NAGRADNA IGRA
rEDNIKA
Štajerski TEDNIK
Ptuj, torek, 4. decembra 2012
letnik LXV • št. 95 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
discite seznam nagrajencev na strani 22.
Aktualno
Slovenija • Borut Pahor - zmagovalec predsedniških volitev O Stran 2
Kmetijstvo
Ormož • Zaradi silosa TS0 vračilo 8,7 milijona evrov O Stran 3

Štajerski
RADIOPTUJ
j89,8«98.e*l04j3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Brez šestih prvokategornikov brez možnosti
O Stran 11
Rokomet •
Ormožani prekinili črni niz porazov O Stran 12
Ptuj • Ta veseli dan kulture 2012
„Čas je, da stopimo skupaj!"
Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj je že drugič na enem mestu združil ljubiteljske kulturnike iz nekdanje skupne občine. Namesto da bi ob dnevu kulture vsak zase pripravljali prireditve, so se povezali in lani prvič, to nedeljo pa drugič izpeljali osrednjo prireditev JSKD Ptuj.
V veliki dvorani Narodnega doma Ptuj so 2. decembra, na predvečer dneva kulture, predstavili dosežke kulturnih društev JSKD Ptuj na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, podelili pa so tudi priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj. Ta so letos prejeli: Janez Kokol, Janko Jerenko, Nežka Lubej in KPD S. Petroviča Hajdina. Kako pomembno je, da ohranjamo ljubiteljsko kulturniško dejavnost, in kako ta prispeva k ustvarjanja mozaika nacionalne kulture, pa je izpostavila slavnostna govornica Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj. Dodaja, da je tudi na področju kulture napočil čas, da stopimo skupaj, da utrdimo svojo organizacijo in vsebino dela na novih temeljih kot civilna iniciativa in povrnemo društveni kulturi vlogo tako na lokalni kot državni ravni in pomen, ki jo je že imela.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Oskrba z zdravili
Rokomet •
Gorišnica korak pred Veliko Nedeljo O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Se bo zataknilo tudi pri oskrbi z zdravili?
Lekarniška zbornica Slovenije se z veletrgovci ni uspela dogovoriti za dobavo zdravil v primeru zamude plačil za zdravila, ki so jih lekarne izdale pacientom že v novembru, kar bi lahko povzročilo težave pri preskrbi z zdravili v decembru.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je Lekarniška zbornica seznanila s tem problemom, jo je po zaključenih pogovorih z veletrgovci 28. novembra obvestil, da bodo veletrgovci zdravila dobavljali tudi v decembru, zapadla plačila pa jim bo Zavod nakazal 2. januarja 2013. To pomeni, da bodo vsi pacienti v decembru (še) lahko prevzeli zdravila na recept v celotni predpisani količini, je za medije pojasnil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub. Kako bo v prihodnje, pa v tem trenutku ne ve nihče.
V primeru neuspešnih dogovorov z veletrgovci, torej če lekarne ne bi imele zagotovljenih dobav, bi lekarnarji izdajali le po eno škatlico na recept razen pri nujnih terapijah,
za katere bi izdajali celotno količino predpisanih zdravil. Takšen je bil njihov scenarij, če ne bi imele zagotovljenih dobav. Zamude s plačevanjem pri dobavah zdravil niso nekaj novega, so te dni povedali v Lekarniški zbornici. 2 njimi so se v lekarnah srečevali že lani v tem času, letos pa je ta problematika le še bolj pereča. Gre za to, da teh problemov lekarne same ne morejo premostiti, rezerv preprosto nimajo več, opozarjajo. Posledica vse daljših zamud s plačevanjem je lahko tudi zaprtje manjših lekarn na podeželju.
Ne le lekarniška dejavnost, temveč celotno zdravstvo potrebuje sistemske rešitve, poudarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer so ocenili, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije decem-
bra zamujal z okrog 18 do 19 milijoni evrov plačil za zdravila, ki so jih pacienti prejeli
že novembra. Problem je za lekarne toliko večji, ker jim Zavod ne plačuje akontacij za

Edemid®
40 mgtab/ete

mg*obložene tablete
molakton
>Jo že rtih
Diclo Duo trde kapsule 75mg_____
(iiclofcnacum
20 trdnih kapsul
Foto: Črtomir Goznik
Veletrgovci so se zavezali, da bodo zdravila dobavljali tudi v decembru, kljub zamujanju s plačili.
tekoči mesec kot drugim zdravstvenim izvajalcem, temveč s 30-dnevnim plačilnim rokom. Lekarne tudi same financirajo zalogo zdravil, plačila za zdravila v povprečju prejmejo 45 dni po tem, ko so zdravila že nabavile. V znesku, ki ga Zavod vsak mesec nakaže lekarnam, znašajo stroški zdravil 94 odstotkov, le šest odstotkov so stroški dela lekarniških farmacevtov in drugi stroški za nemoteno opravljanje lekarniške dejavnosti. Če zavod zamuja z izplačilom za zdravila, lekarne nimajo denarja za nakup novih zdravil, pojasnjujejo nastalo problematiko pri preskrbi z zdravili v Lekarniški zbornici Slovenij. Vse to terja hitre in kakovostne rešitve, saj bo mesec hitro naokrog.
MG
9771581625005
Slovenija • Neuradni izid drugega kroga volitev
Borut Pahor izvoljen za novega predsednika republike
Četrti predsednik države je postal Borut Pahor, ki je v drugem krogu petih predsedniških volitev ob rekordno nizki volilni udeležbi prepričljivo premagal dosedanjega predsednika republike Danila Turka. Pahor, sicer najmlajši predsednik v zgodovini samostojne države, izvolitev doživlja predvsem kot odgovornost, ki pa ji bo po lastnih besedah kos.
I
P
Foto: arhiv STA
Pahor Türka premagal v vseh volilnih enotah
Novoizvoljeni predsednik republike Borut Pahor je svojega protikandidata Danila Türka premagal v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo je zmagal v volilni enoti Ptuj. Slavil je v 83 volilnih okrajih, medtem ko ga je Türk premagal v petih ljubljanskih okrajih.
Največjo podporo so volivke in volivci Pahorju namenili v volilni enoti Ptuj, kjer ga je podprlo 72,44 odstotka volivcev. V Celju je zanj glasovalo 71,88 odstotka volivcev, v Postojni pa 70,17 odstotka. Sledi volilna enota Novo mesto, kjer je Pahorja podprlo 69,31 odstotka volivcev, v volilni enoti Kranj 69,06 odstotka, v Mariboru pa 66,81 odstotka.
Najmanj volivcev je Pahorja podprlo v obeh ljubljanskih volilnih enotah, čeprav je v obeh premagal Türka. V enoti Ljubljana Center je za Pahorja glasovalo 58,93 odstotka volivcev, v enoti Ljubljana Bežigrad pa 63,14 odstotka.
Med 88 okraji po državi pa je Pahor zmagal v 83, Türk pa v petih. Pahor je najbolj prepričljivo slavil v Ajdovščini, kjer je zanj glasovalo 84,38 odstotka volivcev, ter v Novi Gorici, kjer ga je podprlo 83,09 odstotka volivcev. Več kot 80 odstotkov volivcev je Pahorja podprlo tudi v Škofji Loki, Novem mestu in Šentjurju pri Celju.
Türk pa je, kot rečeno, več glasov kot Pahor dobil v petih volilnih okrajih. Največ volivcev, 55,31 odstotka, ga je podprlo v volilnem okraju Ljubljana Center, več kot polovico glasov pa so mu namenili v okrajih Ljubljana Šiška (dva okraja), Ljubljana Moste Polje in Ljubljana Bežigrad.
Volivke in volivci so namreč v današnjem finalu predsedniške tekme izvolili nekdanjega premiera in nekdanjega predsednika SD Boruta Pahorja. Pahor, za katerega je glasovalo 474.309 oziroma 67,44 odstotka volivk in volivcev, bo na čelu države za naslednjih pet let zamenjal svojega protikandidata Danila Turka, ki ga je danes podprlo 228.980 oziroma 32,56 odstotka volivcev.
V drugem krogu volitev je glasovalo 717.894 od 1.711.240 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 41,95-odstotna. Gre za rekordno nizko udeležbo na predsedniških volitvah.
Na končne izide volitev bo sicer treba še počakati. V ponedeljek bodo namreč danes oddanim glasovom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa še glasovnice iz tujine. Ti glasovi pa glede na razliko med kandidatoma izidov volitev ne morejo spremeniti. Uradno bodo sicer volilni izidi znani do 14. decembra, petletni mandat pa bo novoizvoljeni predsednik nastopil po izrečeni prisegi v državnem zboru, ki bo 22. decembra.
Novoizvoljeni predsednik je napovedal, da se bo do tedaj umaknil iz javnosti, ter se v tem
času posvetil pripravi načrtov, da bo lahko po prevzemu funkcije takoj začel delati vse, kar je treba za dosego dogovora v politiki. Izvolitev doživlja predvsem kot odgovornost, ki pa ji bo kos, je zagotovil. Pahor pravi, da je njegova zmaga šele začetek novega časa, v katerem upa, da bo slovenska politika dosegla dogovor. »Če in v kolikor bodo strankarski voditelji menili, da lahko pri tem dogovoru sodelujem in k njemu tudi pripomorem, bom to storil z največjim veseljem in izkušnjami,« je dejal.
Zahvalil se je tudi volivcem, ki so ga danes podprli. Ob tem pa je dejal, da bo imel pred očmi tudi težave, stiske, interese ter hotenja tistih, ki zanj niso volili. »Vsi skupaj smo naša domovina. In ta naša do-
movina je domovina slehernega od nas,« je povedal.
Poraženec današnjih volitev Türk je svojemu nasledniku čestital za zmago ter mu zaželel veliko uspeha pri delu, ki ne bo lahko, a verjame, da ga bo opravljal po najboljših močeh. Opozoril pa je na zaskrbljujoče nizko volilno udeležbo.
Kot predsednik republike je po svojih besedah opravil veliko dela, veliko energije pa posvetil ključnim vprašanjem, ki zadevajo Slovenijo in njen razvoj. »Prepričan sem, da ko se razkadijo decembrske meglice, ko posije sonce in ko bo malo distance, se bo moje delo dobro cenilo,« je poudaril. Spomnil je, da je vseh pet let užival visoko podporo javnosti, največji del časa najvišjo podporo javnosti v Sloveniji vse do zadnjega meseca, in za to se je še posebej zahvalil.
Novoizvoljenemu predsedniku je čestital tudi premier Janez Janša in napovedal, da bodo v prihodnjih dneh in tednih v parlamentarno proceduro vložili predlog za spremembe slovenskega političnega sistema, saj je treba »odpraviti blokade«. Predsedniku Danilu Türku pa se je zahvalil za vse, kar je storil dobrega. Pahor je po njegovih besedah dosegel »odličen in prepričljiv rezultat«. Zahvalil se mu je, ker
Po pokojninski reformi bomo delali dlje
Pokojninsko reformo, ki je minuli teden v DZ prestala drugo branje brez glasu proti, so v ponedeljek v sklepnem delu pogajanj še zadnjič obravnavali socialni partnerji. V torek naj bi bila že zadnja obravnava v DZ. Predlog prinaša številne novosti, s katerimi naj bi ustavili padanje pokojnin in zagotovili vzdržnost pokojninske blagajne.
Starost 65 let za oba spola
Pogoji za upokojitev bodo po novem ostrejši. Predlog reforme
je v soočenjih pred drugim krogom volitev govoril tudi stvari, ki niso popularne, so pa potrebne.
Tudi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, ki sicer podpira Turka, je novoizvoljenemu predsedniku države zaželel »vse dobro, predvsem zaradi razvoja naše države«. Po mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča ljudje v Pahorju prepoznavajo osebo, ki bo znala združiti Slovenijo in omogočiti, da bo naredila korak naprej. Predsednik DL in DZ Gregor Virant pa ocenjuje, da danes ni zmagal le Pahor, ampak tudi sredinska, zmerna, konstruktivna politika, usmerjena v rešitve.
Da so ljudje »tudi tokrat zavestno stopili čez blokovske in ideološke delitve« in da je sporočilo volitev, naj slovenska politika postane bolj dialoška, meni tudi predsednik SLS Radovan Žerjav. Tudi predsednik
namreč zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, a se bo starostno mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Pokojnine se bodo v letu 2013 uskladile z rastjo plač. A uskladitev ne bo smela preseči 50 milijonov evrov. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Zaradi uvedbe informativnega osebnega računa pa bodo zavarovanci imeli vpogled v podatke o vplačanih prispevkih.
Padanje pokojnin naj
bi se ustavilo
Po novem bodo višino pokojni-
DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da ima Pahor vse nastavke za dobrega predsednika republike, ker je precej »širok« in bo lahko povezal levo in desno politično opcijo. Kot zunanji minister pa pričakuje, da bosta s Pahorjem dobro sodelovala. Da so volivci rekli odločen »ne« konfliktni politiki, meni tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.
Pahorju je za zmago čestital tudi Milan Zver, ki se je v prvem krogu pomeril s Pahorjem in Turkom, a izpadel iz predsedniške tekme. Kot je zapisal na Twitterju, upa, »da bo njegova zmaga nova priložnost za demokratični del slovenske politike«.
V Pahorjevem volilnem štabu so sicer ocenili, da je zmago na volitvah prinesel sam Borut Pahor, »ki je imel izjemno vizijo, iskreno idejo, v katero smo poleg njega verjeli vsi, ki smo z njim delali«, je de-
ne določili v neto in ne več v bruto odstotku. Razmerje med zadnjo plačo in prvo pokojnino bo za moškega s 40 leti pokojninske dobe 57,25 %. To je bolj ugodno razmerje kot po veljavnem zakonu. Valorizacijski količnik se po veljavnem zakonu namreč vsako leto znižuje. Malusi, torej odbitki pri upokojitvi pred izpolnitvijo pogojev, bodo znašali različno -najvišji možni odbitek bo 18 %. »Kdor pa bo delal tudi po 60. letu starosti in izpolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, čeprav bi se lahko upokojil, bo lahko do svojega 65. leta starosti uveljavljal tudi del pokojnine v višini 20 % in poleg plače torej prejemal tudi ta znesek.
jala vodja štaba Nataša Kovač. Vodja volilne pisarne Danila Turka Igor Pribac pa je ocenil, da je rezultat neugoden in dodal, da so pričakovali več.
Turkov podpornik, nekdanji predsednik Milan Kučan, pa je ocenil, da je Pahor s svojo vizijo predsedniške funkcije in prihodnosti države očitno bolj prepričal. Nekdanji minister in akademik Boštjan Žekš, sicer Pahorjev podpornik, pa njegovo izvolitev vidi kot znak, »da se lahko levi in desni, takšni in drugačni združijo ob enem kandidatu«.
Čestitkam novoizvoljenemu predsedniku so se pridružili tudi v nekaterih civilnodruž-benih organizacijah. V imenu Slovenske škofovske konference mu je čestital ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je izrazil upanje, da si bo prizadeval za pravična gospodarska in socialna razmerja. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša pa je dejal, da velika podpora novemu predsedniku gotovo pomeni tudi veliko odgovornost. Po oceni predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma, pa ta podpora Pahorja obvezuje, da bo spoštoval interese najširših političnih skupin v Sloveniji.
Izid volitev sta ocenila tudi politična analitika Matevž Tomšič in Samo Uhan. Tomšič je ocenil, da bo Pahorjeva izvolitev prinesla normalizacijo odnosov med vlado in predsednikom republike, Uhan pa pravi, da novi predsednik mandat začenja v okoliščinah, kakršnih še ni bilo.
Na tokratnih volitvah je prišlo tudi do manjšega incidenta na volišču v Šempetru pri Novi Gorici, saj je volivec pod vplivom alkohola kršil red in mir, zaradi česar je posredovala policija, volišče pa je bilo 13 minut zaprto. Zato so na tem volišču za 13 minut podaljšali glasovanje, ni pa se podaljšal volilni molk. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je sicer v času molka prejela 49 prijav njegovih domnevnih kršitev. 31 so jih takoj izločili, na podlagi ostalih prijav pa obravnavajo 16 primerov.
STA (Pripravlja: SM)
Zakonski predlog ne vsebuje več določbe, ki so ji v opoziciji najbolj nasprotovali. Po njej bi pokojnine približno 170.000 upravičencev, ki so bile pridobljene na podlagi posebnih pogojev in sredstva za njihovo izplačevanje zagotavlja državni proračun, prenesli iz pokojninskega v druge predpise. Sem bi med drugim sodili tisti, katerim so bili prispevki za pokojninsko zavarovanje vpla-čevani v drugih republikah nekdanje SFRJ.
Za sklepni del pogajanj so ostala še vprašanja o višini pokojnin za moške, o dodani dobi za čas študija ter o poklicnih pokojninah. Socialni partnerji so pogajanja začeli 19. septembra, vlada pa želi, da bi reforma začela veljati 1. januarja 2013. feta)
Uvodnik
Pisani december - protestov
Medtem ko je december še lani veljal za pisani mesec številnih prednovoletnih prireditev, bo letošnji gotovo ostal vsem v spominu kot mesec pisanih protestov.
Res je, da so se začeli že novembra, a s posameznimi in spontanimi zborovanji, pravzaprav le v Mariboru. Zadnje dni, ob prehodu v december, pa je počilo: protesti so se in se še bodo vrstili iz dneva v dan v praktično vseh slovenskih mestih in povsod z enakim sporočilom: da je ljudem dovolj. Dovolj nesmiselnega varčevanja brez učinkov, dovolj brezposelnosti, dovolj laži, podtikanj, nepravne države, politikov levice in desnice... Pa saj ni treba naštevati, ker lahko to slišimo povsod in vsak dan.
Da bo december res mesec protestov, ne pa novoletnih bazarjev, dokazuje tudi poteza mariborske občine, ki je zaradi napovedanih zborovanj odpovedala uvodno prireditev ob začetku »pisanega decembra in prižigu novoletne razsvetljave«. Upati je, da so v Mariboru doumeli vsaj to, da ljudstvu ni potrebna nobena razsvetljava več ... Verjetno je bolj potrebna tamkajšnjemu županu (sicer še zdaleč ni edini v državi, da ne bo pomote), ki na dopustu razmišlja, ali bi odstopil ali ne. Če to ne bi bilo res, bi bilo groteskno, ne le smešno.
Skoraj toliko so bile v kontekstu vala protestnega gibanja po državi groteskne tokratne volitve za predsednika države. Medtem ko namreč protestniki jasno izražajo svojo voljo, da nočejo več ne levih ne desnih in niti ne de-snosredinskih znanih in starih političnih obrazov - marsikdo pa to pove tudi brez udeležbe na protestih -, se je volilna bitka odvijala prav med dvema starima političnima mačkoma. In čeprav se govori o nizki volilni udeležbi, dejansko najnižji v zgodovini obstoja Slovenije, je bila ta z dobrimi 30 odstotki pravzaprav še visoka glede na vsesplošno družbeno klimo.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Evropska komisija terja denar nazaj
Zaradi silosa vračilo 8,7 milijona evrov
Konec minulega tedna je v Slovenijo prišlo tudi uradno sporočilo Evropske komisije glede izvedenih ukrepov za prestrukturiranje sladkorne industrije v državi. Komisija je mnenja, da v Sloveniji ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti, ker ni bil porušen silos za skladiščenje sladkorja v Tovarni sladkorja Ormož (TSO). Zato od Slovenije terja 25 % izplačane pomoči v višini 8,7 milijona evrov.
Ker v TSO ni bil porušen silos za skladiščenje sladkorja, bo morala Slovenija vrniti 8,7 milijona evrov od skupno prejetih 34,8 milijona za prestrukturiranje sladkorne industrije v državi.
Foto: BO
Opustitev proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese v Sloveniji je potekala v okviru reforme trga s sladkorjem, v kateri so tovarne sladkorja, ki so nadaljevale proizvodnjo sladkorja, v sklad za reformo vplačevale namenska sredstva za zaprtje sladkornih tovarn, kjer so se lastniki za to odločili. Odločitev lastnikov TSO je bila popolna ukinitev proizvodnje sladkorja, kar je pomenilo razgradnjo proizvodnih zmogljivosti in izgubo kvote za pridelavo sladkorja. TSO je ustavila proizvodnjo sladkorja v tržnem letu 2006/2007, zaprla tovarno in v celoti odstranila svoje proizvodne zmogljivosti ter hkrati opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja. S tem proizvodnja sladkorja v
Alojz Sok je v izjavi za javnost po sestanku povedal, da se Območni razvojni svet za območje Prlekije zadnji dve leti ni sestajal, saj je prišlo do zapleta, ko Občini Ormož niso priznali predsedovanja svetu, sedaj so to napako odpravili in sodelovanje je spet steklo. Občina Ormož je za naslednje obdobje prevzela predsedovanje svetu, Alojz Sok je postal predsednik, podpredsednika pa bodo do naslednje seje imenovali iz UE Ljutomer.
Na petkovi seji so predstavniki občin podpisali aneks k pogodbi o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva za območje Prlekije in s tem razširili sestavo sveta. „V skladu z Zakonom o skladnem regionalnem razvoju je svet dopolnjen s šestimi predstavniki gospodarstva, kar pomeni iz vsake UE po dva predstavnika, in tremi predstavniki negospodarstva. Območni razvojni svet pa je sestavljen še iz 11 članov, ki so predstavniki občin - župani ali pooblaščene osebe. Sprejeli smo tudi usmeritve za izdelavo Območnega razvojnega programa za območje Prlekije. Usmeritve so v fazi razprave in svet se bo kmalu ponovno sestal, da bi sprejeli
Sloveniji ni bila več mogoča, opuščena pa je bila tudi pridelava sladkorne pese. V letih 2008 in 2009 je bilo TSO za namen prestrukturiranja skupno izplačanih 34,8 milijona evrov.
„V odobrenem načrtu prestrukturiranja TSO je bila predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Na območju tovarne se nahajata dva silosa kapacitete 10.000 ton in 35.000 ton. Manjši silos je v polovični lasti Republike Slovenije in služi za skladiščenje državnih blagovnih rezerv, zato njegova odstranitev ni bila predvidena. Pogojno je bila predvidena odstranitev večjega silosa za sladkor, z
dokončno strategijo, v kateri smeri sestaviti program za območje Prlekije in glede časov-nice," je povedal Alojz Sok.
Na sestanku so se dotaknili tudi načina financiranja in pooblastili Občino Ormož, da z vsemi tremi razvojnimi agencijami podpiše pripravo programa za naslednje proračunsko obdobje do leta 2020. Obsegalo bo 15 tematskih sklopov, ki zajemajo turizem, podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, izobraževanje in usposabljanje, kulturo in kulturno dediščino, šport in športno infrastrukturo, promet in prometno infrastrukturo, informacijsko družbo,
možnostjo, da se tudi ta ohrani, če se ohrani dejavnost pakiranja. Ohranitev delovanja pakirnice in silosov, ki so ves
urejanje prostora, zdravstvo, stanovanjsko problematiko, obnovljive vire energije, socialno podjetništvo, upravljanje z vodami in varovana območja. Za vsako od področij bodo organizirane delavnice, na katerih bodo strokovni odbori podali predloge za sestavo skupnega programa. Področje Prlekije bo tako v naslednjo finančno perspektivo šlo s svojim programom, ne glede na to, ali bodo kdaj ustanovljene pokrajine ali ne. Zaveza vseh 11 občin je, da prepoznavajo Prlekijo kot skupno subregijo in da tako nastopajo s skupnimi regionalnimi programi.
Viki Ivanuša
čas v uporabi, pa ni v nasprotju z evropskimi predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti," so po prejetju uradnega stališča sporočili
Nadzorni svet družbe Ta-lum, ki se je sestal v četrtek, 29. novembra, v upravni zgradbi tovarne v Kidričevem, je na redni seji ugotovil, da je iz podatkov v skupinskem izkazu poslovnega izida za obdobje januar-september 2012 razvidno, da je skupina Talum ustvarila negativni poslovni izid v vrednosti 9 milijonov evrov, kar je sicer manj od planiranega in je posledica nerealno visokih cen električne energije. S poroštvom, ki ga je izdal lastnik Eles za pokrivanje izgub, nastalih zaradi previsoke cene električne energije, pa so prepričani, da bodo premostili izgubo v letošnjem letu in da poroštva tudi konec leta ne bodo presegli.
V vodstvu Taluma so prepričani, da bo ne glede na rast cene električne energije primarni aluminij še vedno lep čas del njihove prihodnosti. Za sedaj so uspeli zagotoviti oskrbo z električno energijo za naslednja tri leta, in to po nižji ceni, kot so jo imeli do sedaj. A vendar je ta cena še vedno višja od tiste, ki jo plačujejo Talumo-vi konkurenti. Zato se zavedajo,
iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Aktrp) in dodali, da je bila revizija Evropske komisije opravljena že leta 2010 ter da so že od takrat potekala usklajevanja glede vprašanja, ali silos spada v proizvodne zmogljivosti ali ne.
Očitno je, da se Evropska komisija in naša država nista uspeli sporazumeti, saj je iz uradnega sporočila jasno razbrati, da komisija stoji na stališču, da ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti, zato zdaj terja povračilo 8,7 milijona evrov. Slovenija se s stališčem Evropske komisije ne strinja in bo zadevo predložila v obravnavo t. i. spravnemu organu, še sporočajo iz Aktrp, kjer bodo še enkrat zaslišali obe strani.
„Slovenija meni, da je bila
da morajo biti še učinkovitejši in še boljši, večjo učinkovitost pa lahko dosežejo le z izdelki, ki imajo visoko dodano vrednost, zato bodo temu posvetili še večjo pozornost.
Ker se je dolgoletnemu članu uprave Francu Visenjaku iztekel mandat in se bo prihodnje leto upokojil, so na njegovo mesto za člana uprave na ekonomskem področju imenovali Daniela Lačna, ki je v Talu-mu zaposlen že od leta 1988. V prvih letih zaposlitve je Lačen opravljal vsa dela v financah in računovodstvu, leta 1993 pa je
popolna odstranitev proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji izvedena v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Edina slovenska tovarna sladkorja je namreč dokončno in popolno ustavila proizvodnjo sladkorja, opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja, zaprla tovarno, v celoti odstranila njene proizvodne zmogljivosti ter vzpostavila dobre okoljske pogoje na lokaciji tovarne. Na območju države proizvodnja sladkorja tako ni več mogoča, v celoti pa je bila ukinjena tudi pridelava sladkorne pese. Zato se Slovenija ne more strinjati z navedbami Komisije, da izvajanje ukrepa za prestrukturiranje industrije sladkorja ni bilo v skladu s predpisanimi zahtevami," so stališče Slovenije še pojasnili v Aktrp.
SM
postal vodja računovodstva v Talumu. Ob delu je dokončal visokošolski študij, smer Finance na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Leta 2004 je pridobil licenco za preizkušenega računovodjo pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Leta 2009 je opravil izobraževanje za člana nadzornih ali upravnih odborov družb. Aktivno je sodeloval pri reorganizaciji Taluma, pri uvajanju novosti in sprememb, prilagajanju poslovanja in notranje organizacije razmeram na trgu.
-OM
Foto: Viki Ivanuša
Po seji je predsednik Območnega razvojnega sveta Prlekije Alojz Sok podal izjavo za javnost.
Foto: Srdan Mohorič
Za člana Talumove uprave za ekonomsko področje je bil imenovan Daniel Lačen, ki je v tovarni zaposlen od leta 1988.
Ormož • Ponovno se je sestal Območni regionalni razvojni svet Prlekije
Izdelali bodo območni razvojni program
V ormoškem gradu je v petek potekala 21. seja Območnega razvojnega sveta za območje Prlekije, ki so se je udeležili predstavniki 11 občin in vse tri razvojne agencije prleškega območja. Svet se ni sestal že nekaj časa, kot sedaj kaže, pa se bo delo v prihodnosti intenziviralo.
Kidričevo • Nadzorniki Taluma sprejeli poročilo o izgubi v devetmesečju
Za novega člana uprave
imenovali Daniela Lačna
Nadzorni svet kidričevskega Taluma je sprejel poročilo o poslovanju Skupine Talum v obdobju januar-september 2012, ki izkazuje 9 milijonov izgube; seznanili so se tudi z aktivnostmi pri zagotovitvi oskrbe z električno energijo ter za člana uprave za ekonomsko področje imenovali Daniela Lačna.
Ptuj • Mednarodni dan invalidov
Javnost ima rada ustvarjalne ljudi
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so 29. novembra odprli razstavo likovnih del invalidov iz invalidskih organizacij, ki imajo sedež na Ptuju in s svojo dejavnostjo pokrivajo invalidsko problematiko na Ptujskem, pod naslovom Invalidi Ptuja - Evropska prestolnica kulture 2012.
Z razstavo so invalidi na najlepši možni način izrekli povabilo na slovesno podelitev listine Občina po meri invalidov, ki jo je 3. decembra, ob mednarodnem dnevu invalidov, prejela MO Ptuj. Projekt Občina po meri invalidov vzpodbuja občine za načrtno odzivanje na posebne potrebe invalidov, za njihovo socialno vključevanje, sožitje in večjo kakovost življenja vseh občanov.
»Nedvomno je v človekovi naravi skrita želja po udejanjanju svojih izraznih možnosti. To nas je kot organizatorje tega lepega dogodka navedlo, da smo želeli priklicati plemenite lastnosti avtorjev razstavljenih del in širši javnosti pokazati pestrost in razkošnost talenta, ki vse prevečkrat ostaja skrit ali redkokdaj izpovedan. Raz-
Foto: Črtomir Goznik
Z odprtja razstave likovnih del invalidov v okviru projekta Občina po meri invalidov
Majšperk • Prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev
Veselo so peli in igrali po domače
V organizaciji skupine Veseli prijatelji umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk so v nedeljo, 25. novembra, v dvorani kulturno-poslovnega centra pripravili prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom V Majšperku pojemo in igramo po domače.
stava nosi še posebno sporočilnost: vsem ljudem dobre volje naznanja, da bodočnost vsake družbe temelji na pravici do enakih možnosti, pravici slehernega državljana do uresničevanja ustvarjalnih, umetniških in intelektualnih potencialov ne le za lastno korist, temveč za obogatitev svoje skupnosti
Že ob začetku leta smo v akcijski načrt v projektu Občina po meri invalidov zapisali, da bomo pripravili razstavo del naših invalidov, ki z vso požrtvovalnostjo ustvarjajo umetnine v raznih tehnikah. Na njej sodelujejo društvo Sonček, Sožitje, CVB, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj ter učenci osnovnih šol. Hvala vsem invalidom in prostovoljcem ter MO Ptuj, ki so razstavo pripravili in prenesli sporočilo širši javnosti o našem negovanju ljubiteljske dejavnosti na področju kulture, umetnosti in ustvarjalnosti,« je ob odprtju razstave v okviru projekta Občina po meri invalidov povedala predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj in predsednica Sveta za invalide MO Ptuj Zdenka Ornik.
Odprtje razstave je pospremil kulturni program, ki sta ga izvedla Nejc in Tadej iz društva Sonček. V imenu MO Ptuj je ob tej priložnosti govorila podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer, ki je skupaj s predsednico Medobčinskega društva invalidov Ptuj razstavo tudi odprla.
MG
Kot je pojasnil eden od pobudnikov srečanja Jože Novak, sicer vodja skupine Veseli prijatelji, v ljudskem stilu radi pojejo, igrajo in poustvarjajo:
„Veseli prijatelji delujemo v tej sestavi dobri dve leti in v tem času nam je uspelo izdati že lastno zgoščenko, v pripravi pa imamo že drugo. Na obeh je tudi nekaj naših, avtorskih skladb, ki opevajo nekatere značilnosti in kraje v naši občini. Sicer pa je naša skupina nastopila že na številnih srečanjih tovrstne glasbe, tudi po drugih občinah, gostujemo tudi na radijskih postajah, zato smo prepričani, da s tem pro-moviramo kulturno in drugo dejavnost v občini Majšperk."
