LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Šf^l641 Dober začetek tudi za nas Ministrski predsednik De Mita je v torek, 19. t.m., predstavil parlamentu svojo vlado in ob tej priložnosti spregovoril o vsebini njenega programa. Vlado sestavljajo ministri, ki pripadajo Kršč. demokraciji, socialistični, socialdemokratski, republikanski in liberalni stranki. V programskem dokumentu nove vlade se omenja tudi problematika slovenske narodne manjšine v Italiji. Te problematike se je predsednik De Mita dotaknil tudi v svojem govoru v poslanski zbornici. »Za dežele s posebnim statutom — je dejal De Mita — imamo takojšnje obveznosti, ki jih moramo izpolniti. Za deželo Furlanijo - Julijsko krajino bomo rešili vprašanje zaščite slovenske manjšine in bomo v skladu s podpisanimi sporazumi podpirali dejavnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji.« Programski dokument pa v zvezi z našo problematiko takole pravi: »Vlada se obvezuje, da se bo lotila vprašanja zaščite slovenske manjšine in da bo v skladu s podpisanimi sporazumi podpirala dejavnosti italijanske manjšine, ki živi v Jugoslaviji. Obvezuje se tudi, da bo čimprej oblikovala zakonski ukrep za zaščito in ovrednotenje jezikov in kultur manjših skupnosti in tisti zakonski ukrep, ki predvideva podporo mednarodnemu sodelovanju v obmejnih krajih«. Mislimo, da se ne motimo, če napišemo, da tako jasnih besed o naši problematiki še nismo slišali iz ust ministrskega predsednika ob njegovem prvem uradnem nastopu v parlamentu. Prav nič nas ne moti, če se ureditev vprašanja zakonske zaščite naše narodne manjšine postavlja vštric s podpiranjem dejavnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji, zaradi česar bi lahko že govorili o nekakšni recipročnosti. Italijansko manjšino v sosedni republiki je treba vsekakor zaščititi in je Italija kot matična država dolžna, ne glede na sporazume, skrbeti za svoje ljudi v Istri, na Reki in drugod. Zakonsko zaščito pa je treba nuditi tudi naši manjšini, saj jo terja že štiri desetletja. Če je predsednik vlade v svojem nastopnem govoru v parlamentu sprejel natančne obveznosti do temeljnega problema naše slovenske manjšine, pomeni, da smo naredili korak naprej, da so bili postavljeni temelji in nakazane smernice nadaljnjega stvarnega dela na tem področju. Jasno dalje na 3. strani ■ TRST, ČETRTEK 21. APRILA 1988 Svet je zajel nov val nasilja. Po eni strani je podpis sporazuma med Afganistanom in Pakistanom v Ženevi, ki so mu botrovale obe velesili in sama organizacija Združenih narodov, dokazal, da dobra volja lahko omogoča tudi stvarne rešitve konfliktov, po drugi strani je treba ugotoviti, da sporazum rešuje problem Afganistana samo na papirju. Protirežimski u-porniki ga odklanjajo, češ da ne more zadovoljivo urediti odprtih vprašanj, ker ne upošteva predlogov samih upornikov. Slednji se namreč zavzemajo, da bi v Kabulu prevzela oblast sicer začasna vlada, ki pa bi temeljila na drugačnih dogovorih kot sedanja. A v zadnjih dveh tednih, se pravi prav v času, ko je bilo veliko govora, da bo sporazum glede Afganistana bistveno prispeval k pomiritvi v svetu, se je na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju nasploh sprožila cela vrsta atentatov, vojnih spopadov in terorističnih dejanj, ki postavljajo na glavo mednarodne pobude za mir. Začelo se je s preusmeritvijo kuwajt-skega letala 5. aprila. Letalo je letelo iz Bangkoka proti Kuwajtu, a je bilo preusmerjeno v Iran, od tam na Ciper, sedaj pa je že teden dni na letališču v Alžiru. Ugrabitelji so doslej ubili dve osebi in za osvoboditev ostalih, talcev, zahtevajo, naj Kuwajt izpusti iz zaporov sedemnajst teroristov. Opazovalci menijo, da je ta teroristična akcija posledica notranjih sporov med iranskimi voditelji, ki se borijo za oblast. Le nekaj dni kasneje je v bližini pakistanskega glavnega mesta Islamabad eksplodirala smodnišnica. Še vedno obstaja sum, da je šlo za sabotažo. Pri eksploziji je umrlo nad 300 ljudi. Tudi v tem prime- V soboto, 9. t.m., zvečer se je po Goriškem in Tržaškem ter zlasti po Brdih bliskovito razširila vest, da se je smrtno ponesrečil daleč naokrog znani vinogradnik in slovenski zamejski politični delavec Gradimir Gradnik. Smrt ga je zalotila iznenada, na dvorišču rojstne hiše v Medani, kamor je bil pripeljal s traktorjem nekaj peska, ki bi služil za dela na strehi. LET. XXXVIII. ru ni jasno, kdo bi lahko imel korist od take tragedije. Medtem je ameriški zunanji minister George Shultz zaključil novo krožno potovanje po bližnjevzhodnih državah, kjer si je prizadeval, da bi arabski in izraelski voditelji našli skupen jezik za rešitev spor- TALCI NA SVOBODI Teroristi, ki so 5. aprila preusmerili lruvvajtsko letalo in pilota prisilili, da je pristalo najprej v Iranu, nato na Cipru ter končno v Alžiru, so v noči med torkom in sredo (19. in 20. t.m.) izpustili vse potnike. Medtem ko pišemo, še ni znana usoda skupine sfanatiziranih islamskih teroristov. nih vprašanj in še posebej za odpravo nemirov na zasedenih ozemljih v Cisjorda-niji in na področju Gaze. Dosedanji spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi uporniki so namreč terjali že veliko smrtnih žrtev in več stotin ranjencev. Shultz pa ni dosegel nobenega vidnejšega uspeha. Nasilje očitno rojeva nasilje, zaradi česar je zaman upati in pričakovati, da bi sredi vsakodnevnih bojev lahko resnično govorili o mirovnih sporazumih in o kaki pomiritvi. Toda nasilje ne pozna mej in se je z bližnjevzhodnega področja 14. aprila pomaknilo v Italijo. Japonski teroristi, pravi profesionalci zločina s politično obarvanim obeležjem, so v imenu Organizacije islamskih brigad Jihad izvedli atentat pred rekreacijskim krožkom ameriških vojakov v Neaplju. Eksplozija je zahtevala pet smrt- dalje na 2. strani ■ Bal se je namreč, da bi dež ne povzročil škode zlasti tistemu delu hiše, kjer je »Gradnikova soba«, se pravi spomin na strica, velikega slovenskega pesnika Alojza Gradnika. Od očetove smrti pred nekaj meseci je namreč drugače prostorna hiša prazna. Prav pri raztovarjenju peska s prikolice je bila smrt na preži, ker je samo- dalje na 5. strani ■ Zaskrbljujoč val nasilja v mnogih predelih sveta Hud udarec za Slovensko skupnost Iznenada je umrl Gradimir Gradnik RADIO TRST A Zaskrbljujoč val nasilja... B NEDELJA, 24. