Oj ta norčavi pust. Tudi letos je pokazal vrsto domislic in »spustil« prenekatero bodico. Nedeljski pustni sprevod na Bledu (od koder je posnetek) je nasmejal številne-domačine in izletnike — Foto F. Perdan Leto XXVIII. Številka 11 Ustanovitelji: obč. konference feZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 11. 2. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V prvem od načrtovanih blokov v novi stanovanjski soseski na Planini v kranjski občini, kjer bo do leta 1978 zgrajenih 1400 novih stanovanj in dom za samske delavce z okrog 240 posteljami, so v petek razdelili ključe za 12 stanovanj (6 garsonjer in 6 enosobnih stanovanj) iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Preostala stanovanja v tem bloku, kjer so že gotova stanovanja v prvem stopnišču, bodo dobili zaposleni iz delovnih organizacij. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Letos okrog 180 solidarnostnih stanovanj Iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada je bilo lani v kranjski občini vseljenih 95 stanovanj. Iz prvega razpisa, na podlagi katerega je bila lani sestavljena prioritetna lista, od 182 stanovanj ostane letos za vselitev še 87 stanovanj. Prvih 12 posameznikov in . družin je dobilo ključe v petek, 7. februarja. Stanovanja i/, solidarnostnega sklada V prvem bloku v novi stanovanjski soseski na Planini so tokrat dobili trije starejši občani, štiri matere samohranilke in pet mladih družin. 50 nadaljnjih stanovanj bo vseljenih do aprila letos,'nadaljnjih 2f> pa do srede leta. Razen tega pa bo marca letos objavljen nov razpis za sestavo prioritetne liste za solidarnostna stanovanja. Po sicer še ne potrjenem programu bo lejtpa solidarnostni sklad namenil za stanovanja 52 milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo lahko odkupili okrog L00 novih stanovanj na Planini ter plačali 87 stanovanj iz lanskega razpisa. Predvidevajo, da bo novih 100 stanovanj vseljenih do konca leta. Tako bo letos na Planini dobilo stanovanja, iz solidarnostnega stanovanjskega sklada okrog 180 prosilcev, lani kot rečeno pa je dobilo stanovanja 95 prosilcev. A. Z. 12.1 STRAN: Dolge zaporne kazni za pritehtane kovine i-.---- _ • „..„rltni oktobra lani začela pri Sv. Veletrgovina Loka u Škofje Loke je v*™*™ V njej bo 94 kvadratnih me-'/uhu grad,!, moderno samopostrežno trgo , 2() kvadratnih trop prodajnih, okrog 40 kvadratni* metrov *«a< s(;p . petrov pomočmi, prostorov. Gradbena dela 80 zot^M• Škofje Lke. Trgovina bo predvidoma odprta konci maja. (jg) foto. t. '''■>dan Triglavu spet največ odličij Na 30. državnem prvenstvu v klasičnem smučanju številna udeležba, po več letih spet državno prvenstvo v klasični disciplini Vlašič — Letošnje jubilejno že 30. državno prvenstvo v klasičnem smučanju, ki je bilo na planini Vlašič v BiH, je navrglo spet največ uspeha kranjskemu Triglavu, ki je osvojil po 4 zlate in srebrne kolajne ter 3 bronaste. Odlično pa se je uvrstila letos tudi ekipa Partizana iz Gorij, ki je bila po številu kolajn na 2. mestu. V novem zimsko-športnem centru Jugoslavije, ki je podobno naši Pokljuki, je bilo ob .koncu minulega tedna zborovanje vseh jugoslovanskih tekačev in skakalcev. Po ocenah je bilo v tem kraju,.ki še nima dovolj prenočitvenih kapacitet, več kot 400 tekmovalcev, trenerjev, sodnikov, organizatorjev. Prav zaradi 4. stran: Rudensko polje vnovič na rešetu tega so morali biti tekmovalci nastanjeni po različnih krajih v okolici Travnika, tako da so bili nekateri oddaljeni od prizorišča tekmovanja tudi 60 km. Tudi to je delno vplivalo na tekmovalce, ki so se morali vsak dan po več kot 3 ure voziti po izredno slabi makadamski cesti pod Vlašič. Prvenstvo je v glavnem dobro uspelo. Organizatorji so prestali pomembno preizkušnjo, saj doslej Se nikdar v 40-letnem delovanju kluba niso imeli v izvedbi tako pomembno in številčno zastopano prvenstvo v smučanju. Po več letih je bilo na sporedu spet državno prvenstvo v klasičnih disciplinah, kjer so nastopili tekmovalci v vseh treh starostnih skupinah. Na Vlašič u pa je bilo tudi državno prvenstvo v smučarskih skokih za mladince na novi 65-metrski skakalnici, ki so jo zgradili v rekordnem času. Naslov prvaka med starejšimi mladinci je zasluženo osvojil Dušan Justin z Jesenic, med mlajšimi pa je bil prvi Ilirijan Jože Berčič. Ker v Sloveniji ni snega, pa je smučarska zveza Slovenije oziroma njena komisija za skoke izvedla na tej skakalnici v nedeljo tudi republiško prvenstvo za člane. Naslov prvaka je osvojil Peter Šte-fančič pred Dolharjem in Norčičem. Nadaljevanje na 11. strani Likozarjeva najuspešnejša tekmovalka Soriška planina je minuli konec tedna ponovno gostila najmlajše jugoslovanske smučarje. Mlajše pionirke in pionirji ter starejše pionirke in pionirji so se za državne naslove v soboto pomerili med seboj v slalomu, v nedeljo pa v veleslalomu. Državno prvenstvo l)i sicer moralo biti v Črni na Koroškem, vendar je bilo zaradi neugodnih snežnih razmer prestavljeno na smučarske terene nad Selško dolino. Prvenstvo je pokazalo, da imamo lepo število nadarjenih alpskih tekmovalcev, ki so sposobni že v kratkem dostojno naslediti sedanjo garnituro prekaljenih smučarskih asov. Na tekmovanju je nastopilo 170 smučark in smučarjev iz 24 klubov Bosne in Hercegovine, I Nov uspeh Križaj a V Radstadtu je bil v soboto močan mednarodni slalom. Tu se je ponovno izkazal evropski mladinski prvak v slalomu Bojan Kri-jj v žaj, saj je zasedel odlično peto mesto. Cas zmagovalca Jungin-gerja (ZRN) je 94,04, medtem ko je Bojan oba teka prevozil v 95,24. Tako je za zmagovalcem zaostal le 1,10 sekunde. -dh Hrvatske in Slovenije. Največ uspeha so imeli tekmovalci mariborskega Branika, najboljša tekmovalka pa j<> bila smučarka Transturista iz Škofje Loke Damjana Likozar / dvema osvojenima državnima naslovoma: Prvenstvo so kljub časovni stiski, za pripravo je bilo komaj teden dni časa, odlično pripravili prizadevni smučarski delavci športnega društva Železniki. Nadaljevanje na 11. strani ubile j x*m mesa niča, v. Smrt zaradi počene jermenice V nedeljo, 9. februarja, okoli 11. ure dopoldne je Janislav Pod-boršek, star 21 let, doma v Stru-ževem pri Kranju, popravljal neregistriran fiat 750. Pri njem na obisku je bil njegov prijatelj Ljubo Urban, star 21 let, iz Struže-vega št. 79. Podboršek je nastavljal plin in preizkušal delovanje motorja. Pri tem je počila že prej nalomljena jermenica in delček jermenice velik od 2 do 3 cm je z vso silo priletel v prsi Ljuba Urbana in ga ranil. V zdravstvenem domu so fantu, ki je močno krvavel, nudili zdravniško pomoč, vendar je Urban kljub temu kmalu nato umrl. Po mnenju dežurnega zdravnika je smrt nastopila zaradi notranje krvavitve. Vroča žlindra in eksplozija V petek, 7. februarja, ob 23.30 je prišlo do eksplozije na nasipu odpadnega materiala Železarne Jesenice v bližini bencinske črpalke na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah. Eksplozija je nastala, ko so z žerjavom stresli na nasip vagon žareče žlindre. Ta se je vsula po nasipu do podnožja, kjer je bilo nekaj vode. Ko se je razbeljena žlindra dotaknila vode, je nastala eksplozija. Kosi žlindre, opeke in odpadlega železa so leteli tudi do 300 metrov daleč. Več velikih kosov je padlo na streho hiše št. 2 na Cesti Borisa Kidriča. Posebno velik kos je celo prebil strop in padel v spalnico družine Tropič, kjer sta spala zakonca in njuna dva otroka, stara 6 let in pol leta. Več drobcev žlindre je padlo prav v neposredni bližini spečih otrok. Na srečo pa ni bil nihče ranjen. Eksplozija je bila tako huda, da so na tej hiši popokali tudi zidovi. Kosi žlindre so popadali tudi