O vzrokih za organizacijo prvega srečanja ljudskih pevcev in godcev v Majšperku pa je Jože Novak povedal: "Mnogi so nas že spraševali, zakaj v Majšperku, ki je kulturno zelo bogat in pester, do sedaj še ni bilo tovrstnega srečanja. Ker pa smo pred kratkim končno dobili novo dvorano, smo se Veseli prijatelji odločili, da pripravimo ta drzni projekt, ki smo mu dali naslov V Maj-šperku pojemo in igramo po domače. Z njim želimo predvsem ohranjati ljudsko petje in igranje kot našo kulturno dediščino, poleg tega pa je na takšnih srečanjih vedno prijetno in toplo domače."
Tako je bilo tudi na prvem
srečanj, kjer so veselo peli in igrali pevci 13 skupin ljudskih pevcev in godcev, skupaj okoli 70 nastopajočih. Poleg skupine Veseli prijatelji so se s po dvema pesmima ali skladbama predstavili še: Prešmentani fa-loti iz Kulturno-prosvetnega društva Stoperce, Stoperška banda društva upokojencev Stoperce, ljudske pevke Tr-stenke iz Podlehnika, ljudski trio Muzikantje iz Lancove vasi, Fantje iz vrhov iz Bistrice ob Sotli, etno skupina Nojek iz Bistrice ob Sotli, Žanjice Prosvetnega društva Cirkovce, ljudski pevci Fantje iz Preske iz Boštanja na Dolenjskem, Pu-strovžeki s Keblja na Pohorju, po skupni pesmi vseh nastopajočih pa so se predstavili še člani folklorne skupine KPD Stoperce. Prireditev sta povezovala Suzana Kodrič in Avgust
Črepinko, člana umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk. In ko je ob koncu prireditve glavni organizator Jože Novak občinstvo, med katerim je bila tudi majšperška županja Darinka Fakin, vprašal, ali si podobne prireditve v Majšperku še želijo, so skoraj vsi v en glas odgovorili, da si jo želijo in to potrdili z gromkim aplavzom. Torej se lahko srečanj ljudskih pevcev in godcev nadejamo tudi v naslednjih letih. Ne bi pa bilo napak, če bi se tako pri tem kot na nekaterih drugih srečanjih ljudskih pevcev in godcev resnično držali osnovnega namena; to pa je predvsem petje in igranje ljudskih pesmi, saj so poustvarjanju raznih glasbenih uspešnic namenjene druge zabavne prireditve.
M. Ozmec
Ormož • Devetošolci se pripravljajo na valeto
Pet Pepelk zbira za valeto
Učenci devetih razredov OŠ Ormož bodo 6. in 7. decembra ob 18. uri v Domu kulture v Ormožu uprizorili zabavno igro Žarka Petana Pet Pepelk v režiji Irene Blagovič.
Foto: M. Ozmec
Skupina Veseli prijatelji, ki jo vodi Jože Novak (desno), prireditev sta povezovala Suzana Kodrič in Avgust Črepinko (levo).
Kot sta povedali predstavnici 9. razredov Janja Zadravec in Sara Antolič, v projektu na tak ali drugačen način sodelujejo prav vsi učenci zaključnih razredov. Na pomoč so jim priskočili tudi učitelji, ki jim pomagajo s tehniko, kostumi, sceno in režijo. Zgodba Pet Pepelk je prepletena z modernimi elementi, saj se Pepelke prijavijo na avdicijo in kraljevič skozi različne zgodbe išče svojo pravo Pepelko, kar je zelo zabavno, je povedala Janja Zadravec in dodala, da so v pripravo predstave učenci vložili tudi del sebe in jih je vse skupaj za konec šolanja še bolj povezalo. S pripravo predstave je bilo veliko dela, srečevali so se večkrat na teden, zadnje dni je bilo v zraku že čutiti nekaj treme in nervoze pred predstavo, ki je vedno dober znak, da bo šlo vse, kot je treba.
Razredničarki Marija Cvetko in Mojca Bauman Kralj sta zadovoljni z odnosom učencev do projekta, ki postaja s približevanjem premiere vedno bolj resen in zavzet. Ideja za
predstavo se je porodila Ireni Blagovič, ki je pravljico malo razširila in priredila tako, da so vsi učenci dobili svojo zaposlitev v njej, prevzela pa je tudi režijo. Za takšen projekt so se odločili letos prvič in pravijo, da je predvsem zelo težko uskladiti čas za vaje vseh sodelujočih.
Učenci nameravajo s prihodkom od vstopnine pokriti del stroškov, ki jih bodo imeli letos z valeto in zaključno ek-
skurzijo v Benetke, zato so zelo zagreti za delo. Kot je povedala razredničarka Marija Cvetko, se bodo s svojimi izdelki vključili tudi v božični bazar in v pustno povorko, kjer si obetajo še kakšen dohodek .Podporo so jim izrazili tudi starši, ki jih prav tako veseli, da jim bodo otroci malo zmanjšali stroške ob zaključku osnovnega šolanja, ki so na koncu kljub vsemu še vedno precej visoki.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Učence zaključnih razredov smo ujeli na eni izmed vaj, ko je režiserka Irena Blagovič dajala še zadnje napotke.
Ptuj • Obrtniki znova pomagajo
Odprli srca za prizadete po poplavah
V prostorih OOZ Ptuj so v sredo, 28. novembra, na tiskovni konferenci predstavili pomoč, ki jo bodo obrtniki in podjetniki, člani OOZ Ptuj, skupaj z donatorji iz podjetij Jub in Kema Puconci v obliki dela in donatorskega materiala namenili prizadetim občanom po novembrskih poplavah v občinah Gorišnica in Markovci.
Na tiskovni konferenci so sodelovali Dušan Tomažič (Kema Puconci), Darinka Pečovnik (JUB), Branko Go-ričan, predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj, Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, in direktorica uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko. Župan Gorišnice Jože Kokot se je na zbornici o konkretni pomoči pogovarjal že pred konferenco, udeležencem tiskovne konference pa se je pridružil med ogledom stanja na terenu. Sodeloval je tudi Vili Kramberger, predsednik sekcije slikopleskarjev, saj se bodo tudi slikopleskarji aktivno vključili v obnovo. Pri sanaciji in obnovi prizadetih objektov bodo sodelovale tudi druge sekcije pri OOZ Ptuj: elektro, cementninar-ska, kamnoseška, tesarska in lesarska. Na tiskovno konferenco so povabili tudi poslance Darka Jazbeca, Branka Mariniča in Franca Pukšiča, a se vabilu niso odzvali niti opravičili.
Kot je povedal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janže-kovič, bodo pomagali pri obnovi estrihov, sanaciji ometov in pleskanju sten. Pomagali bodo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, ki so utrpeli večjo škodo oziroma svoje hiše niso imeli zavarovane. Ocenjujejo, da bo njihov prispevek znašal med 40 in 50 tisoč evrov. Med prizadetimi je tudi nekaj članov OOZ Ptuj, obrtnikov in podjetnikov. V Stojn-cih pomoč že poteka. Stara hiša, v kateri je živel občan, je popolnoma uničena in neprimerna za bivanje. Uredili mu bodo bivalne prostore nad garažami. Ta pomoč je ocenjena na okrog 20 tisoč evrov. Kot je poudaril Vladimir Janže-kovič, je žalostno, da država ne omogoča, da bi si stroške dobrodelne akcije lahko šteli med svoje stroške.
Tudi tokratne poplave so pokazale, da so obrtniki in
podjetniki vedno pripravljeni pomagati. Že pred 14 leti so pričeli vseslovensko tekmovanje slikopleskarjev s humanitarno noto. V tem obdobju so za širše družbene cilje prispevali skupaj z materialom že 600 tisoč evrov. Letošnje tekmovanje bo potekalo v novomeški porodnišnici, prispevek pa je ocenjen na okrog 62 tisoč evrov. Izjemen je tudi odziv ekip v tekmovalnem in humanitarnem delu, sodelovalo bo kar 120 slikopleskar-jev iz cele Slovenije, pa tudi dijaki gradbenih šol iz Kranja in Maribora. Letos je ptujska gradbena sekcija, ki jo vodi Branko Goričan, pomagala že pri najnujnejši obnovi prostorov OŠ dr. Ljudevita Pivka in pri OŠ v Cezanjevcih v občini Ljutomer, ki dela v podobnih razmerah kot šola Ljudevita Pivka. Ptujski obrtniki so v zadnjem letu pomagali tudi pri obnovi treh hiš, dveh, ki sta pogoreli, ena je bila dotrajana, stara 200 let.
Branko Goričan je povedal, da se zaradi vlage in izsuševa-nja obnova in sanacija prizadetih objektov po poplavah ne bo mogla hitro izpeljati. Delo bodo lahko začeli šele, ko bodo prizadeti objekti popolnoma izsušeni, ker jih želijo sanirati resnično kakovostno in z ustreznimi materiali. Med pomoči potrebne bodo razdelili tudi 90 pip Livarne Maribor, pomoč RTV Maribor.
Po torkovem sestanku so predstavniki strokovnih sekcij pri OOZ Ptuj šli na teren, da so se seznanili s stanjem in se odločili za pomoč najbolj potrebnim, ker vsem ne bodo mogli pomagati. V obnovo se bodo lahko vključili s svojim znanjem, strokovnostjo in mojstrstvom, je poudaril Boris Repič.
Direktorica občinske uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko se je zahvalila OOZ Ptuj, da je ljub težavam, s katerimi se srečujejo v stanovski organizaciji obrtnikov,
Sanirajte strokovno!
Ob ogledu na terenu, ki je sledil tiskovni konferenci, so strokovnjaki ugotavljali, da so ljudje, ki so utrpeli škodo v poplavah, hitro pričeli odpravljati škodo in je popolnoma razumljivo, da želijo to storiti čim prej. Vendar pa je stanje na objektih, ki jih je zalila voda, takšno, da je k sanaciji treba pristopiti strokovno. Ptujski obrtniki - mojstri in predstavniki podjetja JUB in Kema Puconci so na terenu z meritvami ugotovili, da so estrihi in ometi napiti z vodo in jih je treba odstraniti iz objektov, objekt dobro presušiti in šele nato izvesti sanacijo. Za pomoč in nasvete se lahko vsi zainteresirani obrnejo na brezplačne svetovalne telefone:
-	JUB: 080 15567
-	Kema Puconci: 080 2886
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, na kateri so predstavili pomoč, ki jo bodo namenili prizadetim v občinah Gorišnica in Markovci.
znala odpreti srce in je v stiski pripravljena pomagati prizadetim. Odziv po poplavi je bil izjemen, sočutje celotne Slovenije jih je presenetilo. V občini Markovci so poplave prizadele 650 ha kmetijskih površin, 32 stavb, od tega 21 stanovanjskih stavb, in 16 km občinskih cest. Zahvalila se je vsem donatorjem, vsaka pomoč, ki je že prišla in ki še bo, je zelo dobrodošla. Odzvale so se tudi humanitarne organizacije iz cele Slovenije. Prizadetim občanom vsaka pomoč pomeni veliko, tudi lepa beseda, je poudarila Marinka Bezjak Kolenko.
V humanitarno akcijo OOZ Ptuj se vključujeta tudi dve veliki slovenski podjetji, JUB in Kema Puconci. JUB se po besedah Darinke Pečovnik od vsega začetka vključuje v humanitarne akcije OOZ Ptuj, od vsega začetka je tudi sponzor državnega prvenstva slikopleskarjev s humanitarnim delom. Prva njihova do-nacija v zdajšnji akciji pomoči je barvanje objekta po izboru zbornice in v sodelovanju z občinami. V polni meri se zavedajo posledic uničujočih poplav, zato želijo tudi pomagati pri pravilni sanaciji. V prodajnem programu imajo specialno barvo za blokado madežev, ki so jo že oziroma jo bodo v vseh lokalnih trgovinah na celotnem območju poplav ponudili po znižani ceni, vso potrebno strokovno pomoč pa nudijo tudi na brezplačni telefonski številki 080 15 56, vsak dan med 8. in 18 uro, njihovi prodajno-teh-nični svetovalci na terenu pa pridejo tudi na sam objekt in pomagajo pri sanaciji. Izdali so tudi že strokovna navodila, kako sanirati poškodovane površine znotraj objekta in kako poškodovano fasado.
Dušan Tomažič iz Keme Pu-conci je povedal, da so ponosni, da so jih poklicali in vključili tudi v to akcijo. Podjetje se že vrsto let ukvarja s sanacijo
kapilarne vlage. Sanacija vlage po vodni ujmi je nekoliko zahtevnejša, svetovalce Keme Puconci je mogoče dobiti na brezplačni številki 080 28 86, številka je vključena 24 ur dnevno. Prisotni so na celotnem območju, ki so ga prizadele poplave. Kema Puconci bo prizadetim po poplavah pomagala z znižano ceno materialov za 20 odstotkov, v izjemnih primerih pa bodo ceno še dodatno znižali.
MG
Nekatere obljuba zvestobe prestraši, v UniCredit Bank jo nagrajujejo
O potrošniškem kreditu razmišljamo takrat, ko potrebuj emo denar za različne namene kot je na primer nakup avtomobila, ko si želimo privoščiti počitnice ali za nepričakovane izdatke. UniCredit Bank, kot prva banka v Sloveniji, svojim strankam omogoča, da si z rednim in pravočasnim odplačevanjem potrošniškega kredita do 4-krat letno zagotovijo ugodnejšo obrestno mero.
Z rednimi odplačili do znižanja obrestne mere
V UniCredit Bank strankam omogočajo, da na enostaven in hiter način pridobijo potrošniški kredit. Ob rednem odplačevanju kredita vam, glede na izbrano referenčno obrestno mero Euribor (3, 6 ali 12 mesečni Euribor), vsaj 1 -krat in največ 4-krat letno znižajo pribitek obrestne mere.
Simon Steinman, UniCredit Bank: »Za redno odplačevanje vašega potrošniškega kredita vas nagradimo z znižanjem obrestne mere.«
Bančni paketi za vse potrebe in generacije
V UniCredit Bank ne ponuj ajo le ugodnih potrošniških kreditov, temveč boste prijetno presenečeni tudi nad ponudbo bančnih paketov, katere lahko sklenete od 2,50 evra mesečno. Enak znesek pa bo UniCredit Bank od vsakega novo odprtega bančnega računa ali skle nje nega de po -zita donirala programu Šolski ekovrt, kamor je vključenih že 150 osnovnih šol po Sloveniji.
Dodatne informacije: www.unicreditbank.si Brezplačni telefon: 080 88 00 E-pošta: info@unicreditgroup.si
Oglasno sporočilo
Dobrodošli v
& UniCredit Bank
Nekatere obljuba zvestobe prestraši.


Življenje je polno vzponov in padcev. Tu smo za vas.
Nas ne. Se več, redna odplačila nagradimo do 4-krat letno.
V UniCredit Bank vam ne nudimo le ugodnih potrošniških kreditov s hitro odobritvijo, temveč vas lahko tudi do 4-krat letno nagradimo. Ob rednem odplačevanju kredita vam namreč znižujemo obrestno mero*. Za zimske nakupe in počitnice vam nudimo tudi plačilno-kreditno kartico VISA z brezplačnim zavarovanjem. Več na www.unicreditbank.si/kredit-zvestobe
Dobrodošli v
& UniCredit Bank
* Ob rednem odplačevanju kredita vam, glede na izbrano referenčno obrestno mero Euribor (3, 6 ali 12 mesečni Euribor), vsaj 1x in največ 4x letno znižamo pribitek obrestne mere. V primeru zamud pri odplačilu kredita, kreditojemalec ni upravičen do nadaljnjega znižanja pribitka obrestne mere do končnega poplačila kredita.
Videm • Zaključek projekta Pavolor
Skupna vizija: turizem in podjetništvo
V občini Videm se je v soboto dopoldne z zadnjim delovnim srečanjem končal projekt Pavolor, katerega nosilec je prav videmska občina s partnerjem v hrvaški občini Bednja, povezuje pa obmejne občine na slovenski in hrvaški strani. V okviru projekta, ki je bil v sklopu programa Evropa za državljane financiran z 9000 evri, so bila izvedena tri delovna in eno spoznavno srečanje.
Foto: SM
Udeleženci zadnjega delovnega srečanja v okviru projekta Pavolor so govorili o možnostih skupnega sodelovanja različnih društev na področju civilne zaščite, sicer pa so se vsi vključeni v projekt strinjali, da se bodo v prihodnje povezovali še na področju razvoja turizma, podjetništva in delovanja ostalih društev (kulturnih, športnih ipd.).
Kot smo že poročali, je bilo prvo spoznavno srečanje čez-mejni krst mošta, drugo delovno srečanje je bilo namenjeno iskanju skupnih ciljev in sodelovanju nevladnih organizacij, predvsem društev na obeh straneh meje, na tretjem delovnem srečanju so predstavniki hrvaških in slovenskih obmejnih občin ter obeh Lokalnih akcijskih skupin (LAS Haloze in LAG Severozahod Hrvaške) iskali skupne točke razvoja in povezovanja v novem programskem obdobju 2014 do 2020, četrto delovno srečanje pa je bilo posvečeno predstavitvi in možnostim skupnega sodelovanja društev, ki delujejo na področju civilne zaščite. Vlogo in pomen prostovoljnih organizacij so predstavili Dra-gomir Murko, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, podžupan županije Varaždin Milan Pavlakovic in pomočnik načelnika za komunalno gospodarstvo in civilni zaščito Tomislav Jarmic.
O organiziranosti in delovanju gasilskih društev in gasilske zveze v Sloveniji sta zbranim nato govorila Janez Merc, predsednik Sveta po-
dravske regije in predsednik GZ Videm ter Mirko Bistrovic, župan občine Bednja ter predsednik DVD (prostovoljnega gasilskega društva) Bednja. Urjenje in delo reševalnih psov je predstavil Marjan Selinšek, aktivni član Kinološkega društva Ptuj, slišati je bilo tudi kratko predstavitev Potapljaškega kluba Ptuj, za konec pa so se predstavili še haloški in zagorski radioamaterji; kot njihova predstavnika sta pomen radioamaterstva v izrednih razmerah predstavila Aleksander Špindler iz Radiokluba Ptujska Gora in Zvonko Horvat iz Radi-okluba Varaždin.
Zbrani so ugotavljali, da imajo omenjena društva v eni in drugi državi približno enake težave, da je treba narediti veliko za spodbujanje mladih, ki bi se včlanjevali v tovrstna društva, ter da bi s skupnim nastopom oz. kandidaturo na razpise lahko lažje prišli do sofinanciranja predvsem izobraževanj in usposabljanj ter drobne opreme, izvajali pa bi lahko tudi skupne vaje. Pri velikih naravnih katastrofah, kot je bilo novembrsko poplavljanje Drave, pa brez pomoči države
in lokalnih skupnosti društva ne morejo narediti veliko (razen pomoči prizadetim). Prav minule poplave ogromnih razsežnosti so sprožile precej jedko debato na račun nara-vovarstvenikov pa tudi prepoznega obveščanja avstrijskih
elektrarn. Slišati je bilo, da so za tako katastrofalne poplave krivi v prvi vrsti naravovarstve-niki, ki niso dovolili čiščenja struge Drave, po kateri so namesto vode že rasla drevesa ... Svoj del krivde pa naj bi nosili tudi Avstrijci, ki so Slovenijo o
večjih pretokih začeli obveščati prepozno oziroma že v času, ko so večje količine že začeli spuščati po kanalih in strugi. Posledice poplav pa se ne kažejo le v poškodovanih ali uničenih javnih in zasebnih objektih ter infrastrukturi, ampak naj bi
bile dolgoročnejše, saj se z velikimi količinami vode razlilo tudi ogromno fekalij in drugih strupenih snovi, ki so zdaj tudi v podtalnici. Janez Merc je debato zaključil z besedami: „Naš glavni problem zdaj bo soočenje z naravovarstveniki; nikakor ne bomo več odstopili od zahteve, da se struga Drave očisti in vzpostavi normalna oziroma precej večja pretoč-nost, kot je bila doslej. To bo bitka, ki jo enostavno moramo dobiti. Po drugi strani pa je čas, da se morajo tudi ljudje začeti zavedati, da se na poplavnem območju hiš ne sme in ne more več graditi!"
Koordinator programa delavnic Jernej Golc iz LAS Haloze je ob robu projekta povedal: „Ob srečanju predstavnikov, občin in obeh LAS-ov se je po predstavitvi stališč z ene in druge strani meje pokazalo predvsem to, da bi v novem programskem obdobju do 2020 lahko sodelovali na področju razvoja in promocije turizma, torej tudi podjetništva, saj je turizem tudi podjetniška branža. Pogovarjali smo se o tem, da bi lahko vzpostavili skupno organizacijo prireditev na obeh straneh meje, da bi ažurirali skupno spletno stran s ponudbo celotnega območja, vseh občin ob meji ipd. Glede tega smo enotni v prioritetnih nalogah tako njihovega kot našega LAS-a. Posredno s turistično dejavnostjo pa je na našem območju povezan tudi razvoj kmetijstva."
SM
Draženci • Premiera komedije Kripl
Z najnovejšo komedijo v občutljiv današnji čas
V kulturni dvorani v Dražencih je bila v soboto, 1. decembra, najnovejša premiera Šus teatra KD Draženci, komedija Kripl avtorja Martina McDonagha pod režisersko taktirko Aljaža Godca.
Aljaž je svojo režisersko pot pričel s Črno komedijo v sezoni 2006/2007. Zaposlen je kot kadrovski menedžer v uspešnem podjetju Akrapovič, d. d., Ljubljana, in je eden tistih mladih, ki ima stalno in dobro zaposlitev ter lahko uresničuje svoje sanje kot režiser in tudi kot igralec v Šentjakobskem gledališču. Pravi, da vse gre, če imaš tisto, kar delaš, rad.
Za postavitev najnovejšega dela, komedije Kripl, na oder, je bilo potrebnih 50 vaj, ki so v glavnem potekale ob sobotah in nedeljah, ko se vsi, ki sodelujejo v predstavi, lahko zberejo. V glavnem so vsi zaradi študija oziroma dela med tednom v Ljubljani oziroma so odsotni iz kraja bivanja. V komidiji igrajo Matjaž Godec, Nastja Tetičkov-ič, Katja Svenšek, Damijan Za-goršek, Nejc Pešec, Jana Žerak, Robi Cafuta, Marko Todorovič in Dora Lenart. Na ponovitev mladi igralci z režiserjem vabijo v soboto, 8., nedeljo, 9., nedeljo, 16., in v soboto, 22. decembra.
Kot pojasnjuje režiser Aljaž Godec, gre za komedijo, ki na direkten, neposreden način prikaže družbene odnose, od-
nose med ljudmi, jih ne olep-šuje, direktna sta tudi jezik in slog, s tem pa še bliže gledalcu, ki se lahko poistoveti z liki na odru in tudi prej razume samo situacijo. Kraj in čas dogajanja sta postavljena v malo irsko mesto v 30. letih 20. stoletja, kjer ljudje živijo v svojem prepričanju, ne razmišljajo o drugih stvareh, razmišljajo o svojih malih problemih, med seboj se vsi poznajo, drug iz drugega se norčujejo in so kruti drug do drugega. Znotraj te skupnosti je fant Bili, ki je fizično pohabljen (kripl) že od rojstva, od rojstva se vsi iz njega norčujejo, ga zbadajo, je predmet posmehovanja. V svojem razmišljanju in v svoji filozofiji pa je Bili človek, ki želi več, iti vstran iz tega kraja, v katerem živijo vsi kot ena družina, med nove ljudi, doživeti nove situacije, nenehno išče priložnosti, da bi mu to uspelo. Kot igra slučaja se v tem malem irskem mestu pojavi hollywoodska ekipa, ki snema film. Kripl Bili vidi priložnost, da skupaj z njo zapusti Irsko in odpluje v Ameriko. V času, ko Bili zapušča Irsko, v njej vlada veliko pomanjkanje, ljudje se množično izseljujejo,
predvsem v Ameriko, to je bil tudi čas, ko je Irska zabeležila največjo migracijo svojih ljudi čez lužo. Zanimivo pri tem pa je, da vsi drugi ljudje iz tega irskega kraja s svojimi dejanji, besedami skušajo na nek način upravičiti, da je Irska res nekaj posebnega, če k njim hodijo fil-marji in drugi. Zavedajo se slabega stanja in bi tudi oni, če bi
si seveda upali, šli v Ameriko, vendar nimajo dovolj poguma, ker se v svojem domačem okolju, ki so ga vajeni, počutijo še vedno dovolj varno. Bili je edini, ki se odloči za pot v Ameriko, kjer pa kmalu ugotovi, da v Ameriki vladajo neki drugi odnosi, hladni odnosi, kjer se težje vklopiš v družbo. Vrne se domov, ko že vsi mislijo, da je
mrtev. Ob vrnitvi razloži, zakaj je moral iti, da je videl, kako je drugje, nazaj pride le zaradi deklice, do katere je že prej gojil simpatije, a ji jih ni upal razodeti, ker je kripl. To mu ob vrnitvi uspe, razloži ji svoja čustva. Kljub temu da mu Helen prisluhne, da bi se šla nekam skupaj sprehajat, Bili v končni evforiji veselja, da ji je uspel
razodeti svoja čustva, zapusti oder, oder življenja, spremlja ga močan kašelj, na robčku je videti kri; za tuberkulozo je bolehal, še preden je zapustil Irsko ...
Kripl Martina McDonagha ima precej vzporednic z današnjim časom. Tudi danes precej mladih razmišlja o tem, da bi zapustilo svojo domovino, ker je stanje v njej zanje neperspektivno. Ljudje se zatekajo v lastne skupnosti, ne iščejo povezav v širših, v okviru katerih bi lahko stvari uspešno reševali, potegnili voz iz blata. Režiser Aljaž Godec pove, da ga je tekst pritegnil predvsem zaradi teh vzporednic. Gre za tekst, ki je nastal leta 1996, avtor je imel ob pisanju ves čas pred seboj današnji čas. Prevod teksta, ki je sicer v ljubljanščini, so predelali v domačo govorico, domači jezik, da se gledalec lahko še bolj poistoveti s situacijo in ljudmi, ki so na odru.
Tudi najnovejša premiera Šus tetra je navdušila občinstvo. Tisti, ki so v soboto zamudili premiero, si lahko predstavo ogledajo na decembrskih ponovitvah.
MG
Videm • 15. redna seja občinskega sveta
Proračun za leto 2013 sprejet
Tokratna seja občinskega sveta v Vidmu je bila ena najmirnejših in najbolj ekspeditivnih v zgodovini občine. Proračun za leto 2013 je bil sprejet brez ugovorov ali vprašanj, pa tudi z ostalimi devetimi točkami dnevnega reda si svetniki in svetnice niso dali kaj dosti opraviti.
V sicer praviloma vedno vročem videmskem občinskem loncu je pravzaprav za-brbotalo le na samem začetku seje, pri potrditvi zapisnika s prejšnje seje. Oglasil se je namreč svetnik Andrej Rožman in ponovno poskušal odpreti boleče vprašanje na temo izbrisa točke pobud in vprašanj svetnikov, ki je v tej občini zdaj nadomeščena s točko odgovorov na pobude in vprašanja.
So kršili svoj statut občine ali ne?
„Mislim, da ne more biti vprašanje, ali naj bo točka pobud in vprašanj na dnevnem redu sej, saj imamo v našem občinskem statutu v 20. členu to posebej zapisano, in sicer piše pod 6. točko, da 'na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta'. Če to točko brišemo, torej to pomeni, da kršimo naš lastni statut!"
Župan Friderik Bračič je odgovoril, da pozna statut in da ga bodo na naslednji seji pač spremenili, Rožman pa je vztrajal: „Ampak to je protizakonito, točka mora biti vrnjena na dnevni red!"
Bračič pa je vztrajal pri svojem mnenju: „Prvič, ta razprava zdaj sploh ni predmet sprejemanja zapisnika. O statutu in pravilniku bomo razpravljali in ju ustrezno dodelali. Mero-dajno je mnenje občinskega sveta, ta pa je z večino izglasoval elektronsko podajanje pobud in vprašanj. Kot boste danes še videli pri eni naslednjih točk, se je ta način že lepo ute-kel." Rožman je na županovo razlago navrgel, da je že prav, če dajejo pobude in vprašanj preko spleta, ampak točka bi pa vseeno morala ostati na dnevnem redu sej, a župan je debato zaključil, da ne gre za nič drugega kot za drugačno obliko podajanja vprašanj in pobud, zato ni kršeno nič. S tem se je razprava končala.
Štiri milijone evrov za naložbe
Podobno hitro je bil sprejet tudi predlog proračuna za naslednje leto.
Župan Bračič je uvodoma predstavil bistvene postavke odhodkov in prihodkov občine za naslednje leto ter povedal, da je proračun na prihod-kovni strani težak 7,083 milijona, na odhodkovni pa 7,113 milijona evrov: „V času javne razprave smo prejeli skupno kar 72 pobud, največ, kar 48, iz naših krajevnih skupnosti. V proračunu smo potem upoštevali 47 pobud, 23 od teh iz
Tokratna seja občinskega sveta v Vidmu je bila ena najbolj ekspeditivnih; proračun je bil sprejet brez ugovorov, glavno besedo pri „novi" točki dnevnega reda Odgovori na vprašanja in pobude pa je imel vodja režijskega obrata Aleš Gregorec (na posnetku desno ob županu Frideriku Bračiču).
krajevni skupnosti, ostale pobude pa so zajete v načrtu razvojnega programa občine."
Povedal je še, da je približno 51 odstotkov proračunske vrednosti (približno štiri milijone evrov) namenjenih naložbam ter da je eden največjih porabnikov proračunskega denarja vzgoja in izobraževanje (vrtci, šole, prevozi itd.), za kar so v naslednjem letu predvideli kar 1,4 milijona evrov. Sicer pa so med velikim načrtovanimi naložbami v naslednjem letu urejanje obrtne cone, ki naj bi zahtevalo skoraj milijon evrov, pri čemer v občini računajo na približno 550.000 evrov sofinancer-skega deleža iz Regionalnih razvojnih programov. Na taisti poziv (RRP) bodo prijavili tudi drugo veliko načrtovano naložbo, izgradnjo čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem, kar naj bi zgradili v letih 2013 in 2014, naložba pa naj bi zahtevala v naslednjem letu slabih 850.000 evrov, nato pa še v letu 2014 milijon evrov. Delež sofinanciranja iz RRP v letu 2013 naj bi znašal 37 % od vrednosti naložbe. V planu je še energetska prenova šole v Vidmu, ki naj bi skupaj zahtevala dobrih 310.000 evrov, pri čemer si v občini obetajo 250.000 evrov sofinanciranja po razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Med velikimi naložbami, ki so odvisne od uspešnosti na razpisih, je še modernizacija dveh cest, ki ju nameravajo prijaviti na razpis Južna meja (če sploh bo). Gre za cesti Zg. Leskovec-Trdobojci, kjer bo po projektu potrebnih dobrih 600.000 evrov, in za skupen projekt modernizacije ceste s sosednjo občino Cirkulane, kjer je ocena vrednosti prenove za občino Videm 300.000 evrov.
Občinski delež denarja ob neuspešni kandidaturi na razpisu poslej v KS
V letu 2013 naj bi tekla še zložba zemljišč na območju Videm I., za kar je zagotovljenih 180.000 evrov, ter agromelioracija na območjih Videm I. in Videm II., za kar je prav tako zagotovljenih skupno 230.000 evrov od ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Svetniki na predstavljeni proračun niso imeli niti vprašanj niti pripomb, predsedniki odborov pa so predstavili skupen sklep, da naj se v primerih, ko občina ne bo uspešna na katerem od razpisov, lastni rezerviran finančni delež občine porabi v tisti KS, kjer je bila predvidena naložba po razpisu. S tem so se strinjali vsi, nekaj pomislekov je imel le Ivan Kranjc, ki ga je zanimalo, kako bodo razdelili občinski delež v primeru, da ne uspejo na razpisu za pridobitev denarja za izgradnjo kanalizacije in čistilno napravo: „V ta projekt je vključenih več naselij oziroma krajevnih skupnosti, ključa razdelitve občinskega deleža denarja, če na razpisu ne bomo uspešni, pa ni. Kako bomo pa to reševali?" Župan Bračič je bil kratek: „V tem primeru se bomo še dogovarjali. Ampak čistilno napravo s kanalizacijo bomo gradili, to je naš cilj!"