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik: 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Ukradeni mesec« (Ludvik Aškenazy - Desan-ka Kraševec); 11.00 »In mirno tavala bi moja Pep-ka«. Afro-župnijski put-pure brez konca ne glave An-dra Merkuja; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00-19.00 Športne vesti, prenosi z naših prireditev, glasba v sklopu oddaje: Z nedeljami v olimpijske igre; 16.30-17.45 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B PONEDELJEK, 25. aprila, ob: 8.00 Radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 10.15 Mladinski oder: »Pravljica o šolski tabli« (Matjaž Jarc); 11.30 Pregled mladinske književnosti: 12.00 Moskva, zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Gospodarski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasbene pravljice; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 Problemi mladih pod mikroskopom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Mi in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B TOREK, 26. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Ponarejanje živil; 12.15 Analiza enogastronom-ske ponudbe naše dežele; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 16.00 Dobra jed se sama ponuja; 16.30 Analiza enogastronomske ponudbe naše dežele; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Primorska poje; 18.00 Duško Andjič: »Princip G.«. Drama. Prevod: Alja Predan; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B SREDA, 27. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Bom naredu stazi-ce« — oddaja iz Kanalske doline; 10.00 Poreč la in pregled tiska; 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.40 Dermatolog svetuje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Povejmo z glasbo: Kresničke; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarna predpremiera: »Absalomova pripoved«. Ob novem romanu Alojza Rebule; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B ČETRTEK, 28. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.45 Glasbeni telefon; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Primorska poje; 18.00 Četrtkova srečanja: Tigrova duša — spomini na Alberta Rejca; 19.00 Večerni radijski dnevnik. S PETEK, 29. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevni!'.; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Izkustvo film (I.); 13.00 Opoldanski radijski dnovnik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pisani svet; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 »Krivi preroki«; 16.00 Glasbene diagonale; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. £! SOBOTA, 30. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika 10.00 Poročila in pregled tička; 11.40 V prostem času; 12.00 Devin '87; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Rožice te Čaninaue«; 15.00 Človek človeku...; 17.C0 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »In mirno tavala bi moja Pepka«. Afro-župnijski put-pure brez konca ne glave Andra Merkuja; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg, na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14. tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani nih žrtev in več ranjenih. Žalostno je, da je terorizem spet v naj večji meri prizadel predvsem preproste ljudi, ki so se čisto slučajno znašli na kraju zločina v trenutku, ko je eksplodiral avto. Že naslednji dan, 15. aprila, pa smo bili spet priče drugemu bombnemu atentatu. Tokrat v Španiji. V kraju Los Santos de la Humosa je pred središčem urada za telefonske zveze eksplodirala bomba. Toda tragičnega kroga umorov in trpljenja s tem še ni konec. Okrog 1. ure ponoči so enota izraelske tajne službe Mos-sad in pripadniki potapljaških ter udarnih enot izraelske vojske ubili v bližini Tunisa vojaškega poveljnika Organizacije Al Fatah, naj ožjega sodelavca voditelja Organizacije za osvoboditev Palestine, ki ga je mednarodna javnost poznala z bojnim imenom Abu Džihad. Posledice tega umora so težko predvidljive. Palestinci napovedujejo, da se bodo Izraelcem maščevali in glede na dejstvo, da so se v naslednjih dneh močno zaostrili spopadi v Cisjordani-ji in Gazi, kaže, da so besedo tudi držali. Izraelci so verjetno upali, da bodo s smrtjo Abu Džihada dosegli razkroj Palestinske osvobodilne organizacije. Učinek pa bo verjetno ravno obraten. Kam vse to pelje? In zakaj so rdeče brigade istega dne umorile najožjega sodelavca predsednika italijanske vlade, senatorja Ruffillija? Je v tem umoru kaka zveza z ostalimi nasilnimi dejanji po svetu? Vsekakor je težko razumeti, zakaj so rdeče V sredo, 13. t.m., sta v Nabrežini zase-l dala prej deželno tajništvo Slovenske skupnosti, nato pa še strankin deželni svet, ki | je po pravilih SSk pristojen, da odloča o deželnih volitvah. Deželni svet, ki ga je vodil predsednik Marjan Terpin, je na osnovi poročila deželnega tajnika Iva Jevnikarja obširno razpravljal o naporih, da se na junijskih deželnih volitvah ohrani in okrepi samostojno slovensko politično zastopstvo. S tem v zvezi je ponovno zavrnil socialistični predlog o reformi volilnega zakona, ki bi zaprl pot v deželni svet Slovenski skupnosti in ki ga že obravnava pristojna komisija deželnega sveta. Deželni svet je načelno sprejel predlog, ki ga je pred dnevi predložil vsem komponentam slovenske enotne deelgacije prof. Samo Pahor. V želji, da ne bi prihajalo do razprševanja slovenskih glasov in da bi se slovensko zastopstvo v deželnem svetu in v tržaškem občinskem svetu okrepilo, je namreč prof. Samo Pahor predlagal formiranje »enotne liste s kandidati strank, ki so zastopane v enotni delegaciji, in (samo za deželni svet) s kandidati Slovencev v videmski pokrajini«. Predlog je v temeljnem soglasju z vodilno mislijo SSk, da moramo Slovenci tudi na političnem področju združevati sile brigade umorile človeka, ki se je ukvarjal z reformami, ki naj bi dale novega življenjskega elana demokratični ureditvi italijanske države. Logika teroristov je podla, vsekakor pa zagonetna. Znova je bilo dokazano, da je politično nasilje v Italiji še živo. Do nasilne akcije je prišlo v trenutku, ko se nova italijanska vlada predstavlja parlamentu. Še sveža je nadalje vest, da so v ponedeljek, 18. t.m., ameriške bojne ladje napadle iranske črpalne naprave v Perzijskem zalivu. Šlo naj bi za povračilno akcijo, ker je Iran spet miniral zalivske vode. Ameriška fregata je pred dnevi zadela ob