na Tropičev avtomo* bil zastava 101, ki ga je imel parkiranega pred hišo in ga močno poškodovali. Zaradi eksplozije se je vnela tudi trava za bencinsko črpalko, vnela pa se je tudi streha na hiši št. 2, vendar pa so ogenj gasilci pogasili. Škode je za približno 25.000 din. Naročnik: Nove cene Z odlokom ZIS so znižali ali povsem odpravili obdavčitev nekaterim izdelkom. Nekaj izdelkov pa se je zaradi večje obdavčitve podražilo. Dražje bodo alkoholne pijače, cigarete, usnjeni in krzneni izdelki, ročno izdelane preproge, vžigalniki in stenske ure. Nove cene veljajo tudi za parfumerijske izdelke, kristalno in brušeno steklo ter keramične okraske. ZIS je znižal oziroma povsem odpravil davek na blago, ki je pomembno za življenjski standard. Pralni praški se bodo pocenili za 1 dinar do 1,20 dinarja pri kilogramu. Cenejši bodo tudi avtomobili, otroški puder in otroške kreme ter šamponi kakor tudi štedilniki na trdo gorivo. Novo vozilo iz Zastave Crvena zastava bo spet začela izdelovati terensko vozilo »kampanjola«. Tokrat bo vozilo nekoliko spremenjeno in prilagojeno širšemu krogu porabnikov. Imenovalo se bo zastava 075, izdelovali pa ga bodo v kooperaciji s Fiatom. Letos nameravajo izdelati tisoč kampanjol. Skupščina še ta mesec Predsedstvo začasne kulturne skupnosti Slovenije je na zadnji seji pred nekaj dnevi obravnavalo vprašanja v zvezi z ustanovitvijo samoupravne kulturne skupnosti Slovenije. Ustanovna skupščina naj bi bila 18. februarja. Predsedstvo je ugotovilo, da priprave na ustanovno skupščino potekajo zadovoljivo, ne le kar zadeva organizacijsko plat, temveč tudi postopek evidentiranja možnih kandidatov za organe skupnosti. Kandidata za predsednika skupščine sta Miloš Poljanšek in Ivo Tavčar. Naložbe v kmetijstvo J ugoslova nsk o poljedelstvo bo od washingtonske mednarodne banke za obnovo in razvoj dobilo 66 milijonov dolarjev posojila. Posojila so strogo namenska in jih je mogoče porabiti samo za povečanje proizvodnje mleka, mesa, zelenjave, sadja, grozdja in drugih poljedelskih kultur ter za nakup poljedelskih strojev, gradnjo sušilnic in skladišč ter urejevanje zemljišč. Zlati venec za Senghorja Leopold Sedar Senghor, predsednik se ne galske republike in znani afriški pesnik, je prejel letošnji zlati venec, ki ga za izredne dosežke podeljujejo na Struških večerih poezije, tradicionalnem srečanju pesnikov vsega sveta. Senghor se je rodil leta 1906 v Senegalu. Diplomiral je v Parizu in je bil izvoljen za predsednika Senegalske republike leta 1959. Poznavalci in ljubitelji poezije menijo, da je največji afriški pesnik. Njegove najbolj znane pesniške zbirke so: Pesmi teme. Črno obhajilo, Etiopske pesmi in Nokturno. Objavil je tudi knjigo esejev Tisto, kar prinaša črni človek ter sestavil antologijo novejše črne poezije v francoščini. Uvoz lesa V pot lovni skupnosti jugoslovanske industrije celuloze, papirja, kartona, lepenke in embalaže so povedali, da bomo morali letos uvoziti že skoraj 2 milijona kubičnih metrov lesa za predelavo v papir. Hkrati pa seje tudi zvedelo, da zaradi slabo organiziranega odkupa vsako leto strohni okrog 800.000 kubičnih metrov listavcev v • naših go zdovih. Kranj V četrtek, 6. februarja, je bila na obisku v radovljiški občini delegacija sindikata splošne porabe iz Romunije. Ta sindikat združuje delavce v tekstilni, gumarski, kožni, obutveni in steklarski industriji. Člani delegacije so se najprej s predstavniki občinskega sindikalnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine pogovarjali o delu občinskega sindikalnega sveta, odborov in konferenc. Potem so obiskali Almiro, kjer so si ogledali tovarno in se pogovarjali o samoupravljanju ter vlogi sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Na sliki: Člani delegacije in predstavniki radovljiške občine ter tovarne Almira med obiskom v Almiri. — A. Ž. — Foto: F. Perdan V skladu z določili 26/11 zakona o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 7/73) objavlja Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko v imenu občinskih konferenc SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič kot ustanoviteljic časopisa Glas razpis za zasedbo naslednjih delovnih mest v ČP Glas Kranj v ustanovitvi: 1. glavni urednik (direktor) 2. odgovorni urednik Za navedeni delovni mesti se zahteva: visoka izobrazba in tri leta delovnih izkušenj v uredniških poslih ali višja šolska izobrazba in osem let delovnih izkušenj v uredniških poslih, da je državljan SFRJ, da ni bil kaznovan za naklepno kaznivo dejanje, da ima ustrezne družbenopolitične kvalitete in sposobnost organiziranja in vodenja. Pismene vloge s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Trg revolucije 1, Kranj. V skladu z določili 17. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v ČP Glas Kranj objavlja poslovni odbor razpis za zasedbo naslednjih vodilnih delovnih mest: 1. vodja komercialno-raČunovodskega sektorja 2. računovodja Pogoji: poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenih delovnih mest zahteva: pod 1.: višja šolska izobrazba in tri leta delovnih izkušenj v komercialni stroki; pod 2.: srednja šolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v računovodski službi. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo tajništvu podjetja v 15 dneh po objavi. Na zborih občanov tudi sprejem statutov V tržiški občini bodo zbori občanov in delovnih ljudi med 10. in 16. marcem 2 V petek popoldne je bil v Tržiču na pobudo predsedstva skupščine in zbora krajevnih skupnosti sestanek predsednikov svetov krajevnih skupnosti, predsednikov krajevnih delegacij in predsednikov krajevnih organizacij SZDL. Številni udeleženci sestanka, ki ga je vodil predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris, so razpravljali o uresničevanju delegatskih odnosov v novem skupščinskem sistemu, programiranju in oblikovanju statutov krajevnih skupnosti in o predlogu letošnjega proračuna in negospodarskih investicij. O predlogu občinskega proračuna in negospodarskih investicij bo konec februarja razpravljala občinska skupščina na skupnem zasedanju zborov. Nato bo šlo gradivo v javno razpravo na zbore občanov in delovnih ljudi, nakar bo Obisk na Koroškem Člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Kranj in nekateri predstavniki z Gorenjske so v soboto, H. februarja, obiskali nekaj krajev na avstrijskem Koroškem. Oglasili so se v Bilčovsu, Vese-lah in v Globasnici, kjer so se pogovarjali s predstavniki zveze slovenskih organizacij, narodnega sveta in drugimi. Še posebno zanimivo je bilo srečanje v Globasnici, kjer jim je folklorna skupina pripravila prisrčen kulturni program in sprejem. .'. Z. o predlaganem odločala občinska skupščina. Na petkovem srečanju so se dogovorili, da bodo letošnji zbori občanov in delovnih ljudi v tržiški občini med 10. in 16. marcem. Na njih občani ne bodo razpravljali le o predlogu proračuna in programu negospodarskih investicij, temveč so načrtovani tudi sprejemi statutov krajevnih skupnosti. Doslej sta statuta sprejeli le krajevni skupnosti Pristava in Podljubelj (v soboto zvečer), statut krajevne skupnosti Se-nično pa je pred potrditvijo. V ostalih krajevnih skupnostih je delo pri oblikovanju statutov zamrlo ali ostalo na pol poti. Statutarna komisija občinske skupščine je želela krajevnim skupnostim pri izdelavi statutov pomagati in jim je zato posredovala okvirni delovni osnutek statuta. V že omenjenih skupnostih so pomoč skupščine koristno uporabili, drugje pa nanjo niso bili pozorni. Zato so se na petkovem sestanku odločili, da bo pri oblikovanju statutov skupnosti v prihodnje pomagala delovna skupina za krajevno samoupravo, ki deluje pri občinski komisiji za spremljanje uresničevanja ustave. V treh večjih krajevnih skupnostih tržiške občine TržiČ-mesto, ki ima okrog 3600 prebivalcev, Bistrica in Ravne, ki imata okrog 2500 oziroma looo občanov, pa naj bi po novem začele delovati skupščine delegatov. Skupščine naj bi združevale od 34 d elegatskih mest. J. Košniek Komisija za manjšinska in. izselje-niška vprašanja pri republiški konferenci socialistične zveze in predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko sta v četetek pripravila posvet o sodelovanju s slovensko in hrvaško narodnostno skupnostjo v Avstriji. Posveta so se udeležili predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL, predsedniki komisij za zamejstvo pri občinskih konferencah SZDL, predsedniki komisij za mednarodne odnose pri občinskih konferencah ZK in predsedniki izvršnih odborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo z Gorenjske. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v sredo na 35. seji obravnaval poročila o delu in učnovzgojnih uspehih v šolskem letu 1973/74 v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v kranjski občini in poročilo o delu Zavoda za letovanje otrok v letu 1974 ter o predlogu dogovora Zavoda z občino Novigrad. Za včeraj popoldne je bil sklican aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Med drugim so razpravljali o družbenem načrtu občine za letos in o dopolnitvah delovnega programa aktiva. Danes ob 13. uri se bo na deveti redni seji sestal komite občinske konference Zveze komunistov. Razpravljal bo o statutu in vlogi socialistične zveze v samoupravni družbi, o spremembah v občinski konferenci ZKS in njenih organih, zaključnem računu komiteja občinske konference ZK in predlogu finančnega načrta za letos in o sklicu občinske konference ZK. Na dnevnem redu bo tudi poročilo statutarne komisije. Jutri ob 17. uri bo seja sekretariata aktiva komunistov prosvetnih delavcev osnovnih šol iz kranjske občine. Razpravljali bodo o vlogi učitelja pri uresničevanju stališč desetega kongresa ZKJ, vzgoji in izobraževanju. Spregovorili pa bodo tudi o problemih pri uvajanju celodnevne osnovne šole v občini. A. Ž. Jutri, v sredo, 12. februarja, bo 1. seja izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Kranj. Predsednica odbora Pepca Jež predlaga za dnevni red razpravo o problematiki financiranja vzgoje in izobraževanja v letu 1975. Seja bo ob 11. uri v stavbi občinske skupščine v Kranju. -lb Včeraj popoldne je bil v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu redni občni zbor občinske zveze za telesno kulturo Radovljica. Razpravljali so o dosedanjem delu zveze in načrtih za naprej. Obravnavali so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze telesnokulturnih organizacij občine Radovljica. Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici se bo danes popoldne sestala komisija za kulturo in obravnavala poročilo o izvedbi kulturne akcije v minulem letu. Pogovorili se bodo tudi o letošnjem programu kulturne akcije v občini. Za jutri popoldne ob 16. uri je v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine sklicana prva seja samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Radovljica. Na dnevnem redu je sprejem samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti in razprava o programu telesnokulturne dejavnosti za letos. Izvolili bodo tudi organe skupščine. A. Ž. Ker dobivajo krajevne skupnosti po novi ustavi vedno večje pristojnosti in naloge, ki jim kdaj zaradi pomanjkanja strokovnih ljudi niso kos, bodo pri tržiški občinski skupščini oblikovali posebno enotno službo za krajevne skupnosti. Tako je predlagal izvršni svet občinske skupščine. Predlog so ugodno ocenili in ga podprli tudi predsedniki krajevnih skupnosti, vodje delegacij in predsedniki KO SZDL na petkovem posvetovanju. Ob tem pa so poudarili, da bo služba uspešna le ob dobro organiziranem delu v krajevnih skupnostih oziroma prizadevnosti in vestnosti tajnikov oziroma predsednikov skupnosti. V marsikateri, posebno večji skupnosti, že razmišljajo o poklicnem ali vsaj honorarnem tajniku. Radovljica Tržič Razpis Tomšičevih in Petkovih nagrad Letos maja, na dan smrti narodnega heroja, politika, publicista in novinarja Toneta Tomšiča, bo Društvo novinarjev Slovenije podelilo Tomšičeve nagrade, nagrade sklada Toneta Tomšiča in Petkove nagrade, za tista dela svojih poklicno organiziranih članov, ki še posebej prispevajo na družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem področju k hitrejšemu razvoju naše socialistične skupnosti in našega samoupravnega sistema. Za Tomšičeve nagrade lahko konkurirajo prispevki, ki pomenijo pomembne dosežke v slovenskem časnikarstvu, in dosežki pri urejanju časnikov in radijskih ter televizijskih oddaj. / Za Petkove nagrade pridejo v poštev najboljši dosežki na področju publicistične fotografije. Predloge za nagrade lahko pošljejo člani, aktivi in sekcije DNS, kakor tudi uredništva in družbenopolitične organizacije, vsebovati pa morajo — če gre za urejanje lista ali oddaje — tudi utemeljitev, zakaj se to urejanje predlaga za nagrado. Obdobje, za katerega se podeljujejo Tomšičeve in Petkove nagrade, je čas med zadnjim in novim razpisom, to je od 6. februarja 1974 do 30. januarja 1975. ROK ZA ODDAJO PREDLOGOV JE 1. MAREC 1975. Po tem datumu komisija ne bo sprejemala niti predlogov niti dokaznega gradiva. UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Ustanovna skupščina podpisnic o štipendiranju V petek, 31, januarja, je bila v Radovljici ustanovna skupščina podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v radovljiški občini. S tem je opravil delo tudi 11-članski iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma, ki ga je radovljiška občinska skupščina imenovala sredi julija lani. Na seji so ugotovili, da so se posamezne delovne organizacije počasi in z večkratnim pozivanjem odločale za podpis samoupravnega sporazuma. Zato so imeli na začetku in v prvih mesecih šolskega leta 1974/75 pri odobravanju in izplačevanju štipendij iz solidarnostnega sklada precej težav. Problem so rešili nazadnje s posojilom Zavoda za zapo slovanje Kranj in s predplačilom večjih delovnih organizacij (Veriga Lesce, Elan Begunje, LIP Bled). No, do sklica ustanovne skupščine je sporazum le podpisalo 85 temeljnih organizacij združenega dela; med njimi vse večje. Le 21 organizacij, kjer je 892 ali 15 odstotkov vseli zaposlenih, sporazuma še ni podpisalo. Zato so na seji naložili izvršnemu odboru, da čimprej s pomočjo družbenopolitičnih organizacij zbere pristopne izjave v teh organizacijah. Na seji so za predsednika skupščine oziroma skupne komisije p' d pisnic samoupravnega sporazuma izvolili Matijo Marklja iz Sukna Zapuže, za podpredsednika pa Krist-la Ogrisa iz GG Bled. Izvolili so tudi 9-članski izvršni in 5-članski nadzorni odbor. A. Z. Mladi železarji pred prelomnico svojega dela Člani tovarniške organizacije ZSMS Železarne se pripravljajo na sejo tovarniške konference, ki bo ti drugi polovici februarja. Kot na-pO' vedujejo, bo ta seja v marsičem pomenila prelomnico dosedanjega delu mladih v tem železarskem kolektivu-Skoraj dve leti t lajajoča kriza j1' pustila posledice, ki jih ne bo lahki' odpraviti. Peščica najbolj zavzet it' članov tOVarniSke konference se i(' ves čas trudila, da bi delo spet noi" malno steklo, vendar ta majhni skupina ljudi jasno ni mogla rešiti jj krize delo cele konference. Vzrok<>v za neaktivnost mladih železa i i*'v v zadnjem obdobju je brez dvom'1 veliko in zjUo je neobhodno potre'1' no, da se o njih obširno