Lahko bi bili bolj skromni, da bi ostalo več za naložbe
Rožman pa je menil, da bi se dalo kar na nekaj proračunskih postavkah zmanjšati
denar: „Recimo na postavki za turizem imamo 9000 evrov, na postavki za martinovanje 7000 evrov, za občinski praznik 13.000 evrov, za reprezentanco 5000 evrov ... Takih postavk je kar nekaj več, in če bi povsod nekaj odvzeli, bi nabrali najmanj 90.000 evrov, ki bi jih lahko namenili za sanacije cest ali plazov v haloškem delu občine. Sicer pa mislim, da je proračun kar 'napihnjen'
in težko, da bo izvedljiv. Vsekakor pa nisem proti sprejemu, le razporeditev denarja bi lahko bila boljša."
Župan se je deloma strinjal, a tudi povedal, da proračun morajo pripraviti optimalno, izvedba pa je odvisna tudi ali predvsem od uspešnosti na razpisih, kolikor jih sploh bo. Brane Orlač pa je menil, da bi lahko bil delež denarja za naložbe nekoliko večji: „Po ostalih občinah namenjajo za naložbe tudi 60 in več odstotkov proračuna. Mogoče res malo preveč trošimo drugje ... "
Sicer pa so svetniki in svetnice proračun potrdili soglasno.
Pri odgovorih glavna beseda vodji režijskega obrata
Nato je sledilo poročilo o poplavah in pomoči gasilcev, ki so se res izkazali, župan pa je povedal, da so dvanajstim domačijam, kjer so bile poplavljene kleti, namenili od 500 do 1000 evrov pomoči, skupno pa je bilo za ta namen danih 7500 evrov. Dodal je še, da bodo vsem PGD, ki so pomagale poplavljencem, nakazali po 600 evrov za stroške goriva in 50 evrov za stroške telefo-
na. Rožman pa je ob robu poročila izpostavil problematiko morebiti zastrupljene zemlje: „Saj veste, da je voda na zemljiščih polna težkih kovin in še marsičesa strupenega; vprašanje je, kako bo s pridelavo na teh njivah oziroma ljudi je strah, da bodo poljščine tudi oporečne." Župan je glede teh dvomov in skrbi pojasnil, da so že naročili analize zemlje, potem bodo pa videli, kako in kaj.
Pri točki odgovorov na vprašanja in pobude svetnikov pa je glavno besedo povzel Aleš Gregorec, sicer vodja režijskega obrata v občini. Kot se je dalo razbrati, je bilo namreč očitno največ pobud in vprašanj vezanih na problematično cestno infrastrukturo. Rožman je tako lahko izvedel, da je popravilo ceste Šturmov-ci-jez, ki je bila poškodovana zaradi težkih tovornjakov v času sanacije jezu, še vedno načrtovano, vendar je bilo srečanje s predstavniki DEM, ki so dolžni poskrbeti za sanacijo, zaradi poplav preloženo v december. Tudi plazove na cestah sanirajo, kot je povedal Gregorec in še dodal, da naj v pobudah natančno zapišejo lokacijo, kje se kaj zgodi, saj delavci režijskega obrata ne morejo na pamet vedeti, kje se je kaj zalomilo ali usulo.
Marija Belšak pa je ponovno izpostavila vprašanje utrjevanja bankin: „Glejte, tega ne bom več niti pisala med pobude, ker je bilo že neštetokrat povedano: ceste v Halozah so ozke in bankine je treba utrditi, vsaj na najbolj problematičnih odsekih!"
SM
Markovci • Naložbe v infrastrukturo
Uredili parkirišče, pločnik in odvodnjavanje
Družinsko podjetje Han iz Markovcev je letos zabeležilo 18 let uspešnega poslovanja. V teh letih so v poslovni objekt vseskozi investirali in nadgrajevali svojo ponudbo.
Njihova zadnja naložba, ki so jo realizirali v tem letu, je ureditev novih parkirnih prostorov. V spomladanskih mesecih so popolnoma prenovili tudi prodajalno in jo opremili v slogu slovenskega trgovca TUŠ iz Celja, s katerim uspešno sodelujejo že od leta 2000.
»V teh letih se je na področju trgovine mnogo spremenilo, tudi kupci postajajo vedno zahtevnejši. V podjetju seveda sledimo vsem smernicam dobrega trgovca, zato smo se odločili, da letos za kupce ob naši poslovni zgradbi uredimo sodoben parkirni prostor. Tako smo uredili dodatnih 42 parkirnih prostorov, od katerih sta dva za invalide in eden za mamice z otroki. Na parkirišču smo prav tako uredili prostor za nakupovalne vozičke, tako da lahko kupci nakupljeno blago pripeljejo do svojih avtomobilov,« je po-
vedal direktor podjetja Han Darko Plohl in dodal:
»Skupaj z Občino Markovci smo prenovili pločnik, razširili cestišče in uredili odvodnja-vanje meteornih vod na občinskem zemljišču neposredno ob našem novem parkirišču. Ureditev meteornih vod je za nas velikega pomena, saj je ob vsakem močnem nalivu cesto
pred našim poslovnim objektom poplavilo in je bila posledično vožnja na tem delu zelo nevarna.« Podjetje Han, katerega lastnika sta Slavica in Rado Plohl, zaposluje deset sodelavcev. Ukvarjajo se s trgovsko in gostinsko dejavnostjo, prodajalna in bar pa nosita ime Špic bar in Market Špic.
MZ
Foto: MZ
Z ureditvijo parkirišča je podjetje Han pridobilo 42 novih parkirnih prostorov.
Foto: SM
Zavrč • S predzadnje letošnje seje
Prihodnje leto le 1,9 milijona evrov
Svet občine Zavrč je na predzadnji letošnji seji v ponedeljek, 26. novembra, potrdil program oskrbe s pitno vodo, v prvem branju pa so potrdili spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in predlog proračuna za leto 2013.
Najprej so potrdili program oskrbe s pitno vodo v občini Zavrč, ki ga je v imenu pripravljavca in upravljavca vodovodnega sistema, Komunalnega podjetja Ptuj, predstavil Marjan Gregorinčič. Med drugim je pojasnil, da v sami oskrbi s pitno vodo ne gre za nobene novosti, saj poteka po že utečeni obliki. Lahko pa pričakujejo novosti v ceni v prihodnjem letu, saj je vlada prejšnji teden končno sprejela ustrezno uredbo. Tako naj bi po novem v ceni vodarine in omrežnine, ki jo plačujemo uporabniki pitne vode, zajeli še razne druge stroške, kot so zavarovanja, odškodnine in podobno, to pa bo zelo neugodno predvsem za občine, ki imajo malo vodovodnih priključkov in veliko vrednost vodovodnega omrežja, kot je to v občini Zavrč. Sicer pa velja splošna usmeritev, da naj bi bili cena za pitno vodo in omrežnina tudi v bodoče enotni za uporabnike v vseh občinah na območju Spodnjega Podravja.
Po krajši razpravi so potrdili spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnila referentka Lidija Domjan, so zemljišča, na katerih se plačuje nadomestilo od nezazidanih stavbnih zemljišč, razvrščena v dve območji. Prvo obsega dele naselja Zavrč, Goričak, Turški Vrh in del naselja Hra-stovec, drugo pa dele naselja Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški Vrh in Zavrč. Zaradi različne opremljenosti s komunalno in drugo infrastrukturo bodo cene nadomestil za nezazidana stavbna zemljišča v prvi coni nekoliko višje od tiste v drugi, sicer pa je v odloku natančno določeno tudi točkovanje posameznih zemljišč in metodologija za izračun nadomestil na posameznih območjih.
Ko so razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, so sprejeli sklep, da se občina Za-vrč odpove soustanoviteljski pravici do tega javnega zavoda in tako kot do sedaj s ptujsko Lekarno sklene le ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
V letu 2013 za 300.000 evrov kredita
Po pričakovanjih pa so osrednji del razprave namenili predlogu odloka o proračunu občine Zavrč za leto 2013, ko načrtujejo skupne prihodke v višini 1.902.840 evrov in za 2.356.940 evrov skupnih odhodkov, negativno razliko naj
Foto: M. Ozmec
Marjan Gregorinčič (drugi z leve) je pojasnil, da je vlada končno sprejela uredbo o metodologiji in oblikovanju cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, v kateri določa tudi metodologijo za oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo.
bi pokrili z najemom kredita v višini 300.000 evrov. Proračun je tudi v prihodnjem letu naravnan precej investicijsko, saj naj bi kljub precejšnjemu znižanju državnih in evropskih sredstev za občinske investicije namenili okoli 55 odstotkov denarja. Med osrednjimi investicijami so gradnja kanalizacije Hrastovec sever, dokončna ureditev športnega igrišča Zavrč ter energetska sanacija poslopja OŠ Zavrč. Ob tem je župan Miran Vuk poudaril, da je prestrukturiranje za občino Zavrč zelo zahtevno, saj so imeli izdelanih več projektov, jih podrobneje dodelali in zanje dali izdelati vso potrebno dokumentacijo, žal pa so pri sofinanciranju iz državnih in evropskih virov izpadli tako kot večina drugih občin na območju Spodnjega Podravja.
Predlog proračuna za leto 2013 so v predlagani obliki soglasno potrdili in ga dali v javno obravnavo do 11. decembra, v tem času pa je predlog razgrnjen v sejni sobi občine Zavrč, občani pa si lahko njegovo vsebino podrobneje ogledajo tudi na uradni spletni strani občine.
Potrdili so tudi predvideno porabo sredstev proračunskih rezerv za letošnje leto, ki je nujna zaradi sanacije poškodb nekaterih objektov javne infrastrukture ob nedavnih poplavah. Zaradi njih sta bili poškodovani tudi obe čistilni napravi v Zavrču, pretrgan pa je bil tudi primarni vodovodni cevovod v Forminu, zaradi česar je bila v občini Zavrč dalj časa prekinjena oskrba s pitno vodo po cevovodu. Občanom so v tem času zagotovili prevoze pitne vode z gasilskimi cisternami. Posebno zahvalo za humano delo so zato namenili završkim in vsem drugim gasilcem, ki so sodelovali pri odpravi posledic poplav v občini Zavrč, saj je bilo njihovo
prostovoljno delo v tem času ovrednoteno na okoli 16.000 evrov. Zalivalo so namenili tudi občini Majšperk oziroma tamkajšnjemu gasilskemu društvu, ki jim je začasno posodilo svojo gasilsko cisterno za razvoz pitne vode.
Potrdili so tudi projekt za energetsko obnovo stavbe OŠ Zavrč, saj je po strokovnem mnenju LEA Spodnje Podrav-je investicija smotrna, tako da naj bi se vložek povrnil v slabih 14 letih.
Direktorica občinske upra-
ve Evelin Makoter Jabloč-
nik je svetnike seznanila, da poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev podrobnega prostorskega načrta za območje Športnega parka Zavrč, o čemer bo javna razprava 12.
decembra na sedežu občine. Seznanila jih je tudi s sodbo po gospodarskem sporu mestne občine v zadevi Meltal-Snežič, da naj bi vse občine na območju nekdanje velike ptujske občine MO Ptuj vrnile sorazmerni delež. Vendar naj bi se večina teh občin na sklep sodišča že ponovno pritožila, tako da spor še vedno nima končnega epiloga.
Med sejo občinskega sveta je za besedo zaprosila tudi občanka Angela Ivančič iz Turškega Vrha ter župana in svetnike zaprosila za pomoč pri nameravanem odkupu starejše hiše v Turškem Vrhu, v kateri živi skupaj s tremi rejniki, ki so opravilno nesposobni in zanje skrbi. Ker zaradi nizkih prejemkov sama hiše ne more odkupiti, ji je župan obljubil, da bodo na občini zadevo temeljito preučili in poskušali najti ustrezno rešitev, po vsej verjetnosti s pomočjo širše humanitarne akcije. Slavko Pravdič, predstavnik občine v svetu OŠ Cirkulane-Zavrč, pa je svetnike seznanil, da je sedanja ravnateljica šole Kristina Artenjak zaradi nameravane upokojitve zaprosila za predčasno razrešitev, zato so do konca šolskega leta za v. d. ravnateljice imenovali Suzano Petek, dosedanjo predsednico sveta šole.
M. Ozmec
Središče ob Dravi • 6. izredna seja občinskega sveta
Za proračun 2014 se bodo morali pošteno potruditi
Tudi v občini Središče ob Dravi so se letos po večletnih prizadevanjih Liste za razvoj občine Središče ob Dravi le odločili pripraviti proračun za dve leti skupaj. Na 17. redni seji minuli teden so ugotovili, da bi bilo prav v proračun uvrstiti tudi največji občinski načrtovani projekt - kanalizacijo. Zato so se v ponedeljek sestali na izredni seji in potrdili, da je predlog proračuna primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.
Številke so se od prvotnega osnutka precej spremenile. Leto 2013 je na prihodkovni in odhodkovni strani ostalo isto, le malenkost manj kot 2 milijona evrov bo obsegal občinski proračun. Predvideno je zadolževanje v višini čez 40.000 evrov.
Večja sprememba je v proračunu za leto 2014, ki je bil prvotno po obsegu na nivoju poračuna 2013. A ker je za leto 2014 predviden večji del prihodkov in izdatkov v zvezi s kanalizacijo, je sedaj narasel na skoraj 5,5 milijona evrov. Predvideno je tudi pol milijona evrov zadolževanja. Občina bo imela gotovo precej dela z iskanjem virov za zagotovitev lastnega deleža pri kanalizaciji, saj naj bi po sedanjih podatkih k 8 milijonov vrednemu projektu morala prispevati 1,6 milijona. Svetnik Jurij Dogša je celo izrazil pomislek, ali se bo občina sploh lahko zadolžila v zadostnem obsegu, a v tem trenutku na to vprašanje ni imel konkretnega odgovora nihče. Videti pa je bilo, da tako občinsko upravo kot svetnike
zaposluje misel, ali je njihov projekt finančno izvedljiv. Župan Jurij Borko je povedal, da bodo, če bo projekt odobren, začeli iskati vire, ki jih vidi v javno-zasebnem partnerstvu ali pa s pomočjo komunalnega prispevka, ki ga bodo občani morali plačati za priključitev. Kot smo slišali, pa bi se morda dalo investicijo omogočiti s kreditom, ki ima daljšo dobo odplačevanja in manjše anuitete. Računajo tudi na zmanjšanje vrednosti investicije, ko bodo dobili konkretne ponudbe, usklajene z realnimi vrednostmi na trgu.
Po sedanji investicijski dokumentaciji je vrednost kanalizacije 8 milijonov evrov, za kar bo zgrajeno 22 kilometrov kanalizacijskih vodov in čistilna naprava.
Do konca leta se bo občina skupaj z Občino Ormož prijavila na 6. javni razpis s projektom vodovoda Ormož-Sredi-šče ob Dravi, odsek Frankov-ci-Ormož. Dodali bi tudi del vodovodnega odseka v Obre-žu. Investicija bi se izvajala v letih 2013 in 2014 in bo vre-
dna 700.000 evrov. Med večjimi investicijami je še obnova starega vrtca v Ormožu, ki jo bodo skupaj z obema ostalima občinama obnovili za potrebe knjižnice, in obnova OŠ Stanka Vraza. Želja in potreb je še veliko, vendar se svetniki in uprava strinjajo, da je prioriteta črpanje kohezijskih sredstev in izkoriščanje možnosti, ki jih nudijo različni razpisi.
Pri poračunu so debatirali tudi o tem, koliko zaposlenih je dejansko na občini. V kadrovskem načrtu namreč piše
6, na občini pa jih je le 5. Ob tem se je izkazalo, da je šesti zaposleni zgolj fiktiven, le za Vsak slučaj', če je treba omogočiti kakšno pripravništvo. Leta 2009 so namreč povečali število zaposlenih na 6 zaradi pripravnice, potem pa je ta številka preprosto ostala in je ni nihče popravil. To je pa zelo priročno, saj omogoča vir sredstev za izplačevanje nadur oziroma razširjenega obsega dela za občinske uslužbence.
Viki Ivanu ša
Foto: DK
Občina Središče bo sofinancirala tudi obnovo OŠ Stanka Vraza.
Ormož • Literarno-domoznanski večer
Velika pesnica slovenskega zdomstva
Slovenske demokratke so se odločile v okviru svojega programa po vsej Sloveniji odkrivati, da je Slovenija tudi dežela velikih žensk. Na pobudo Ženskega odbora SDS Ormož so na literarnem večeru osvetlili življenje in delo pesnice, pisateljice ter prevajalke Milene Merlak Detela, ki je že v študijskih letih zapustila domovino in emigrirala na Dunaj, a se je kljub temu zavedala svojega poslanstva in ga posvetila domovini.
Mileno Merlak Detela je lahko najbolj verodostojno predstavil njen soprog Lev Detela, prav tako pesnik, pisatelj in publicist, ki se je na literarnem večeru soočil s preteklostjo in partnerico, s katero sta skupaj živela 46 let in jima je bilo poleg vsega skupno tudi literarno ustvarjanje: „Milena Merlak Detela je bila rojena na Notranjskem v kmečki družini. Po gimnaziji je študirala primerjalno književnost in psihologijo, a ker je prišla v konflikt s tedanjo enosmerno ureditvijo, je 1960 skupaj z mano emigrirala v Avstrijo. Milena je študij prekinila, ker so prišli v najin zakon trije otroci, za katere je bilo treba skrbeti. Ves čas pa se je pesniško udejstvovala. Svojo literarno pot je začela že v Ljubljani, kjer je s svojimi pesmimi sodelovala v revijah Sodobnost in Perspektive. Napovedali so ji tudi že prvo zbirko, pa je po zapletih njena prva zbirka Pogled od spodaj izšla v Trstu leta 1964. Veliko je sodelovala tudi v zamejskem tisku, z zdomci, zamejci in izseljenci."
Milena Merlak Detela je najpomembnejša pesnica v literaturi slovenskega zdom-stva in je pisala v slovenskem in nemškem jeziku. Svoja dela je objavljala v slovenskih, avstrijskih in nemških revijah ter mednarodnih antologijah. Izdala je več pesniških zbirk, pisala pa je tudi
Pa brez zamere
Foto: Viki Ivanuša
Lev Detela, soprog Milene Merlak Detela, je omogočil globok pogled v avtoričin pesniški svet, prireditev pa je organizirala Ana Šinko, predsednica Ženskega odbora SDS Ormož.
prozo. Zakonca Detela sta leta 1987 izdala tudi skupno pesniško zbirko v treh jezikih z naslovom Kaj je povedala noč. Milena Merlak Detela je napisala tudi knjigo, ki je samo v nemškem jeziku - Die zehnte Tochter, sama pa je prevajala predvsem slovensko poezijo v nemščino.
Posebna dodana vrednost literarnega večera je bila tudi osebna nota, saj je Milena Merlak Detela s soprogom po osamosvojitvi redno prihajala v domovino in večkrat sta se vračala v Središče ob Dravi in Ormož, kamor
so ju pritegnile sorodstvene vezi. Lev Detela pravi, da je njena najbolj karakteristična pesem Mrlič naše mladosti, ki govori o času, ki je zaznamoval generacijo. Značilno pa je, da so njene pesmi vedno povezane z družbeno problematiko in kritiko. Izdala je več knjig pesmi in proze Beseda brez besede, Skrivnost drevesa, Zimzelene noči ...
Ana Šinko, predsednica Ženskega odbora SDS Ormož, je poudarila, da je prav, da se spomnimo zamolčanih, a velikih žensk, ki so
Sloveniji dale darove, ki jih bomo vedno nosili v svojih srcih. Med njimi je gotovo tudi pesnica Milena Merlak Detela, katere pesniški svet se spopada z zlom v svetu in je budnica za rojake, ki se morajo otresti zla in se zavedati svoje človeške odgovornosti, če nočejo, da jih bo razčlovečil mehanizem zmaterializiranega časa.
Kulturni večer so še dodatno razgibale recitacije dijakinj Gimnazije Ormož in pesmi ženskega pevskega društva JUA.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Koncert Najlepše dalmatinske pesmi
V	petek gala večer dalmatinske glasbe
V	dvorani Gorišnica bo v petek, 7. decembra, ob 20. uri koncert najlepših dalmatinskih pesmi, ki ga pripravlja agencija MojKoncert. V okviru koncertne turneje po Sloveniji bosta nastopili dve najprepoznavnejši, vrhunski dalmatinski klapi - Klapa Maslina in Klapa Cambi iz Splita, kot gosta pa bosta nastopila Vinko Coce in Tedi Spalato.
Klapa Maslina prihaja iz Šibenika, na odru osvaja že 25 let. S svojimi uspešnicami Maslina je neobrana, Šiben-ska balada, Ostala si ista in Da te mogu pismom zvati je v tem času postala pravi ambasador Šibenika in Dalmacije v celoti, kar je dokazala tudi z eno najuspešnejših turnej vseh časov doslej pod naslovom Ne damo te pismo naša. S svojimi koncerti je Klapa maslina do zadnjega kotička napolnila že zagrebško Cibo-no, splitski Poljud, zagrebško dvorano Vatroslav Lisinki, ljubljansko halo Tivoli in še mnoge druge. Klapa Cambi prihaja iz Splita, ponaša se s številnimi nagradami in je ena najpopularnejših dalmatinskih klap. Ustanovljena je bila leta 1986, doslej je že več-
krat osvojila prve nagrade na festivalih dalmatinskih klap v Omišu in na Večerih dalmatinskih pesmi v Kaštelu. Zelo pa so tudi ponosni na zmago, ki so jo dosegli na lanskem festivalu zabavne glasbe v Splitu po odločitvi strokovne komisije s pesmijo Ultima partenca. Klapa je znana tudi po svojstvenem načinu interpretacije največjih uspešnic legendarnih dalmatinskih pevcev, Oliverja Dragojevica in Gibonnija. V klapi Trogir je svojo glasbeno pot kot prvi tenor začel Vinko Coce. Na svoji samostojni glasbeni poti je klasične dalmatinske melodije uspešno združil s svojim izjemnim glasom in edinstvenim občutkom za interpretacijo. Najbolj je poznan po svoji največji uspe-
šnici Ribari, ki je skorajda že ponarodela, v svojem repertoarju jo imajo vsi izvajalci, ki pojejo o Dalmaciji. Njegova glasbena pot je posuta s številnimi uspehi in priznanji, v operi Boris Gidunov v zboru Teatra Comunalle iz Firenc je pel v krogu samega legendarnega Luciana Pavarottija. Tedi Spalato prihaja na gori-šniški oder kot splitski kan-tavtor dalmatinske zabavne glasbe. Njegova glasba je po zapisih kritikov odličen splet klasične dalmatinske pesmi, šansonov, jazza in elementov komercialne glasbe. Kot skladatelj, instrumentalist, glasbeni producent, ki je lastnik kar treh porinov, sodeluje z mnogimi odličnimi glasbeniki, Gibonnijem, Oliverjem Dragojevicem, Meri Cetinic,
Zorico Kondža, Ljupko Di-mitrovsko in še nekaterimi drugimi.
Ma
Šumeči Amor
Misterij konfekcijsko-ljubezenske uniformnosti
Se spomnite obdobja, ko so bile moderne »šumeče«, zmečkane trenirke, povečini narejene iz kakšnega umetnega materiala? Bilo je to kakih dvajset, če ne celo več let nazaj, in popularno smo jih imenovali »šuškavci«, če se ne motim. Kakšna kičasta moda, a? (Seveda je zgolj vprašanje časa, kdaj se bo vrnila.)
Vendar se danes ne bom spuščal v podrobnosti samih »šuškavcev«, ampak bi rad izpostavil nekaj drugega. Prav v času teh trenirk sem namreč, rosen najstnik, začel opažati nek fenomen, podobo, ki mi še dandanes privzdigne obrv, zasu-če pogled ter požene miselno kolesje.
Namreč, pojav šumečih trenirk je izpostavil način delovanja, obnašanje, ki je bilo skoraj gotovo prisotno že prej, a ga moje prebujajoče otroško-najstniške oči niso dovolj dobro zaznale, da bi se moja pozornost usmerila nanj: pojav konfekcijske uniformnosti. Kaj hudiča je spet to, sprašujete? Nič na zunaj zapletenega, a vseeno odpira nekatera globlja vprašanja.
Gre za pojav, fenomen, ko si (najpogosteje) ljubezenski par (on in ona, ona in ona, on in on, kakor vam ljubo) kupi povsem enake kose konfekcije, nato pa jih tudi uporablja ob istem času ter na istem mestu. Povedano po domače, to pomeni, da je parček, ko se recimo sprehaja po mestu, sedi na kavici, pohajkuje po naravi ali nakupuje v trgovskem centru, oblečen v povsem enake kose oblačil; v našem primeru v šuškavi trenirki istega izdelovalca, istega kroja in istih barv.
Kako si razlagati ta fenomen? Kaj hoče biti s tem izkazano s strani udeleženih v tej konfekcijsko-ljubezenski uniformnosti? Morda prav nič. Morda gre pri vsem skupaj le za slab okus in neko bebavost, posledico neumnih najstniških let. A vendar je stopnja verjetnosti, da bi par povsem naključno, brez razloga kupil enake kose oblačila ob isti priložnosti in hkrati (torej, skupaj), potem pa ju še nosil družno ob istem času, precej nizka, skoraj zanemarljiva. To se je torej najverjetneje moralo zgoditi z namenom, ne pa po naključju. Ponovimo: zakaj torej dva človeka, partnerja, kupita enake kose oblačila istega proizvajalca, v istem kroju in isti barvi, ki jih nato tudi skupaj oblečeta? Prvi del vprašanja bi morda lahko zanemarili s pojasnilom, da sta oblačila pač kupila na razprodaji, ko so bila znižana. OK. A ne mi govoriti, da takrat na tem znižanju ni bilo niti enega kosa oblačila (v našem primeru šuškave trenirke), ki bi bil vsaj po barvi drugačen in hkrati imel isto ceno? In zakaj potem zmeraj prakticirata nošenje oblačil ob istem času in skupaj? To zagotovo ne more biti naključje.
Ena izmed možnih razlag je, da s tem (i. e. nakupom in hkratnim nošenjem) na nek grotesken, skorajda perverzen način domnevno (pozor, domnevno!) utrjujeta svojo vezo in predvsem sebi, pa tudi drugim, kažeta, kako zelo si pripadata. Kar je seveda popolna napaka. Kajti za resno, odraslo, polno doživeto razmerje sta potrebni dve samostojni, intelektualno in čustveno povsem razviti/odrasli osebi - samostojna individuuma, subjekta, ki drug drugega sprejemata kot osebi, kakršni sta, z vsemi njunimi (različnimi) pogledi, razmišljanji, glasbenima okusoma, in seveda, celotnim imidžem, kamor spada tudi garderoba. Z no-šnjo identičnih oblačil dokazovati, kako zelo si pripadata in kako zelo »eno« sta, pomeni pravzaprav kazati, kako zelo vase negotovi in nesamostojni osebi se nahajata v tej uniformni zvezi. Zveza, kot bi morala biti, namreč ne pomeni zlitja dveh oseb v eno, kot včasih radi pridigajo osebki, ki si med drugim tudi radi oblačijo enake halje kot ostali pripadniki njihovega ceha, ampak odraslo, odgovorno, intelektualno in čustveno sprejemanje partnerja kot samostojne osebe, brez nuje, da bi si ga prilagodili sebi ali se z njim zlili v neko kvazi »enost«, pri tem pa seveda izgubili sami sebe, enako pa tudi partner. Ne zamenjuje enosti z enotnostjo.
Seveda, druga možna razlaga je tista zgoraj omenjena, da gre pri vsem skupaj le za slab okus in mentaliteto zaljubljenega najstnika pod vplivom hormonskega »overdosa«, ki muči tudi marsikatero domnevno (in vsaj po letih) odraslo osebo.
Sicer pa, komur paše, naj kar.
Gregor Alič
Klapa Cambi
Vir: http://www.cambi.hr/tag/kud/
Ptuj • Predavanje dr. Barbare Rajgelj
Kako dijaki dojemajo homoseksualnost
Gimnazija Ptuj že tretje leto zapored sodeluje s Festivalom gejevskega in lezbičnega filma. V sklopu tega so si v ptujskem Kinu ogledali dva zanimiva in poučna filma, v četrtek pa so prisluhnili še predavanju dr. Barbare Rajgelj* ki je predstavila pravni vidik istospolno usmerjenih v naši družbi.
6 let Bara Divino
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Za nered so krivi predvsem poslanci in politiki!
Velikokrat sem že dejal, da je v naši državi vse preveč neurejenega, pa karkoli pogledaš. Pomislite na katerokoli področje želite, vsepovsod se najdejo neurejene zadeve, ki nam grenijo življenje in nas ne spustijo naprej. Predvsem gre za zakone in predpise, ki naj bi urejali odnose in razmere v družbi. Ker ni urejeno, tudi ni osnove, da bi se stvari razpletale, kot nam je logično in kot bi po normah v svetu moralo biti. Vedno znova smo presenečeni, žalostni in jezni, tudi besni, ker se zadeve ali primeri ne razvijajo v pravo smer. In vse zato, ker nismo sprejeli domišljene zakonodaje in predpise, da bi delovalo v praksi.
Poglejmo zadnji primer, vstajo proti županu v Mariboru. Župan več ne ustreza, ker si vodenja občine več ne zasluži in nima zaupanja občanov, razrešiti pa ga ni mogoče, razen počakati do volitev, če ne odstopi sam, seveda. Predčasna razrešitev ali odpoklic pa ni možen, ker tega zakon ne predvideva. Zakone tudi v naši državi sprejema Državni zbor, parlament. Torej so za to odgovorni poslanci, pripravlja pa jih izvršilna oblast, vlada s svojimi službami, torej v večini politika. Primer težav z odpoklicem županov, ki so jim dokazane nepravilnosti, imamo že kar nekaj časa, v parlamentu pa o spremembi zakonodaje še nič. Pustimo ob strani, da je takšno rešitev zagotovo pomagal izpeljati tako imenovan županski lobi v parlamentu, torej župani-poslanci. Če bi želeli, bi to lahko izpeljali, tudi z angažiranjem javnosti, če je že poslancev-županov bilo preveč. Pa niso, zato poslancem lahko očitamo, da so samo izvrševalci strankarske politike in ne delajo v korist tistih, ki so jih izvolili. Torej so samo podaljšana roka vladajočih ali vlade, moralo pa bi biti obratno. Potem pa se čudimo, če se politiki in tudi poslanci ne morejo dogovoriti o ključnih zadevah države. Krivi so zato vsi drugi, samo ne najodgovornejši. Zato pa javnost pitajo s strici iz ozadja, tajkuni, lobiji, posameznimi primeri politikov ali njihovih družinskih članov, skratka zaradi dreves ne vidimo gozda. Politiki nam skupaj z mediji vedno znova servirajo zgodbe, ki odvračajo pozornost od pravih stvari. Pa tudi če so zgodbe resnične ali privlečene za lasé.
Glavna zadeva je strategija in pot razvoja naše države in družbe. Na tem se je treba poenotiti, sprejeti s konsenzom, tudi na referendumu, če je potrebno, kot sta bila vstop v Evropsko unijo ali NATO, potem pa to parlament in vlada, kakršnakoli že bosta, morata izvajati. Vmes se samo preverja rezultate in po potrebi dopolnjuje, smer pa ostaja. To imajo vse resne države že desetletja, tudi stoletja. Če sedanji politiki tega niso zmožni, ali nočejo ali ne znajo, potem moramo na volitvah dati priložnost drugim. Zavedam se, da je to ta trenutek zelo težko izvesti, vendar sem vedno optimist in vedno iščem kaj novega, drugačnega, boljšega. In kar je zelo pomembno, še vedno se učim, spremljam trende po svetu in želim to prenesti k nam. Je kaj narobe, če to pričakujem tudi od vas?
Slovenija • Vloge za znižano plačilo vrtca
Ne pozabite oddati vloge!
Čeprav so nekateri starši šele pred kratkim dobili rešene vloge za znižano plačilo vrtca, je do konca decembra treba oddati nove. Tisti, ki tega ne bodo storili, bodo januarja plačali polno ceno.
„Če predpostavimo, da je od 5 do 7 odstotkov populacije istospolno usmerjenih, potem ni mogoče, da ga med našo gimnazijsko populacijo ne opažamo. To lahko pomeni le, da je naše okolje razkritju neprijazno. Prav zato Gimnazija Ptuj že tretje leto zapored sodeluje s Festivalom gejevskega in lezbičnega filma," sta pojasnili učiteljici Vida Otič in Mira Janžekovič.