mino in eksplozija je ranila deset mornarjev . Iran je ameriški odgovor označil za vojno napoved Iranu. Spopad se je kmalu spremenil v pravo pomorsko bitko, saj so iranski čolni začeli obstreljevali ameriške enote. Lažje so poškodovale dostavno ladjo, Američani pa so potopili neko iransko enoto. Tudi v Hormuški ožini je prišlo do spopada. Iranska vojna ladja se ni hotela oddaljiti od treh ameriških vojnih ladij. Streljala naj bi celo na dva lovca, ki sta jo preletavala. Letali sta na streljanje odgovorili z raketami, ki so ladjo zadele in na njej povzročile požar. To so šele prve vesti iz Perzijskega zaliva. Ni kaj. Nasilje rodi nasilje in zaman je poslušati vesti o mirovnih pobudah in konferencah ter sporazumih, ko pa dejanja kažejo obratno. Kdor hoče mir, bi moral meče prekovati v pluge. in samostojno nastopati, zato ga stranka pozdravlja in je pripravljena o podrobnostih takoj razpravljati z ostalimi komponentami. V nadaljevanju seje so bili določeni kriteriji za določitev deželnih kandidatov SSk in za izvedbo volilne kampanje. SAMO PAHOR POJASNJUJE Spoštovano uredništvo! Druga točka mojega predloga od 3. aprila 1988, objavljenega v Novem listu št. 1640 (str. 3), ne dopušča tolmačenja, ki ga daje uredništvo v tretjem odstavku svojega komentarja. Po mojem mnenju je delovanje Slovencev v vsedržavnih strankah nujno potrebno, zahteva pa "stalno aktivnost, borbenost, prisotnost, inventivnost”, kot je bilo rečeno na zadnjem občnem zboru SKGZ 20.12.1987. Enako je nujna akcijska enotnost neglede na strankarsko pripadnost. In prav v to smer (proti enotni negibnosti) gre moj predlog. Samo Pahor Prof. Samu Pahorju se zahvaljujemo za pojasnilo. Jemljemo na znanje njegova izvajanja, o katerih homo gotovo imeli kmalu priložnost obširneje spregovoriti. Ured. SSk se pripravlja na volitve Festivali v Jugoslaviji v znamenju slovenskih gledališč Na pravkar končanem sarajevskem festivalu, na katerem je z otvoritveno predstavo, Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« sodelovalo Slovensko stalno gledališče v Trstu, je največ priznanj pripadlo Mladinskemu gledališču iz Ljubljane, ki je predstavilo delo Vita Tauferja »Aliča v čudežni deželi« in dramo Uga Bettija »Zločin na Kozjem otoku«. Na sploh pa je sarajevski festival potekal v znamenju slovenske gledališke umetnosti, saj ni manjkalo polemik do izbora, ki naj bi favoriziral gledališča iz Slovenije. Selektorju so tudi očitali, da je za otvoritveno predstavo izbral slovenskega avtorja v izvedbi gledališča, ki prihaja iz slovenskega kulturnega prostora. Če je že sama izbira povzročila v nekaterih bosanskih krogih ostre kritike, so se polemike okrepile na račun postavitve same, češ da je režiser Mario Ur šič Cankarjevega »Kralja« iz tipičnega provincialnega okolja umetno presadil v mestni ambient, kar naj bi bilo tuje slovenski družbi tako v matici kot zamejstvu. Te polemične osti, ki jih ni bilo malo, dokazujejo, da nekatere kroge še vedno straši slovenski sindrom. Po drugi strani pa je treba pozdraviti pogum selektorja in vseh tistih, ki so zagovarjali predvsem kvaliteto kot merilo za izbor nastopajočih. Medtem ko se sarajevske polemike še niso potišale, je selektor 33. Sterijevega pozorja v Novem Sadu Beograjčan Slobodan Stojanovič objavil tekmovalni program festivala v Novem Sadu. Med osmimi uprizoritvami bodo kar tri slovenske DOBER ZAČETEK TUDI ZA NAS ■ nadaljevanje s 1. strani je, da to nikakor ni dovolj. Z naše strani bo treba novih naporov in novega truda, da se preide od besed k dejanjem, od napovedi k stvarnemu oblikovanju ustreznih zaščitnih norm. Čaka nas torej novo garanje, zaradi česar postajajo tem važnejše skorajšnje volilne preizkušnje. Tuji dopisniki v Beogradu ugotavljajo, da v Jugoslaviji v zadnjem času postajajo čedalje glasnejši tisti krogi, ki se zavzemajo za gradnjo novih jedrskih central. Jugoslovanska zvezna skupščina je bila kmalu po katastrofi v Černobilu pozvala zvez- j no vlado, naj do leta 2000 zamrzne uresničevanje načrta o gradnji jedrskih central v državi. Načrt je predvideval izgradnjo skupno štirih novih central, tako da bi Jugoslavija v nekaj letih lahko razpolagala s skupno petimi takimi centralami. Edina jedrska centrala v sosedni državi se zdaj nahaja pri Krškem v Sloveniji, novo centralo pa bi morali zgraditi pri Prevla-ki, nedaleč od Zagreba na Hrvaškem. Nasprotniki jedrske energije oziroma e-nergije iz jedrskih central med drugim o-pozarjajo na huda finančna bremena, ki bi nastala z gradnjo takih central, kar bi predstave. V svojem poročilu o izbiri je poudaril, da se je iz gledališč umaknil nekdaj priljubljeni politični teater in to v trenutku, ko Jugoslavijo pretresajo stavke, politični spopadi in zlomi. Med svojim selektorskim delom je namreč naletel na presenetljivo utišano, vase zagledano in samega sebe vprašujoče gledališče. Najznačilnejše drame in postavitve ne iščejo in raziskujejo umetnosti, ampak človeka, in ne prikrivajo skrajnega dvoma o umetnosti in o človeku. Slovensko dramsko umetnost bodo v Novem Sadu zastopali »Antigona« Dominika Smoleta v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in v režiji Mete Hočevar, »Ljudožerci« Gregorja Strniše v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in v režiji Mileta Koruna ter »Sumljiva oseba« Branislava Nušiča v postavitvi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta v režiji Dušana Jovanoviča. Dokaj zanimanja pa velja za delo najpopularnejšega srbskega komediografa Dušana Kovačeviča »Klavstrofobična komedija«, saj se bo avtor predstavil tudi v vlogi režiserja. Kovačevičevo delo bo izvedel Zvezdara Teater iz Beograda. MALTEŠKI VITEŠKI RED IMA NOVEGA VELIKEGA MOJSTRA Novi Veliki mojster malteškega viteškega reda je 59-letni Anglež Andrew Ber-tie, ki je po materini strani naslednik škotske kraljeve rodbine Stuart. Papež Janez Pavel II. je namreč potrdil njegovo izvolitev, kot to predvideva pravilnik tega viteškega reda. Novi veliki mojster je rezervni častnik škotske straže, nad 20 let je poučeval vzhodne jezike, še posebej ruščino, na višji benediktinski šoli v Wor-thu. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom. gotovo še poslabšalo stanje v državi, saj njena zadolžitev v tujini znaša 20 milijard lir. Pristaši jedrske energije pa poudarjajo, da je več tujih družb pripravljeno sodelovati pri uresničevanju jugoslovanskega energetskega načrta, pri čemer bi Jugoslavija oziroma njena industrija imela vsestransko korist. Zelo zanimivi in ugodni pa naj bi bili pogoji, ki jih postavljajo tuje družbe za sodelovanje pri gradnji jedrskih central. Zvezna vlada, ki bi po navodilih zvezne skupščine morala s svojim ukrepom zamrzniti gradnjo novih jedrskih central do leta 2000, pa še vedno previdno molči. —o— V Franciji je že v teku volilna kampanja za predsedniške volitve. Posebno aktiven je predsednik Mitterand, ki ponovno kandidira. »DOMUS SLOVENICA« NA DUNAJU V trinadstropni palači sredi Dunaja je bil v ponedeljek, 11. t.m., odprt nov slovenski center, imenovan »Domus sloveni-ca«. Gre za center, kakršnega republika Slovenija v svetu še nima. Del poslopja bo namenjen v glavnem umetniškim razstavam, razstavni prostor v prvem nadstropju pa gospodarskim prireditvam. V ostalih prostorih bosta domovala Razvojni center Celje, kateremu je bilo zaupano vodenje tega slovenskega doma ter društvo »Virtute et Musis«, pobudnik zamisli. Poleg tega društva za pospeševanje sodobne slovenske umetnosti je ustanovitev slovenskega centra na Dunaju podprlo tudi nekaj društev in ustanov iz matične domovine. V prostorih se bodo do 20. aprila zvrstile razne prireditve pod skupnim i-menom »slovenska pomlad na Dunaju«. Predstavilo se bo okrog 15 slovenskih podjetij in prav toliko najuglednejših slovenskih grafikov. Od 16. do 25. maja bodo v centru predstavili slovenski turizem, načrtujejo pa že tudi poslovne dneve raznih slovenskih podjetij. DOBIČEK NAJ BO PODREJEN MORALNIM ZAKONOM Papež Janez Pavel II. je v nedeljo, 17. t.m., zvečer zaključil pastoralni obisk v Veroni in se vrnil v Rim. Med nedeljsko mašno daritvijo je proglasil za blažena dva duhovnika iz Verone, ki sta se odlikovala zlasti na področju dobrodelnega dela. V svojem govoru je papež med drugim obsodil trgovce s smrtjo, ki širijo in prodajajo mamila. Pristavil je, da tovarne ne bi smele proizvajati smrtonosnega orožja in da bi bilo potrebno strogo nadzorovati tudi celotno trgovinsko dejavnost. Obširno je govoril o gospodarskih dejavnostih, pri čemer je zagovarjal stališče, da dobiček ni edini dejavnik, ki prihaja v poštev, saj mora biti tudi dobiček podrejen moralnim zakonom. SVETOVNO DEMOGRAFSKO STANJE Svetovno prebivalstvo je v lanskem juliju doseglo pet milijard ljudi — tako poroča statistični letopis Združenih narodov, ki beleži vrsto pomembnih rekordov za Japonsko tudi na demografskem področju. Razvidno je na primer, da med moškim prebivalstvom imajo Japonci največ možnosti za dolgo življenje. V povprečju živi Japonec namreč skoro 75 let, medtem ko ima istočasno ta azijska država naj nižji indeks otroške smrtnosti, ki znaša pet in pol na tisoč. Zenske živijo dlje od moških, prebivalke Islandije, Japonske in Švice pa i-majo lepe možnosti, da dosežejo 80 let starosti. Letopis svetovne organizacije ugotavlja tudi nadaljnji padec rojstev, kar je najbolj opazno v državah z veliko gostoto prebivalstva. V prvih petih letih tega desetletja je indeks natalitete znašal 27 rojstev na tisoč ljudi, medtem ko je v pet-letju od 1960 do 1965 prekašal 35 na tisoč. Najvišji indeks natalitete je v Nigeriji s 50 rojstvi na tisoč prebivalcev, najnižji pa v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je število rojstev na tisoč prebivalcev komaj prese-I glo 10. Jugoslavija in jedrske centrale ■v Nagrada iz Černetovega sklada prof. Martinu Jevnikarju V ponedeljek, 18. t.m., je bila v Peterlinovi dvorani v Trstu pomembna slovesnost, med katero so univerzitetnemu profesorju Martinu Jevnikarju podelili nagrado iz Sklada Dušana Černeta za njegovo življenjsko delo v prid slovenski kulturi. Uvodne misli je podal časnikar Saša Martelanc, član komisije, ki od leta 1976 podeljuje nagrado posameznikom ali organizacijam na osnovi treh temeljnih postavk, ki so bile svete tudi javnemu delavcu Dušanu Černetu. Te so slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Besedo je nato prevzel dr. Zorko Harej, ki je utemeljil nagrado in nagrajencu izročil priznanje. Slavljenec sam se je nato zahvalil za prejeto nagrado, v krajšem zahvalnem nagovoru pa je izrazil svoje presenečenje in s skromnostjo, ki je lastna vsem zaslužnim možem, dejal, da je vedno delal le to, kar NAVDUŠUJOČ USPEH ZBORA PRIMOREC-TABOR Na letošnjem desetem tekmovanju slovenskih pevskih zborov »Naša pesem« v Mariboru je dosegel naravnost navdušujoč uspeh mešani pevski zbor Primorec - Tabor iz Trebč in Opčin, ki ga vodi Matjaž Šček. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Branko Rajšter in člani Jernej Habjančič, Igor Kuljerič, Pavle Merku in Samo Vremšak ter še tajnik Marko Studen, je zamejskemu zboru dodelila »Zlato plaketo« mesta Maribor, kar pomeni naj višje priznanje za zborovsko petje na Slovenskem. Zbor je na tekmovanju pel zahteven in učinkovit program. Med drugimi so pevci zapeli Palestrinovo Alla riva del Tabro, Perosijev Pater noster, Lebičevo Ne vem, kdo bolj je tožen, Merkujevo Jnjen čeua j ti gna’iz Bile in Kumarjevo skladbo Turist, za katero je zbor prejel posebno priznanje za slovensko noviteto. Ob tem lepem uspehu gre vsekakor čestitati pevovodji Matjažu Ščeku in vsem pevcem in pevkam. Gre za uspeh, ki je sad marljivega in požrtvovalnega dela, in »Zlata plaketa« je gotovo priznanje, ki si ga mešani pevski zbor Primorec - Tabor zasluži tudi za svoje ostalo delovanje na področju zborovskega petja na Tržaškem. Botač - stičišče na Občini Dolina in Sežana sta se tudi letos odločili, da bosta obnovili že ustaljeno pobudo sprehoda po stezi prijateljstva od Boljunca do Beke in nazaj. Sprehod po čudoviti dolini Glinščice, ki se prebuja v letošnjo pomlad, je bil mogoč že v soboto, 16. aprila. Skupni »organizirani« sprehod in prost prehod čez mejo pa sta bila v nedeljo, 17. aprila. Uradni del prireditve se je začel v Boljuncu pri gledališču »F. Prešeren«, kjer so se zbrale oblasti in gostje ter številni udeleženci. Od tu so se vsi peš odpravili proti Botaču, kjer je bila na vr- ga je veselilo in kar je menil, da je potrebno narediti. Osebnost in delo profesorja Martina Jevnikarja pa sta prišli do izraza med nagovorom profesorice Lojzke Bratuž, ki je osvetlila predvsem Jevnikarjevo delovanje na univerzah v Padovi in Vidmu ter njegovo nadvse dragoceno delo pri urejanju Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Njegov urednik je