spregovori na s?ji tovarniške konference. , i J. Rabič'1 Ustanovljena skupnost za zaposlovanje Prva skupščina krajevne skupnosti Sukno industrija volnenih izdelkov Zapuže 64275 Begunje vabi k sodelovanju sodelavce za zasedbo delovnih mest direktorja TOZD Tekstilne tovarne Zapuže Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. imeti mora visoko izobrazbo tekstilne ali druge ustrezne smeri in 3 leta prakse v volnarski stroki, od tega 1 leto na vodstvenem delovnem mestu ali višjo izobrazbo tekstilne ali druge sorodne smeri s 5-letno prakso v volnarski stroki, od tega 4 leta na vodstvenih delovnih mestih; 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti; 3. družbenopolitične in moralno-etične vrline; 4. aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov; 5. predložiti mora elaborat o razvojnem programu temeljne organizacije za dobo 4 let; Nadalje objavlja še naslednja prosta delovna mesta v delovni skupnosti skupnih služb: 1. administratorke v splošno-kadrovskem sektorju in prodajnem sektorju (2 delovni mesti) Pogoj: končana srednja šola in popolno obvladanje strojepisja; 2. vratarja — čuvaja Pogoj: psihofizična sposobnost opravljanja predpisanih nalog. Kandidati za gornja prosta delovna mesta morajo predložiti vloge v 15 dneh po objavi. K vlogi je potrebno predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, zaželen pa je tudi predhodni razgovor. Živahna dejavnost mladih -. Premalo denarja za normalno delo V Sloveniji so bili ta teden regijski posveti o skupni porabi za letos. V Kranju je bil takšen posvet, ki so se ga udeležili predsedniki izvršnih svetov, predstavniki občinskih skupščin in samoupravnih interesnih skupnosti, v torek, 4. februarja. Na njem so soglasno ugotovili, da občinam oziroma interesnim skupnostim letos ostaja po predvidenih stopnjah premalo denarja za normalno delo. Republiško resolucijo, s katero so skupno porabo omejili na 29,6 odstotka, so sicer v občinah pred časom podprli. Vendar so takrat računali, da bo 29,6 odstotka dovolj za pokritje potreb. Zdaj pa kaže, da so tisti, ki so predlagali takšen odstotek, mislili bolj na pokritje v republiki in regiji. Občinam namreč ostane za družbene dejavnosti le približna petina oziroma okrog 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. S tem denarjem nikjer na Gorenjskem ne bodo mogli pokriti svojih obveznosti. Največje težave bodo kot kaže nastale pri osnovnem izobraževanju, otroškem in socialnem varstvu: V Kranju jim na primer zaradi povečanja dejavnosti za osnovno izobraževanje zmanjkuje okrog 20 milijonov. Velike težave bi nedvomno nastale, če bi morali prispevek staršev za otroke v vrtcih podvojiti. Podobno je v Škofji Loki in v Radovljici ter v drugih občinah. Skratka, povsod, kjer so v zadnjih letih razne družbene dejavnosti razvijali zaradi naraščajočih potreb bolj od republiškega poprečja, imajo po sedaj predlaganih stopnjah velike težave. Na posvetu so nekateri tudi menili, da je bil dosedanji postopek družbenega dogovarjanja najbrž premalo demokratičen. Doslej je potekal v ozkem krogu predstavnikov republiških organov, ki so kot kaže gledali v glavnem na to, da so pokrili potrebe na republiški in regijski ravni. Občine pa se vključujejo v to dogovarjanje šele sedaj, ko je v glavnem že vse razdeljeno. Kritične so bile tudi pripombe, češ da v občinah še vedno nimajo programov republiških interesnih skupnosti, še vedno tudi ni podatkov o tako imenovanih viških. Zato so na posvetu poudarili, da si v občinah ne upajo prevzeti odgovornosti pred delovnimi ljudmi s pod- -pisom takšnega družbenega dogovora. A. Zalar V_._J Na zadnji seji komiteja občinske konference ZK na Jesenicah, ki so se Je udeležili poleg članov komiteja še člani aktiva neposrednih proizvajalcev in sekretarji osnovnih organiza-C,J iz delovnih organizacij, so razpravljali o uresničevanju ustave na Področju združenega dela in v skladu s sklepi 3. seje CK ZKS. Razprav-'jali so na osnovi ocene, ki jo je izšolala komisija za družbenoekonomska vprašanja pri komiteju v sodelovanju s komisijo za samoupravljanje, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu. Pri tej oceni je sode-"vala tudi delovna skupina za samoupravno konstituiranje združe-J*ga dela, ki deluje pri občinski ^•»OKlinatijski komisiji za spremlja-nk uresničevanja nove ustave. Ocena komisije je bila zelo kon- Na podlagi že sprejetega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje se je prejšnji teden v Kranju konstituirala skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kranj. Regionalno skupnost sestavljajo delegati skupščin enot, in sicer iz vsake enote po sedem delegatov. Skupščina skupnosti je na svoji ustanovni seji izvolila za predsednika skupščine ing. Janeza Sranca iz jeseniške Železarne, za namestnika pa Pavla Okorna iz Škofje Loke. Izvolili so tudi devetčlanski izvršni odbor ter komisijo za samoupravni družbeni nadzor. Na prvi seji skupščine skupnosti za zaposlovanje so spregovorili o programskih nalogah skupnosti za zaposlovanje v tem letu. Delo pa bo seveda lažje, če bodo že sprejete dokumente spoštovali vsi dejavniki, ki sodelujejo pri zaposlovanju. Kot je znano, se na Gorenjskem pojavlja več odstopanj od programiranih ciljev zaposlovanja. Tako je na primer stopnja rasti zaposlovanja zelo visoka in se je v obdobju 1970 do 1974 gibala med 2,5 odstotka in 4,1 V sredo, 5. februarja, je bila v Mojstrani prva seja skupščine nove krajevne skupnosti, na kateri je sodelovalo 30 na novo izvoljenih delegatov ter vsi člani dosedanjega sveta krajevne skupnosti. Nova skupščina deluje po sistemu novega delegatskega sistema: 19 delegatov je bilo izvoljenih po teritorialnem principu in so iz bližnjih zaselkov (Radovna, Belca, Mojstrana, Dovje), 25 delegatov pa je bilo izvoljenih s področja organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in društev. Na prvi seji nove skupščine krajevne skupnosti so najprej govorili o novem delegatskem sistemu ter o novi vlogi samoupravnih organov v krajevni skupnosti, poslušali so tudi poročilo sveta krajevne skupnosti za minulo obdobje. Obenem so govorili tudi o minulih volitvah, koordinacijski odbor pa je podal po- Krajevna .skupnost Cerklje želi s solidarnostno akcijo prebivalcev Cerkelj in Vasce asfaltirati še nekatera pota in ceste v naseljih. Da bi akcija čim bolje uspela, je skupnost najprej anketirala prebivalce. Rezultat ankete je ugoden. Prav tako je dobro uspel tudi zbor občanov, ki se ga je udeležilo kar 235 ljudi. Menili so, da je treba omenjene ceste in pota v Cerkljah in Vasci še asfaltirati. O samoprispevku za asfalt bo odločil referendum. Ce bo uspel, bodo občani zbrali okrog 60 milijonov starih dinarjev in s prostovoljnim delom opravili delo, vredno okrog 15 milijonov starih dinarjev. Predra- kretna, tako glede na osnovne probleme s tega področja (še vedno je preveč formalističnega pristopa k samoupravni organiziranosti, neustrezna organizacija, posamezni odpori, nerazumevanje bistva TOZD kot osnovne celice družbenopolitičnega sistema). Na seji so se domenili, da bodo še naprej spremljali dogajanja, v organizacijah; del nalog bo prevzel občinski komite v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom in izvršnim svetom, nekatere stvari pa bo obravnaval medobčinski svet ZK. Na seji so govorili tudi o uresničevanju ustave v dislociranih enotah, o odnosih med TOZD in krajevnimi skupnostmi, govorili o osnutku statuta SZDL ter o nekaterih kadrovskih zadevah. D. S. odstotka, včasih pa je poskočila tudi prek 5 odstotkov. S tako stopnjo zaposlenosti na Gorenjskem seveda ni problema nezaposlenosti, po drugi strani pa