Da je bilo tematiko lažje razumeti, so za dijake najprej organizirali ogled filmov Teksas severnega morja ter Da ali ne. V uvodu je gledalce, ptujske gimnazijce, v teoretski okvir filmov popeljal poznavalec te tematike Miha Topolovec.
Skozi pravni vidik ureditve istospolno usmerjenih ljudi v naši družbi pa je gimnazijce v četrtek dopoldan popeljala dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in najemnica enega prvih lez-bičnih lokalov v državi.
Uvodoma je opredelila pojme družinskega prava, ki zajema starševsko in partnersko pravo.
„V Sloveniji se mnoge pravice v glavnem vežejo na obstoj družine," je med drugim pojasnila Rajgljeva in ravno to misel vzela kot iztočnico za nadaljevanje opredelitve pravnih težav, ki jih imajo istospolno usmerjeni v naši družbi. Dotaknila se je tudi zakonov in pojasnila, da v Sloveniji družinsko pravo opre-
V Baru Divino in Prenočiščih Žiga si že šesto leto prizadevamo, da bi obiskovalci Ptuja mesto ohranili v lepem in trajnem spominu. Smo družinsko vodeno podjetje, kjer se trudimo, da bi oživili dogajanje v centru mesta Ptuj in poskrbeli, da bi se ljudje radi vračali. V decembru pripravljamo ob petkih stand up večere smeha z znanimi komiki, kot so Martina Ipša, Lucija Čirovič, Janez Usenik in mnogimi drugimi. Vseskozi imamo v ponudbi odlično kavo (do 9. ure samo 1,00 €), vroče čokolade, več kot 30 vrst čajev, o pestrem izboru in akcijah pa se lahko prepričate ob obisku lokala, ki marsikoga očara s svojo notranjostjo iz stare opeke. Vsem, ki se jim zjutraj mudi v službo ali šolo, nudimo tudi kavo za zraven in odlične tople sendviče, večere pa popestrimo z zelo romantičnim vzdušjem, svečkami in glasbo osemdesetih.
deljuje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil sprejet leta 1976. Kot pravi predavateljica, je takrat, pred 40 leti, bil moderen. „Imamo 20 let samostojno državo, zakon pa star 40 let," še dodaja in v tej luči predstavlja nekaj prizadevanj za ureditev določenih področij, ki bi istospolno usmerjenim bistveno olajšala življenje. Eden takih predlogov je bil družinski zakonik, ki pa je bil marca 2012 zavrnjen. Rajgljeva sicer pravi, da je družinsko pravo relativno stabilno in potrebuje tehten premislek ter rahločutnost pri spreminjanju, a dodaja, da je bil družinski zakonik korak v pravo smer, saj je predvideval ureditev pravic istospolnih, ki
tž . - ' .L . . V	- '
Ob koncih tedna prirejamo tematske zabave z glasbo za vse okuse, svoje brbončice pa lahko razvajate z osvežilnimi in pisanimi koktejli. V petek, 7. 12., vas zato vabimo, da se skupaj z nami poveselite ob
so nujno potrebne.
Spregovorila je tudi o tem, kako partnersko pravo vidi istospolno usmerjene, kakšne pravice jim sploh daje in zakaj se tudi konzervativna oblast včasih odloči in sprejme „napredne" zakone. Po mnenju pravnice, ki je predavala na ptujski Gimnaziji, je bil zakon o registraciji istospolnih skupnosti, ki je bil sprejet leta 2005, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, nekaj, s čimer so „nasprotnikom izbili veter iz jader". Priznava, da so s tem istospolnim sicer dali neke pravice, a dodaja, da so še vedno ti v mnogih pravnih vidikih prikrajšani. V Sloveniji se je namreč za registracijo odločilo le okrog 50 istospolnih
rojstnem dnevu, kjer bomo priredili tudi modno revijo, nastopila bo pevka Jerica Haber, bolj znana iz šova Slovenija ima talent, nasmejala nas bo stand up komičarka Martina Ipša in ostala presenečenja. Ker bo noč dolga, bomo pripravili tudi pogostitev s pršutom in sirom. V naših prenovljenih sobah nudimo vse od dnevnih počitkov do vikend ali tedenskih paketov bivanja, da si lahko ogledate vse znamenitosti Ptuja.
Več o akcijah in nastopih na face-booku: bardivinoptuj Vesel, nasmejan in december poln pričakovanj vam želimo v Baru Divino!	TO
parov, ostali nimajo pravic, ki so zapisane v zakonu o registraciji istospolnih skupnosti.
Rajgljeva kot primer daje partnerki, ki sta skupaj živeli 20 let, in ker nista bili registrirani, po smrti ene druga nima pravice do dedovanja. Zadeva je sicer na Ustavnem sodišču in bo po mnenju Rajgljeve v korist istospolno usmerjenih, sicer bi lahko bila diskrimina-torna.
Debata je nanesla tudi na pravice, ki jih istospolni v primerjavi s poročenimi pari in zunajzakonskimi heterose-ksualnimi pari nimajo. Med drugim na primer neurejeno zdravstveno zavarovanje po partnerju, bolniška odsotnost, davčne ugodnosti, vdovska pokojnina ... Govorili pa so še o posvojitvah ter nasploh o starševskem pravu ter tem, kako so pravice istospolno usmerjenih v tem opredeljene.
To so le nekatere od iztočnic te široke problematike, ki je ptujske gimnazijce zelo zanimala, obenem pa so se lahko veliko naučili.
Dženana Kmetec
Ker odločbe o znižanem plačilu vrtca veljajo za eno koledarsko leto, se vsem iztečejo 31. decembra. To pomeni, da morajo prav vsi starši, ki imajo otroke v vrtcih in bi želeli uveljavljati znižano plačilo vrtca, na centrih za socialno delo do konca leta oddati nove vloge. Čeprav je marsikdo še pred kratkim dobil odločbo za tekoče leto, te veljajo le do 31. decembra 2012, kar je jasno navedeno tudi na odločbah. Kot pojasnjuje Katja Kovše, socialna delavka na Centru za socialno delo Ptuj, so na njihovem cen-
tru rešili vse do sedaj prispele vloge za znižano plačilo vrtca za tekoče leto.
V decembru pa bodo imeli ponovno polne roke dela, saj ponovno pričakujejo izjemno veliko vlog, ki bodo veljale do datuma, ki bo naveden na novih odločbah. Kot pojasnjuje direktor Centra za socialno delo mag. Miran Kerin, upajo, da jim bo uspelo vse nove vloge rešiti v najkrajšem možnem času. Predvidoma v 1 do 2 mesecih.
Drugače pa je z otroškimi dodatki, vloge za te pa vsi starši
ne bodo mogli vlagati do konca leta, saj te odločbe veljajo eno leto od datuma oddaje vloge. To pomeni, da jih morajo vložiti le tisti, ki so vloge oddali in dobili rešene decembra lani.
„Najenostavnejši napotek za vse je, da pogledajo na odločbe in se prepričajo, do kdaj te veljajo," še pravi Kovšetova.
V vsakem primeru bo bolje preveriti, kot pa januarja plačevati polno ceno vrtca. Če vloge ne bodo oddane pravočasno, bo že januarja namreč treba plačati polno ceno vrtca.
Dženana Kmetec
uo^iv.prenocisea-ziga. co&t
Rokomet
Ormožani prekinili črni niz porazov
Stran 12
Rokomet
Gorišnica korak pred Veliko Nedeljo
Stran 12
Športno plezanje
Mina dokazano najboljša še v Sloveniji Stran 13
Odbojka
Na Koroškem do prve zmage
Stran 13
Nogomet
Benko bo spomladi zabijal v dresu Zavrča
Stran 14 Mali nogomet Na derbiju 1. kroga Zimske lige pravičen remi Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 21. krog
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Brez šestih prvokategornikov ni bilo možnosti za uspeh
Aluminij - Domžale 1:4 (0:0)
STRELCI: 0:1 Šimunovič (50.), 0:2 Kous (52.), 1:2 Je-leč (65.), 1:3 Bešič (ag., 78.), 1:4 Dobrovoljc (83.)
ALUMINIJ: Lipovac, D. Re-šek (od 79. Kirič), M. Rešek, Kožar, Bingo, Kašnik, Žagar (od 81. Režonja), Spahič (od 62. Pečovnik), Bešič, Kurež, Jeleč. Trener: Bojan Flis
DOMŽALE: Vidmar, Skubic, Zec (od 51. Rems), Kovjenič, Halilovič, Balokog, S. Vuk, Ih-beisheh, Dobrovoljc, Šimunovič (od 86. G. Vuk), Kous (od 75. Husmani). Trener: Stevan Mojsilovič
Marko Kmetec se je poslovil od aktivne kariere
Pred pričetkom tekme Aluminij - Domžale je bila na sredini igrišča opravljena manjša slovesnost: od aktivne kariere se je uradno poslovil eden od najboljših igralcev Aluminija v zadnjih dveh desetletjih, Marko Kmetec. V svoji igralni karieri je ob matičnem Aluminiju zaigral za Muro, Maribor, Olimpijo, Korotan, Dravo, preizkusil se je tudi v tujini, kjer je tri leta nastopal na Cipru.
»Po dolgem premisleku sem se odločil za končanje aktivne kariere. O tem sem razmišljal že pred začetkom sezone, a so me domači prepričali, da poskusim odigrati še eno leto v 1. ligi. V nogometu sem doživel številne lepe stvari, tudi v bodoče bom poskušal ostati v tem poslu.«
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres) je solidno odigral sobotno srečanje, uspešen je bil predvsem v zračnih dvobojih.
Zadnji krog jesenskega dela prvenstva so Kidričani pričakali popolnoma zdesetkani, saj je manjkalo kar šest igralcev iz začetne enajsterice: Murko (kartoni), Drevenšek, To-polovec, Medved, Vraničar in Brezovački (poškodbe). Kapetan ekipe je bil tokrat Robert Kurež. Zelo dolg in naporen prvi del sezone je terjal svoj davek, v takšnih okoliščinah se je še bolj pokazala kratka klop ekipe iz Kidričevega. Za nameček so v soboto gostili daleč najuspešnejšo gostujoče moštvo; Domžalčani so namreč na gostovanjih osvojili neverjetnih 25 točk na 11 tekmah.
V dresu gostujočega moštva so zaigrali nekateri znanci iz spodnjepodravskih igrišč: Denis Halilovič in Nejc Skubic
(kapetan Domžal) sta pred leti igrala za Dravo, Jaka Ihbeis-heh pa je branil barve Aluminija. Gostje so začeli zelo agresivno, s tesnim pokrivanjem po celotnem igrišču, a so domačini uspeli zdržati začetni nalet. V 10. in 12 minuti se je
z odličnima obrambama izkazal vratar Kristijan Lipovac: najprej je po hitro izvedenem nasprotnem napadu streljal zelo aktivni Slobodan Vuk, dve minuti kasneje pa še Jaka Ihbeisheh. Domačine je to nekoliko predramilo, zato so v naslednjih minutah vzpostavili ravnotežje na igrišču in tudi sami organizirali nekaj nevarnih napadov. V 22. minuti je poskusil Denis Rešek, a je za malenkost zgrešil cilj, minuto kasneje je lep prodor Žagarja s prekrškom ustavil Kovjenič. Novo obetavno akcijo Aluminija smo videli v 33. minuti, a so gostujoči branilci v zadnjem trenutku uspešno posredovali. Tik pred odmorom je poskusil še Mitja Rešek, Vidmar pa je žogo uspel odbiti v polje.
Varovanci Bojana Flisa so drugi polčas začeli podjetno in si v 49. minuti priigrali prosti strel na primerni razdalji za dobrega strelca, vendar je bil Kašnik nenatančen. V naslednjih treh minutah so gostje z dvema zadetkoma praktično odločili srečanje. Najprej je podajo Slobodana Vuka s strani izkoristil Mate Šimunovič in zadel za 0:1, dve minuti kasneje pa je S. Vuk streljal proti golu, Žiga Kous pa jo je iz bližine preusmeril v gol - 0:2. Domačini so kljub zaostanku nadaljevali pogumno in poskušali doseči zadetek. Blizu so bili v 62. minuti, a po prostem strelu Žagarja in zmedi v kazenskem prostoru žoge niso uspeli potisniti v gol. V 64. minuti se je Slobodan Vuk znašel sam
pred vratarjem Lipovcem, a je bil slednji uspešnejši. V naslednjem napadu pa so Kidri-čani uspeli doseči zadetek: podajo iz kota je Kašnik z glavo usmeril proti golu, Jeleč pa je spremenil let žoge in končala je v golu - 1:2. To je domačim navijačem - kakšnih 200 se jih je zbralo - vlilo kanček upanja za preobrat, a so se gostje hitro organizirali in znova prevzeli terensko pobudo. Ta se jim je obrestovala v 78. minuti, ko se je po podaji s kota žoga nesrečno odbila od Bešiča v lastni gol - 1:3. Do konca srečanja je Šimunovič v 82. minuti zadel še vratnico, piko na i prepričljivi zmagi gostov pa je v 83. minuti postavil mladi Gaber
Doborovoljc, ki je z glavo postavil končni izid srečanja -1:4. V zadnjih minutah je prvo priložnost za igranje v 1. ligi v domači ekipi dobil šele 17-le-tni Luka Kirič, ki je bil s tem vidno zadovoljen: »Vesel sem te priložnosti, vendar se zavedam, da bo potrebno še veliko trdega dela, da bom lahko enakovredno nastopal z izkušenej-šimi soigralci.«
Nogometaši Aluminija so tako jesenski del prvenstva končali z 21. točkami na svojem računu. Glede na izjemno naporen ritem in številne poškodbe je ta dosežek kar realen odsev njihovih iger.
Jože Mohorič

PRVALIGA
IMZ5
REZULTATI 21. KROGA:
ALUMINIJ - DOMŽALE 1:4 (0:0); strelci: Jeleč 66.; Šimonovič 50., Kous 52., Bešič 78. - avtogol., Dobrovoljc 83.;
MURA 05 - MARIBOR 1:2 (0:0); strelci: Bohar 77.; Mezga 74., Cvijano-vič 76.;
CELJE - RUDAR VELENJE 1:1 (0:0); strelca; Ivanovič 47.; Bratanovič 63.; OLIMPIJA - GORICA 2:2 (0:1): strelci: Valenčič 50., Zarifovič 56.; K. Jo-gan 4., Širok 68.;
LUKA KOPER - TRIGLAV 1:1 (1:0): strelca: Brečevič 31., Jelar 91.
1.	MARIBOR	20 15 3 2 44:14 48
2.	OLIMPIJA	21 12 3 6 41:22 39
3.	DOMŽALE	21 11 2 8 26:21 35
4.	LUKA KOPER	21 9 6 6 26:23 33
5.	CELJE	21 7 8 6 20:20 29
6.	TRIGLAV	21 6 6 9 21:25 24
7.	GORICA	21 6 5 10 28:41 23
8.	RUDAR VELENJE	20 5 6 9 18:32 21
9.	ALUMINIJ	21 6 3 12 20:36 21
10.	MURA 05	21 5 2 14 28:39 17
Najboljši strelci: 10 zadetkov: Enis Burkovic (Triglav), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 7 zadetkov: Damijan Bohar, Mate Eterovič (oba Mura 05), Andraž Šporar (Olim-pija), Goran Cvijanovič (Maribor).
Bojan Flis, trener Aluminija: »Prvi polčas se je - vsaj glede na rezultat - končal za nas dobro, saj je tekmec zapravil več priložnosti. V drugem delu smo dobivali gole iz polpriložnosti in prekinitev. Uspeli smo znižati zaostanek na 1:2, po tretjem prejetem zadetku pa je bilo konec našega odpora. Kljub porazu moram svojim fantom čestitati za prikazano borbenost; Domžalčani so v tem trenutku za nas pač premočan tekmec, njihova igra nam nikakor ne ustreza.«
Denis Halilovič Domžale: »Skoraj v vseh primerih smo bili korak pred domačini, čeprav tudi ti niso igrali slabo. V prvem polčasu nismo uspeli zadeti v polno, zato pa nam je v drugem polčasu steklo. Naša zmaga je povsem zaslužena, zadovoljni smo lahko tudi s končnim rezultatom.«
Nogomet • 1. SNL
Muraši vendarle odigrali srečanje
Zadnji krog jesenskega dela prvenstva je bil razburljiv že pred samim začetkom, saj so igralci Mure med tednom zaradi neizplačanih obveznosti prekinili vadbo, v soboto pa sporočili, da srečanja z Mariborom ne nameravajo odigrati. Premislili so si šele v zadnjem trenutku, tik pred nedeljsko tekmo, in nato vendarle stopili na zelenico stadiona Fazanerija. Pred približno 700 gledalci so odigrali zelo dobro srečanje, imeli v 46. minuti idealno priložnost za prevzem vodstva, vendar je vratar Handanovič ubranil enajstmetrovko Eteroviču. V nadaljevanju so Muraši nanizali še nekaj zrelih priložnosti, a jih niso uspeli izkoristiti. »Kazen« je prišla v obdobju med 74. in 76. minuto, ko sta Mezga in Cvijanovič z dvema goloma zagotovila vijolicam odločilno prednost.
Gostje so bili uspešni tudi v Kidričevem (Domžale), preostala srečanja pa so se končala z remijem. Ta je bil pričakovan na lokalnem derbiju med Celjem in Rudarjem, nikakor pa ne v Ljubljani in Kopru, kjer so do točke presenetljivo prišli Goričani in Kranjčani. Slednji so v letošnji sezoni trn v peti Kopra, saj so jih izločili tudi iz pokalnega tekmovanja. Olimpija je z novim spodrsljajem povečala zaostanek za Mariborom na 9 točk, pri tem ima Maribor tekmo manj. Ta bo zaostalo srečanje 17. kroga z Rudarjem odigral v nedeljo, 9. 12.
JM
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožani prekinili črni niz
Saša Prapotnik, trener RK Jeruzalem: »Kljub težavam na treningih s poškodovanimi igralci nam je uspelo premagati borbene Sev-ničane. Fantje so strnili glave in se borili po svojih najboljših močeh. Za obstanek v ligi bo treba še naprej zbirati točke proti neposrednim konkurentom in ne izgubljati preveč energije proti ekipam z vrha.«
Jeruzalem - Sevnica 28:24 (16:12)
JERUZALEM: Žuran (1 obramba), Belec (15 obramb), T. Cvetko; Rajšp, Bogadi 3, Žmavc 1, Raduj-kovic 1, Čudič 8 (4), Gregorc 4 (2), R. Cvetko, Kirič, Šišmanovič, Kljajič 4, Mesaric 5, Špiljak 2, Kolmančič. Trener: Saša Prapotnik
SEVNICA: Božič (6 obramb), Za-ponšek (8 obramb); Stegne 1, Gore-njak 2, Brečko, Plazar 1, Djurdjevič 2, Ošlovnik, A. Kozole, Dražetič 4, Kuhar, R. Kozole, Borovnik 1, Nered 7, Sirk 6 (2), Zorc. Trener: Jernej Rantah
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 10/6; Sevnica 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Sevnica 10 minut. IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Derbi začelja je pred okrog 200 gledalci zasluženo pripadel Ormožanom, ki so vodili skozi celo tekmo, razen uvodnega vodstva gostov 0:1. Izid je bil zadnjič izenačen na 5:5, nato so Ormožani postopoma višali prednost, ki je tik pred odmorom znašala že pet točk, 16:11. Kljub le dvanajstim prejetim zadetkom obramba Or-možanov ni bila na najvišjem nivoju, saj so novinci v ligi dosegli preveč zadetkov skozi sredino ormoške obrambe, ki ni bila gosta, kot bi bilo potreb-
Moškanjci Gorišni-ca - Velika Nedelja Carrera Optyl 34:27 (20:11)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 6(1), Zorli 2, Kovač 1, T. Bedrač 4, Valenko 7, Arnuš, Balas 3, Lozinšek 3, Lukaček 1, Vincek, Firbas 7 (5), A. Preac, R. Bedrač 5, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Seba-stjan Oblak.
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 5, Majcen 2, Kavčič, Hanželič 4, Horvat 4 (1), Bezjak 1, Veselko 3 (1), Bračič 1, T. Preac, Ivančič 5, Špindler, Tušak 2, Dokša, Zemljič, Korpar, Marin. Trener: Bojan Munda.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 6 (5), Velika Nedelja Carrera Optyl 2(2); IZKLJUČITVE: Moškanjci Gorišnica 8, Velika Nedelja Carrera Optyl 6 minut.
Tri kroge pred koncem prvega dela tekmovanja v 1. B-ligi smo bili priča prvemu
1. B SRL (m)				
REZULTATI 9. KROGA: Moškanj-				
ci Gorišnica - Velika Nedelja Carre-				
ra Optyl 34:27, Škofljica		- Šmartno		
35:45, Slovenj Gradec		-	Dama-	
haus Cerklje 31:30, Grča Kočevje				
- Dol TKI Hrastnik 26:33, Dobova -				
Slovan 22:26, Grosuplje		-	Mokerc	
Ig 29:31				
1. ŠMARTNO 9	8	1	0	17
2. SLOVENJ GRADEC 9	7	1	1	15
3.SLOVAN 9	7	0	2	14
4. DOL TKI HRASTNIK 9	6	2	1	14
5. DAMAHAUS CERKLJE9	4	1	4	9
6. MOKERC IG 9	4	1	4	9
7. DOBOVA 9	3	1	5	7
8. MOŠKANJCI- GOR. 9	3	0	6	6
9. ŠKOFLJICA 9	2	2	5	6
10. GRČA KOČEVJE 9	2	1	6	5
11. GROSUPLJE 9	1	1	7	3
12. V. NEDELJA C. O 9	1	1	7	3
no. Pri domačih je v 1. polčasu kapetan Bojan Čudič dosegel kar 7 točk. Štirikrat je bil uspešen s sedmih metrov, dvakrat je zadel po odbitku iz zgrešene sedemmetrovke ter enkrat iz igre.
Kljub igralcu manj so varovanci trenerja Saše Prapotni-ka dobro startali v nadaljevanje tekme in po delnem izidu 3:1 povedli s 6 zadetki, 19:13. Priložnosti za še višjo prednost
lokalnemu derbiju Spodnjega Podravja v tem prvenstvu. V športni dvorani Gorišnica sta se pred velikim številom navijačev pomerila soseda, in sicer Moškanjci Gorišnica in Velika Nedelja Carrera Optyl. Srečanje je sodil najboljši slovenski sodniški par Krstič - Ljubič. Posebnih presenečenj ni bilo pričakovati, saj se ekipi dobro poznata, res pa imata na svojih računih manj točk od pričakovanj pred prvenstvom. Prav zato so si oboji pred srečanjem močno želeli zmage.
Srečanje je bilo izenačeno le na samem začetku. Domačini so igrali sistem 5-1 s tesnim pokrivanjem organizatorja igre Velike Nedelje Dejana Ivančiča. Ta se je pokazal za uspešnega, saj so z njim zau-
so se domačinom kar ponujale, vendar so sledile zgrešene sedemmetrovke, protinapadi in številni zicerji. Svojo nalogo je v 2. polčasu solidno v golu gostov opravil mladinski re-prezentant Rok Zaponšek (8 obramb), ki kot posojeni igralec Gorenja nastopa za Sevnico. Svoj najboljši polčas v dresu Jeruzalema je odigral krožni napadalec Danijel Mesaric, ki je bil neustavljiv na črti. Ob
stavili prodornost gostov, ki so veliko grešili, domačini pa dokaj lahko dosegali zadetke iz nasprotnih napadov. Plod takšne igre je bilo visoko vodstvo domačih, ki je v 22. minuti znašalo že 19:7. To pa je v rokometu že velika prednost, ki jo je težko zapraviti ali na drugi strani nadoknaditi. Do konca prvega polčasa so gostje vendarle znižali prednost na devet zadetkov.
Gostje so v drugem delu še upali na preobrat, vendar jim ga ni uspelo izvesti. Tesno pokrivanje Ivančiča je še naprej prinašalo uspeh, zato so domačini z lahkoto kontrolirali rezultat in potek igre. Prednost rokometašev Gorišnice nikoli ni padla pod sedem zadetkov, ta razlika je bila prav na koncu
zadetkih je Mesaric priskrbel še nekaj sedemmetrovk in dve izključitvi gostov. Po prekrških nad Mesaricem bi moral sicer solidni sodniški par iz Velenja Ocvirk - Štrigl podobno ukrepati še v vsaj dveh primerih. Po rahli krizi Jeruzalema v napadu se je Sevničanom uspelo približati na štiri gole zaostanka, bližje jim z izjemnimi obrambami ni dovolil junak in igralec tekme, vratar Ormožanov Boštjan Belec. Zaključek je bil kljub izključitvam Anžeta Kljajiča in Jana Gregorca v domačih vrstah dokaj miren, saj so Ormožani tik pred koncem vodili 26:20, 27:21 in 28:22. Za Ormož je to pomembna zmaga v derbiju za-čelja in točke, ki štejejo dvojno,
srečanja. Varovanci Sebastjana Oblaka so se na koncu zasluženo veselili svoje tretje zmage v prvenstvu in se nekoliko pomaknili navzgor na prvenstveni razpredelnici, medtem ko Velika Nedelja Carrera Optyl ostaja pri samem dnu. Za obe ekipi velja, da si lahko zagotovita mirnejšo nadaljevanje, saj so razlike med ekipami majhne.
Danilo Klajnšek
Primož Firbas, igralec Moškanjcev Gorišnice: »V
takšnem ambientu, pred takšnimi navijači je težko igrati slabo. Sosede smo premagali v dobri igri, zadovoljen sem s prikazano igro in seveda z našo zasluženo zmago.«
so tako ostale na Hardeku. Or-možani so se z zmago ponovno povzpeli na želeno 10. mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi. To pa je edina želja ormoškega kluba. V sredo, 5. decembra, ob 18.00 Jeruzalem gostuje pri Krki, ki pod vodstvom trener-
Drava Ptuj - Črnomelj 32:25 (14:12)
DRAVA PTUJ: Janžekovič 3, Ver-denik 5, Toš, Čeh 3, Bezjak 3, Ma-roh 4, Požar, Bedenik (3 obrambe), Sabo 3, Pukšič 7, Fridrih 1, Grm (16. obramb), Lesjak 2. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave so proti nepopustljivi ekip Črnomlja prišli do zmage s 7 zadetki prednosti. To jim je uspelo narediti šele potem, ko so v zadnjih 20 minutah igre dodobra »stisnili« v obrambi in zabili nekaj lahkih zadetkov iz nasprotnih napadov.
Ptujčani so tekmo odlično odprli, saj so po dveh zadetkih Saba in Bezjaka takoj povedli 3:0. Domača obramba 5 - 1 je prvih deset minut delovala učinkovito, v vratih je dobro branil Boštjan Grm (skupno je na tekmi ustavil 16 strelov), ki je nanizal nekaj zaporednih obramb. Zaradi nespametnega hitenja in prehitrih zaključkov akcij so domačini gostom ponudili priložnost za priključek, ki so jo ti s pridom izrabili. Kot po tekočem traku je zadetke zabijal desni zunanji igralec Gregor Stariha. Izidi je bil na polovici prvega dela tako poravnan na 6:6, z mini serijo
2. SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Drava Ptuj - Črnomelj 32:25, Arcont Radgona - Rudar 34:32, Alples Železniki - Brežice 28:28, Mitol Sežana - Ajdovščina 33:25, Pomurje - Radeče MIK Celje 25:29, Col - Loka 2012 18:34
1. LOKA 2012	10	9	1	0	19
2. RUDAR	10	6	2	2	14
3. ALPLES ŽELEZNIKI 10		6	2	2	14
4. DRAVA PTUJ	9	6	1	2	13
5. RADEČE MIK CELJE 9		6	1	2	13
6. BREŽICE	9	4	2	3	10
7. MITOL SEŽANA	9	4	1	4	9
8. NOVA GORICA	8	3	0	5	6
9. ČRNOMELJ	9	3	0	6	6
10. ARCINT RADGONA 9		2	1	6	5
11. COL	8	2	1	5	5
12. POMURJE	9	1	0	8	2
13. AJDOVŠČINA	9	1	0	8	2
ja Slavka Ivezica marljivo zbira točke in zaseda odlično 6. mesto, ki vodi v Ligo za prvaka. Že v soboto, 8. decembra, na Har-deku gostujejo aktualni državni prvaki iz Velenja, ki izjemno nastopajo v Ligi prvakov.
Uroš Krstič
treh zadetkov so se igralci Drave nato ponovno odlepili. Po vodstvu 9:6 se je ponovila slika s slabšo realizacijo in Črno-maljci so prelahko ujeli priključek na 10:10. Do konca polčasa sta obe ekipi zastreljali nekaj čistih priložnosti za zadetek, Ptujčani pa so po sila povprečni predstavi ob polčasu vodili s 14:12.
Tudi v nadaljevanju igralcem trenerja Tomija Matjašiča ni steklo po njihovih željah, saj so se gostje izkazali s čvrsto obrambo. Kakšnih 100 gledalcev je prišlo na svoj račun v zadnjih dvajsetih minutah tekme. Takrat so Ptujčani strnili svoje vrste v obrambi, na vratih je bil znova odličen Boštjan Grm, medtem ko so bili zelo učinkoviti v napadu Jan Maroh, David Verdenik in Žan Pukšič. Slednji je zapored dosegel štiri zadetke (od skupno sedmih) in prednost je hitro narasla na sedem zadetkov prednosti, 27:20. Tu je bila tekma odločena in do konca so bili gostje v glavnem v podrejenem položaju. Ta zmaga je Ptujčane vrnila tik pod vrh prvenstvene lestvice.
V ptujskem klubu je pred kratkim na skupščini prišlo do zamenjave na čelu, saj je starega predsednika Aljoša Toša zamenjal Aleš Belšak. Ta je stari znanec ptujskega rokometa, v mlado ptujsko člansko rokometno ekipo pa prinaša dodatno pozitivno energijo. Ekipa ima zagotovo velik potencial, kar je v posameznih delih pokazala tudi na tekmi proti Črnomlju.
David Breznik
Žan Pukšič, Drava Ptuj: »V
prvem polčasu smo se 'mučili' predvsem v obrambi, medtem ko smo v napadu še kar uspešno dosegali zadetke. Vsekakor pa smo dobili preveč poceni zadetkov. V drugem polčasu je tudi igra v obrambi stekla in smo na koncu prišli do zaslužene zmage s sedmimi zadetki razlike.«
1 A SRL (m)			
REZULTATI 13.	KROGA: Jeru-		
zalem Ormož -	Sevnica		28:24
(16:12), Celje Pivovarna			Laško
- Cimos Koper	30:24		(17:10),
Maribor Branik -	Gorenje 27:32		
(13:15), Istrabenz	plini		Izola -
Krka 22:22 (10:11), Ribnica Riko			
Hiše - Krško 38:32 (21:12), Sviš			
Pekarna Grosuplje	-Trimo Trebnje		
33:32 (17:18)			
1. GORENJE 13	12	0	1 24
2. CELJE PIVO. LAŠKO 13	11	1	1 23
3. CIMOS KOPER 13	10	1	2 21
4. MARIBOR BRANIK 13	8	1	4 17
5. TRIMO TREBNJE 13	6	1	6 13
6. KRKA 13	5	3	5 13
7. RIBNICA RIKO HIŠE 13	5	2	6 12
8. SVIŠ GROSUPLJE 13	4	1	8 9
9. ISTRABENZ IZOLA 13	3	2	8 8
10. JERUZ. ORMOŽ 13	3	1	9 7
11. SEVNICA 13	3	0	10 6
12. KRŠKO 13	1	1	11 3
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož) je bil junak tekme s Sevnico.
Rokomet • 2. SRL (m)
Ptujčani pritisnili v drugem polčasu
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši so zabeležili šesto zmago v tej sezoni.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorišnica korak pred Veliko Nedeljo
Foto: Črtomir Goznik
Gorišničani (v temnih dresih) so pred številnim občinstvom v domači dvorani prepričljivo ugnali sosede iz Velike Nedelje.