od leta 1981. Občinstvu pa je o profesorju Jevnikarju spregovorila še njegova bivša dijakinja HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 23.4.88 ob 11. uri in v drugem sklicanju v PONEDELJEK, 25. APRILA 1988 ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio 1. prof. Nadja Pahor Verri, ki je osvetlila profesorjeve pedagoške talente, njegov trud za jezikovni pouk, urejanje Literarnih vaj, pisanje učnih knjig in priročnikov itd. Letošnja maturantka na klasičnem liceju v Trstu Alenka Štoka je tik pred koncem slovesnosti poklonila profesorju Jevnikarju rdeč nagelj, ki naj bi ga spominjal na prvo maturo na slovenskem klasičnem liceju v Trstu, na kateri je bil izpraševalec za slovenski jezik. Praznično, prijateljsko vzdušje se je po slovesnosti, med čestitkami in obujanji spominov nadaljevalo ob bogati zakuski. —o— SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Tennessee Williams STEKLENA MENAŽERIJA Režija Marjan Bevk v petek, 22. t.m., ob 20.30 abonma RED A in D v soboto, 23. t.m., ob 20.30 abonma RED B, E in F v nedeljo, 24. t.m., ob 16.00 abonma RED C in G stezi prijateljstva sti krajša slovesnost, ker so v zaselku odprli telefonsko govorilnico. Na bližnjem mejnem prehodu so bile nato na vrsti izmenjave voščil za mir in prijateljsko sožitje. Dolinski župan Švab in predsednik sežanske občinske skupščine Vodopivec sta poudarila pomen podobnih pobud na meji. Udeleženci prijateljskega sprehoda so se nato odpravili do Beke, ob povratku pa je izletnike pri Botaču pričakala godba na pihala Breg iz Doline, ki je bistveno pripomogla, da je korak postal živahnejši in veselje še večje. Pravoslavna Velika no Pravoslavni verniki so praznovali v nedeljo, 10. aprila, svojo veliko noč. O veliki udeležbi so poročali iz Sovjetske zveze in še zlasti iz Moskve, kjer je patriarh Pimen opravil svečane verske obrede. Kakih 20 minut je te obrede v neposrednem prenosu oddajala sovjetska televizija, kar je novost, ki je vzbudila razumljivo presenečenje. Po drugi strani pa se je ohranila dolgoletna navada, da je prav v noči z velike sobote na nedeljo televizija oddajala posebno zanimive programe skoraj do jutra, z očitnim namenom, da bi odvrnila pozornost od velikonočnega praznovanja, ki ga po približnih cenitvah v Sovjetski zvezi občuti in spoštuje najmanj 30 milijonov ljudi. Ohranil se je tudi sistem prikritega zastraševanja, ko so se policijski agenti in mladinci »Komsomola« razpostavili ob vhode številnih cerkva ter so legitimirali prihajajoče vernike. Letošnja pravoslavna velika noč je bila še posebno občutena, saj smo na pragu praznovanj ob tisočletnici pokristjanjenja Rusije. V tej deželi se verski čut v zadnjem času opazno spet prebuja in širi, podobno pa je moč opaziti tudi pri drugih veroizpovedih v Sovjetski zvezi. O zelo veliki udeležbi poročajo tudi iz Romunije. V dvemilijonski prestolnici Bukarešti je bila vsaj polovica prebivalstva pri velikonočnih mašah. Prevladovala je mladina. Tudi papež Janez Pavel II. se je med nedeljskim opoldanskim nagovorom v Rimu spomnil praznovanja pravoslavnih kristjanov. Prisotne je opozoril, da se praznuje velika noč tudi v Etiopiji, kjer ljudje strašno trpijo zaradi lakote in državljanske vojne, ki divja ravno na najbolj prizadetih področjih. Zato so morale mednarodne organizacije prekiniti svoje delo, ker so tako zahtevale etiopske oblasti. Sedem milijonov lačnih je zdaj odvisnih od pomoči misijonarjev in redkih drugih pomočnikov, kot je na primer francoska človekoljubna organizacija Zdravnikov sveta, ki ji je u-spelo z ladjo spraviti 1.200 ton živil v Gi-buti, zdaj pa jih skušajo sami prepeljati na področja suše in lakote. CAS občnih zborov Ta mesec se na Goriškem in Tržaškem vrstijo občni zbori slovenskih denarnih zavodov. Prejšnji petek (15. t.m.) je bil občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sovod-njah, v nedeljo, 17. t.m., pa sta bila občna zbora Hranilnic in posojilnic v Doberdobu in Nabrežini. Pri tem takoj pade v oči predvsem lepa in številna udeležba na teh zasedanjih, kar pomeni, da je članom pri srcu delovanje njihovih zadružnih denarnih zavodov. Ugotavljamo dalje, da povsod naraščajo vloge, iz česa je treba sklepati, da narašča tudi zaupanje v denarne zavode. V tem pogledu je treba vsekakor omeniti novo pridobitev. Tržaška kreditna banka je odprla podružnico v središču Rojana. Za novo pobudo je treba vodstvu TKB samo čestitati. Iznenada je umrl Gradimir Gradnik ■ nadaljevanje s 1. strani dej ni dvigalec prikoličinega poda — verjetno zaradi okvare — iznenada popustil, tako da je pod treščil na Gradnikovo glavo in povzročil njegovo tamkajšnjo smrt. Gradimir Gradnik se je poslovil od tega sveta, ko mu še ni bilo 60 let (dopolnil bi jih 24. junija letos). Kmalu po drugi svetovni vojni se je nastanil na Plešivem, kjer se je z zagrizenim delom in požrtvovalnostjo z leti krepko uveljavil kot vinogradnik. S svojimi vini je dosegel velik uspeh in zaslovel tako v Italiji kot v tujini kot eden vodilnih vinogradnikov ter zlasti kletarjev. Njegova vina točijo že dolgo let v najboljših italijanskih in tujih restavracijah. Na Plešivem si je uredil lepo domačijo, ki je postala kraj silno pomembnih političnih zasedanj. Pokojnik se je pred več kct dvema desetletjema začel tudi politično udejstvovati. Na listi socialdemokratske stranke je bil leta 1970 izvoljen v krminski občinski svet. Postal je odbornik in bil nekaj časa tudi podžupan. Ko se je leta 1975 začela na Goriškem ustanavljati Slovenska skupnost, SMReKK vabi v nedeljo, 24. aprila, na PLESMREKK v diskoteki TIFFA-NY’S, Pieris. je brez vsakega oklevanja stopil v njene vrste in se čedalje bolj uveljavljal v tej politični organizaciji, dokler ni postal e-den njenih vodilnih predstavnikov. Bil je predsednik goriškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti in po zadnjem kongresu njen deželni podtajnik. V Slovensko skupnost je Gradnik prinesel bogate izkušnje praktičnega, iznajdljivega in silno pridnega človeka, ki zna takoj ločevati bistveno od nebistvenega in ki so mu pri srcu Čudovito sončno vreme je v nedeljo, 17. t.m., privabilo na 13. pohod prijateljstva po Gorici in Novi Gorici kakih 5.500 udeležencev. Pohod se je začel ob 10. uri v Ulici Oberdan v Gorici, od koder so se mladi in stari, otroci in njihovi starši iz Gorice in Nove Gorice, a tudi iz okoliških krajev odpravili proti