seveda takšna stopnja zaposlenosti povzroča drugačne probleme. Velike potrebe po delavcih Gorenjska že nekaj let ne more pokrivati z naravnim prirastkom, niti z mehaničnim prilivom. Na ta način se pokrije v regiji lahko le 35 do 37 odstotkov potreb po delavcih. Zaradi prekomernega zaposlovanja se tudi kvalifikacijska struktura vse prepočasi izboljšuje. Med družbeno analitičnimi nalogami za letos je tudi nekaj novih, ki jih bo izvajala strokovna služba skupnosti. Poleg analize o številčnem gibanju delovnih potencialoV do leta 1980 bo služba ugotavljala usklajenost med ponudbo in povpraševanjem po delavcih, skupaj z društvom ekonomistov pa se bodo lotili proučevanja problematike zaposlenosti in zaposlovanja v občini Kranj predvsem zaradi izredno visokega odstotka zaposlenosti v tej občini. L. M. ročilo o vseh predkandidacijskih postopkih in predlog o na novo izvoljenih funkcionarjih v organih krajevne skupnosti. Za predsednika skupščine krajevne skupnosti so enoglasno izvolili Jožeta Miklavčiča, za podpredsednika pa Srečka Zima. Za predsednika 15-članskega sveta krajevne skupnosti so izvolili Sandija. Kotnika, za podpredsednika pa Pavla Krznarica. Obenem so izvolili tudi člane v potrošniški svet, v poravnalni svet ter v odbor za finančni nadzor. Ostale organe sveta bodo-izvolili pozneje. Na seji so pregledali tudi zaključni račun za leto 1974 ter poročilo odbora za finančni nadzor. Obravnavali so tudi okvirni program osnovne in drobne komunalne dejavnosti za leto 1975, ki ga je skupščina potrdila. D. S. čunska vrednost del znaša 75 starih milijonov. Da bi bil samoprispevek čim bolj pravičen, so občane razdelili v tri skupine. Prva skupina naj bi prispevala 530 dinarjev na zaposlenega in 940 dinarjev na hišo. Druga skupina je sodelovala že pri prejšnjih asfaltiranjih in bo zato prispevala od hiše 1400 dinarjev in na zaposlenega 800 dinarjev. Občani, razvrščeni v tretjo skupino, pa bodo dali 1870 dinarjev od hiše in 1070 dinarjev na zaposlenega. Pri kmetih bo prispevek od treh hektarjev obdelovalne zemlje enak prispevku na zaposlenega. S tem denarjem nameravajo v cerkljanski skupnosti urediti deset cest in potov, med katerimi je najpomembnejša cesta do Vasce, ki jo kaže v prihodnosti modernizirati tudi naprej do letališča. V Cerkljah računajo tudi na pomoč letališča in nekaterih drugih podjetij. -an Kasnijo s popisom članstva ZSMS Pri občinski organizaciji ZSMS na Jesenicah ugotavljajo, da popis članstva zveze socialistične mladine ne poteka najboljše. Akcija bi morala biti končana do sredine januarja, takrat pa še niti četrtina osnovnih organizacij ZSMS ni izpolnila zadane naloge. Vse kaže, da vodstva osnovnih organizacij popis svojega članstva niso vzela resno, evidenčni listi pa so ostali neizpolnjeni. S takšnim odnosom vodstva osnovnih organizacij otežujejo delo občinske konference, kjer si prizadevajo, da na podlagi prispelih evidenčnih listov ugotovijo, koliko članov zveze socialistične mladine bo v jeseniški občini. Doslej se pri popisu kažejo najboljši rezultati na osnovnih in srednjih šolah. V delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih s popisom še vedno kasnijo, v nekaterih osnovnih organizacijah pa s popisom še sploh niso začeli. Člani predsedstva OK ZSMS so sklenili, da te osnovne organizacije obiščejo ter ugotovijo, zakaj ne delajo popisa svojega članstva. J. R. Mladi v Železnikih so v zadnjem času izredno delavni. O delu mladih Železnikarjev sem se -pogovarjal s predsednikom osnovne organizacije ZSMS Nikom Bertoncljem ter mladincema Janezom Lotričem in Ivanom Kemperlom.- Povedali so, da so se pred lanskim slovenskim in jugoslovanskim mladinskim kongresom mladi iz osnovnih organizacij železnikarskih podjetij tesno povezali z mladinsko • organizacijo v kraju. Prav ta povezava je pripomogla, da je dejavnost mladih na vseh področjih močno zaživela. Se posebna aktivnost se kaž.e na področju športa. Za vsako od športnih panog je odgovorna ena od tovarniških osnovnih organizacij. Za smučanje so, denimo, odgovorni iskraši, za nimizni tenis alplesovci... -> Ob 30-letnici prvih smučarskih tekmovanj v Cerknem in edinih v okupirani Evropi in 30-letnici osvoboditve Jugoslavije bo Smučarska zveza Slovenije s sodelovanjem prebivalcev Cerknega 9. marca 1975 organizirala I. srečanje borcev in aktivistov — smučarjev Organiziran bo skupni odhod z avtobusom iz Ljubljane v Cerkno, kjer bo tekmovanje v veleslalomu in v teku, združeno s streljanjem ter odkritjem spominskega obeležja in s kulturnim programom. Vabljeni so vsi, ki so kakorkoli aktivno sodelovali med narodnoosvobodilno borbo, da se udeležijo omenjenega srečanja, še posebej pa so vabljeni borci, ki so 20. in 21. januarja 1945. sodelovali na partizanskih smučarskih tekmah v Cerknem. Le-tem bo Smučarska zveza Slovenije podelila posebna spominska priznanja. Prosimo vas, da pošljete najkasneje do 25. 2. 1975 svoje podatke na Smučarsko zvezo Slovenije, Ljubljana, Celovška 25, ki bodo obenem tudi prijava za sodelovanje na partizanskem srečanju — smučarjev. Partizani, aktivisti, interni-ranci, ujetniki, izseljenci — smučarji, partizansko Cerkno vas pričakuje, da skupaj z vami proslavi ta edinstveni zgodovinski dogodek. Zaživela je tudi kulturna dejavnost. Mladi so pripravili že več proslav. V jesenskih mesecih so naštu-dirali Linhartovo Zupanovo Micko in »z njo« gostovali v Selcih, Pod-lonku, Sorici, Davči, predstavili so se domačinom in domačim šolarjem. Poživili so kulturno prosvetno dejavnost, dejavnost, ki je za skoraj štiri leta popolnoma zamrla -zaradi obnovitvenih del v kulturnem domu. Domača »Svoboda« tako pravzaprav ni imela niti primernih prostorov za vaje in nastope. Vse kaže, da se bodo mladi igralci iz Železnikov že v kratkem predstavili z novim na-študiranim delom — komedijo! Lani so v kraju začeli delati tudi mladi radioamaterji. Že po enem letu dela jim je s pomočjo domačih podjetij uspelo pridobiti vso potrebno opremo. K F Nova stolpnica na Jesenicah Splošno gradbeno podjetje Sava je začelo graditi novo stolpnico na Plavžu nasproti vrtca. Gradnja stolpnice spada v načrt izgradnje centra Plavž na Jesenicah. Stolpnico, ki jo podjetje Sava gradi s še bolj izpopolnjeno tehnologijo, bodo predvidoma zgradili do konca letošnjega leta. Pri Splošno gradbenem podjetju Sava so že pred časom uvedli novo tehnologijo omnia plošč in tunelskih opažev in to tehnologijo uspešno uvedli v vsakdanje delo. Med drugim zagotavlja nova tehnologija hitrejšo in racionalnejšo gradnjo ob vrsti drugih prednosti, ki so se na nekaterih objektih že izkazale. Tudi novo stolpnico bodo gradili v novi tehnologiji, računajo na ugodno ceno in razmeroma nizke stroške. V novi stolpnici bo 84 stanovanj, v pritličju objekta pa vrtec. D. S. Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD Gozdarstvo Škofja Loka Partizanska 22 razpisuje prosto delovno mesto snažilke s skrajšanim delovnim časom Osebni dohodek po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Gozdarstvo Škofja Loka, Partizanska 22 do 25. februarja 1975. Program dela , V sredo, 5. februarja, je bila na Pšenicah seja predsedstva občinske-*a sindikalnega sveta, na kateri so [•spravljali o programu dela v le-'^»jem letu, o poslovniku, o finanč-|u''>) načrtu, o uresničevanju ustave in o nekaterih kadrovskih spremembo. ,Ko so člani predsedstva občin-!