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Na Koroškem do prve zmage
Mislinja - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3
(16:25, 17:25, 15:25)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Vindiš, Kokol, Breznik, Zajšek, Intihar, Vahen, T. Mili-čevič, M. Miličevič. Trener: Iztok Novak
Ptujske odbojkarice so dolgo čakale na prvo letošnjo prvenstveno zmago v 2. ligi vzhod, dočakale pa so jo na tekmi proti zelo mladi ekipi Mislinje. V zelo mrzli dvorani v Mislinji so bile članice ŽOK AC Prstca izrazito boljše tekmice. V ptujski ekipi je bilo kar nekaj sprememb: na klopi je prvič vlogo prvega trenerja opravljal Iztok Novak, medtem ko se je dosedanja trenerka Jasna Zajšek po nekajletni pavzi vrnila na parket in srečanje odigrala položaju libera.
Ptujčanke so bile na začetku preveč nervozne in so do prvega tehničnega odmora naredile nekaj osnovnih napak. Sledilo je veliko boljše nadaljevanje, predvsem s solidnimi servisi ter zaključki so Ptujčan-ke najprej vzpostavile ravnovesje v igri, nato pa so se re-zultatsko tudi odlepile. Domačinke so v nadaljevanju slabše sprejemale, prav tako pa je bila igra Ptujčank v napadu precej učinkovitejša, tako da so niz dobile z rezultatom 25:16. Z dobro igro in serijo točk so ptujske igralke nadaljevale tudi v drugem nizu, ko so na hitro povedle 6:2. Domačinke
2. DOL vzhod (ž)			
REZULTATI 7. KROGA:		Misli-	
nja - AC Prstec Ptuj 0:3, Murska			
Sobota - Swaty Comet Zreče 3:0,			
Kostman Slovenj Gradec		-	Ali-
ansa II 3:1, Nova KBM Branik II.			
- Benedikt 0:3, Braslovče		-	Pre-
valje 3:0			
1. BRASLOVČE 7	7	0	21
2. BENEDIKT 7	6	1	18
3. KOSTMAN SLOV. GRADEC 7	6	1	17
4. ALIANSA II. 7	4	3	12
5. MURSKA SOBOTA 7	4	3	11
6. PREVALJE 7	3	4	9
7. NOVA KBM BRANIK II. 7	3	4	8
8. AC PRSTEC PTUJ 7	1	6	4
9. SWATY COMET ZREČE 7	1	6	4
10. MISLINJA 7	0	7	0
so z nepopustljivo igro v polju prišle do priključka na 12:11, čemur je sledilo obdobje bolj zavzete igre gostij, ki so z lahkoto prihajale do točk - največ jih je prispevala Maja Vahen. Gostje so drugi niz zaključile s serijo treh uspešnih servisov, izmed katerih je dva prispevala Špela Breznik. Z zavzeto igro so članice ŽOK AC Prstec nadaljevale tudi v tretjem nizu, ki so ga še najlažje dobile. Točke so bile po večini zelo kratke, odbojkarice Mislinje pa se niso resneje upirale, tako da je bil rezultat 25:15.
Prva zmaga bi morala biti dobra spodbuda za nadaljevanje sezone, v kateri bodo letos odigrale še dve tekmi. Na prvi bodo prihodnjo soboto v go-steh igrale proti ekipi Swaty Comet iz Zreč.
David Breznik
Košarka • 4. SKL - vzhod
Niz zmag se nadaljuje
KK Ptuj - Posavje Sevnica 76:66
22:25, 21:19, 17:10, 16:12
KK PTUJ: Sevšek 4, A. Kotnik 13, Brkič, Žnidarič 6, Kramberger, Marin, Drevenšek 1, Holc 16, Kotnik M. 5, Tratnik 20, Vodušek 7, Pleskonič 4. Trener: Matjaž Damiš.
Košarkaški klub Ptuj je serijo zmag pomaknil na številko pet. Zadnja v nizu je pred približno 90 gledalci »padla« ekipa Posavja Sevnice. Glede na stanje na lestvici je bilo pričakovati gladko zmago domačih košarkarjev, a so ti tekmo pričeli medlo, tako da so gostje povedli z 0:4 in nato vodili večino prve četrtine. Ptujčani so se sicer kmalu prebudili, z agresivnejšo obrambo so ukradli nekaj žog, vendar so kljub temu prvih deset minut zaključili z zaostankom treh
4. SKL - vzhod (m)			
REZULTATI 6.	KROGA:		Ptuj
- Posavje Sevnica 76:66, Po-			
savje Podbočje -	Ivančna		Gori-
ca 45:61, NONA Lenart -			Ruše
68:77, Fenomeni -	Ilirija 64:68.		
1. RUŠE	6	6	0 12
2. PTUJ	8	5	1 11
3. FENOMENI	6	4	2 10
4. IVANČNA GORICA	6	3	3 9
5. NONA LENART	6	3	3 9
6. ILIRIJA	6	2	4 8
7. POSAVJE SEVNICA	6	1	5 7
8. POSAVJE PODBOČJE	6	0	6 6
točk. V drugi četrtini sta obe ekipi igrali slabo v obrambi, tako da smo videli kar nekaj prelahkih košev. Tudi bolj tesno pokrivanje ptujskim košarkarjem ni prineslo rezultat-ske spremembe, saj so zgrešili preveč »zicerjev« in prostih metov. Rezultat polčasa je bil 44:43 za Sevničane, ki so se pokazali v kar dobri luč. V drugih dvajsetih minutah so jih domačini vendarle nadigrali: s podjetnejšo in učinkovitejšo igro v napadu so se kmalu odcepili, v tem delu je z zabijanji navduševal Valentin Justin Tratnik. Omenjen igralec je skupno dosegel 20 točk in je bil ob Sebastjanu Holcu najboljši posameznik srečanja in hkrati najbolj zaslužen za preobrat v tretji četrtini, ki so jo Ptujčani dobili 17:10. Tudi v zadnjih desetih minutah je izstopal Tratnik, medtem ko je bili pri Sevničanih najbolj učinkovit Dejan Žnidaršič. A tudi on ni mogel proti koncu prebijati vedno boljše domače obrambe in tako je ptujska ekipa tri minute pred koncem tekme vodila že s 75:57. Gostje so v zadnjih minutah le še nekoliko »lepotno« popravili rezultat na 76:66. Košarkaški klub Ptuj se je z novo zmago povzpel do 2. mesta na prvenstveni lestvici 4. lige vzhod.
David Breznik
Športno plezanje • DP v težavnosti in balvanih
Mina dokazano najboljša še v Sloveniji
Mina Markovič (PD 6b Ptuj) je sanjsko sezono v svetovnem pokalu, v kateri je pred dvema tednoma v Kranju z zmago pred domačimi navijači že drugič zapored postala zmagovalka skupnega seštevka v težavnosti in kombinaciji, nadgradila še z dosežkom v državnem prvenstvu.
Skupno zmago v državni konkurenci težavnostnega plezanja je ubranila z zmago v sobotnem finalu, tako da se je kot edina v članski konkurenci v obeh smereh, kvalifikacijski in finalni, dotaknila vrha smeri. Tako kot lani je drugo mesto osvojila Maja Vidmar (Škofja Loka), tretja pa je bila Tina Šušteršič (Kranj). Enako razmerje na vrhu je bilo tudi v skupni razvrstitvi.
»Proti koncu sezone sem kar prepričana v svojo formo in vem, da sem zelo dobro pripravljena, vendar pa zmaga ni bila samoumevna, saj je domača konkurenca huda in močna, tako da je bilo treba kvalifikacije in finale odplezati res dobro. Predvsem sem vesela, da sem v smeri nekoliko bolj stisnila in zaključila sezono z vrhom,« je bila vesela zmage 25-letna Markovičeva, ki je letos nanizala vrhunske uspehe v svetovnem pokalu v težavnosti, s tremi zmagami in štirimi drugimi mesti. V DP je trikrat zmagala, in sicer v Šmartnem pri Litiji, Škofji Loki in Kranju, v Tržiču pa je bila druga.
Pri članih je bil finale državnega prvenstva veliko bolj izenačen in napet. 18-letni Rado-vljičan Škofic je na zadnji tekmi osvojil šele 3. mesto (prvi je bil Jure Raztresen, drugi pa Urban Primožič - oba Ško-fja Loka), vendar je z dvema
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je letošnjim naslovom najboljše v svetovnem merilu dodala še dva državna - v težavnosti in balvanih.
zmagama s prejšnjih tekem postal skupni zmagovalec. Na skupno drugem mestu je pristal Primožič, skupno tretji pa je Raztresen. Nekdanji prvak Klemen Bečan, ki je več let do-miniral v slovenskem moškem športnem plezanju, je sezono končal na skupno 4. mestu.
V športni dvorani Zlato po-
lje v Kranju je bil v nedeljo še finale DP v balvanskem plezanju, kar je bila letošnja edina tekma za DP na slovenskih tleh. Tudi v tej konkurenci je slavila Mina Markovič, ki je imela v finalu najmanj poskusov izmed vseh tekmic, dvakrat je osvojila vrh balvana.
JM, sta
DP v težavnosti, rezultati tekme v Kranju:		
	kvalifikacije	finale
1. Mina Markovič	PK 6b Ptuj 44.00 vrh	50.00 vrh
2. Maja Vidmar	PK Škofja Loka 41.00	35.00
3. Tina Šušteršič	AO Kranj 36.00	34.00 +
4. Tjaša Kalan	AO Kranj 27.00 +	34.00 +
5. Jera Lenardič	AO Kranj 37.50 +	33.00 +
Namizni tenis • 1. SNTL (m), 3. SNTL (m)
Slatinšek in Karkovic premočna
1. SNTL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Krka -Ptuj 5:3, Ilirija - Kema Puconci I 2:5, Zavarovalnica Maribor -Kema Puconci II. 5:2, Iskra Letri-ka - Sobota 5:3, Tempo Velenje - Edigs Mengeš 5:0
1.	KEMA PUCONCI I. 6 6 0 12
2.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 6 6 0 12
3.	KRKA	6 4 2 8
4.	ISKRA LETRIKA	6 4 18
5.	I LIRIJA	6 3 3 6
6.	KEMA PUCONCI II. 6 2 4 4
7.	TEMPO VELENJE 6 2 4 4
8.	PTUJ
9.	SOBOTA
10.	EDIGS MENGEŠ
6 15 2 6 15 2 6 15 2
KRKA - PTUJ 5:3
Novak - Pavič 1:3, U. Slatinšek - Krušič 3:0, Karkovic - Slodej 1:3, U. Slatinšek - Pavič 3:0, Novak - Slodej 0:3, Karkovic - Krušič 3:1, U. Slatinšek - Slodej 3:1, Karkovic - Pavič 3:0
Pretekli teden je bil odigran 6. krog v 1. moški ligi. Igralci NTK Ptuj so že v sredo gostovali v Novem mestu, kjer so se
Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej (NTK Ptuj)
merili z domačo Krko. Ta je v zadnjih dveh krogih zabeležila dva poraza, ptujska ekipa pa tega niza ni uspela podaljšati še za en krog. Za to je v prvi vrsti poskrbel najboljši mož novomeške vrste, Uroš Slatinšek, ki je premagal vse tri ptujske igralce, Luko Krušiča, Bojana Paviča in Matica Slodeja. Slednji je svoji ekipi prinesel dve posamični zmagi, eno je prispeval Pavič. V odločilnem srečanju za izenačenje na 4:4 (potem bi o zmagovalcu odločalo srečanje Novak - Krušič) sta se merila Hrvat Karkovič in veteran Pavič, uspešnejši pa je bi član Krke. Ptujčani še naprej ostajajo pri eni zmagi v letošnjem prvenstvu.
3. SNTL (m):
Cirkovčani do novih dveh zmag
REZULTATI 4. KROGA: Branik Markezit - Šternmatik Cirkovce 2:5, Vesna Zalog - Žogica Radgona 5:1, Kajuh Slovan - Logatec 5:1, Royal Beach Škofja Loka -Gorica 0:5, Branik Markezit - Žogica Radgona 5:1, Vesna Zalog - Šternmatik Cirkovce 3:5, Kajuh Slovan - Gorica 5:1, Royal Beach Škofja Loka - Logatec 0:5
DP v težavnosti, skupni vrstni red:
1.	Mina Markovič	PK 6b Ptuj	300
2.	Maja Vidmar	PK Škofja Loka	260
3.	Tina Šušteršič	AO Kranj	185
4.	Anja Šerbinek	APD Kozjak Maribor	185
5.	Živa Ledinek	AK Ravne	147
DP v balvanskem plezanju, rezultati tekme v Kranju in skupni vrstni red:
1.	Mina Markovič PK 6b Ptuj	100
2.	Maja Vidmar PK Škofja Loka	80
3.	Tjaša Kalan AO Kranj	65
4.	Mateja Hohkraut PK Laško	55
5.	Tina Šušteršič AO Kranj	51
1.	KAJUH SLOVAN	7	7	0	14
2.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE	7	6 1	12
3.	LOGATEC	7	5	2	10
4.	GORICA	7	4	3	8
5.	BRANIK MARKEZIT	7	3	4	6
6.	VESNA ZALOG	7	2	5	4
7.	ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA7 1 6	2
8.	ŽOGICA RADGONA	7	0 7	0
VESNA ZALOG -ŠTERNMATIK CIRKOVCE 3:5
Pavič - Napast 3:2, Koban -Hergan 3:1, Peterka - Piljak 0:3, Kralj - Napast 3:1, Pavič - Piljak 0:3, Peterka - Hergan 0:3, Korelc - Piljak 0:3, Peterka - Napast 1:3
BRANIK MARKEZIT -ŠTERNMATIK CIRKOVCE 2:5
Heričko - Napast 0:3, Koban -Hergan 3:1, Bahčič - Piljak 0:3, Koban - Napast 3:0, Heričko -Piljak 0:3, Bahčič - Hergan 1:3, Koban - Piljak 0:3
Igralci iz Cirkovc so minuli konec tedna dvakrat gostovali in bili v obeh primerih uspešni. Najprej so slavili v Zalogu, nato pa še v Mariboru. Za zmago v obeh srečanjih so bile potrebne tri točke Danila Piljaka in po ena Žana Napasta in Darka Hergana. Mlada fanta si ob izkušenem Piljaku nabirata prepotrebne izkušnje, ki bi lahko prišle še kako prav v drugem delu prvenstva, ko se bodo s Kajuhom Slovanom borili za naslov prvaka.
JM, DK
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
Na derbiju 1. kroga pravičen remi
Uvodni krog Zimske lige malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj je prinesel nekaj sila zanimivih obračunov. V ospredju sta bila nedvomno dvojna dvoboja med ekipama Poetovio in Clubom 13, tako v članski kot veteranski konkurenci. Potem ko je ekipa Poetovia pri veteranih gladko slavila, sta se ekipi v članski konkurenci razšli brez zmagovalca. Najvišjo zmago kroga je dosegla zasedba Rima, ki je z lepo, gledljivo igro nemočni ekipi ŠD Draženci nasula kar 10 zadetkov. Ekipi Skorbe in KMN Bagerkom Pragersko sta igrali 1:1, lanskoletni prvaki KMN Draženci pa so minimalno ugnali Ptujsko Goro. Ekipa Apolona II je v veteranski konkurenci z 1:0 premagala ŠD Dražence.
Veterani
REZULTATI 1. KROGA: KMN
Poetovio - Club 13 6:1, Apolon II - ŠD Draženci 1:0. Prosta je bila ekipa Hausmart Super Teama.
Člani
REZULTATI 1 KROGA: ŠD Draženci - ŠD Rim 1:10, NK Skor-ba - KMN Bagerkom Pragersko 1:1, KPŠ - NK Stojnci 0:2, KMN Bar Saš Poetovio - Club 13 2:2, KMN Draženci - ŠD Ptujska gora 2:1.
Foto: Črtomir Goznik
Derbi 1. kroga Zimske lige MNZ Ptuj sta odigrali ekipi KMN Bar Saš Poetovio in Club 13; srečanje se je končalo z remijem.
KMN BAR SAS POETOVIO - CLUB 13 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Fridl (7.), 1:1 Rozman (14.), 1:2 Gerečnik (20.), 2:2 A. Čeh (24.)
KMN BAR SAŠ POETOVIO:
Trop, Arsič, Letonja, Fridl, Klinger, A. Čeh
CLUB 13: Gerečnik, Leben, T. Rozman, J. Sagadin, Lešnik, Horvat, Golc
Derbi 1. kroga je prinesel dokaj izenačeno srečanje dveh kakovo-
stnih ekip. Številni gledalci so videli dokaj zaspan prvi polčas, nadaljevanje pa je ponudilo boljšo predstavo. Bolje so pričeli igralci Cluba 13, toda v uvodu niso bili uspešni. Nogometaši Bara Saš Poetovia so se hitro otresli pritiska, svojo boljšo igro pa kronali v 7. minuti, ko je zadel Franci Fridl. Sledilo je obdobje izenačene igre, v končnici prvega polčasa pa si je napako privoščila ekipa Bara Saš Poetovia, kar je izkoristil Tadej Rozman in postavil izid polčasa.
Drugi del igre je bil bolj dinamičen, z več priložnostmi na obeh straneh. Po hitrem protinapadu modro-črnih je v 20. minuti zadel kapetan Aleš Gerečnik. Ptujska zasedba je nato vse sile usmerila v napad in pritisk se je ekipi Bara Saš Poetovia obrestoval v 24. minuti, ko je po izvedbi prostega strela zadel Aleš Čeh. Do konca srečanja se izid ni več spremenil, kljub temu pa priložnosti na obeh straneh ni manjkalo.
Tadej Podvršek
Nogomet • NK Zavrč
Benko bo spomladi zabijal v dresu Zavrča
Foto: Črtomir Goznik
Jože Benko (rumeni dres) je pred leti na naših prvoligaških zelenicah dosegal zadetke v dresu Nafte, Mure in Domžal (na fotografiji).
Jože Benko je nova okrepitev nogometašev Zavrča in prvi novinec v dresu belih v zimskem premoru. To obenem naznanja pestro zimo.
32-letni Prekmurec, ki je v Sloveniji nastopal za domačo Muro, Nafto in Domžale, je med drugim igral tudi na Kitajskem, nazadnje pa je bil član madžarskega prvoligaša Lombard Pape. Izkušeni napadalec se je torej odločil za pot domov, za prestop k ambicioznemu drugoligašu, ki išče pot med najboljših deset klubov pri
nas. Poleg Benka je na završkih klubskih vratih še kar nekaj znanih nogometašev, vendar je v isti sapi treba dodati, da se zimski prestopni rok prične šele 1. januarja naslednje leto, trajal pa bo mesec dni.
Zavrč je že zapustil hrvaški nogometaš Marino Peric, ki je zaradi statusa tujca (v 2. ligi lahko nastopa le en nogometaš, ki ni član Evropske unije) povečini igral le na pokalnih tekmah. Kariero bo nadaljeval na Hrvaškem.
tp
i
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Odlična sezona za mlade ptujske kolesarje
Sezona 2012 se je za mlade kolesarje Perutnine Ptuj končala pred mesecem in pol, v teh dneh so že začeli priprave na sezono 2013. Aktivna sta tudi klubska uprava in strokovni štab, ki v teh dneh opravljata temeljite analize in pogledujeta naprej. Že res, da ptujsko moštvo v letošnji sezono iz vsem znanih razlogov ni nastopilo s »paradnim konjem«, člansko ekipo, toda to se ni odražalo na rezultatih mlajših selekcij. Še več, odločitev začeti praktično znova se je izkazala za zadetek v polno, saj so ptujski mladci pokazali izjemne predstave in dokazali, da se na njih splača graditi.
Kaj bo v bodočnosti, je seveda v tem trenutku težko reči. V vsakem primeru pa so nebru-šeni ptujski dragulji na pravi
poti, da v doglednem času nasledijo Mahoriča, Marina, Mu-gerlija, Vrečerja in ostale ase, ki so v zadnjem obdobju najbolj zaznamovali ptujsko člansko kolesarstvo. Ob tem pa seveda ne gre spregledati, da se v KK Perutnina Ptuj gradi na izključno domačih tekmovalcih iz spodnjepodravskega bazena, kar predstavlja v situaciji, v kateri smo, še eno neprecenljivo, pomembno in pozitivno stvar za naprej.
Seveda v klubu, nad katerim kot direktor bdi neumorni Rene Glavnik, gledajo naprej in želijo minule pozitivne stvari še nagraditi. Zavzemajo se še za močnejše sodelovanje z okoliškimi osnovnimi šolami, od koder dobivajo »material«, obenem pa želijo kolesarstvo še naprej predstavljati širši
javnosti, in to ne le iz tekmovalnega vidika, temveč tudi z vidika množičnosti in rekreacije (Poli maraton) ter varnosti v cestnem prometu. Pri tem jim je v veliko pomoč generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj in sodeč po izjemnih letošnjih rezultatih na vseh področjih kolesarstva so v klubu na pravi poti.
Med mladinci najbolj izstopala Serdinšek in Bedenik
V mladinski kategoriji so Ptujčani letos dosegli nadvse spodbudne rezultate, ki so velika obveza naprej. Najbolj izpostavljena tekmovalca ptujskega
kluba v tej kategoriji, Manuel Bedenik in Mitja Serdinšek,
sta dokazala da sta najmanj enakovredna najboljšim kolesarjem v Sloveniji in tujini, kar je lep obet za prihodnost. Omenjena kolesarja sta blestela tako na državnih prvenstvih (velodrom, cesta, gorska vožnja) kot na dirkah doma in v tujini. Poleg njiju so izmed mladincev Perutnine Ptuj letos na stopničke stopili še Nejc Rogina, Matic Širec in Alen Plajnšek. Skupaj so mladinci Perutnine Ptuj letos kar 35-krat stopili na zmagovalni oder, od tega dosegli kar 18 zmag, 8 drugih in 9 tretjih mest.
Luka Sagadin slavil neverjetnih 22-krat
Odlično so letos svojo nalo-
Foto: Marjan Kelner
Luka Sagadin je v lanski sezoni zabeležil neverjetnih 22 zmag.
go opravili tudi dečki. Vse tri kategorije (A, B in C) so bile izjemne, plod tega pa je 37 uvrstitev na stopničke. Daleč največ je bilo zmag - 27, mladi kolesarji pa so bili tudi trikrat drugi in sedemkrat tretji. Težko je v teh kategorijah kogarkoli izpostavljati, saj bodo šele naslednje sezone dale odgovor, kdo bo »izplaval na površje«,
toda vseeno ne moremo mimo izjemnega Luka Sagadina, ki mu letos ni bilo para. S tekmeci je dobesedno pometel, le-ti so se lahko zadovoljili le z drugimi mesti. Luka je nanizal kar 22 zmag, kar pred njim verjetno ni uspelo še nikomur in v klubu lahko upravičeno z nestrpnostjo pričakujejo sezono 2013. Poleg omenjenega člana Perutnine Ptuj pa gre pohvaliti tudi preostale dečke, predvsem pa najmlajše, ki se šele dobro spoznavajo s tem atraktivnim športom.
Dodajmo še, da je Kolesarski klub Perutnina Ptuj letos pripravil dirko mlajših kategorij, imenovano Pokal Poli 2012, ki je bila vzorno organizirana in je postala za marsikaterega organizatorja podobnih dirk v Sloveniji in tudi tujini nedosegljiv ideal. Na omenjeni dirki so imeli glavno vlogo seveda domači tekmovalci, po besedah organizatorjev pa bodo ptujski in okoliški ljubitelji kolesarstva imeli priložnost omenjeno dirko spremljati tudi v naslednjih letih.
Tadej Podvršek
Celotna ekipa KK Perutnina Ptuj, ki je v pretekli sezoni dosegla številne izjemne uspehe.
Foto: Marjan Kelner
Miran Kelner, trener mladinske ekipe: »Letošnjo sezono smo končali nad vsemi pričakovanji. Fantje so pričeli trenirati že v zimskem času, in sicer z nabiranjem kondicije s tekom, z gorskim kolesarjenjem, pohodi in v fitnesu. Dokler nam je dopuščalo vreme, smo vikende izkoristili tudi za treninge na kolesu. Ob vztrajnih treningih so bili iz dirke v dirko boljši. Z napadalno taktiko in z malo sreče se nam je ob pravem trenutku, na pravem mestu to tudi obrestovalo. Glavni cilji sezone so bila vsa državna prvenstva in dirka na domačih tleh, na katerih smo zmagovali. Sezono bi ocenil za zelo uspešno in upam, da bomo prihodnjo sezono vsaj toliko dobri kot letos.«
Jernej Finšgar, trener dečkov: »Letošnja sezona je bilo zelo uspešna. Naslov državnega prvaka ter dve zmagi na Ptuju v kategoriji dečkov je izreden rezultat. Naslednje leto bomo v kategorijah dečkov A in B posvetili večjo pozornost pokalu Alpe Adria (v zadnjih treh letih se je ustanovilo združenje treh držav - Slovenije, Hrvaške in Avstrije - in organiziralo pokal Alpe Adria). Za ponovitev teh rezultatov bo treba pridno trenirati, imeti nekaj sreče, saj se konkurenca zaveda naše kakovosti.«
Mali nogomet • ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Videm
-	ŠD Pobrežje 0:12, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Konstrukterstvo Osenjak Franci 7:6, ŠD Majski Vrh
-	KMN Majolka 5:2, Klub R21 - ŠD Lancova vas 3:5, FC Optimisti - ŠD Zg. Pristava 3:3, ŠD AS Evroavto -Joe Fernandes 11:1.
1.	ŠD POBREŽJE 2 2 0 0 15:1 6
2.	ŠD MAJSKI VRH 2 2 0 0 10:4 6
3.	ŠD SELAN 2 2 0 0 11:9 6
4.	ZG. PRISTAVA 2 110 11:8 4
5.	FC OPTIMISTI 2 110 8:7 4
6.	AS - EVROAVTO 2 10 1 13:6 3
7.	K. OSENJAK 2 10 1 12:10 3
8.	LANCOVA VAS 2 10 1 8:7 3
9.	KLUB R21 2	0	0	2	8:13	0
10.	KMN MAJOLKA2	0	0	2	3:8	0
11.	J. FERNANDES 2	0	0	2	5:16	0
12.	ŠD VIDEM 2	0	0	2	3:18	0
VETERANI
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje 3:3, Gostilna Kozel ŠD Selan - Joe Fernandes 5:2. Ekipa KMN Majolka je bila prosta.
1.	ŠD POBREŽJE 2 110 8:5 4
2.	KMN MAJOLKA 1 1 0 0 8:4 3
3.	ŠD SELAN 1 1 0 0 5:2 3
4.	LANCOVA VAS 2 0 11 7:11 1
5.	J. FERNANDES 2 0 0 2 4:10 0
Darko Lah
Karate • Mladinsko DP
Ljutomercana Pokrivac in Vrbnjakova prvaka
Na mladinskem državnem prvenstvu v karat eju, ki je konec tedna potekalo v Žalcu, je sodelovalo 400 tekmovalcev iz 51 klubov. Izvrstni so bili kara-teisti TVD Partizan Ljutomer, ki so se izkazali z državnima naslovoma Aleša Pokrivača
(kadeti, kate) in Tanje Vrbnjak (mladinke, borbe +59 kg) ter 2. mestom, ki ga je med kadeti v borbah (-57 kg) osvojil Po-krivač in 3. mestom Sare Novak med kadetinjami v borbah (-557 kg).
NS
Kegljanje • 1. OTS Maribor
Ostajajo pri eni zmagi
Kegljači druge ekipe Drave Deta Centra so bili pretekli teden zelo blizu uspeha. Proti ekipi Radenske so dobro kegljali, vendar vseeno tesno izgubili, saj so v skupnem seštevku podrli 14 kegljev manj od tekmecev. Videti je, da je
njihova forma v vzponu, zato v nadaljevanju upravičeno pričakujejo kakšno zmago.
DRAVA DETA CENTER II -RADENSKA 3:5 (2889 - 2905)
DRAVA DETA CENTER II: Štager 494, Vorih 444, Kramberger 504, Lozinšek 471, Ritonja 483, Čeh 502.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Cez goro k očetu
15. 12. 2012
Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temno noč božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece v sneg odeti in neposeljeni pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati s hčerama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.
Prežihov Voranc je mož in oče, h kateremu so bile namenjene drobne postave. Prežihov Voranc je v spomin na ta resnični in v srce segajoči dogodek napisal črtico Čez goro k očetu in v njej opisal vso tragiko dogodka.
Podali se bomo na letos že 20. tradicionalni nočni pohod v spomin na herojski podvig žene in otrok Prežihovega Voranca.
ODHOD: v soboto, 15. 12., se zberemo na parkirišču pod gradom ob 16. uri. Zapeljali se bomo do Raven na Koroškem. Začetek pohoda je pri kmetiji Lipold v Koprivni in poteka do Kumra -kmetija tik pred mejo, kjer si bomo privoščili toplo malico in daljši postanek in traja približno dve uri. V soju naglavnih svetilk bomo nadaljevali na avstrijsko stran, kjer nas bodo pričakali domačini -Koroški Slovenci.
Na kmetiji Čemer bo ob soju bakel krajši kulturni program, ki se mu bomo pridružili. Seveda ne bo manjkalo domačih dobrot, s katerimi pogostijo domačini, koroški Slovenci. Sledi še spust v Sončno Koprivno (Koprein Sonnseite) in Železno Kaplo, kjer nas čaka prevoz domov. Hoje je za skupno 4 do 5 ur. Vrnitev bo v poznih nočnih oz. jutranjih urah.
OPREMA: glede na to, da smo na pragu zime in bo pokrajina verjetno odeta s snežno odejo, je potrebna zimska oprema: dobri pohodni čevlji, pohodne palice, nepremočljiva topla oblačila, vetrovka, gamaše, rokavice, kapa, šal, odveč ne bo pelerina v primeru sneženja!
Tudi termovka s čajem ali kak priboljšek iz nahrbtnika je dobrodošel, v planinskem domu pri Kumru pa bo na voljo tudi topla malica!
In ker pohod poteka v temi, je potrebna svetilka. Ne pozabimo na osebni dokument.
STROŠEK prevoza je cca. 20 € (odvisno je predvsem od števila udeležencev in načina prevoza). Prijave sprejemajo do 11. 12. 2011 v pisarni društva v času uradnih ur ali na gsm: 041 237 010.
Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki!
Boks • Super pokal
Škrjanec in Nedeljko zmagala v Perli
Boksarska zveza Slovenije se v zadnjem obdobju zelo intenzivno ukvarja s populariziranjem amaterskega boksa. S tem namenom je ustanovila tudi Super pokal, ki je bil v soboto zvečer na zelo visokem nivoju organiziran v igralniško-zaba-viščnem centru Perla v Novi Gorici.
Skupno je kakšnih 400 gledalcev v posebnem ambientu spremljalo 11 borb, v katerih je imel pet svojih predstavnikov tudi Bk Ring iz Ptuja. Prve lovorike Super pokala so pri članicah osvojile Katarina Kosmač (FCL Ljubljana), Tjaša Kovačič (BK Fužinar), Andreja Bešter (BK Kranj) in Mateja Rajterič (Combat Academy), pri članih pa Blaž Škrjanec in Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj), Tadej Mernik, Aljaž Venko in Labinot Xhoxhaj (BK Slovenska Bistrica), Jaka Hlad (Combat Academy) in Nejc Vodovnik (BK Ring Celje). Skupna zmagovalca, t. i. »bisera Perle«, sta kot najboljša boksarja večera postala Aljaž Venko in Mateja Rajterič. Slednja se je v kategoriji do 51 kg ponovno merila s trenutno najboljšo ptujsko boksarko Mo-niko Božičko. Izkušnje so še naprej precej v prid Rajteričevi, vendar Božičkova napreduje iz dvoboja v dvoboj. To je dokazala skozi posamezne faze dvobo-

y ® ©
LV-lgß

Nejc Nedeljko (desno) je ugnal Danijela Babiča
ja, saj se ni ustrašila zmagovalke evropskega pokala, ampak je z nekaterimi serijami udarcev celo zasenčila Rajteričevo. Ta je na koncu kljub vsemu pokazala več v ringu in je zasluženo zmagala. Druga predstavnica BK Ring je bila Anja Jabločnik, ki je v dvoboj proti Tjaši Kovačič stopila z rahlim strahom, saj jo je tekmica na začetku njene boksarske poti prepričljivo premagala. Ta strah se je izrazil v rahlem krču skozi celotno prvo rundo, v nadaljevanju se ga je Jabločnikova znebila in je boksala veliko bolje. V drugi in tretji rundi je bila tako dokaj izenačena s Kovačičevo, pred-
nosti tekmice iz začetka pa ni uspela izničiti.