mejnemu prehodu na Skabrijelovi ulici, kjer je vse sprejel novoizvoljeni novogoriški župan Albert Bevčič. Povratna pot pa je šla mimo mejnega prehoda pri Solkanu do salezijanskega zavoda v Ulici Don Bosco, kjer so udeležencem ponudili topel obrok in so v spomin dobili spominsko kolajno. Čeprav pohod prijateljstva ni bil tekmovalnega značaja, so nekateri udeleženci vseeno izkoristili progo za športno preizkušnjo. Letos je prvi pritekel na cilj Valter Mervič iz Gorice, ki je 12 kilometrov predvsem rezultati, uspehi političnih prizadevanj. Zato pomeni njegov nenadni odhod veliko izgubo za to slovensko politično organizacijo. Zanimiv je bil tudi njegov odnos do večinskega italijanskega naroda, oziroma do sosednih Furlanov. Glavno njegovo vodilo je v tem pogledu bila popolna enakopravnost, kar pomeni, da ni bilo v njem niti trohice manjvrednostnega občutka, ki je žal tako razširjen pri pripadnikih narodnih manjšin. Prav zaradi tega je užival velik ugled pri Italijanih in Furlanih, kar se je pokazalo tudi in zlasti na pogrebu v ponedeljek, 18. t.m. Gradimir Gradnik se je zadnjič poslovil od prijateljev, znancev in zlasti od svoje družine na dan, ko je nad njegovimi Brdi sijalo lepo, toplo, že spomladansko sonce, ko so bujno cvetele češnje in je gričevnati svet že očitno kazal znake, ki napovedujejo nastop zrele pomladi. Šlo je za paleto barv, ki jih gotovo ne more prenesti na papir ali olje še tako spreten mojster. Ogromna množica se je ta dan in v tem prečudovitem okolju zbrala, da bi pospremila na medansko božjo njivo zvestega sina naših Brd. Bili so ožji rojaki, Slovenci z Goriškega in Tržaškega, Italijani in Furlani iz bližnjih krajev. Prisotni so bili tudi predstavniki oblasti iz Slovenije in Goriške (med njimi goriški prefekt in podkvestor). Zlasti množično pa je bila zastopana Slovenska skupnost, katere vidni predstavniki so krsto ponesli na ramenih v cerkev in na pokopališče. Pogrebni obred je vodil goriški škofov vikar msgr. Simčič ob sodelovanju domačega župnika Branka Rudeža, krminskega dekana msgr. Trevi-sana in drugih duhovnikov. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin in deželni poslanec dr. Drago Štoka. Med pogrebnimi svečanostmi so sodelovali pevci, ki so tako pred hišo žalosti kot v cerkvi ter na pokopališču občuteno dolgo progo pretekel v 34 minutah in 28 sekundah. V ženski konkurenci pa je na cilj prva prispela Viviana Cumari. Osnovna šola Milojka Štrukelj iz Nove Gorice je bila nagrajena, ker je s 479 prijavljenimi učenci bila najbolj množična skupina. Enako nagrado je med italijanskimi šolami prejel zavod San Luigi iz Gorice. Posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje so organizatorji podelili tudi dosedanjemu predsedniku novogoriške občinske skupščine Danilu Bašinu. Pomladanski pohod prijateljstva po Gorici in Novi Gorici se je torej pozitivno zaključil v veselje udeležencev in organizatorjev. To sta v svojih nagovorih poudarila tudi župana Bevčič in Scarano, ki sta obenem ocenila to pobudo kot izraz dobrososedskih odnosov in prijateljstva med mladimi. zapeli nekaj žalostink. Pred hišo žalosti je v slovo spregovoril predstavnik Medoncev. Kdor je pokojnega Mirota Gradnika poznal, se gotovo težko more sprijazniti z mislijo, da se je ta ognjenik povsem umiril in da ne bo več eden izmed sooblikovalcev nadaljnje usode svoje ožje domovine in njenega ljudstva. Hudo prizadeti družini — ženi in hčerkama — ter ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. SREČANJE Z NEKDANJIMI UČITELJICAMI V občinski dvorani v Selcah bo v petek, 22. t.m., ob 20. uri srečanje z učiteljicami, ki so poučevale v Ronkah in Tržiču v prvih povojnih letih (1948-56). Ob tej priložnosti bo učiteljica Barbara Rustja prebrala nekaj pesmi Ljubke Šorli. Večer prireja Slovensko kulturno društvo »Jadro«. PRAZNIK FRTALJE V RUPI Kot vsako leto prireja tudi letos pevski zbor Rupa - Peč že tradicionalni »Praznik frtalje« pod župnijsko cerkvijo v Rupi. Praznik bo potekal v dneh 24. in 25. aprila in 1. maja. Organizatorji so poskrbeli za dokaj pester program. Nastopali bodo razni pevski zbori ter dramska skupina »Štandrež«. Tudi letos bo na sporedu tekmovanje v pripravi najboljše frtalje. Vabljeni ste vsi, da se pomerite v cvrtju frtalje. Tekmovalci bodo nagrajeni z bogatimi nagradami. Po končanem kulturnem programu se boste lahko zavrteli ob prijetnih zvokih ansamblov Prijatelji in Souvenir. Buffet bo bogato založen z raznovrstnimi dobrotami na žaru in okusno frtaljo. Osvežilnih pijač in dobre vinske kapljice ne bo primanjkovalo. Pričakujemo Vas v čim večjem številu. NOVICE Ameriški listi odkrito pišejo, da je palestinskega voditelja Abu Džihada ubila izraelska tajna služba Mossad. V tej zvezi je treba omeniti, da je po pokolu leta 1972 na Olimpiadi v Miinchnu tedanja izraelska ministrska predsednica Golda Meir u-stanovila posebno enoto z nalogo, da pobije celo vrsto palestinskih vidnejših osebnosti v raznih državah. Šlo je za maščevalno akcijo za pobite izraelske športnike. Krščanskodemokratskega senatorja Roberta Ruffillija so ubili rdeči brigadisti, ki imajo svoja skrivališča v Rimu. Prejšnji teden so uredili glavno oporišče v Bologni, od koder se je skupina morilcev odpeljala v Forli in v soboto popoldne (16. t.m.) ubila senatorja v njegovem stanovanju s tremi streli iz samokresa v glavo. Beri - širi - podpiraj "IMOVI LIST" Uspel pohod prijateljstva po Gorici in Novi Gorici Slavistično društvo Trst izdaja svoj Bilten IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Desetletnica velike dunajske prireditve »Literatura v marcu« Konec marca je bilo dunajsko kulturno živ- j ljenje letos že desetič zapisano sodobni literaturi in njenim problemom. Dunajski kulturni urad je skupaj z avstrijsko sindikalno zvezo in umetniškim društvom Dunaja v častitljivih razstavnih prostorih Secesije organiziral danes že tradicionalno prireditev »Literatura v marcu«. V prejšnjih letih so bile dunajske marčne literarne prireditve posvečene nekaterim ključnim problemom pisanja v 20. stoletju. Pod skupnimi imenovalci »literatura delovnega sveta«, »ženska literatura«, »mir in pisatelji«, »lepota v moderni družbi«, »literatura za otroke« ali pa »problem upanja v boljši svet« so se nekateri znani in v glavnem socialno angažirani avtorji približali različnim bistvenim in istočasno aktualnim temam. Popularne in kolektivne