**ga sindikalnega sveta razpravljali ' Programu dela za letos, so imeli jekaj pripomb pri vzgoji in izobra-R^nju članov delavskih kontrol. J^'nili so, naj bi delavska univerza ^jBanizirala za te člane predavanja tako vsebino, ki bi bila za te Člane ''Jbolj sprejemljiva in delavce res-<'no seznanila z bistvom delovanja Samoupravnih delavskih kontrol. T°Kram dela so potem še nekoliko dopolnili. Tudi glede poslovnika so sprejeli nekaj pripomb. Sprejeli pa so še finančni načrt. Ko so "govorili 0 uresničevanju ustave v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela, so poudarili, da so 0 stanju v občini na tem področju že večkrat razpravljali/ vendar naj bi v prihodnje podah svoje poročilo 0 uresničevanju ustavnih dopolnil še nredsedniki oziroma sekretarji osnovnih organizacij ZK v sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata. Na seji so tudi imenovali člane skupne komisije ZSMS in sindikata za sistem informiranja. Predsedstvo občinskega sveta je predlagalo tri člane. Zbor občanov za referendum Samoupravna organiziranost Bomo še naprej štedili na račun umetnih gnojil? Potrošnja umetnih gnojil je začela pešati leta 1973 in takšne težnje kažejo tudi naročila za letošnjo spomladansko setev — Na obzorju nova podražitev gnojil — Škofjeloški primer pomoči pri nakupu gnojil Čeprav potrosijo, nekateri naši kmetovalci ' na hektarju že lepo količino umetnih gnojil in hranil, smo na evropski lestvici precej na dnu. Po podatkih republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo smo potrosili leta 1969 na hektarju dobrih 46 kilogramov umetnih gnojil in hranil, leto kasneje 56,6 kilograma, leta 1971 61,6 kilograma, leta 1972 76,2 kilograma (!) in predlanskim 72,5 kilograma. Po ocenah sekretariata (končnih podatkov še ni) je bila lanska potrošnja še nižja, kar ne prispeva k obilnejši kmetijski proizvodnji, večjim tržnim viškom in kopičenju domačih zalog hrane. Razlogi za pričakovano upadanje potrošnje umetnih gnojil so na dlani, so povedali pretekli teden na razgovoru kmetje in predstavniki kmetijskih organizacij, predstavniki občinskih skupščin, tovarne dušika iz Ruš in Ine iz Kutine, predstavniki Agrotehnike, Kmetijskega instituta Slovenije, zbornice in sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Pripravilo ga je uredništvo Kmečkega glasa v sodelovanju s sekcijo kmetijskih novinarjev. Med vzroki so omenjali predvsem lansko podražitev gnojil in hranil ter pomanjkanje in podražitev nekaterih osnovnih sestavin umetnih gnojil. Slednje velja predvsem za tovarno dušika v Več domače krme Na izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije so se zavzeli za oblikovanje Zadružne zveze Jugoslavije in vključitev organizacije v mednarodno zvezo in hromi obetavnejšo proizvodnjo. Kmetijski prispevek k stabilizaciji je precejšen. Morda večji od prispevka drugih gospodarskih panog. Povečali smo proizvodnjo in zmanjšali uvoz, poostrili razliko med našimi in tujimi proizvodnimi stroški v kmetijstvu v prid slednjih in s tem še bolj »udarili« kmetijstvo, ki mora precejšen del surovin v tujini plačevati po veljavnih svetovnih ali celo višjih cenah! Živinoreja na Slovenskem na pomembnosti kljub težavam ne bo zgubila. Vendar kaže pridelovanje mesa in mleka načrtovati na večji domači proizvodnji krme na smotrneje izkoriščanih površinah. Precej pičlo smo v preteklosti vlagali tudi v rastlinsko proizvodnjo. Živinorejsko proizvodnjo letno povečujemo za okrog 3 odstotke, rastlinsko proizvodnjo pa le za pičel odstotek. Poljedelstvo torej preveč zapostavljamo, z njim pa tudi travnike in pašnike, čeprav se da na njih pridelovati najcenejša krma. Bitka za hrano, tako človeško kot živalsko, ostaja torej Še naprej v ospredju. Z njo pa prizadevanja za dobro izkoriščanje površin, večjo storilnost in primernejši dohodek kmetijstva v končni fazi. -jk Čeprav je za letos načrtovan redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, se je zaradi izredno neugodnih razmer v kmetijstvu vodstvo zveze odločilo za izredni zbor, ki je bil pred kratkim v Ljubljani. Osnova za razpravo je bilo oblikovanje akcijskega programa, ki temelji na širših zaključkih o razvoju slovenskega kmetijstva in njegovem povezovanju in vključevanju v jugoslovanskega. Zborova pozornost je veljala organiziranosti v kmetijstvu, pogoju za boljšo proizvodnjo in gospodarjenje, težavam v živinoreji in zahtevam, da se morajo podpisniki živinorejskega sporazuma držati cen in dogovorjenih količin, banke pa naj kreditirajo le načrtovano in dogovorjeno proizvodnjo. Letos je nujno potrebno prepovedati izvoz lanske koruze! Čim več krme je treba pridelati in uporabiti doma in se izgoniti uvozu tujih in dražjih močnih krmil. V kmetijstvu vladajo čudne razmere, katerih vzroke je treba iskati tudi v splošnem svetovnem gospodarskem položaju. Na eni strani ugotavljamo prehrambeno krizo, po drugi plati pa doma ne moremo prodati živine, krompirja in sadja. Proizvodnja se povečuje, dohodek pa pada, kar onemogoča večje naložbe Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorke za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana 4-letna upravno administrativna šola ali 2-letna administrativna šola. Željeno je obvladanje sodobnega pisarniškega poslovanja in dobro znanje slovenskega jezika. Starost: dopolnjenih 18 let. Pridobitev lastnosti delavca v združenem delu takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj Gospo-svetska 9. Rušah, ki jo letos še bolj kot lani gnjavi pomanjkanje superfsofatov, žveplene kisline in kalija. Teh osnovnih elementov ni le primanjkovalo (Cinkarna Celje je del takšne proizvodnje zaradi zastarelih naprav opustila), temveč so se, predvsem kalij, ki prihaja z vzhoda, zelo podražili. Ruše se sicer modernizirajo in skušajo najti rešitve za večjo proizvodnjo osnovnih sestavin ter večjo zmogljivost pri mešanju gnojil, vendar se tega ne da ustvariti čez noč. Na podobne .težave opozarjajo tudi v Ini iz Kutine, hkrati pa poudarjajo, da bi kazalo zaradi položaja proizvodnje umetnih gnojil izvoz nekaterih osnovnih surovin omejiti in sistemsko, z družbenim dogovarjanjem in posredovanjem celovito in trajno rešiti proizvodnjo umetnih gnojil. Potrošnja umetnih gnojil se zmanjšuje! Da bi preprečili še globljo stagnacijo, iščejo v različnih občinah različne rešitve. Najpogostejše je regresiranje nakupa umetnih gnojil. Znan je škofjeloški primer, ko je skupščina iz že tako pičlih sredstev oddvojila 60 starih milijo-nev dinarjev in se odločila primakniti k vsakemu kupljenemu kilogramu gnojil od 35 do 60 par. Kaj pa potem, ko bo vsota potrošena? Zato so udeleženci pogovora ob laskavi oceni loškega primera v isti sapi pristavili, da regresiranje nakupa gnojil ne more biti trajna oblika pomoči kmetovalcem. Regresi, nekateri so menili, naj bi jih dobili le tržno in v visoko proizvodnjo vpeljani - čisti kmetje, sicer niso izključeni, vendar kaže v prihodnje pomagati proizvajalcem gnojil, ne pa le kupcem končnega proizvoda. Praviloma je kmetovalcev največ v manj razvitih občinah, kjer vsako leto bolj oskubljen občinski proračun komaj pokrije osnovne potrebe. Ko trgovske organizacije, kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo prelistavajo letošnja naročila umetnih gnojil, ugotavljajo skoraj polovico manjša naroČila od lanskih, čeprav je sezona setve blizu. Leta nazaj so naročila gnojil deževala že pred novim letom, začenši že avgusta. Ker so naša umetna gnojila v svetu cenjena in ker proizvajalci trdnih domačih naročil ne pričakujejo, razmišljajo o izvozu umetnih gnojil. Taka hotenja kaže spraviti v pametne okvire, saj se bo v naslednjih mesecih povpraševanje po gnojilih povečalo že zaradi tega, ker imajo proizvajalci pri pristojnih zveznih organih že prošnje za ponovno podražitev gnojil. Prva, 15-ali 20-odstotna podražitev utegne veljati že kmalu, ponovna podražitev pa tudi ni izključena. Zaradi tega zahtevajo