Bolj uspešni od deklet so bili člani ptujske moške zasedbe, ki so vknjižili dve zmagi. Po pričakovanjih je zmagal Blaž Škrjanec, ki je nastopil v najnižji kategoriji do 56 kg proti Marku Muratoviču. Mladi ptujski boksar je narekoval tempo skozi celoten dvoboj in ga rutinirano pripeljal do čiste zmage. Nekoliko bolj se je za zmago moral
potruditi Nejc Nedeljko, ki
je v kategoriji do 69 kg naletel na Danijela Babiča. Nedeljko je svoj nastop izpeljal zelo zrelo in je s tehnično dovršeno predstavo suvereno zmagal.
Eden izmed najbolj pričakovanih, če že ne najbolj pričakovan dvoboj super pokala je bil spopad med Markom Makov-cem (BK Ring Ptuj) in Aljažem Venkom (BK Slovenska Bistrica). Za slednjega pravijo, da je veliki up slovenskega boksa, v dvoboju proti Makovcu pa se je moral ponovno zelo potruditi za zmago, saj je član ptujskega kluba proti »zaletavemu« tekmecu boksal zelo preudarno. Makovec je svoje delo v ringu opravil dobro, Venko je bil boljši zares v majhnih detajlih.
Vseh pet članov BK Ring iz Ptuja je svoje delo po besedah njihovega trenerja Ivana Pučka opravilo dobro, še prav posebej pa je za hraber nastop pohvalil Anjo Jabločnik. Blaž Škrjanec in Nejc Nedeljko sta ponovno pokazala, da v svoji konkurenci sodita v sam vrh slovenskega boksa.
David Breznik
Rezultati:
Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Tjaša Kovačič (BK Fužinar) 0:3
Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Mateja Rajterič (Combat Academy) 0:3
Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Marko Muratovič (KBV Sande Team) 3:0
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Danijel Babič (Gepard Ljubljana) 3:0
Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) 0:3
Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj, modri dres)
Strelstvo • MT Zagreb - 36. Pokal mladosti
Kevin Venta tokrat zaostal za finalisti
Pretekli konec tedna je v Zagrebu potekalo tradicionalno, 36., mednarodno tekmovanje za Pokal mladosti 2012. Na Pokalu se je tudi letos zbrala zavidanja vredna strelska druščina skoraj 300 strelcev, med njimi tudi nekaj dobitnikov olimpijskih strelskih odličij iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Madžarske, BIH ter Slovaške. Dodatno težo tekmovanju pa je dalo tudi dejstvo, da je to bilo prvo kvalifikacijsko tekmovanje slovenske in hrvaške izbrane vrste za februarsko EP z zračnim orožjem na Danskem-Odense.
Boštjan Simonič 13., Majda Raušl 16.
Slovenci smo na 36. Pokalu mladosti »zobe pokazali« v dveh disciplinah. Olimpijka Živa Dvoršak si je namreč med članicami s puško, s 3. mestom, priborila edino slovensko odli-čje, v finale moških s pištolo pa sta se uvrstila še 2 Slovenca, Peter Tkalec in Blaž Kunšek. V kvalifikacijah je od Slovencev predvsem Tkalec (po serijah 99, 94, 98, 96, 97, 95) pokazal izstopajoč nastop, ko je s 579 krogi po kvalifikacijah držal peti re-
zultat, po finalu s 95,9 kroga pa izgubil mesto in tekmovanje končal na 6. mestu. Drugi Slovenec v finalu Kunšek je s 576 krogi za las ulovil osmerico najboljših, dosegel je enak rezultat kot svetovni podprvak Andrija Zlatic, tam pa s 97,6 kroga napredoval za 1 mesto in na koncu osvojil 7. mesto. Dobro sta se odrezala tudi mlada slovenska strelca Klemen Tomaševič iz Železnikov in Ormožan Kevin Venta, ki sta s 574 in 573 krogi tekmovanje končala na 9. in 10. mestu. Miklavška strelca Jožeta Kerenčiča Boštjan in Simon Simonič sta s 565 in 561 krogi pristala na 13. in 21. mestu. Juršinski strelci Mirko Moleh ter mladinci Ivan Druzovič, Gregor Vesenjak in David Kekec pa so s 549, 545, 537 in 519 krogi osvojili 38., 45., 49. in 50. mesto. Zmagal je madžarski strelec iz Zalaegerszega Miklos Tatrai, s katerim se naši spo-dnjepodravski strelci redno srečujejo v mednarodni First ligi, s 580 krogi in finalom 100,9 kroga, pred srbskima ostrostrelcema Dimitrijem Grgicem in Damirjem Mikcem s 584 in 579 krogi na 2. in 3. mestu. Med strelkami s pištolo je z dobrim rezultatom 379 krogi 9. mesto
osvojila Petra Dobravec, Ptuj-čanka Majda Raušl in Sevniška mladinka Anuša Kovačič pa sta s 370 in 368 krogi osvojili 16. in 17. mesto. Zmagala je srbska strelka Jasna Šekaric s 384 krogi in finalom 99,1 kroga.
V moški kategoriji s puško je presenetljivo zmagal srbski reprezentant in olimpijec Ne-manja Mirosavljev, ki je po kvalifikacijah s 596 krogi nadoknadil velike štiri kroge prednosti proti svetovnemu prvaku Madžaru Petru Sidiju, ki je v kvalifikacijah dosegel absolutni izkupiček 600 krogov, v finalu pa le skromnih 98,4 kroga, kar je bilo, kljub zajetni prednosti iz kvalifikacij za 0,6 kroga premalo za zmago. Najboljši slovenski strelci, ki so v letošnji sezoni že pokazali nekaj odličnih nastopov, so tokrat nastopali pod svojimi zmožnostmi, še najvišje na 14. mesto pa se je uvrstil Radovljičan Grega Potočnik s 590 krogi. Šest strelcev Robert Markoja, Rajmond Debevec, Tadej Horvat, Željko Moi-čevic, Mitja Černi in Matic Barič je doseglo 589 krogov in osvojilo mesta med 16. in 24. Izstopajoč je predvsem dosežek Ormožana Tadeja Horvata, ki je pokazal odlično formo, škoda
le prve serije s 95 krogi, zaradi katere je ostal brez finalnega nastopa. V preostalih je namreč streljal konstantno dobro z 99, 99, 99, 98 in 99 krogi. Slabše od pričakovanj je nastopil tudi Jan Šumak in s 584 krogi osvojil 37. mesto. Kidričana Uroš Mo-horko in Aleš Pernat sta s 573 in 571 krogi osvojila 56. in 57. mesto, ormoška strelca Rok Šu-mak in Boris Hergula pa sta s 571 in 568 krogi osvojila 58. in 62. mesto. Stiven Vočanec je zaradi tehničnih težav odstopil že na začetku tekmovanja. Ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik je kot četrta najboljša Slovenka med članicami s puško dosegla 386 krogov in osvojila 30. mesto. Kidričanka Teja Sagadin pa je s 374 krogi dosegla 49. rezultat dneva.
Slovenski strelci bodo naslednji konec tedna sezono nadaljevali z domačim odprtim kontrolnim tekmovanjem v Ljubljani, nato pa do konca leta sledi še tretji turnir ligaškega tekmovanja v Ljubljani in zaključek sezone 2012 na Ptuju, ko bo SK Ptuj pripravil tretje odprto kontrolno tekmovanje in drugi memorial Slavka Ivanovica.
Simeon Gonc
Podravje • Zmanjševanje financiranja kmetijskih svetovalnih služb
Svetovalci na vedno večjem prepihu
V začetku tega tedna je bil v Novem mestu že 27. posvet javnih služb kmetijskega svetovanja, ki je bil sicer posvečen vlogi svetovalcev pri izvajanju nove skupne kmetijske politike po letu 2013, dejansko pa se je najbolj vroča razprava odvila okoli financiranja in bodočih nalog kmetijskih svetovalnih služb.
Poročali smo že, da je letos prvi denar za delo kmetijskih svetovalnih služb (KSS) pristojno ministrstvo nakazalo šele v začetku septembra, in kot kaže, je bil to tudi zadnji letošnji priliv, saj naj bi si vedno večji delež denarja svetovalci morali zaslužiti na trgu, s plačljivimi storitvami. Ob nerednem financiranju pa so predstavnike KSS dvignila na noge predvsem stališča programa nalog in okvirnega financiranja, ki ga je za leto 2013 pripravilo kmetijsko ministrstvo kot financer KSS.
Na trgu si morajo zagotoviti 37 % prihodkov
„Predstavljena izhodišča so zelo kritična. Dejstvo je, da je služba že itak v zadnjih letih izgubljala denar, izhodišča ministrstva za 2013 pa nam dodatno zmanjšujejo obseg sredstev za 12,5 odstotka. Leto 2013 je iztekajoče se programsko obdobje, kar pomeni, da ne bo toliko razpisov, kot jih je bilo v preteklosti in to za nas pomeni manj možnosti pridobivanja denarja na trgu, kot zahteva oziroma predvideva ministrstvo. Po mnenju ministrstva naj bi si KSS odslej kar dobrih 37 odstotkov po-
trebnega denarja pridobivala na trgu, sofinanciranje iz ministrstva pa se je skrčilo na slabili 63 odstotkov. Podrobnih izhodišč sicer še nismo dobili, da bi lahko izdelali programe dela po vseh KSS v državi, pričakujemo pa jih v teh dneh," je najprej povedal vodja svetovalnih služb za območje, ki ga pokriva Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Dodal je, da so prisotni svetovalci na posvetu takoj opozorili, da tako velikega tržnega deleža nikakor ne morejo doseči: „Že tako smo v zadnjih štirih letih izgubili tretjino sredstev iz javne blagajne, zdaj naj bi bilo tega denarja še za 12,5 odstotka manj. Resnično ne vemo, kako zagotoviti manjkajoči delež, torej 37 odstotkov v tržni dejavnosti."
Pribožič ob tem še opozarja, da če bo tudi naslednje leto financiranje ministrstva tako neredno oziroma šele proti koncu leta, bo dejansko marsikateri zavod v stečaju: „Dej-stvo je namreč, da banke ne bodo več odobrile kreditov zavodom, ki bodo poslovali negativno. In takih zavodov verjetno letos konec leta ne bo malo."
Poleg tega, kot pravi Pribo-žič, se obseg strokovnega dela prihodnje leto ne zmanjšuje, kvečjemu povečuje, saj se
Vodja svetovalnih služb pri KGZ Ptuj Peter Pribožič: „Dejstvo je, da je služba že itak v zadnjih letih izgubljala denar, izhodišča ministrstva za 2013 pa nam dodatno zmanjšujejo obseg sredstev za 12,5 odstotka."
bodo pripravljali ukrepi nove kmetijske politike za obdobje 2014 do 2020: „Rečeno nam je bilo, da bomo morali okrniti delo z npr. društvi, ker bo zmanjkalo časa in ker to delo tudi ne bo več toliko sofinancirano. Naloge kot so prenos znanja in izvedba ukrepov kmetijske politike bodo prioriteta in to naj bi bilo še plačano. Kakorkoli že, dejstvo je, da s tem obsegom sredstev,
ki nam ga napovedujejo, ne bomo mogli pokriti plač zaposlenih oziroma programa ne bomo mogli izvesti v celoti. V končni fazi pa bodo svetovalne službe konec leta brez mase denarja za plače!"
Na posvetu je bil tudi vrh kmetijskega ministrstva, ki pa se na pripombe in opozorila svetovalcev ni posebej odzval. „Na ministrstvu pač upajo, da bomo naredili vse kot doslej,"
pravi Pribožič, ki se sprašuje, ali so samo strokovne svetovalne službe tiste, ki nosijo breme znižanja javnofinančnega primanjkljaja, ali pa se denar v kmetijskem ministrstvu le prerazporeja drugam ... Pravi tudi, da je 310 kmetijskih svetovalcev v državi že zdaj izjemno obremenjenih, saj morajo opraviti dobesedno vse; izvajati izobraževanja, ukrepe kmetijske politike, od razvoja podeželja, okoljskih ukrepov do investicij, poleg tega pa si prislužiti še denar na trgu za to, da lahko izvajajo javne naloge v državi.
Kritična tudi Naglic
■ —	Vi v
in Zupančič
Kritična do predstavljenih smernic in finančnega okvirja dela svetovalnih služb sta bila na posvetu tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič in vodja sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri KGZS. Zupančič je med drugim povedal: „Ugotoviti je treba, kaj je bilo dobro in kaj ne, kje smo bili učinkoviti in kje bi lahko bili bolj. Treba je opredeliti nove naloge in zagotoviti sredstva za izvajanje. Tistim, ki to službo financirajo, je treba jasno sporočiti, kako je ta služba pomembna. Potrebna sredstva
za delovanje službe res niso majhna, vendar vprašajmo se, v kateri javni službi je denar bolje naložen? Ta služba je vezni člen za črpanje sredstev iz Evropske unije. In kdo bi bil ob nižanju sredstev za delovanje KSS na slabšem? Prepričan sem, da so to manjše kmetije, ki še toliko bolj potrebujejo storitve te javne službe. Smo za prihranek, vendar do neke meje, pod katero ne smemo in ne moremo!"
Tudi Naglič je opozoril, da predviden finančni okvir ni realen in ne bo zadostoval za kakovostno opravljanje storitev za kmete, kritično pa je ocenil tudi spremembe obsega ur za posamezne naloge svetovalcev: „Spremembe po obsegu ur za posamezne naloge ne gredo v pravo smer. Že spremembe obsega ur po nalogah v zadnjih letih kažejo, da namenjamo manj časa spodbujanju dopolnilnega in dodatnega dohodka na kmetijah ter združevanju in povezovanju na podeželju. Pa je vendar delo z društvi na podeželju zelo pomembno in tako mora ostati tudi v naprej, zato bo potrebna temeljita sprememba načina dela. Poenostaviti je treba poročanje o delu, vključiti službo kot vezni člen med uporabniki in znanostjo pri izvedbi uporabnih raziskav, bolj jasno opredeliti prednostne naloge in zožiti njihov nabor."
Naglič je še dodal, da bo tudi za KSS treba po vzoru ostalih javnih služb nujno urediti začasno financiranje, dokler vlada ne potrdi programa dela KSS.
SM
Foto: SM
Ptuj • Posvet predsednikov svetov četrtnih skupnosti
Več reda tudi pri upravljanju z vrtovi
Predsedniki svetov četrtnih skupnosti MO Ptuj so se v polni zasedbi 26. novembra lotili razprave o proračunu 2013, o umeščanju predlogov in pobud četrtnih skupnosti v novi proračun in o upravljanju vrtov, ki ga četrtne skupnosti želijo prenesti na upravo MO Ptuj.
Na posvetu so dali tudi nekaj koristnih predlogov, med drugim o vzpostavitvi redne avtobusne linije z manjšimi avtobusi večkrat na dan do novega rogozniškega pokopališča in Term Ptuj; predvsem je to želja starejših, ki so brez avtomobilov oziroma je vožnja z avtomobili zanje postale že predraga. O tem se bodo v mestni upravi poskušali dogovoriti z manjšimi prevozniki.
Na predlog predsednikov svetov ČS so se najprej lotili upravljanja z vrtovi, področja, ki je v MO Ptuj dokaj neurejeno. Po zdajšnjem odloku, ki je že zelo star, naj bi z vrtovi upravljale četrtne skupnosti, to pa se v praksi ni izvajalo. Ker gre za zelo neurejeno stanje, bo upravljanje z vrtovi treba urediti na novo, začeti pa s pregledom stanja, kar bo potrebna podlaga, da bo tudi oddaja vrtov v bodoče na Ptuju potekala urejeno. Predstavniki ČS so ob tej pri-
ložnosti povedali, da se ne čutijo dovolj sposobne, da bi upravljali z vrtovi, ker nimajo ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Predlagali so, naj upravljanje prevzame uprava MO Ptuj s svojimi službami. Kot je povedal v. d. direktorja uprave MO Ptuj Ivan Vidovič, so njihov predlog sprejeli. Že v kratkem se bodo lotili prenove odloka o oddajanju vrtov v najem, ki je bil sprejet okrog leta 1999, in se dogovorili o tem, katera služba v MO Ptuj bo to upravljala ali pa bodo upravljanje predali podjetju Javne službe. Tako bo upravljanje vrtov v bodoče bolj urejeno, oddajo bodo opravili na osnovi razpisov, prav tako pa bodo poskrbeli za ureditev površin, ki se sedaj uporabljajo za vrtove. Za vrtove bodo ponovno namenili dokaj veliko območje ob Osojnikovi cesti, kjer so še do nedavnega načrtovali gradnjo velikega vrtca, a ga bodo glede na nove načrte zdaj uredili v
Raičevi ulici. Vidovič verjame, da z oddajo vrtov ne bo težav, saj se vedno več ljudi zaveda pomena doma pridelane hrane. Vrtove na občinskih po-
vršinah obdelujejo v ČS Breg - Turnišče (okrog 200), ČS Ljudski vrt (okrog 150) in ČS Center (okrog 200). Pri financiranju ČS v letu
2013 so se pogovarjali o rednem financiranju izdatkov za njihovo delovanje in o investicijah. Kot drugi porabniki bodo tudi četrtne skupnosti za leto 2013 prejele deset odstotkov manj sredstev za materialne izdatke, sredstva za posamezne akcije, kot so srečanje starejših občanov, Veseli december in podobno, pa ostajajo na ravni leta 2012. Uvrstitev pobud četrtnih skupnosti glede izgradnje javne infrastrukture v proračun za
Foto: Črtomir Goznik
Ob Osojnikovi, kjer so še do nedavnega načrtovali gradnjo velikega vrtca, bo ponovno rasla zelenjava.
leto 2013 pa poteka. Pobud je veliko, uvrstiti bo mogoče le najpomembnejše. Za izgradnjo cest in pločnikov bodo poskušali razpisati koncesijo.
Za vse investicije iz proračuna MO Ptuj bo v letu 2013 na voljo pet milijonov evrov. Začela se bo zamenjava obstoječe razsvetljave z led razsvetljavo na celotnem območju Ptuja, z državo pa potekajo tudi intenzivni pogovori o nadaljevanju projekta podtalnice. Ker gre za kohezijska sredstva, se država tega zadeva, zato bo morala nameniti določena sredstva, sicer jih bo treba vračati.
Predstavniki svetov četrtnih skupnosti so se zavzeli tudi za ureditev večjega števila kolesarskih stez. Opozorili so, da občina Markovci dela na projektih za ureditev kolesarske steze okrog jezera, urediti jo namerava do meje z MO Ptuj. To priložnost bi morali izkoristiti tudi Ptujčani in jo urediti na tudi svojem delu jezera. Govorili so tudi o zadnji po-vodnji ter izpostavili izjemno kritične razmere pri Miheli-čevi galeriji, ki jih bodo DEM sanirale, da objekt in širše območje v bodoče v podobnih primerili ne bi bila ogrožena.
MG
Na valovih časa
Piše: Gorazd Dominko • V New Yorku (2.)
Božična norija na Manhattnu
Čeprav nas z Američani loči sto svetlobnih let v značaju, razmišljanju in osnovni ideji o življenju, jih je lepo spoznavati, ne glede se na dejstvo, da si pozabljen, še preden se vzletna pista Johna F. Kennedya ohladi. Živijo hitro, verjamejo v sanje, čakajo na priložnost.
Zdi se, da New York hkrati ljubijo in sovražijo, tako kot pisatelj, ki končuje napet roman in mu je vsebina preblizu, zato jo želi spraviti z mize. In ja, zmoti denar, zahtevane napitnine, ki so v Ameriki način življenja, kot da še niso spoznali, da veliko denarja še ni naredilo velikega človeka, a jim tega zaradi dragega ne-wyorškega življenja verjetno ne gre zameriti. Niti dejstva, da pri geografiji močno šepa-jo in bodo to počeli, vse dokler bo svet zaradi svetovne umetnosti v najširšem pomenu besede, ki ne izvira iz modrosti, pač pa iz srca, prihajal k njim.
New York - kino na prostem
Vse od časov Georgea Wa-shingtona, ki bdi nad množicami japijev na Wall Streetu,
Foto: Gorazd Dominko
Rumeni taksiji bodo kmalu dobil konkurenco, opremljeno s panoramsko streho, USB-vtičnicami in celo osvežilniki zraka.
se vanj zgrinjajo vsi, ki si ne želijo oditi v svet, saj naj bi ta prišel k njim. »Če že razmišljaš, razmišljaj na veliko!« je ena od bistrih izjav poslovneža Donalda Trumpa, lokalpa-triota z Manhattna, ki je ponosen na svojo stolpnico Trump Tower z 68 nadstropji na 5. aveniji, in na Trump Place s 6 tisoč stanovanjskimi enotami ob reki Hudson, na obrežju katere se, vsaj v filmih, ki danes kapljajo iz naših kinotek, dogajajo sprevrženi in kruti zločini. Od nekdaj nas privlačijo, očitno tako zelo, da so iznajdljivi organizatorji poslovanja v turizmu uredili vodene oglede po poteh ne-wyorškega »kriminala«, Seksa v mestu, Hudičevk v Pradi in kar je še takega.
A ni treba oditi daleč, da bi bil človek del sedme umetnosti. Le streljaj od prizorišča terorističnega napada 11. septembra 2001 je ujeti gasilce na eni od svojih vaj, ki bodo ovekovečene na filmskem traku; vzdušje, čustvo, gibanje, drama so tako veliki, da bi si mislil, da se odpravljajo še enkrat več rešit svet pred ognjenimi zublji.
Gay je OK!
Skulptura Gay Liberation Monument Georgea Segala je poklon gejevskim gibanjem, ki so pripeljala do detabuiza-cije homoseksualnosti v New Yorku in svetu. Danes spremljamo njihove zgodbe brez klišejskih floskul, verjetno tudi zaradi prve parade ponosa v New Yorku leta 1969, ki je bila odgovor na policijsko nasilje nad »drugačnimi«,v baru Stonewall na ulici Christopher street. Odtlej je preteklo precej vode in New York je postal šesta zvezna država v ZdA, kjer so dovoljene poroke med istospolnimi pari. Doslej so bile dovoljene
Foto: Gorazd Dominko
Italijanska četrt z božično okrancljanimi pogrinjki kriči po pozornosti, vsaj tako kot vsak, ki skuša poravnati račun v eni od tamkajšnjih številnih, pregrešno dragih restavracijah.
Foto: Gorazd Dominko
Z dovoljenjem ali brez, razlogov za veselje je bilo v gejevski četrti Chelsea vedno dovolj, ulice New Yorka pa že od nekdaj medse sprejemajo fante v visokih petkah, s pretirano oblikovanimi obrvmi.
Foto: Gorazd Dominko
Brooklynski most povezuje nebotičnike in vrveže natrpanega spodnjega Manhattna z umirjeno sosesko v Brooklynu, ki je nanj zelo ponosna.
v Massachusettsu, Vermon-tu, Iowi, Connecticutu in Mainu. Kmalu naj bi postale dovoljene tudi v državi New Hampshire. A z dovoljenjem ali brez, razlogov za veselje je bilo v gejevski četrti Chelsea vedno dovolj, ulice New Yorka pa že od nekdaj medse sprejemajo fante v visokih petkah, s pretirano oblikovanimi obrvmi.
Brooklynski most -družinski projekt
Mnogi menijo, da je Brooklynski most najlepši na svetu in zmagoslavje tehnologije in estetike so na filmski trak prenesli številni režiserji, na papir številni scenaristi, v verze pa Walt Whitman in
Hart Crane. Glavni arhitekt John Augustus Roebling si je med gradnjo zdrobil stopalo in kmalu umrl zaradi gangrene, delo je nadaljeval njegov sin Washington. Zaradi dela pod vodo je dobil dekom-presijsko bolezen in odtlej gradnjo opazoval od daleč. Most, ki je povezal nebotičnike in vrveže natrpanega spodnjega Manhattna z umirjeno sosesko v Brooklynu, je ob koncu gradnje nadzorovala Washingtonova žena Emily Warren, dokončan je bil leta 1883. Spominske plošče na obeh koncih sprehajališča so posvečene Roeblingom in dvajsetim delavcem, ki so umrli v podvodnih zabojih med gradnjo mostu.
Prihodnjič: Božični Dunaj
Torek, 4. december Danes goduje Barbara.
Danes je svetovni dan invalidov.
1642 je umrl francoski general in državnik vojvoda Richelieu - Armand-Jean du Plessis, ki je zagotovil Franciji prevlado v Evropi. 1795 se je rodil britanski zgodovinar in esejist Thomas Carlyle, ki je zaslovel z delom Francoska revolucija in opozoril na veliko nasprotje med bedo in izobiljem svojega časa.
1866 se je rodil Vasilij Kandinski, ruski slikar in utemeljitelj abstraktnega slikarstva.
1875 se je rodil avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Napisal je Devin-ske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko liriko.
1892 se je rodil španski diktator general Fracisco Franco Bahamon-de. Na oblasti je bil 36 let, do smrti 20. novembra 1975. 1922 se je rodil francoski filmski igralec Gerard Philippe. Sreda, 5. december
Danes goduje Savo, danes je Miklavžev večer.
1484 je papež Inocencij VIII. potrdil papeško inkvizicijo. 1766 je James Cristie starejši v dražbeni hali Pall Mall v Londonu izvedel prvo dražbo v zgodovini slovite londonske družbe Christie's. 1782 je britanski kralj Jurij II. priznal ameriško neodvisnost. 1890 se je rodil ameriški režiser Fritz Lang. Umrl je leta 1976. 1901 se je rodil nemški fizik in filozof Werner Heisenberg. Leta 1925 je odkril način za formulacijo kvantne mehanike v matricah, tako imenovano matrično mehaniko.
1933 je ameriški kongres ukinil prohibicijo, ki so jo razglasili leta 1920.
1946 so izbrali New York za stalni sedež OZN. Četrtek, 6. decembra Danes goduje Miklavž.
1778 se je rodil francoski kemik Joseph Louis Gay-Lussac. Raziskoval je vedenje plinov in odkril po njem imenovana Gay-Lusscova zakona.
1805 je umrl francoski genij za mehaniko Nicolas-Jacques Conte, ki je razvil metodo, po kateri se danes izdelujejo »navadne« svinčnike. 1805 se je rodil francoski iluzionist Jean-Eugene Robert-Houdin, ki velja za očeta sodobnega iluzionizma.
1808 se je rodil emir Mascare Abdelkader, muslimanski vojaški in verski voditelj, ki je utemeljil alžirsko državo in v devetnajstem stoletju Alžirce vodil v boju proti Francozom. 1912 so dobili Kitajci volilno pravico.
1921 sta Velika Britanija in Irska podpisali sporazum, s katerim je bila ustanovljena Svobodna država Irska s statusom dominiona. Petek, 7. december Danes goduje Ambrož.
Danes je mednarodni dan civilnega letalstva. 43 p. n. št. so umorili Marka Tulija Cicera, rimskega državnika in govornika, ki je do popolnosti razvil obliko in izraz latinskega jezika. 1484 je izdal papež Inocenc VIII. bulo, v kateri je ugotovil, da čarovništvo obstaja in dal inkvizitorjem proste roke pri njegovem preganjanju.
1598 se je rodil se je italijanski slikar, kipar in stavbenik Giovanni Lorenzo Bernini. Med njegovimi deli so cerkve, kolonade sv. Petra, oltarji, nagrobniki, kipi, vodnjaki itd.
1785 je avstrijski cesar Jožef II. objavil pismo, znano kot prostozidarski patent. Z njim je imenoval prostozidarstvo za sleparstvo. 1817 je umrl angleški admiral William Bligh, ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil slovit upor. 1863 se je rodil italijanski komponist Pietro Mascagni. 1917 so ZDA napovedale vojno Avstro-Ogrski. Sobota, 8. december Danes goduje Marija.
1861	se je rodil Georges Melies, pionir in avtor prvih pripovednih igranih filmov.
1862	se je rodil francoski komediograf Georges Feydeau, mojster vodvilske komedije; najslavnejša je Dama iz Maxima.
1865 se je rodil največji finski skladatelj Jan Sibelius, mojster finske narodne šole.
1894 se je rodil ameriški risar stripov Elzie Segar, avtor Popaja.
1939 je papež dovolil kitajskim kristjanom, da so se udeleževali
obredov v spomin na Konfucija in častili prednike.
1954 so se dogovorili o srbohrvaškem jeziku srbskih in hrvaških
književnikov.
1980 je bil v New Yorku ustreljen nekdanji član popularnih Beatlov John Lennon.
Nedelja, 9. december
Danes goduje Valerija.
Danes je mednarodni dan boja proti korupciji. 1868 se je rodil v Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini slovenski biolog Ivan Regen, ki velja za začetnika nove metode in smeri v eksperimentalni biologiji.
1871	se je rodil na Igu pri Ljubljani slovenski naturalistični pisatelj Fran Govekar.
1945 so pri mestu Nag Hamadi v Egiptu odkrili knjižnico gnostičnih rokopisov.
1961 je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose z Albanijo. Ponedeljek, 10. december Danes goduje Smiljan.
Danes je dan človekovih pravic.
1520 je nemški reformator Martin Luther v Wittenbergu javno sežgal bulo, s katero mu je papež zagrozil z izobčenjem. 1822 se je rodil francoski skladatelj, organist in glasbeni pedagog Cezar Auguste Franck.
1845 je inženir Thompson v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike.
1848 je bil princ Louis Napoleon, nečak velikega Korzičana, izvoljen za predsednika francoske republike. Po drugem plebiscitu leta 1852 se je oklical za kralja.
1872	se je rodil nemški psiholog in filozof Ludwig Klages, ki se je uveljavil predvsem na področju karakterologije in je utemeljil sodobno grafologijo.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kalčki, poganjki, pomemben vir odpornosti in moči
Zima je torej pred vrati, prve snežinke smo letos tudi že videli. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bila jesen topla, zato na vrtu zelenjave sicer še ne manjka. A bodo prišli tedni, ko bo premrzlo, premokro, da bi šli na vrt, ali pa nam bo (to si verjetno mnogi tudi želimo) sneg prekril naš vrt. Takrat sveže zelenjave pravzaprav ni. O tem, ali je zelenjava v trgovinah res sveža, bi se lahko pogovarjali. Zakaj si ne bi nekaj vitaminčkov pridelali tudi sami kar doma v kuhinji. Kitajci in drugi azijski narodi so že pred več kot 3000 leti spoznali moč narave, ki se skriva v kalečih semenih. Kalčke si danes z malo denarja lahko pridelamo tudi sami.
Kalčki so največ, kar nam lahko nudi narava
Seme je rastlina v malem, v seme rastlina vloži vse, kar zmore, sončno energijo, energijo zemlje in svojo moč in vitalnost. V semenu je shranjena zaloga hrane, vitaminov, mineralov, encimov in vsega ostalega, kar je za mlado rastlinico potrebno, da zraste in prične skrbeti sama zase. Te snovi niso namenjene samo njeni prehrani, ampak tudi zaščiti pred vsem slabim, s čimer se utegne na poti od semena do prvih pravih listov srečati, vremenu, boleznim, škodljivcem ...