teme so v zadnjih letih prireditelji skušali popestriti z dodatnimi in posebnimi temami za kulturno manjšino. Lansko leto so v tem smislu na zelo uspešen način predstavili poglavitne avstrijske literarne revije, med drugim tudi obe slovenski koroški periodični publikaciji »Mladje« in »Celovški Zvon« ter dunajsko revijo za mednarodno literaturo »Log« z nekaterimi slovenskimi in manjšinskimi problemi. Istočasno so iz svojih del brali tudi slovenski v Avstriji živeči avtorji, na primer urednik »Mladja« Jani Oswald, urednik »Celovškega Zvona« dr. Reginald Vospernik ter Milena Merlak in Lev Detela. Letos so dnevi »Literature v marcu« potekali v znamenju pisateljskega soočanja z aktualno stvarnostjo. V tem smislu so med drugim brali iz svojih del znani avstrijski pesniki in pisatelji Wolfgang Bauer, Erich Fried, Michael Scha-rang, Barbara Frischmuth in Josef Haslinger. Aprilska številka revije »Ognjišče« je sicer velikonočno zasnovana. V njej pa je toliko zanimive in raznolike vsebine, da ohranja svojo aktualnost tudi po velikonočnih praznikih. Pismo meseca, ki ga podpisuje neki France, nas opozarja na potrebo, da si človek razjasni nekatere pojme in si poišče smisel življenja; da ne živi tjavendan. Zelo aktualen je pogovor s prof. dr. Antonom Stresom. Povod za pogovor je bila nova papeževa enciklika »Skrb Cerkve za družbeni napredek«. Prof. Stres kot predsednik slovenske komisije »Pravičnost in mir« je med pogovorom razvil nekaj misli tudi o drugih vprašanjih, ki tarejo slovensko in mednarodno družbo. Po kratki predstavitvi nove papeževe enciklike in njenih namenov se je pogovor razvil v druge smeri. Tako lahko bralci zvedo, da je komisija »Pravičnost in mir« bila ustanovljena septembra 1985. »Pravnomočna pa je postala s prvim januarjem 1986 kot sicer vse komisije in sveti Slovenske pokrajinske škofovske konference«. Na Slovenskem si mora komisija po programu najprej prizadevati, da bi verniki bolj spoznavali socialni nauk katoliške Cerkve; komisija ima nalogo razmišljati, kako se pri nas spoštujejo človekove pravice. Spodbujati hoče Največ zanimanja pa ni požela literatura, temveč politika v knjigi, ki sta jo predstavila vidna avstrijska socialistična politika, nekdanji zvezni kancler Bruno Kreiskv in sedanji kancler Franz Vranitzky. Prireditev je popestrila še dodatna prireditev v malem pod okriljem avstrijskega društva literarnih revij in avtorskih založb o »primarni literaturi«. Poleg literarno-fotografske razstave del Heidi Heide, Boda Hella, Thomasa Northoffa, Alfreda Zellingerja in Franza Krah-bergerja so v tem odseku »Literature v marcu« potekala tudi eksperimentalna in avantgardistična literarna branja in konfrontacije z novimi elektronskimi tehnološkimi sistemi, ki bi jih lahko po mnenju predavateljev Jiirgena Clausa, Wernerja Leinfellnerja ali Franza Krahbergerja koristno uporabili tudi na literarnem ustvarjalnem in reprodukcijskem področju. Večeri so bili posvečeni scenam iz aktualnega gledališča mlajših avstrijskih avtorjev. Poleg tega so v grafičnem kabinetu Secesije predstavili radijske (oziroma slušne) igre Christe Wolf, Wemerja Koflerja, Nede Bei, Liesl Ujvary, E. A. Richterja ter Ericha Hackla. Največja pomanjkljivost dunajskega literarnega življenja je neka lokalna samozasičenost in samozadostnost. To je prišlo tudi letos spet do izraza, saj na prireditvi »Literatura v marcu« razen južnoameriškega romanopisca Gabriela Garcie Marqueza in severnoameriškega dramatika Arthurja Millerja skorajda niso upoštevali ne-nemške literature. Izjema je bila majhna razstavna miza z različnimi avstrijskimi revijami, na kateri je bilo na ogled tudi nekaj drobcev iz vsekakor razvejanega slovenskega revijalnega življenja na Koroškem. Lev Detela kristjane, tam, kjer je mogoče, k delu za mir«. Delo komisije, tako je razvidno tudi iz intervjuja, je imelo velik odmev v slovenski in jugoslovanski javnosti, saj je med prvimi spregovorilo tudi v zvezi z ustavnimi spremembami v Jugoslaviji. V nadaljevanju prof. Stres pripoveduje tudi o drugem svojem delovanju. S tem si lahko ustvarimo podobo o duhovniku in profesorju, ki s svojim delom, pisanjem, predavanji in razpravami predstavlja enega najvidnejših slovenskih mislecev sedanjega časa. Veroučne strani so tokrat posvečene svetemu Pavlu. Mladinske in študentovske skupine pa vabijo na srečanje v Dravljah, ki bo letos 28. maja in bo tokrat posvečeno vprašanju ljubezni. Kot pišejo v vabilu, so temo izbrali, ker »manjka nam ljubezni, tiste resnične, iskrene ljubezni, ki ne preračunava, ki se brez omejitve in pogojev razdaja, ki služi in osrečuje«. Običajnim in zanimivim rubrikam »Kako sva se spoznala« in literarnim stranem sledi zaglavje »V nekaj vrstah«, kjer revija na kratko obvešča bralce o zanimivih dogodkih v cerkvenem življenju. Med drugim omenja »ljudski misijon«, ki ga bo prihodnje leto priredila tržaška škofija. dalje na 8. strani ■ 2e pred kakim tednom se je v javnosti pojavil listič, ki pa ne more kar tako mimo nas. Izšla je namreč prva številka Biltena Slavističnega društva Trst. Gre za osem strani lista majhnega formata, ki je gotovo zanimivo pričevanje o delovanju tega strokovnega združenja. Uvodno misel je napisal Janez Povše, predsednik Slavističnega društva. Ta med drugim tako pravi: »Odločili smo se izdajati svoje glasilo. Zdelo se nam je potrebno, nujno, koristno. In tako so ti listi ugledali luč sveta in so tukaj pred vsemi, v prostoru, v našem zamejstvu med Trstom, Gorico in Vidmom«. Povše nekako programsko napoveduje, da društvo ne more rešiti vseh problemov, vendar lahko člani storijo marsikaj. Pisec poudarja, da je šola posebne važnosti, slovenski jezik v njej toliko večje. »Dobro namreč vemo, ugotavlja Povše, da slovenski jezik za nas ne more biti samo gramatika, samo nauk o jeziku, zavedamo se, da je jezik odraz in sredstvo duha, misli; duha in misli našega, tukajšnjega človeka«. Slavistično društvo torej želi pomagati, zato, pravi avtor, »skušamo biti aktivni, senzibilni in želimo, da bi bili aktivnejši in senzibilnejši tudi drugi«. Vera Tuta-Ban je za prvo številko Biltena prispevala članek z naslovom »Dvojezičnost: di-glosija in bilingvizem«. Avtorica želi utemeljiti zahtevo po prinzanju slovenščine v javnosti iz jezikovnega vidika. »Obvladovanje dveh jezikov — piše — tudi v formalnem položaju imenujemo bilingvizem; obvladovanje in rabo