kmetovalci omejitve pri izvozu, sicer bo gnojil doma zmanjkalo. Na razgovoru je zletelo nekaj osti tudi na trgovske organizacije, ki so včasih gnojila zelo rada prodajala, danes pa se jih zaradi »nezanimive« marže otepajo, in na proizvajalce gnojil, ki terjajo za blago takojšnja če že ne vnaprejšnja plačila. Priporočilo, da je uporaba gnojil še vedno ekonomska kljub podražitvi, povsod ne bo upoštevano. Naše kmetijstvo namreč še ni takšno, da bi brez bolečin in posledic preneslo tudi takšne pretrese. Zato bodo vedno bolj dobrodošle pogostejše analize zemlje, nakup in poraba gnojil na strokovni osnovi ter pravilno trošenje. Štednja pri gnojilih je med najbolj škodljivimi odločitvami in najmanj dolgoročna. , J. Košnjek V Lomu močnejše električno omrežje Lom pod Storžičem je ena redkih vasi, ki ni »pripeta« na električno omrežje slovenskega elektrogospodarstva, temveč se po žicah pretaka energija iz zasebne Anžiceve elektrarne. Svojčas je energija, ki jo je proizvajala elektrarnica na Lomšči-ci, zlahka krila potrebe Loma in sosednjih vasi, s širjenjem električnih strojev in naprav pa postaja zmogljivost elektrarne premajhna. Posebno sedaj, ko v strugi Lomščice vode ni preveč. Vendar bo v Lomu nevšečnost čez dober mesec odstranjen. Del Spodnjega Loma in Potarje bodo priključili na omrežje elektrogospodarstva Slovenije, omrežje v delu Spodnjega Loma in v Zgornjem Lomu pa bo še naprej napajala zasebna Anžiceva elektrarna. -Jk Iskra Commerce vabi k sodelovanju: servisnega tehnika za delo v servisu Kranj Pogoji: končana elektrotehnična srednja šola — šibki tok, dve leti prakse, vozniški izpiz B kategorije, odslužen vojaški rok, poskusna doba tri mesece. Rok za prijave je 15 dni po objavi v dnevnem časopisu. Osebni dohodek je po pravilniku o .delitvi OD Iskra Commerce. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Iskra Commerce, Kadrov-sko-socialna služba, Topniška 58, Ljubljana. Rudensko polje vnovič na rešetu Ali stališče Muzejskega društva Škofja Loka pomeni uvod v nov krog razprav o usodi sporne ravnine pod Jelovico? Elan iz Begunj ureja v Kavčkah pod Lipeami ob akumulacijskem jezeru pred pregrado hidroelektrarne Moste vodni center. Narediti so že ploščad m skdktdmco na vodi, zdaj pa gradijo poslopje za spravilo čolnov in druge opreme. Če bo dovolj denar/a, (objekt 00 veljal okrog 700.000 dinarja ), bodo z deli končali in opremljen objekt odprli še letos — B. Blenkuš Skoraj natanko dve leti sta pretekli od dni, ko je spor zaradi načrtovane pozidave Rudenske-ga polja buril duhove Železnikar-jev in Ločanov, kasneje pa tudi širše slovenske skupnosti. Kot vemo, so si skočili v lase zastopniki domačih tovarn in urbanisti na eni strani ter zagovorniki varstva narave, kmetijci in va-ščani na drugi. Šlo je za to, ali ima smisel rodovitne obdelovalne površine ob vznožju Jelovice spremeniti v parcele in jih oddati zasebnikom, v glavnem delav-cem-namenskim varčevalcem iz podjetja Alples. Rudenčani, lastniki spornih njiv, so rekli »ne«. Izdatno podporo sta jim nudila tudi SVOS in tisk ter številni strokovnjaki, saj smo se prav v letu 1973 začeli nekoliko pozorneje ozirati okrog sebe in ugotavljati, da je naša domovina zmeraj bolj podobna sračjemu gnezdu in da v stremljenju po čim manjših stroških in po čim večjih dobičkih marsikje z rodovitno zemljo delamo — oprostite izrazu — kakor svinje z mehom. In res so »zidarji« popustili _ čeprav ravno v Železnikih, stisnjenih v ozko dolino, pomanj- Letos še premajhna usklajenost Poslovni rezultati v Elektrokovin-ski industriji v Sloveniji za minulo leto niso zadovoljivi. Preseženi sta bili zaposlenost in realizacija, manj kot so načrtovali pa je bilo dobička in akomulacije. Vzroki za to so predvsem v inflaciji, visokih cenah surovin ter postopnem zmanjšanju konjunkture na zunanjih tržiščih, so ugotovili na torkovem zasedanju delavskega sveta SOZD Združenega podjetja elektrokovinske industrije v Ljubljani. Predvideni izvoz so dosegli z 81 odstotki, uvoz pa se je povečal od planiranega. Ko so razpravljali o program-sko-poslovnih usmeritvah sestavljene organizacije združenega dela za letos, so ugotovili, da je glavna slabost letošnjega gospodarskega načrta neusklajenost. Načrt je namreč tokrat le seštevek planov posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Podjetja so se namreč v sestavljeno organizacijo, v kateri sta tudi Gorenje in Iskra, združila lani, ko so bili letošnji gospodarski načrti že končani. Zato jih ni bilo mogoče več uskladiti. Pač pa bo to naloga delavcev v novi organizaciji v prihodnje. Sestavljena organizacija bo letos imela okrog 42.000 zaposlenih, vrednost celotne proizvodnje pa bo znašala okrog 12 milijard dinarjev. Predvidevajo, da bo izvoz za 2,5 milijona dolarjev presegel uvoz. Tako naj bi izvoz znašal prek 150 milijonov dolarjev, dobiček od poslovanja na koncu leta pa 700 milijonov dinarjev. Naloge, ki čakajo delavce letos v sestavljeni organizaciji, so postopno zlivanje obeh združenih podjetij. Komisija, ki jo sestavljajo predstav-niki Iskre in Gorenja, pripravlja že predlog programa. Predvsem bo treba izdelati načrt, kako spremljati proizvodnjo po izdelkih, še bolj pa bodo nadzorovali nabavo in prodajo. A. Ž. kanje ustreznih lokacij povzroča ljudem precej preglavic. Toda prejšnji teden smo med sejo upravnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka (ki pri prostorskem planiranju znotraj tisočletne loške regije more in mora igrati eno vodilnih vlog — op. p.) zvedeli, da bo v bodočem urbanističnem programu občine Rudensko polje' spet vključeno v seznam potencialno zazidljivih con. Muzealce so namreč člani Skupnosti za varstvo okolja SRS pozvali, naj do zadeve zavzamejo ustrezno stališče in ga posredujejo pristojnim organom. Predlog je bil sprejet. In kaj menijo odborniki MD? V Železnikih, ki spričo intenzivnega usmerjanja v industrijo doživljajo nagel demografski razcvet, so prostorske zagate dejansko tako hude, da bo Rudensko polje prej al' slej treba žrtvovati. Mesto bi se sicer lahko širilo proti vzhodu, proti Stu-denskemu polju, kar pa bi pomenilo prehod z dežja pod kap. Če torej gledamo dolgoročno in izvzamemo kak ducat še razpoložljivih »krp« znotraj obstoječih naselij, boljše rešitve ni. In večina Rudenčanov zdaj pristaja v prodajo zemljišč — seveda, če je kupec (menda Loka-invest) voljan plačati zanje vsoto, kj bo vsaj približno ustrezala stvarni agrarni vrednosti visoko kvalitetne prsti. Vendar MD nikakor ne podpira zahtev posameznih gospodarskih organizacij, katerih vodstva bi rada ravnino odstopila individualnim graditeljem. Družinske hiše so v danih razmerah nedopustne, saj bi predstavljale kričeč primer neracionalnega razsipništva ter hkrati ne-' gacijo poglavitnega argumenta pristašev pozidave — prostorske stiske. Polje naj bo rezervirano izključno za blokovno gradnjo, medtem ko je »privatnike« mogoče usmeriti v terasasto, prisojno pobočje nad vasjo Rudno! Asfaltirana cesta odpravlja zaplete okrog dovoza materiala, le komunalna ureditev utegne biti malce dražja. Ampak razmeroma skromni dodatni stroški niso in ne smejo postati nepremostljiv zadržek. (Zlasti ne, ako odgovorni želijo dokazati, da je neštetokrat citirano načelo o nujnosti uvajanja smotrnejše urbane politike vseeno nekaj več kot zgolj fraza — op. p.). Tud' v etnološkem smislu ni nobenih pomislekov, kajti Dražgoše so s poži' gom in kasnejšo obnovitvijo izgubili prvotni značaj stare, zaokrožen^ hribovske vasice, polne arhitektonskih biserov v alpskem slogu. Ideja Muzejskega društva bre^ dvoma zasluži pozornost odgo; vornih. Kot poudarjajo njen1 avtorji, je rezultat