Uživanje semena ni nič novega in je poznano prav vsem narodom, spomnimo se samo na pomen kruha nekoč. Danes so mnogi že tako polni vsega, da jim kruh ne pomeni ničesar. Tudi samo seme skriva in nam nudi veliko dobrega, a seme je do kaljenja mlade rastlinice samo konzervirana hrana, številne koristne snovi se sprostijo šele, ko rastlinica prične kaliti. Ker pa jih mladika porabi, jih je seveda z rastjo rastline vedno manj, zato je za naše zdravje ravno trenutek kaljenja - kalček najbolj dragocen in nam takšen majhen kaleč lahko nudi koncentrat vsega, kar nam nudijo kasneje iste rastline. Mogoče pa bo ta izraz zanimiv tudi za vse tiste, ki menijo, da lahko vse za zdravje dobimo iz različnih stisnjenk, koncentratov, tako danes nekateri
Zelena kreša je tudi lep zimski okras.
zamaskirajo enostavno besedo tablete, da je ne prepoznamo in smo veseli, koliko smo z uživanjem le-teh naredili za svoje zdravje. Ne pozabite pa, koliko papirja, plastike, energije je bilo potrebno za nastanek takšnih »koncentriranih« vitaminov in mineralov - saj je bilo potrebno naravne rastline nabrati, stisniti, izsušiti, obogatiti z nosilci in lepili, nato zaviti v lepe ovojčke, pripeljati daleč do skladišč, nato trgovin, da pridejo do nas. Saj je tudi za pridelavo semena za kalčke potrebno nekaj energije, tudi spakirano je danes v lepe ovojčke, ki se bleščijo, vendar lahko nekatera semena, kot so semena žit, ajde, stročnic ., pridelamo tudi sami in prihranimo naravi tudi obremenitev, ki jo prinaša vsako pakiranje in prodaja semena.
Kreša, rukola in božično žito
Foto: Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 20.
MLEKO in mlečni izdelki so izredno pomembna vsakdanja hrana v vseh življenjskih obdobjih. Mleko vsebuje vsa za življenje pomembna hranila in ga imamo za idealno hrano. Mleko so kot zdravilo cenili že v Hipokratovih časih in priporočali njegovo uživanje pri zdravljenju številnih bolezni in za krepitev organizma. Egipčanska kraljica Kleopatra se je redno kopala v mleku, prepričana, da na ta način ohranja svojo lepoto in mladostni videz.
Mnogi izmed nas si danes ne znamo zamisliti dneva brez mleka in mlečnih izdelkov v prehrani. Ponudba izdelkov je zelo raznolika: mleko (polnomastno, obrano, brez laktoze, obogateno z vitamini in minerali ...), jogurti, kislo mleko, kefir, pinjenec, maslo, številni siri, sirotka ... Večinoma uživamo kravje mleko, izjemoma tudi mleko drugih živali (ovce, koze), ki se po sestavi in hranilnih snoveh nekoliko razlikujejo. Mleko in mlečne izdelke v največji meri zaužijemo nepredelane, uporabljamo pa jih tudi za pripravo različnih jedi, slanih in sladkih, v vsakdanji in vrhunski kuhinji.
Odnos do mleka človek pridobi že v otroškem obdobju. Ali bo nekdo pil mleko ali ne, je odvisno od številnih dejavnikov: genetskih, subjektivnih in bioloških. Posameznik se bo na mleko odzval na osnovi svojih nagnjenj in osebnih zaznav in pričakovanj. Dojenje je zelo pomembno za poznejšo priljubljenost mleka. Biološka vpliva, ki zavirata pitje mleka, sta pomanjkanje encima laktaze in alergija na mlečne be-
ljakovine.
Mleko vsebuje preko 200 sestavin, katerih količine se spreminjajo in so odvisne od številnih dejavnikov (pasma, krma, podnebje, zdravstveno stanje živali ...). Najvišji odstotek v mleku zavzema voda, preko 80 %, sledijo ji energijsko pomembna hranila, mlečne beljakovine, mlečne maščobe, mlečni sladkor, vitamini, minerali, encimi in številne druge spojine. Mleko je sestavni del številnih priporočenih diet ob različnih boleznih. Je nepogrešljiv vir kalcija za nosečnice, doječe mamice in bolnike z osteoporo-zo. Fermentirano mleko, jogurt, kislo mleko in pinjenec vsebujejo različne mlečnokislinske bakterije (laktobacile). Uživanje teh spodbudi rast laktobacilov tudi v našem črevesju. S pomočjo teh »dobrih bakterij« naše telo lažje prebavi zaužito hrano.
Nekatere zdravilne učinkovine iz mleka so našle svoje mesto v številnih prehranskih dopolnilih. Najbolj znani so izdelki, ki vsebujejo prav laktobacile, poznamo jih po imenu probiotiki. Na slovenskem trgu je registrirano tudi zdravilo, ki vsebuje probiotike, kar potrjuje njihovo učinkovitost. Izdelke s probiotiki svetujemo pri različnih težavah s prebavo, pri napenjanju, pri driskah in zaprtju, ob pogosti uporabi antibiotikov za ohranjanje zdrave črevesne flore ter pri ponavljajočih se vaginalnih infekcijah, lokalno (vaginalne tablete) ali sistemsko (tablete ali kapsule). Mlečni sladkor ali laktozo svetujemo pri dojenčkih ob zaprtju (1-2 žlički v prvi jutranji obrok). Mlečna belja-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
kovina kazein v pripravku proti stresu kaže dobre učinke. V zimskih mesecih se poveča povpraševanje po izdelkih iz kolostru-ma. To je uprašeno prvo mleko krav po porodu, ki je zelo bogato z imunoglobulini, ki krepijo imunski sistem. Za otroke je na voljo v obliki žvečljivih tablet prijetnega okusa po sadju ali čokoladi, odraslim so namenjene kapsule. Sirotka, ki nastane pri predelavi mleka v sir, je v lekarnah na voljo v fermentirani tekoči obliki in v obliki granulata. Vsebuje visok odstotek mlečne kisline, ki aktivira in regulira presnovo. Zagotavlja tudi idealno okolje za razvoj koristne črevesne flore. Pomaga pri čiščenju telesa in razkisanju, koristi tudi okuženim z glivico Candido albicans. Za vse ljubitelje mleka, ki imajo težave s prebavo mlečnih izdelkov (laktozna intoleranca), je na voljo izdelek, ki vsebuje encim laktazo, v obliki tablet.
NAMIG: Naj ne mine dan brez mlečnega obroka v vaši prehrani!
Mirjana Dunjič Lapuh,
mag. farm.
Najenostavnejši kalčki zrastejo na kuhinjskem oknu
Mnogim se zdi nakaljevanje semena zelo zapleten postopek, ki se ga ne želijo lotiti. A najenostavnejši način je setev vrtne kreše ali rukole, pa tudi žit, na okenskih policah. Vzamemo lahko plitve posode, podstavke, lahko pa tudi lončke in jih napolnimo z mešanico zemlje in peska. Nato posejemo omenjeno seme, ki ga kupimo v trgovinah, žita pa lahko dobimo tudi na kmetijah ali pridelamo sami na vrtu. Da se znebimo nadležne lupinice semena, ki rada ostane na ka-lečih rastlinah, seme nekoliko bolj na debelo, kot smo navajeni, pokrijemo z zemljo. Kar dober centimeter ali dva zemlje nasujemo na našo setev. Ker smo posejali zelo gosto, tako, da se semena skoraj dotikajo med seboj, bodo kljub vsemu vzkalila. Res pa je, da bo trajalo kakšen dan več.
Setev zalijemo, same posode do vznika rastlin zavijem v folijo za živila, tako je lažje ohraniti vlago, in damo nekam na toplo. V tem trenutku svetloba še ni potrebna, zaželeno pa je, da je temperatura okoli 25 oC. Ne pretiravati, ker višje temperature spet upočasnijo potek kaljenja. Takoj ko se površina zemlje zgane, pa damo setev na svetlo. Le tako se bodo sprostile prav vse koristne snovi iz semena v mlado rastlinico.
Kreša je tako običajno primerna za rezanje že pet do sedem dni po setvi. Vsaj meni se zdi lažje pridelati krešine kalčke tako, saj je v semenu veliko sluzi, ki jo je v začetku kar tečno izpirati, če gojimo kalčke v klasičnih kalilnikih za kalčke. V tem primeru seme najprej dobro operemo s čisto vodo in ga damo kar takoj v kalilnik. Ker se močno sluzi, naj seme ne prekrije dna posode za nakaljevanje, da bo izpiranje sluzi lažje. Seme spiramo dvakrat dnevno, kalčki pa so primerni za uporabo v 5 do 6 dneh.
Namesto v ločke v zemljo jo lahko sejemo tudi na večkrat preganjene in namočene papirnate brisače, vendar je zoprna luščina semena, ki rada ostaja na rastlinicah. Setev v zemljo, ki je ni potrebno veliko, le dva do tri centimetre in še dodatna dva za pokrivanje semena, pa je najenostavnejša, odpadejo težave s sluzenjem semena in nadležnimi semenskimi lupinicami. Rastlinice, ki nastavijo prvi pravi list, preprosto porežemo s škarjicami, jih dodamo namazom, solatam ali pohrustamo kar tako.
Nekoliko dalje kali in raste rukola, nekje po 14 dnevih pa je že primerna za rezanje.
Kaljenje pšenice v zemlji traja dalje, saj je se-jana uporabna predvsem za sočenje sokov. Zato sicer že izgubimo tisti začetni boom vseh koristnih snovi, saj počakamo, da setev lepo ozeleni, a koristnih snovi za nas ostane vseeno kar veliko.
Zelo zabavno je sejanje kreše, rukole ali pšenice z otroki. Pridelovanje kalčkov nam pozimi nudi tako zabavo skupaj z otroki kakor tudi veliko koristnega za naše zdravje. Setev ponavljamo enkrat na teden, saj so najbolj koristne, pa tudi najbolj okusne res mlade rastlinice. Zato moramo poskrbeti, da nam jih nikoli ne zmanjka.
Uporaba kreše
Kreša in rukola sodita med križnice, zato imata številne koristne snovi, ne samo vitamine in minerale. Pred kratkim sem pisala o redkvi, kako pomembna je ravno v času, ko nas pestijo prehladi. Tudi kreša in rukola vsebujeta te snovi. Kljub temu da je količina zelenih lističev, ki jih pojemo, res skoraj zanemarljiva, verjemite, da je v njih dobrota narave koncentrirana. Vsebuje veliko gorčičnega olja, veliko vitamina C, pa še vitamine A, B1 in B2, niacin in vitamin D. Poleg tega pa so v krešinih kalčkih še kalij, kalcij, jod, železo, fosfor in številni encimi, hormoni in antioksidanti.
Krešine kalčke dodamo vsem zimskim svežim solatam, potresemo jih na narezke namesto dragih oliv ali kaper, dodamo sirnim namazom, lahko pa jih potresemo tudi po krompirju v oblicah ali praženemu krompirju in celo po praženih jajčkih.
Ne pozabite, prva dva datuma za setev božičnega žita sta 4. in 8. december, ta dva pa sta v tem tednu. Tudi božično žito lahko porežemo, zelenje pa porabimo predvsem za presne sokove, dodamo ga različnemu sadju.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Setev kreše je lahko tudi druženje z otroki, saj so le-ti nad takimi aktivnostmi navdušeni.
S svetovne
glasbene
scene
Na sam kulturni praznik,8. februarja, prihodnje leto bo v ljubljanski Hali Tivoli nastopil legendarni angleški kitarist Slash. Saul Hudson bolj znan kot Slash se je rodil 23. julija 1965 v Hampsteadu v bližini Londona. Svetovno slavo mu je prineslo igranje v popularni zasedbi Guns N' Roses. Po odhodu iz skupine Guns N' Roses je nastopal z različnimi zasedbami, nazadnje z zasedbo Velvet Revolver. Ljubljano bo obiskal skupaj z Mylesom Kennedyjem in skupino The Conspirators v sklopu velike svetovne turneje, na kateri predstavlja svoj drugi samostojni studijski album Apocalyptic Love.
®®®
Med letošnjimi nominiran-ci za nagrado Osebnost leta 2012, ki jo vsako leto podeljuje znani ameriški časopis Time, so tudi tri članice kontroverzne ruske punk zasedbe Pussy Riot Yekaterina Samutsevich, Ma-
p

rtv
Slash
http://www.afd100.com/media/images/bg-bw-slash-stage-r1.jpg
ria Alyokhina in Nadezhda Tolokonnikova. V uredništvu omenjenega časopisa so v obrazložitvi nominacije zapisali, da so dekleta plačala nesorazmerno visoko ceno zgolj zaradi provokativnega izražanja svojih političnih stališč. Med ostalimi nominiranci so še predsedniki ZDA Barack Obama, Egipta Mohamed Morsi in Sirije Bashar al Asad, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ameriški plavalec Michael Phepls in mlada Pakistanka Malala Jusufzai, ki so jo talibani težko ranili, borila pa se je za pravico otrok do
izobraževanja.
®®®
Drugi studijski album »21« pevke Adele še naprej ruši prodajne rekorde. Po podatkih podjetja Nielsen SoundScan
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1. DIAMONDS - RIHANNA DIE YOUNG - KE$HA ONE MORE NIGHT - MAROON 5
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
TROUBLEMAKER - OLLY MURS FT FLO RIDA
, SOMETHING NEW - GIRLS ALOUD 3. LITTLE THINGS - ONE DIRECTION
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SKYFALL - ADELE
je prodaja albuma že presegla magično mejo desetih milijonov. Album »21« je Adele izdala 24. januarja 2011, na njem pa najdemo tri velike svetovne uspešnice Rolling In The Deep, Someone Like You in Set Fire to the Rain. To pa ni prvi album, ki mu je letos uspelo preseči magično mejo 10 milijonov, pred Adele je to že uspelo zasedbi Linkin Park z albumom Hybrid Theory in Usherjevemu albumu z naslovom Confessions.
®®®
Chris Martin, frontman zasedbe Coldplay, je pred dnevi na koncertu v avstralskem Brisbeanu naznanil, da je bil to njihov zadnji stadionski koncert in da se nameravajo na velike svetovne glasbene odre vrniti šele čez tri leta. Omenjena novica je presenetila mnoge, saj so imeli v zaključku svoje aktualne svetovne koncertne turneje planirane še tri koncerte v ZDA. Za njihove oboževalce pa je kaj kmalu sledila tolažilna novica, saj bodo člani zasedbe Coldplay in raper Jay-Z združili svoje moči in nastopili na novoletnem koncertu v Barclays centru v New Yorku.
®@®
Južnokorejska glasbena senzacija PSY še naprej osvaja svet in podira številne rekorde. Videospot za njegovo super uspešnico Gangnam Style je tako doživel največjo število ogledov na You Tubu v vsej
zgodovini tega portala. Omenjeni videospot si je od julija do danes ogledalo že neverjetnih 815 milijonov ljudi. Pred tem je na You Tubu kraljeval Justin Biber in videospot za skladbo Baby, ki je zabeležila 800 milijonov ogledov.
Po pisanju časopisa Rolling Stone naj bi prihodnje leto pričeli snemati biografski film o Michaelu Hutchencu, pokojnem pevcu nedavno razpadle avstralske zasedbe INXS. Film bo nosil naslov Two Worlds Colliding (Trk dveh svetov) in bo temeljil na knjigi Just a Man - The Real Michael Hutchence (Samo človek - Resnični Michael Hutchence), ki sta jo napisali njegova sestra Tina in mati Patricia. Sam naslov filma je del teksta skladbe Never Tear Us Apart, ki sodi med največje uspešnice skupine INXS. Michael Hutchence je 22. novembra leta 1997 v Sydneyju v hotelski sobi storil samomor. Preostali člani zasedbe pa so prejšnji mesec uradno potrdili, da se umikajo s svetovne glasbene scene. Skupina INXS je bila ustanovljena leta 1977 v Perthu, v vseh teh letih so po celem svetu prodali več kot 30 milijonov albumov, kar s šestimi pa so se uspeli uvrstiti med prvih 10 na britanski glasbeni lestvici. Največji uspeh pa so dosegli z albumom Kick, ki so ga izdali leta 1987 in se je prodal v več kot 10-milijonski nakladi.
®@®
Popularni ameriški raper 50 Cent je izkazal svojo podporo žrtvam orkana Sandy, ki je prizadel New Yorka na tak način, da jim je stregel hrano ob prazniku Dan zahvalnih na Manhattnu. 50 Cent del svojega denarja prispeva dobrodelnim organizacijam, ki zbirajo sredstva za pomoč lačnim. Podpori žrtvam orkana Sandy so se pridružili tudi Rihanna, Lady Gaga, Ben Stiller, Alec Baldwin in Kelly Osbourne.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Vedeževalci, 2. del
Megla se prodaja in je bila od nekdaj najbolj iskano ter cenjeno blago. In človeštvo jo brez kančka dvoma kupuje. Zato, ker nam obljublja vse, kar si želimo, pa četudi je nemogoče.
Šarlatan vas bo prepričal, da vam je usoda vnaprej določena in je tako ali tako ne morete spremeniti, v isti sapi pa vam bo v zameno za olajšano denarnico zatrdil, da vam jo lahko razkrije s pomočjo kart, kristalov in kurjih kosti. Neumno vprašanje, vendar, v čem je smisel spoznavanja tako imenovane usode, če je tako ne moremo spremeniti?
Ne vem, vendar prerokov to ne ustavi. Ne samo, da vam je usoda že zapisana, poučili vas bodo celo, da je odvisna od vašega imena, datuma rojstva, čarobne numerološke številke ter celo konstelacije daljnih zvezd in planetov. Ne nasedajte. Če vas že hoče kdaj kak v kaj prepričati, bodite hladni. Marsikaj o sebi namreč ljudje povedo vedeževalcem, ne da bi sploh vedeli. Z obleko, ki jo nosijo, z morebitnim poročnim prstanom ter podobnimi detajli in seveda z govorico telesa. Še najmanjši nezaveden nasmeh, ko šarlatan potipa v pravo smer, vedeževalcu sporoča, naj v tej smeri tudi nadaljuje. Vse to so drobni smerokazi, ki lahko povedo veliko. Premiki oči, geste, poza, dihanje, ustnice ... Nešteto je faktorjev, kako prebrati človeka in prav noben nima nič s kakršnokoli usodo, še manj z magično močjo igralnih kart.
Prav toliko je popularna vera v duhove in pogovarjanje z mrtvimi. Spet klasičen primer hladnega branja, ugibanja. Vprašati se moramo namreč eno samo zelo pomembno vprašanje. Zakaj tisti, ki se pogovarjajo z mrtvimi, nenehno sprašujejo? Mar ne bi pričakovali, da bo duh jasno povedal, kar ima povedati? Na primer, tisto je moja hčerka, tamle, v drugi vrsti, oporoka pa je shranjena v skritem sefu za knjigami. Mimogrede, koda sefa je ta in ta ... Ne, tega nikdar ne slišimo. Duhovi namreč očitno dajejo samo namige in imajo vse preveč časa. Tako šarlatanu kvečjemu prišepnejo črko B, ki se potem lahko navezuje na ime duha, na osebo, s katero se želi pogovarjati, na sorodnika v prvem, drugem ali tretjem kolenu, na prijatelja, otroka in tako naprej. Pa preden pozabim; duhovi nas vsakič razveselijo z izjemnimi sporočili, kot je recimo "rada vas imam in v nebesih je čudovito", saj bi brez tega le stežka preživeli.
Česa uporabnega od teh ljudi nikdar ne dobimo. Že, že, da smo jim lahko hvaležni za jasen vpogled v prihodnost ter zahtevne in drage obrede, ki jih izvajajo, da nas rešijo temnih urokov, ki so krivi za življenjske nesreče in tegobe tega sveta, ampak to je tudi vse. Nihče izmed njih še namreč ni odkril nahajališča nafte ali rudnika dragocenih rudnin. Noben še ni napovedal terorističnega napada in rešil ljudi. Seveda ne. Pa vendar se po vsakem takem dogodku najdejo množice ljudi, ki trdijo, da so ga pred ne vem kolikimi leti napovedali. In sledijo jim še večje množice, ki to trdno verjamejo. Najdejo celo Nostradamusa in glasno poudarjajo, da je že on napovedal vse te grozote ter da so njegove prerokbe povsem jasne in nedvoumne.
A tako? Če so tako nedvoumne, me prav zanima, zakaj jih odkrijejo šele po vsakem dogodku? Odgovor je preprost, ampak goreči verniki ga tako ali tako ne bodo sprejeli za nič. Vse te prerokbe so strašno splošne in veliko lažje je najti način, kako povezati dejstva že preteklega dogodka (ko je vse že znano) z zapisanim kot pa iz tistih nebuloz dejansko kaj napovedati.
Pa še to je . človek bi pomislil, da bi z vsemi izjemnimi preroškimi močmi vsaj en vedeževalec tu in tam zadel na loteriji. Pa se to ne zgodi. Sicer si hitro stopijo v bran in zatrdijo, da je to zloraba moči, vendar bi bilo tako zelo narobe, če bi dobiček dali na primer za lačne otroke? Hm ... potem pa jagenjčki obmolknejo.
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	TRY - PINK
3.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
4.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABI EMELI SANDE
5.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
6.	SKYFALL - ADELE
7.	GANGNAM STYLE - PSY
8.	SOME NIGHTS - fun.
9.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNi
10.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
11.	DOOM AND GLOOM - THE ROLL» STONES
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
krompirjev golaž, hrenovke SREDA
zelenjavni ali mesni zavitek (ali oboje), solata ČETRTEK
kisla repa s smetano, zabeljen fižol PETEK
ajdova kaša z gobovo omako, zelena solata SOBOTA
kuhano meso iz razsola, krompirjeva solata NEDELJA
kremna juha iz brokolija, goveji zvitki v omaki, njoki, solata
PONEDELJEK
mesno-zelenjavna enolončnica, carski praženec, jabolčni kompot
Goveji zvitki v omaki
Sestavine (za 4 osebe): 4 goveji zrezki, 4 rezine šunke, 4 rezine sira, gorčica, sol, poper, čebula, strt česen, por, paradižnikova mezga, jušna kocka, rdeče vino.
Goveje zrezke solimo (previdno, ker so slani tudi šunka, gorčica in omaka!) in popramo ter namažemo z gorčico. Na zrezke položimo rezino šunke in sira, jih zvijemo in spnemo z zobotrebci
(lahko tudi povežemo z vrvico). Popečemo jih na malo maščobe z vseh strani in odstranimo iz ponve. Na maščobi in soku, ki je ostal od zrezkov, popražimo čebulo, dodamo strt česen, malo paradižnikove mezge, na kolobarje narezan por, prilijemo osnovo za omake (iz jušne kocke) ter rdeče vino. Omake naj bo kar precej - za štiri osebe okrog 400 ml osnove in 300 ml vina. Počakamo, da zavre. Pečico že prej segrejemo na 200 stopinj Celzija. Zvitke zložimo v pekač, prilijemo omako. Pečemo dobro uro. Nato iz omake odstranimo zvitke, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom, po okusu še začinimo s poprom, zvitke preložimo nazaj v pekač in pustimo nekaj časa na toplem, da se prepojijo z omako.
Zelenjavni in mesni zavitek
Sestavine: listnato testo (2 kosa); zelenjavni nadev: poljubna zamrznjena ali sveža zelenjava, začimbe (sol, poper, bazilika); mesni nadev: mešano mleto meso, čebula, česen, začimbe (sol, poper).
Svežo zelenjavo narežemo na kocke in podušimo na nekoliko olja. Solimo, popramo, potresemo z baziliko. (Tudi zamrznjeno zelenjavo podušimo, solimo, popramo in potresemo z baziliko.) Ohladimo. Listnato testo razvaljamo, potresemo z zelenjavo in zvijemo. Za mesni nadev popražimo na olju čebulo, primešamo mleto meso in česen ter popražimo in podušimo. Po okusu solimo in popramo. Ohladimo in potresemo po razvaljanem listnatem testu. Oba zavitka večkrat prebodemo z vilicami in pečemo, da dobita zlato rjavo barvo. Postrežemo s solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
NERAZUMLJIVO
»Žena, ali bi ti obula čevlje, če
ne bi imela nog?«
»Kakšno trapasto vprašanje
pa je to? Seveda jih ne bi!«
»Zakaj pa potem vsak dan
oblačiš modrček?«
©©©
POSODA
Zakonca v antičnem muzeju. Mož zagleda kip metalca diska in reče ženi:
»No, vidiš, že od nekdaj moški
niso marali pomivati posode!« ©©©
POROČNA NOČ
Na poročno noč je v hotelski sobi zazvonil telefon in ženin je nejevoljno rekel: »Ne, draga tašča, vaši hčeri se ni še nič zgodili. In se ji tudi ne
bo, če boste še klicarili!« ©©©
NEZNANI MOŠKI »Je tvoj mož že kdaj v spalnici v omari odkril neznanega moškega?«
»Še nikoli! Doslej je še vse poznal!«
©©© BREZ BESED
»Kaj ti je rekla žena, ko si šele tik pred svitom primajal domov?«
»Čisto nič! Tista dva zoba pa
sem si tako in tako hotel izpuliti.«
©©© DVE NOVICI
Parček tik pred poroko obišče zdravnika. Naslednji dan se mladenič vrne po izvide. »Za vas imam dve novici: slabo in dobro,« reče zdravnik. »Kakšni novici?« »Slaba je ta, da ima vaše dekle triper, dobra pa je, da ga ni dobila od vas.«
©©©
PRIJAZEN POGLED »Koliko fotografij pa naj izdelam?« je fotograf vprašal moža, ki je spremljal svojo ženo. »Nobene!« je odgovoril mož. »Zakaj pa sta prišla potem k meni?«
»Po mnogih letih sem si zaželel
videti ženin prijazen pogled!« ©©©
NEOTESANEC Soproga razlaga sodniku: »Hočem se ločiti od tega neo-tesanca! Nikoli me ne posluša, kaj govorim!«
»Ali je to res?« vpraša sodnik.
»Kaj je rekla?« vpraša mož. ©©©
ČIŠČENJE
»Ali tebi žena čisti obleko?« »Ja, ampak samo žepe.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
PRSNE BRADAVICE
KRAJ V ZALIVU BOKE KOTORSKE
GLASILO KP ITALIJE
NOGOMETAŠ (SAŠA)
OKVARA, KVAR
ANA TAVČAR
GRUZIJSKI ŠAHIST (ZURAB)
NORVEŠKI POLITIK GERHARDSEN
SLOG DZEZA, SWING
AMERIŠKA PLAVALKA HOFF
NASELJE PRI KOPRU
PRETEKLOST
VZDEVEK IGRALCA RADKA POLIČA
IRENA FISTER
DINOZAVER IZ JURE
LETNI OBROK
NABIRALKA SMOLE
ŽENSKA OBLEKA, JANKA
RIMSKO BAJESLOVNO PODZEMLJE
NEPRIDIPRAV
TAJSKA
SKUPNO TRENJE LANU
JOSIP
DIRIGENT (TULLIO)
DOLENJSKI CVIČEK
HRVAŠKO MESTO
OTEKLINA, BULA
PREBIVALEC SAMARIJE
PULA
NEMŠKA DEŽELA
STRAST
PARTIJEC
ITALIJAN (ZANIČLJIVO)
KOSTUMO-GRAFKA (MARIJA)
TINA ŠUTEJ
STROČNICA
LOČILNI VEZNIK
ČRTOMIR FRELIH
MODEL FORDA
DLAKA POD NOSOM
MESTO V IRAKU
Z VESELJEM
MONGOLSKI POGLAVAR
OZNAKA ZA NAŠ TOLAR
ENOTA ZA OSVETLJENOST
AM. PESNIK
NASELJE PRI ZREČAH
ŽIROVSKI ROŽNIK
DRAGO ULAGA
PREBIVALKA ARABIJE
TEŽKO TALJIVA KOVINA
GEOMETRIJSKI POJEM
ENOTA ZA MERJENJE KOTOV
NARAVA, PRIRODA
STRINA
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOURGEAT = francoski alpski smučar (Pierrick, 1976-), ČENTUR = naselje pri Kopru, DIPLOKOK = dinozaver iz jure, GOROPEKE = izletniška točka pri Žireh, Žirovski Rožnik, JANKARA = ženska obleka, janka, MOSUL = mesto v Iraku, SERAFIN = italijanski dirigent (Tullio, 1878-1968), STURUA = gruzijski šahovski velemojster (Zurab, 1959-), TIVAT = letovišče v zalivu Boke Kotorske.
■e^jai 'airneu 'uejpoi 'jo^os Tiprn
'e^qoiy 'eHedojoo 'sba e^sojoy 'jo^ '|nso|/\| '>|jq 'e>i 'jo '||e 'si 'je^uefls 'ije| 'nd 'oaueiueiues '^ajo 'upjas 'sop 'Aeijjai 'epudom 'e^je|oius '}ea§jnog 'orney 'eijun 1eA|i 'ihsss :ouAoiopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da sije sedaj, ko smo končno dobili novega predsednika države, sedanji predsednik vlade verjetno malo oddahnil. Če ne bo dovolj dober za predsednika vlade, lahko še zmeraj upa, da bo nekoč tudi on postal predsednik države.
. da je bilo pred tremi desetletji v državi le okoli 10 stole-tnikov, danes pa jih imamo že okoli 250. Torej jih bo kmalu 1000; če bodo le imeli kaj jesti, saj za pijačo ni nikoli nobenih težav.
... daje vprašanje, ali se nam morda obetajo še ene volitve. Poslanec, ki ga je kranjsko sodišče spoznalo za krivega napeljevanja k ponarejanju listin, on pa krivdo trmasto zavrača, je namreč v radijskem intervjuju poudaril, da je poslanec ustavna kategorija, pridobljena na volitvah, zato se mu lahko odvzame le na tak način. Bomo uvedli razvoli-tve?
. da lahko zaradi nerazumevanja pravno-formalne si-
tuacije pričakujemo še kakšen zloben letak z napisom: DU BIST VERTIG!
. da so se v poetovionski občini odločili za premik prižiga prazničnih lučka za en dan zaradi nekega neprijetnega »fer-tik si« dogajanja na isti lokaciji. Bodo v nadaljevanju prestavili še kak dogodek ali je v ponedeljek že bilo vse fertik?
... da težav s cigani nimajo le pri sveti Doroteji, ampak baje tudi v neki obmejni haloški občini. Torej lahko prihodnje
leto pričakujemo, da bo princ karnevala iz te občine.
... da so gorišniški rokome-taši na nedavni tekmi povsem zasenčili sosede iz Veke Nedle, nato pa so to storili še navijači.
Vidi se ...
. da razvpiti in vsega kriv marburški in poetovionski prvi mož očitno nista povezana le v splošno znanem projektu evropska prestolnica kulture, ampak še v čem drugem.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Mateja Lesjak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je pisala Mateja Lesjak: »Ujela sem zanimiv pogled radovedne, prikupne mucke. Zelo rada se crklja in je razvajena. Pozirala mi je v Hrvatinih nad Ankaranom. Mislim, da je kar posrečena sličica .... «
www.mettis-bukvarria.
metti/
VBUKVARNA
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10. 12. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Mettis Bukvarna. Nagrado prejme David Ferk, Majšperk.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
9	8			4				
			1		2	5		
2					9			
3		1	5					
4				2				7
					6	3		2
			6					9
		6	2		8			
				7			2	4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	OO
Bik	¥	©©	€€	OOO
Dvojčka	¥¥	©©©	€	OO
Rak.	¥¥	©©©	€€	O
Lev	¥¥¥	©©	€	OOO
Devica	¥	©©©	€€	O
Tehtnica	¥¥¥	©	€€€	OO
Škorpijon	¥	©©©	€€	O
Strekc	¥¥	©	€€€	OO
Kozorog	¥	©©	€€€	O
Vodnar	¥¥	©©©	€	OO
Ribi	¥¥¥	©©	€€€	OOO
(Vir: www.pregovor.com)
»Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat.« Neznan avtor
»Današnje knjige so zvečine videti, kot bi bile spisane v enem dnevu iz knjig, kijih je človek bral prejšnji večer.«
Sebastien Roch Nicolas Chamfort
»Literatura je posel, v katerem moraš neprestano dokazovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo.« Jules Renard
»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Richard
Steele
»Roman ne koristi tistemu, ki iz njega bere preteklost, temveč tistemu, ki v njem vidi prihodnost.« Filippo Pananti
»Ni očarljivejšegapohištva od knjig.« Sydney Smith
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: DUŠAN SEMOLIČ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. decembra do 10. decembra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ptuj • Mednarodna izmenjava
Uspešno ptujsko-finsko podjetje
V zadnjih treh tednih so dijaki ptujske Ekonomske šole gostili šest dijakov iz Finske. V sklopu mednarodne izmenjave so skupaj snovali ideje, kako ustanoviti uspešno mobilno tako imenovano POP UP podjetje, katerega namen je trženje na terenu.