jezikov po funkcijah (za formalne položaje dominantni jezik, za neformalne položaje pa podrejenega) imenujemo diglosija«. Od tu navadno ni poti v bilingvizem, saj je mešanje dveh jezikovnih sistemov ovira za znanje obeh. Diglotični govorci navadno ne obvladajo ne enega ne drugega jezika; iz stiske podrejenega položaja, ugotavlja Banova, si pomagajo tako, da opustijo socialno neugledni jezik in razvijejo dominantnega: postanejo torej enojezični«. Po prikazu stanja rabe obeh jezikov na Tržaškem in Goriškem Vera Tuta Ban ugotavlja, »da iz tega stanja lahko gre razvoj v dve smeri: 1. skozi hotenje in zavest, skozi boj za enakopravnost jezika v javnem življenju in skozi višjo stopnjo izobrazba pelje pot v bilingvizem, torej obvladovanje obeh jezikov in dveh prostorov na vseh ravneh; 2. negativni razvoj pelje v diglosijo in nadaljnje krčenje funkcij jezika, v občutek manjvrednosti in nazadnje do opuščanja jezika sploh«. Članek izzveni kot poziv vsem, ustanovam in posameznikom, naj se zavzamejo za prvo rešitev vprašanja dvojezičnosti. Na naslednjih straneh Bilten objavlja vrsto obvestil o delovanju Slavističnega društva. Pregled dejavnosti od občne ga zbora do danes pa kaže, da je društvo res opravilo že veliko dela. Tako se nam zdi zanimiv kratek zapis o tem, da se je društvo od 1. do 3. oktobra lanskega leta aktivno udeležilo zborovanja slavistov v Bohinjski Bistrici. Člani so sodelovali s petimi referati. Profesorica Lojzka Bratuž je govorila o jezikovnih značilnostih slovenskih pridig prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa, profesorica Marija Pirjevec o korespondenci Savio-Cop, Duško Jelinčič je imel referat o planinski literaturi, profesorica dalje na 8. strani ■ Nekaj o aprilski številk Iz naše preteklosti Sedlo Gospodu iz Gorice, ki je pred kratkim bil pri nas in je delal agitacijo za svojo elektrarno, povemo sledeče: Res je, da namerava občina Breginj zgraditi lastno e-lektrarno za svojo občino. S tem hoče dati Občinarjem prepotrebno električno luč in tudi električno silo za druge naprave. Graditi hoče to napravo v lastnem območju, ker je uverjena, da bo s tem napravila obče koristno delo. Namera je resna, kar izpričuje dejstvo, da je občina napravila načrt, vložila prošnjo na pristojno mesto in zaprosila za komisijonelni ogled. Vse besede o metanju polen so brez vsake veljave, ker gre občini in Občinarjem samo za to, da pridejo do električne naprave po najnižji ceni. Tudi očitki radi porabe vojne škode so grda izmišljotina, ker vemo, da vojna škoda, ki pritiče občini, ni v ni-kaki zvezi s sedanjimi nasadi. Ker čutimo sami dovolj zmožnosti in imamo na razpolago tudi potrebna sredstva, zato odklanjamo, da bi nas kdo iz dobičkarskih namenov hotel osrečiti s svojo elektriko. Naj končno še dodamo, da bi studenec v Repcu gotovo ne zadostoval za elektrarno in za vodovod za vasi Sedlo, Homec in Pod-bela, katerega hočejo nekateri proti naši volji obesiti že itak z dajatvami raznih oblik preobloženim Občinarjem. Ako ta pojasnila gospodu iz Gorice ne zadostujejo, naj stopi na vodopravni urad v Gorici in naj si tam ogleda naše načrte. Upamo, da mu bodo težke skrbi, ki jih ima radi naše elektrike, dovolile toliko prostega oddiha, da bo lahko napravil te korake in se prepričal o neplodnosti svojega zabavljanja. Goriška straža, 18. aprila 1928 ZGODOVINSKA DROBTINA »LTsonzo«, liberalni italijanski list, ki je pred letom 1900 izhajal v Gorici, se je prav krepko boril za pravice italijanskega ljudstva na Primorskem. Za zgodovinarja bo prav zanimiv uvodni članek, ki ga je list »LTsonzo« objavil dne 16. aprila l. 1878. »Naš list,« tako pričenja uvodničar, »je bil vedno pripravljen na okopih, ko se je bilo treba boriti za naše narodne pravice in za koristi tistega dela naše pokrajine, koder biva ljudstvo, govoreče sladko besedo Allighierijevo in Manzonijevo. Večkrat je z živo besedo ožigosal nesmiselno vladno postopanje v javnih šolah, po katerih so naši otroci prisiljeni spoznavati prve in najbolj osnovne temelje ved v jeziku, ki ga oni ne govore in ga slabo razumejo. Iz tega postopanja nastala škoda je neprera-čunljiva in mi nismo nikdar nehali jo opisovati s tisto odkritostjo, kakršna se zahteva od njega, ki je prevzel težavno nalogo tolmača javnega mnenja. Toda naše besede — in bilo je pričakovati — so bile besede v zrak. Oni, ki čuvajo nad javnim poukom, so se delali, da ne slišijo ali pa so zaprli usta, češ, da državne koristi zahtevajo v teh pokrajinah tako učno postopanje, ker je potrebno, da se postopoma ponemčijo.« Nato ugotavlja uvodničar, da ta politika ne uspeva dobro. Zato je Dunaj prišel z novim načrtom: Italijane in Slovence, ki so doslej mirno živeli drug poleg drugega, skuša razpreti. Vladni agenti slikajo Italijane kot najhujše nasprotnike Slovencev, »njih jezika, slehernega njih nravnega in stvarnega napredka. Kako je vse to neos-novano, ni še treba dokazovati!« »Italijani so se vedno borili in se ne bodo nikoli nehali ostro boriti za svoje pravice in svoj jezik; vedo pa dobro za evangeljski izrek: Ne stori bližnjemu, kar nočeš, da on tebi prizadene. Oni niso in ne bodo nikdar ovirali napredka svojih sodeželanov slovenske narodnosti samo, da ti ostanejo v svojih mejah in ne prekoračijo naših. Usoda jih je postavila v alpsko ozemlje in jim odmerila kraško planjavo ter vinorodna Brda; tam so oni v lastni hiši; toda naj puste, da se v Gorici in Furlaniji prosto razvija italijanska narodnost.« Zaključuje uvodnik s poudarkom, da od razpora trpe le skupne koristi, smejejo se pa le vlada in njeni agitatorji. In to, pravi članek, dela vlada na podlagi istega načela, ki jo vodi, da v Dalmaciji podpira Italijane na škodo Slovanov, tu pa nudi roko slednjim proti prvim. Goriška straža, 13. aprila 1928 Stržišče Dobili smo nove zvonove. Sprejeli smo jih s cvetjem in petjem. Pozdravili smo jih z željo, naj bi vedno blagoglasno peli in ljudi vabili k pobožni molitvi. Veliki zvon je kakor oče, ki gleda dobra in slaba dela svoje družinske duhovnije. Druga dva ga zvesto spremljata, kadar zvonijo na veselje ali na žalost. Nato se je zapelo: »Ko dan se zaznava, danica priplava, se sliši zvonenje ...« Opomniti pa je treba, da imamo zdaj mešan zbor. Naj večji zvon je namreč star »slovenec« iz Ljubljane. Druga dva pa sta mlada »italijana« iz Padove. Goriška straža, 18. aprila 1928 lev detela Dunajski valček 7