnina:
odrasli šil. 40.— otroci, mladina šil 30.
LJUDSKE SANKE ŠPORTNE SANKE
za športne sanke je čelada obvezna
TEKMOVALNE KATEROGIJE:
šolarji I šolarji II dekleta žene
starešine moški — splošno športne sanke (en razred za vse)
Vsako tekmovanje se bo nagradilo tudi posamič Nagrajevanje bo takoj po drugem tekmovanju
UDELEŽBA NA LASTNO ODGOVORNOST!
Zmagovalci 2. Želuškega teka v splošnem razredu: Kristijan Mlečnik, Hanzi Reichmann in Mihi l/Veber (z leve na desno).