Šest dijakov ekonomske šole v Lahtiju je na Ptuj prišlo že pred tremi tedni, in sicer v sklopu mednarodne izmenjave preko programa Leonardo da Vinci. Skupaj s tremi mentorji, ki so se izmenjevali na teden dni, in ptujskimi dijaki ter njihovimi mentorji so imeli prav posebno nalogo: pripraviti projekt ustanovitve tako imenovanega POP UP podje-
tja, ki v svetu postaja vse bolj priljubljena oblika poslovanja. Pod mentorstvom Aljoše Bradača, učitelja na Ekonomski šoli Ptuj, so ideje kreirali najprej posamično, nato pa najboljše dele združili in prišli do odličnega rezultata. Kot pojasnjuje Branka Regvat Kampl, ravnateljica na Ekonomski šoli Ptuj, je to že sedmo leto, da sodelujejo z omenjeno ekonom-
sko šolo iz Lahtija. Tokrat so finski dijaki bivali v Dijaškem domu Ptuj, naši srednješolci pa bodo že marca 2013 vrnili obisk in odpotovali v Skandinavijo.
„Poskušali smo dijakom iz Finske in njihovim mentorjem predstaviti tudi našo državo, peljali smo jih v razna podjetja, v prestolnico, Postojnsko jamo, videli so, kako nastajajo
Ženski pevski zbor Okarina prepeva že 19 let, zato je v ormoškem prostoru že trdno zasidran in znan. Sestavlja ga 15 pevk, ki pojejo pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin, ki sodeluje v zboru že od njegovih začetkov. V tem času se je zasedba spreminjala, menjalo se je veliko pevk, ki zaradi materinstva, službe in drugih življenjskih okoliščin niso več mogle sodelovati v zboru. Pevke imajo vaje ob vikendih, njihov repertoar pa je zelo širok. „Najraje pojemo slovenske ljudske pesmi, saj so to naše korenine in te pesmi najbolje začutimo. Za koncert pa smo v prvem delu pripravile slovenske ljud-
ske in umetne pesmi v priredbah slovenskih skladateljev, za drugi del pa smo si zamislile dalmatinske pesmi," je povedala zborovodja Zlatka Puklavec Banjanin, ki skupaj s pevkami repertoar tudi izbira. Pri tem se drži navodil strokovnih spremljevalcev na pevskih revijah, ki med drugim poudarjajo, da imajo pevovodje tudi nalogo, da vzgajajo občinstvo. Zato zbor izvaja skladbe iz različnih umetniških obdobij, ki občinstvu morda niso tako blizu ali jih še ne pozna dovolj, ne le priljubljenih in znanih pesmi. Vsako leto se udeležijo revije JSKD, ki se jim zdi zelo dobrodošla kot usmeritev in spodbuda pri
r sf * i	«
éWxw»
v. * v« Ifft 9 m
kurentije, ogledali so si tudi turniški grad in še marsikaj," pojasnjuje Regvat Kamplova, ki se ji tovrstne izmenjave zdijo odličen način za pridobivanje izkušenj in idej tako za dijake kot njihove mentorje.
O tem, kako vidi primerjavo med slovenskim šolskim sistemom in finskim ter ali smo se v teh sedmih letih, kar obiskujejo Skandinavijo, tudi sami se kaj bolj približali idealu šolskega sistema, kot radi rečemo skandinavskemu načinu izobraževanja, ravnateljica ptujske Ekonomske šole pravi: „Šolski sistem na Finskem nam je res lahko vzor, in sicer z vidika motiviranosti in odgovornosti dijakov do učnega procesa, pa tudi sodelovanja z zaposlovalci in vključevanja na trg delovne sile. Veliko dijakov na Finskem že v času šolanja dela in si tako odpira vrata za redno zaposlitev. Tudi pri nas bomo morali začeti spodbujat neke sistemske rešitve in jih
nenazadnje tudi implementirati. To bo treba sistemsko izboljševati. Razlikujemo pa se od finske šole tudi po opremljenosti, poudarku na praksi in financiranju. Jasno je tudi, da je trg na Finskem veliko bolj stabilen in potrebuje administrativni kader. Nismo pa tako daleč od njihovega sistema. Mislim, da se približujemo temu, da postanemo podobni njim. To je zame spodbuda. Nekoč sem si na primer samo želela, da bi tudi naši dijaki imeli svoj čas za kosilo in to se je zgodilo. Tudi naši dijaki imajo ta čas in večina jih takrat res zaužije topel obrok in tako si pridobi dovolj energije, da lahko delajo."
Kljub temu pa so dijaki iz Finske v našem sistemu prav tako našli veliko stvari, ki so jim bolj všeč kot v njihovi domovini. Kot pravi dijakinja Saija Ki-nnari, ji je bilo v Sloveniji tako všeč, da bi se kar preselila sem. „Pozitivno sem bila presenečena, ker je šola zelo pisana, pri
nas ni tako lepih barv, učilnice so bolj puste. Poleti prihodnje leto gotovo pridem nazaj. Všeč pa mi je bil tudi projekt, ki smo ga delali, čeprav smo se seznanili z dejstvom, da razmere na trgu niso najboljše. Mislim, da smo naredili dobro podjetje, ki bi se lahko dejansko zagnalo in delovalo dobro," pravi dijakinja iz Finske.
Da so dijaki precej zahtevno nalogo opravili zelo dobro, pa ocenjuje tudi mentor Aljoša Bradač. Kot pojasnjuje, so dijaki morali pripraviti projekt POP UP podjetja, ki bi prodajalo na terenu in bi bilo namenjeno kot ponudba velikim podjetjem, da dosežejo skupine kupcev, ki jih sicer ne bi.
„Šolo takšni mednarodni projekti zaznamujejo, moderen pristop k učenju pa je eno izmed zagotovil za uspešnost dijakov," še zaključuje Regvat Kamplova.
Dženana Kmetec
Dijaki in mentorji Ekonomske šole Ptuj in finske ekonomske šole iz Lahtija, ki so sodelovali pri projektu.
Ormož • Koncert ZPZ Okarina
Ko ptičica sem pevala ...
Ženski pevski zbor Okarina je konec novembra v Domu kulture v Ormožu pripravil dobro obiskan letni koncert z naslovom Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala ...
njihovem delu. Sicer pa precej nastopajo v domačem kraju, pele pa so tudi že v tujini.
Da bi bil koncert še bolj pester, so k sodelovanju povabile Tamburaško društvo Drotman-traši iz Radencev, ki so se predstavili s širokim izborom pesmi različnih kultur. Zbor Okarina poje večinoma a capella, ob koncu koncerta pa so skupaj z Drotmantraši zapele še dve skupni pesmi.
Prihodnje leto zbor Okarina čaka okrogla, 20-letnica delovanja, ki bi jo rade obeležile s celovečernim koncertom, gotovo pa si bodo do takrat izmislile še kakšno posebnost.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ženski pevski zbor Okarina pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin
Prlekija • Slovesno ob dnevu generala Maistra
Maister - slovenski domoljub
Tudi v prleški prestolnici so obeležili dan generala Rudolfa Maistra. Še zlasti, ker so Ljutomerčani leta 2005 ustanovili Prleško društvo, ki nosi ime po generalu.
Na slavnostni prireditvi v ljutomerskem Domu kulture je obiskovalce nagovoril zgodovinar Ivan Rihtarič, pobudnik ustanovitve omenjenega društva. Rihtarič je spomnil na dogajanje leta 1918 v Mariboru, ko je major - poznejši general Rudolf Maister prevzel oblast v mestu. Govornik je poudaril, da sta bila na tem štajersko-pr-leškem območju v takratnih dogodkih najbolj angažirana trga v Gornji Radgoni in Ljuto meru, ki so ju Maistrove oziro ma jugoslovanske enote imele zavzete kar 20 mesecev, od decembra 1918 do julija 1920. Znana je vloga Viktorja Kukov-ca in njegovo sodelovanje z narodnim svetom v Mariboru in njegov prevzem oblasti v slovenske roke v Ljutomeru v začetku novembra 1918. V spomin na radgonske upornike iz maja 1918 in Maistrove borce je bil v Gornji Radgoni leta 1940 postavljen svetilnik miru, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa je bil postavljen nov spomenik, tudi s sporočilom sosedom iz avstrijske Radgone. V Ljutomeru je bil pred leti obnovljen park ob železniški postaji, ki so ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru. Postavljen je tudi mogočen spomenik s pomembno simboliko meča in knjige v generalovih rokah. Maister je bil namreč velik ljubitelj knjig, ob tem še slikar, humanist, pesnik. In seveda neizmeren domoljub - »Slovenec in Jugoslovan v takratnem političnem pojmovanju,« je povedal Ivan Rihtarič.
NŠ
Ob dnevu generala Maistra v Ljutomeru je zapel domači oktet Arion.
NAGRADNA IGRA
STAJERSKEGA TEDNIKA!
Foto: DK
Prireditvenik
Torek, 4. decembra
17:00 Oplotnica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00 Ormož, Grajska pristava: Ta veseli dan kulture, predstavitev Vodnika po muzejskih
razstavah in odprtje razstave tapiserij slikarja in grafika Marija Pregla 17:00 Ptuj, minoritski samostan: Čarobna metlica, glasbena pravljica 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: predstavitev knjig Energijska medicina in Energijska medicina za ženske
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Pravljični večer za odrasle, zaključek bralne značke za odrasle in Trio Musica
19:00 Ptuj, Narodni dom: Ta veseli dan kulture, Žveglin sejem, dramska sekcija KD Graje-
Sreda, 5. decembra
10:00 Slovenska Bistrica: Veseli december na Mestnem trgu, Miklavž sejem domačih dobrot do 19:00, 17:00 obisk Miklavža v spremstvu parkljev s kulturnim programom 11:00 Ormož, nakupovalni center Holermus: Miklavževanje z animatorko Majo Sršen, MCO
16:00 Lenart, knjižnica: Črvičkanje - ustvarjalne delavnice
16:00 Ormož, knjižnica F S. Meška: pravljična ura z Zdenko Kosi: Ko bodo pujsi leteli
17:00 Skorba, Dom krajanov: Miklavžev večer, predstava Miklavževa zgodba otroške
gledališke skupine KD Skorba in obisk sv. Miklavža 17:00 Tinje, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
Četrtek, 6. decembra
15:00 Makole, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
16:00 Slovenska Bistrica: Praznično grajsko mesto, do 20:00, 17:00 odprtje s prihodom
Miklavža, kulturni program, 18:00 odprtje razstave KID Majolika 16:30 Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje 18:00 Ormož, bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož 18:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: zaključek bralne značke s pravljičnim večerom za odrasle
18:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: praznična pravljica z jogo 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: predstavitev knjige Nade Mulej, Rdeča nit 19:00 Lenart, Dom kulture: dobrodelni koncert vokalnega kvinteta Završki fantje z gosti: vokalna skupina Amista, KD MOL Lenart, harmonikarska skupina Vujeci, tandem Proti poledici
19:00 Slovenska Bistrica, grad: koncert Pro anima singers in Oto Pestner
Petek, 7. decembra
16:GG
16:GG
17:GG 17:GG
17:GG
17:GG
18:3G
19:3G
Lenart, Trg osvoboditve in Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem (do 20:00)
Slovenska Bistrica: Praznično grajsko mesto, Akcija Več kot IX, do 20:00, 17:00 eko delavnica, izdelovanje tekočega pralnega praška, kulturni program Hajdina, OŠ: dobrodelna prireditev za šolski sklad Skupaj zmoremo več Lenart, Trg osvoboditve: predstava Medvedka na snegu in prihod Božička; Teater za vse Jesenice
Ptuj, športna dvorana Campus: prireditev ob 110-letnici šolske stavbe OŠ Mladika -Stoji učilna zidana; v šolski telovadnici novoletni bazar in razstava Franca Goloba o zgodovini šole
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: satirični kabare Ogledala, srečanje prostovoljk in prostovoljcev RK
Lenart, Center Slov. goric: nastop vokalne skupine Fantje izpod Vurberga, pevk ljudskih pesmi DU Lenart in ljudskih pevcev KTD Selce Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna predstava - seksualno aktualna politična komedija - Trojček, Novi zato in Samo M. Strelec
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 6. 12.: 19:00 Namišljene ljubezni. Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9. december: 16:00 Otroci z gore Naf; 18:00 Tam nekje; 20:00 Namišljene ljubezni. Sobota, 8. december: 10:00 Kino vrtiček - Bleščeči lunin kamen in ogled filma Loti in skrivnost mesečevega kamna. Ponedeljek, 10. december: 18:00 Začetniki; 20:00 Gomora. Torek, 11. december: 13:00 Otro-čički - z dojenčkom v kino, vabljeni starši, da si film ogledajo z dojenčkom; 18:00 Začetniki; 20:00 Gomora
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 4.12.
SREDA 5.12.
00:00 Video strani 8:00 Kicar poje in igra 1. del 9:20 Polka in Majolka 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Gostilna pri Francetu 12:30 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kicar poje in igra 2. del 21:20 Gostilna pri Francetu 22:20 Duhovna oaza 23:00 Video strani
ČETRTEK 6.12.
00:00 Video strani 8:00 Koncert ans. Žargon - 2. del 9:20 Kronika Iz občine Domava 10:00 Muretinci - Koncert v spomin pevcem 11:30 Video strani
18:00 Seja sveta Občine Domava - V ŽIVO
20:00 Koncert Karltas Ptujske in Završke dekanije 2012
22:15 Glasbene novičke z Ingrid
22:45 Ptujska kronika
23:00 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdlno 2012 11:00 Oddaja iz Občine Starše 13:00 Oddaja ŠKL 14:00 Video strani
18:00 Starše - Dobrodelni koncert oškodovancem poplav 20:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 21:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdlno 2012-2 del 22:30 Gostilna pri Francetu 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
KUPIM traktor Zetor, Ursus, Ferguson ali podobno. Tel. 041 235 349.
PRODAM opaž, ladijsko pod, brune ter kamen škril, zelene barve. Tel. 051 890 761.
NESNICE, stare 14 tednov, prodam, 3,90 €, za žival, dostava na dom, Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71_
PRODAM svinje domače reje, težke od 150 do 240 kg. Tel. 031 274 933._
PRODAM dober gemaj, čisti. Tel. 041 847 055._
PRODAM odojke in prašiče za zakol. Tel. 041 893 546._
PRODAMO svinjo domače reje, težko okrog 160 kg. Tel. 041 562 179.
DOM STANOVANJE
V HAJDOŠAH oddam opremljeno garsonjero. Tel G4G 644 6G1.
IŠČEM delo, lahko kot natakarica (Ptuj-Ormož). Tel. 041 325 908.
RAZNO
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.

AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CENA« OPR.
FORD FIESTA 1.3,3 VRATA	2003
MGFCABRI01.IVVC	1997
FIATPUKTO 1.2, S VRAT, KUMA	2004
SEAT IfON 1.4 5 VRAT, SLO	2003
FORD MONDE01.31 TREND, 5 VRAT, SLO	2006
NISSAN NOTE 1416V, 5 VRAT	200«
FORD FUSION C0MF0RT 1.6i, 5VRAT	2008
FORD FOCUS KARAVAN 1.616V	2007
PEUGEOT 2071.41,5 VRAT	2610
FORD FIESTA TREND 14, S VRAT	2009
FORD FIESTA TREND U5.5 VRAT	2009
PEUGEOT 867 2.6 HDI, 5 SEDEŽEV	2006
RENAULT FUIENCE 1.616V.4VRATA	2610
BMW M3 SMG COUPE AVTOM,- ODUČEN	2062/03
FORD MONDEO 2.0 TDCI HT„ 5 VRAT-TES1NI	2611
2.666,66	AIRDAG, SERVO VOLAN
2.990,00	P0TR.SER.KNJIGA,ADS, KLIMA
3.390,00	POTR.SER.KNJIGAJaS1.568 lan
4,590,00	KUMA,1.1AST.ÍERV. KNJIGA
4.890,00	ADS, KLIMA, MEGL,1. LAST.
6.690,00	KLIMA, ELPAKET,1.IAST,ALU..
6.990,00	AUI PLATIŠČA, AÏT.KUMA
7.490,00	DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.
7.886,66	EL. PAKET, KUMA, ZEU) LEP
8.190,00	LE49.594hnjWT.KUMA...
8.190,00	LE 44.877 km^VTKUMA,...
8.990,00	ARS, KUMA,TEMPOMAT
10486,66	1.LAST.,SER.KN.,LE 21.228 hm
17.990,00	USNJE, POTR SERV.KNJIGA...
22.608,00	ËRMA S1REHAJIIZKA PORABA
OPEČNO RDEČA KOV. RDEČA RDEČA ZLATA KOV. BELA
KOV. SV. MODRA T.SIVAK0V. SREBRNA KOV. SV. MODRA KOV. TANGO ORANGE KOV. ZELENA S0UEEZE KOV. SREBRNA KOV. KOV. SREBRNA ZLATA KOV. BEIA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 50. letu nenadoma zapustil naš dragi
Stanko Ban
S POBREŽJA 137
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 5. decembra 2012, ob 15. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Žalujoči: Danica, otroka Aleš in Petra ter ostali sorodniki
PRODAM regal za dnevno sobo in kompletno spalnico. Tel. 041 709 445.
Prazen dom je, dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
za vedno utihnil je tvoj glas,
le bolečina in samota ostali sta pri nas.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Franca Voriha
2. 4. 1949 t 25. 11. 2012
KICAR 118 A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Tvoji najdražji
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
PTUiSKÄ TELEVIZIJA
Torek4.12.
8:30 Prodaj 9:00 Dnevu 9:25 Kuhinj 1:50 Info kanal 0 3 j Ptujski kronika
j* 2Q ■____■
no okno k TV Maribor -ca - pon.

TV
pon.
pon.
Mre
_______'0 kana!
1:45 Procaino okno 2:00 Ptujs!« kronika 2:20 Info kanal 2:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. 3:30 info kanal
15:10 Duhovna oaza -12. oddaja 5:35 Kuhirjica 6:00 Ptujska kronika - pori. Infn karal
7:00 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 7:20 Info Kanal tOO Ptujska kronika - por. 8:20 Moto scena-15. oddaja-pon. 4:40 Info kanal
:33 Zemlja in mi r 12. oddaja - pon.
21:20 sport(r() - ti. oddaja -pon. 21:55 Glasbeni precali 22:00 Ptujska kronika 22:25 Info karal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:35 Kuhimica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17=00 info kanal
171] Cista umetnost-U. oddaja
17:30 Niugini - raj in pekel Pacifika
13:00 Povabilo na kavo
18:35 Kultura na dlani -11. oddaja - pon.
18:05 Info kana!
23:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Cista umetnost -14. oddaja - pon.
23:40 Povabilo na kavo-pon,
21:15 Reei TV Gorišnica
22:15 Info kanal
Četrtek 6.12. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhmjica- pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro-pon. 10:55 Info kanal
pon.
11:45 Prodajno okno 12:33 Pi-jjsta kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno
■ pon.
Sreda 5.12.
8:30 Prodaj)) o okno
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:25 Kuhinjioa - pon.
9:50 Info kanal
0:00 Ptujska kronika - pon.
0:20 fnfo kanal
0:35 Duhovna oaza-12. oddaja-pon.
1:00 Modro - pon.
1:35 Info kanal
1:45 Prodajno okno
2:00 Info kanal
2:50 Prodajno okno
13:05 Info kanal
14:35 Gostilna pr Francet - S. oddaja - pon.
15:05 Duhovna oaza -12. oddaja - pon. 15:30 Kuhinjioa 16:00 Ptujska kronika - pon, 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Športni komjias - Slovensko naj
12 -pon.
17:20
13:00 Ptujska kronika -pon. 13:20 SportM-11. oddaja-pon. 13:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika 20:20 Cista umetnost
-pon.
__________________-14. oddaja - pon.
21:40 Ptujske odrske deske -11. oddaja 21:06 Kultura na dlani " ~
________-11. oddaja -pon.
21:35 Glasbeni predah 22:03 P:jjska kronika - pon. 22:20 Zemlja m mi -12. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
pon.
PTUJSKA TtLEVIZUA
na
vsak čitrtek ©B m y m
ILOVEN8KIH
pop i t®f
? SLOVENSKIH
polk m mife©¥
1.	BOŠTJAN K0NEČNIK - Premlada si deklica
2.	WERNER-Konec je
3.	T. ŽAGAR & M. SM0DE - Za naju pomlad bo vedno cvetela
4.	K0RAD0 & FRANCI & ANITA - Ločenca
5.	MINUTKA-Je to tisto pravo (rmx)
6.	BOŠTJAN DIRNBEK - To ooč si zaspala zraven njega
7.	ANITA KRALJ & LEJA LEUTGEB - Ko bi jaz
Zmagovalec meseca NOVEMBRA: BOŠTJAN KONEČNIK- Premlada si deklica
1.KATRCA-Jodl	recept
2.	UNIKAT-Na slivniškem jezero
3.	T0PLAR - V Podčetrtek grem
4.	SL0VENSK0G0RIŠKI KVINTET - Faotič moj
5.	MLADIKA - Ljobezeo prva je kot soeg
6.	RUDI ŠANTL & ZLATA - Abrahamka
7.	FRANČIČ-Sveti Martin
Zmagovalec meseca NOVEMBRA: KATHCA- Jodl recept
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
________. JL_______-!______________ ___-___________________
8lOTi[M8KI](r8 P@P 7 TOP
ime in priimek: _
Glasujem za:
7 8 LOVEN 8 KI H POLK IN VALČKOV
Grasujem za:
tel. številka: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah: na naslov-MEGA MARKETING d.O.o., p.p. 13. 2260 Hajdina
V V
V v
BOŽIČNO NOVOIETNA VOŠČILA
V ŠTAJERSKEM TEDNIKU^^^H IN NA RADIU PIUlH
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
89ie*9Bl2*l04|3
Da se ne boste pozabili zahvaliti svojim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem za dobro sodelovanje v preteklem letu poskrbimo mi. Kako?
Pokličite marketing Radio Tednik Ptuj 02 749 34 30 ali pošljite mail: narocila@radio-tednik.si.
Cirkulane • Barbarno pod dežniki
Osebna kronika

Prežgana župa brez muhe
Letošnje tradicionalno Barbarno v Cirkulanah ni bilo tako obiskano kot prejšnja leta; eden od poglavitnih razlogov je bilo gotovo depresivno vreme z meglo in dežjem, med katerega so se občasno zamešale tudi kakšne snežinke, sicer pa tudi leto ni prineslo nič kaj lepega, kar je bilo videti tudi iz obveznih davščin kmetov gospoščini.
Semanji dan je sicer potekal povsem po protokolu; začel se je z rano sveto mašo v cerkvi sv. Barbare in jutranjim oznanilom v Varežu, postavili so nekaj stojnic, sledilo je pritrkavanje zvonov in nato častni prihod borlske gospode - Jurija Friderika Sauerja in njegove milostljive gospe Marije Barbare. Grofovski par se je najprej udeležil pozne maše, nato pa so ga pred cerkvenimi vrati že pričakali pod-ložniki z obvezno desetino pridelka. A letos je bila bera ubožna; kmečka podložnica se je namreč visoki gospodi poklonila s polnim košem repe, češ da drugega pri hiši ni, da so otroci že lačni in da je bila strašno slaba letina, pa še suša in poplave ... Toda očitno je že nekoč davno med revnim narodom vladala zavist, saj je druga kmetica postavila prvo na laž in pred grofovski par prinesla živo kuro v vreči, češ da je podložnica lažnivka in da so imeli pri hiši še to kuro, pa
tudi njivo fižola, ki naj bi ga čez leto prodajala na tržnici. Grofica se je, kljub temu da je znana po svoji milosti (še bolj pa po pameti), pošteno ujezila, pognala je prvo kmetico z njeno repo vred domov in ji naročila, naj jo skuha za lačno deco, mirno pa je sprejela lepo zamašče-no kuro v dar. Vinogradnik je imel manj težav; čeprav je bila letina tudi nekoliko slabša, je gospodu v dar prinesel nekaj litrov najboljšega vina za večerjo in s tem je bila tlaka končana.
Grofovski par se je nato, da bi si nekoliko umiril napete živce, s svojim spremstvom sprehodil mimo stojnic, a še preden sta si grof in grofica ogledala vse do zadnjega, so ju presenetili sli barona Moscona s sevni-škega gradu, ki so se ustavili na sejmu in v dobrodošlico dobili le haloško prežgano župo. Razočaranje je bilo veliko in glasno; jezni odposlanci barona Moscona so na glas povedali, da to sploh ni
Obvezna davščina borlski gospodi je bila letos videti borna; podložnica je namreč prinesla le poln koš repe, edino kuro pri hiši pa je poskušala skriti, a jo je izdala sovaščanka in jo prinesla grofovske-mu paru v dar ...
jed, da je takšna župa, kjer ni niti koščka mesa, niti muha se ni utopila v njej, goljufija, ne pa jed! In potem še, da s čim takšnim pri njih postrežejo kaznjencem v ječi, ne
pa gostom ... Veliko sramoto se je hitro lotila reševati mi-lostljiva Marija Barbara Sauer, ki je kuharju naročila, naj visokim popotnikom doda še oprešak, potem pa nero-
Ormož • Okrogla miza o zbirateljstvu militarij in gasilskih insignij
Zbirateljstvo neguje domoljubje
Minulo soboto so člani sekcije zbirateljev OZVVS Ormož v veteranskem klubu izvedli okroglo mizo o zbirateljstvu militarij in gasilskih insignijah. Izdali so tudi priložnostni zbornik strokovnih prispevkov in poskrbeli za možnost izmenjave izkušenj med zbiratelji in strokovnjaki s področja vojaške zgodovine.
V razpravi so Boris Vukan, Ivan Puklavec, Franc Pukla-vec, Marjan Horvat, Mirko Fe-konja, Stanko Jurkovič in Miran Fišer spregovorili o svojih izkušnjah, ki jih imajo z zbira-teljstvom in prisotnim prenesli svoja znanja: kako pravilno oblikovati zbirko, na kaj je treba biti pozoren pri hranjenju orožja, kako razstaviti odlikovanja, značke, uniforme in druge predmete. Na okrogli mizi so spregovorili tudi zgodovinarji podpolkovnik Vlado Žgeč, načelnik Vojaškega muzeja, major mag. Zvezdan Mar-kovič, vodja kustudiata v Vojaškem muzeju in mag. Radovan
Pulko, ki so se osredotočili na sodelovanje zgodovinarjev z zbiratelji.
Miran Fišer, predsednik OZVVS Ormož, je povedal, da so po letu 1991 opazili porast števila zbirateljev. Tako je sedaj na Ormoškem vsaj 10 resnih zbirateljev, ki imajo zgledne, urejene in velike zbirke. Okroglo mizo je videl kot priložnost za izmenjavo izkušenj med njimi in hkrati možnost mladim skozi zbirateljstvo povedati zgodbo o domoljubju: „Ne gre za negovanje spomina na sisteme in režime, ampak na ljudi, ki so morali v preteklosti služiti vojaščino. Veseli
nas, da imamo tako zagnane zbiratelje, ki porabijo izredno veliko prostega časa in denarja za svojo dejavnost. Tudi skozi takšne aktivnost se ohranja dediščina, bojim pa se, da se s
porastom zbirateljstva lahko začne ta dediščina tudi izgubljati. Želim si, da bi to, kar je v našem prostoru nastalo, tudi ostalo."
Viki Ivanuša
dno situacijo zgladila s povabilom na večerjo: „Prežgana župa, veste, je tudi pri nas hrana za reveže. Če je zraven oprešak, pa tekne vsem. Ampak da ne bo zamere in grdih govoric, da se borlska gospoda prehranjuje s prež-ganko, ste nocoj vabljeni na večerjo v grad, postregli vam bomo s pitanim kopunom in najboljšimi vini!"
Negodovanje sevniške delegacije je bilo takoj pozabljeno; ne le to, razočarani sli so postali vidno zadovoljni ob napovedi obilne večerje in se globoko zahvalili za prijaznost ter gostoljubnost borlske gospode ter obljubili, da bodo o njej širili le lep glas po svetu ...
SM
Rojstva: Martina Leskovar, Zl-ogona Gora 3, Oplotnica - deček Aleks; Mojca Kosi, Cvetlični hrib 4, Rogaška Slatina - deklica Zala; Tatjana Berghaus, Praprot-nikova ul. 12, Ptuj - deček Blaž; Barbara Pernat, Apače 248 a, Lovrenc na Dr. polju - deček Žan; Lidija Mlinarič, Kajžar 24, Miklavž pri Ormožu - deček Jakob; Zdenka Zavernik, Sela 9 a, Lovrenc na Dr. polju - deklica Evelina; Danijela Kovačec, Hlaponci 21 b, Juršinci - deček Nik; Metka Bedrač, Dolena 35 a, Ptujska Gora - deček Lan; Nataša Lah, Pečke 16 b, Makole - deklica Taja; Danijela Topolovec, Apače 19, Lovrenc na Dr. polju - deček Mars; Urška Zajec, Pobrežje 152 a, Videm pri Ptuju - deklica Viktorija; Tanja Milošič, Belšakova ul.
18,	Ptuj - deček Marko; Sandra Pušaver, Tlake 38, Rogatec -deček Nemanja.
Umrli so: Mara Stojčevska, roj. Todorovska, Vodova ulica 18, Ptuj, roj. 1920 - umrla 18. novembra 2012; Julijana Gomilšek, Kajuhova ulica 2, Kidričevo, roj. 1934 - umrla 8. novembra 2012; Ivan Kmetec, Špindlerjeva ulica 8, Ptuj, roj. 1962 - umrl 16. novembra 2012; Katarina Prelog, roj. Kokot, Cirkulane 23, roj. 1929 - umrla 19. novembra 2012; Angela Kajzovar, roj. Bede-nik, Doklece 26, roj. 1922 - umrla 21. novembra 2012; Terezija Kolarič, roj. Primožič, Mlinska ul. 11, Ptuj, roj. 1926 - umrla 21. novembra 2012; Stanko Bajic, Vičava 50, Ptuj, roj. 1924 - umrl 22. novembra 2012; Bojan Stanič, Mihovci pri Veliki Nedelji 7
а,	roj. 1943 - umrl 22. novembra 2012; Vera Sorko, roj. Wagner, Zavrč 5, roj. 1919 - umrla 24. novembra 2012; Martin Lenart, Mestni Vrh 12, Ptuj, roj. 1937 -umrl 24. novembra 2012; Vese-lin Miletic, Zavčeva ul. 26, Ptuj, roj. 1947 - umrl 24. novembra 2012; Katarina Škrinjar, roj. Po-lak, Libanja 10, roj. 1938 - umrla 25. novembra 2012; Franc Vorih, Kicar 118/a, Ptuj, roj. 1949 - umrl 25. novembra 2012; Marija Forbici, roj. Hiti, Strnišče
б,	Kidričevo, roj. 1923 - umrla 21. novembra 2012; Štefanija Hentak, roj. Furek, Hajdoše 59, roj. 1926 - umrla 22. novembra 2012; Antonija Muršec, roj. Čuček, Biš 58, roj. 1936 - umrla 25. novembra 2012; Elizabeta Pučko, roj. Družovič, Hvaletinci
19,	roj. 1929 - umrla 27. novembra 2012; Jožef Cafuta, Drstelja 18, roj. 1945 - umrl 27. novembra 2012; Ivana Stajnko, roj. Vogrinec, Potrčeva c. 35, Ptuj, roj. 1921 - umrla 27. novembra 2012.
Poroke - Ptuj: Boris Čuš, Hlaponci 5, Juršinci, in Sabina Petrovič, Pacinje 20, Ptuj; Ivica Punčec in Zlatka Juršek, Belski Vrh 60, Zavrč
Napoved vremena za Slovenijo
Ako se vidi na Barbare dan (4.) na njivi strnišče,, videlo potem vsak mesec.
Zanimanja za zbirateljstvo je vse več.
Danes dopoldne se bo spet pooblačilo, sredi dneva in popoldne bodo padavine zajele vso državo. Ponekod po nižinah bo sprva deževalo, zvečer in v noči na sredo pa večinoma snežilo. Predvsem v severovzhodni Sloveniji in v višjih legah bo pihal jugozahodni veter, zvečer pa bo prehodno zapihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -5, v alpskih dolinah do -10, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od -1 do 5, na Primorskem do 8 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V gorah bodo možne snežne plohe. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla.
Foto: SM