spoznanja, da prek 80 odstotkov stanovanjskih poslopij, narejenih pred zadnjo vojno, stoji v bregovih ali na obrobjih vzpetin in da niti estetsko niti funkcionalno ne pačijo pO' krajine. Pri objektih novejšega datuma pa so ugotovitve pra^ nasprotne: 90 odstotkov jih čep' sredi nekdanjih njiv, v dnu doli? in v nižinah. Prevladuje vtis unj' formiranosti, vtis, ki budi nepr*' jetne primerjave z mrakobn^ »taboriščniško arhitekturo*' Škatlasti obrisi in položne streh* boleče razbijajo harmonijo tr rena in učinkujejo kot nezažel^ tujek. In še en absurd: v pešč»c po starem, nezmotljivem posluh1^ pradedov lociranih stavb je pfe senetljivo veliko »črnih gr*' denj« in obenem zelo malo h*^ spočetih na risalnih deskah p1"1' znanih inženirjev. Škofja Lo" kajpak ni nobena izjema. I.Guzelj S potovanja okoli svet a Veliko tehtnega o Koroški Listamo po Vestniku, reviji koroških partizanov Pred kratkim je izšla četrta lanska številka tromesečnika Vestnik, ki ga že sedmo leto zapored izdaja Odbor koroških partizanov. Razlog, da smo se mu odločili posvetiti malo več pozornosti, tiči v izboru tem, na katere bi spričo izjemne aktualnosti in tehtnosti radi opozorili tudi širšo javnost. Gre namreč za sedanje, močno ohlajene odnose med Jugoslavijo in sosednjo Avstrijo, ki jim botruje diskrimi-natorska, rasistično in nacionalistično pobarvana politika Dunaja do naših rojakov onstran Karavank. Ne le da članki v Vestniku izčrpno osvetljujejo Prireditve ob prazniku Na Jesenicah so s številnimi prireditvami počastili slovenski kulturni praznik. V sredo, 5. februarja, je bila proslava z lepim kulturnim programom v Zabreznici, v petek pa je na Jesenicah gostoval Slovenski oktet. Najprej se je predstavil v delavskem domu na Javorniku, potem pa še v gledališču Tone Čufar na Jesenicah. V petek je bilo v Kazini na Jesenicah tudi srečanje slavistov radovljiške in jeseniške občine ob 10-letnici Finžgarjeve bralne značke. V soboto so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah slovesno odprli prvo letošnjo likovno razstavo članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar. Na razstavi, ki bo odprta do 19. februarja, razstavlja 11 slikarjev 20 svojih del. D. S. Prešernova proslava v Retečah Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika — Prešernovega dne — je v Retečah zelo dobro uspela. Poslušalci, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili dvorano domačega kulturnega doma, so bili z izvedenim programom izredno zadovoljni. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi razstavo del akademskih slikarjev Franca Novinca,-Dore Plestenjakove, Franceta Koširja ter Iveta Šubica. Prav to zanimanje pa Je pokazalo, da si Retečani podobnih prireditev še želijo. Zato bodo reteški kulturni delavci morda že v kratkem pripravili podobno razstavo v še večjem obsegu in za dalj časa. F. Rant poglavitno jabolko spora (slednji menda ni več nikomur neznanka), ampak hkrati razgaljajo ozadje zapletov, njihove korenine in zgodovinsko pogojenost. Revija (102 strani) bo torej prišla prav slehernemu bralcu, ki si želi ustvariti celovito podobo stanja onkraj severne meje. Uvodoma Vestnik prinaša besedilo jugoslovanske note o koroškem vprašanju, izročene poslaniku republike Avstrije dne 30. oktobra lani, nato pa avtor Dušan Nečak razmišlja o »nesprejemljivem sklepu večinskih avstrijskih strank«, da izvedejo »posebno ljudsko štetje«. Razlagajoč nagibe, ki so botrovali gornji odločitvi, podpira izstop slovenskih delegatov iz kontaktnega komiteja. Nečakov komentar lepo dopolnjujejo povzetki govora predsednika ZSO dr. Franca Zvvittra na zborovanju zaupnikov v Celovcu, kjer je bilo poleg ostalega rečeno: »... Geneza državne pogodbe dokazuje, da so se njeni snovalci odpovedali načelu .pomembnosti števila', ki ga je predlagala Britanija, zato morajo določbe, ne glede na številčno moč pripadnikov manjšine, . .. veljati v polnem obsegu.« Podobno tehten je ponatis izvajanja dr. Matevža Grilca, katerega vsebino bi lahko upravičeno imenovali »historiat laži, neizpolnjenih obljub in izigravanj zakonskih predpisov, nanizanih v poglavju o pravicah manjšin«. Sledi še resolucija, sprejeta ob zaključku celovškega shoda. Vanjo so navzoči odborniki in zaupniki organizacij koroških Slovencev zapisali: »... Če bi zaradi "neevropskega ponašanja Avstrije odpovedala vsa prizadevanja na narodni in mednarodni ravni, bi nujno nastala nova situacija. V svesti si svoje odgovornosti, bi Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij .. . ukrepala kot zvesta nosilca volje in teženj slovenske nacionalne skupnosti.« Sredinski del knjige,obsega krajši jubilejni članek, posvečen 60-letnici Pavla Žaucerja, revolucionarja, komunista, borca, aktivista in diplomata, nadalje razmišljanje ob drugi izdaji knjige Karla Prušnika-Gaš-perja »Gamsi na plazu« (založba Borec), ki obravnava zgodovino koroškega partizanstva in antifaši-stičnega gibanja, ter Toneta Zorna analizo metod nacistične raznarodo- valne politike na Koroškem in v okupirani Gorenjski v letih 1938 do 1943. Dušan Nečak nam potlej navrže »Nekaj podatkov o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji« in prek bilateralnih pogodb osvetli »Zaščito manjšin v Evropi med obema vojnama«, da bi nato znova prepustil besedo Zornu in njegovi izjemno zanimivi predstavitvi odnosa periodičnih občil do koroške manjšine. Kulturno posredniško vlogo narodnih manjšin nasploh obravnava Albina Luk, ki nekoliko naprej tolmači tudi »Poglede na narodnostno vprašanje in položaj manjšin v SR Sloveniji«. Vmes najdemo študijo Petra Vodopivca »Oksitanci: nacionalna država ali pokrajinska reforma?«, v kateri skuša bralcu približati kulturno in duhovno »manjvrednost« ter »podrejenost« južnofrancoskih »provinc« nasproti pariškemu bazenu. (Spomnimo se: od tam doli je doma Julian Sorel iz Stendhalovega romana »Rdeče in črno«). Brošuro zaokrožata poročili Lidije Potrč, posvečeni proslavi tridesetletnice osvoboditve Savinjske doline in dejavnosti področnega odbora koroških partizanov v Mariboru. Natisnili so jo v tiskarni delavske univerze Tomo Brejc v nakladi 800 izvodov. Tu bi morali dodati zraven izraz »žal«, saj nizka številka pomeni, da bo mnogim precej težko dostopna. In vendar pomaga pri razčiščevanju vzrokov in posledic dogajanj, ki nas ne smejo puščati neprizadete. I. G. Razstava pionirskih fotografij V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta Fotokino klub Janez Puhar Kranj in fotokrožek na osnovni šoli Stanka Mlakarja v Šenčurju pripravila v avli šole razstavo pionirskih fotografij. S 50 fotografijami so predstavili predvsem portrete učencev in kranjsko arhitekturo. Otvoritve razstave, ki bo odprta do 21. februarja, se je udeležil tudi pisatelj Ivan Jan. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh čistilk s polnim delovnim časom 2. čistilko s polovičnim delovnim časom 3. varuhinjo Pogoj: dokončana osnovna šola in veselje za delo z duševno prizadetimi otroki. Nastop dela takoj. GLASBENA ŠOLA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto tajnice Pogoji: srednješolska izobrazba administrativne smeri, lahko brez prakse. Nastop službe s 1. marcem 1975. Prošnjo z dokazili o strokovnosti pošljite na upravo Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3. snažilke za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom za čiščenje šolskih in pisarniških prostorov. Nastop službe takoj. SOCIALNO ZDRAVSTVENA SLUŽBA pri občini Škofja Loka išče urejene družine, ki bi bile pripravljene za primerno plačilo sprejeti za krajši ali daljši čas v oskrbo tuje otroke. Vse informacije dobite pri socialno zdravstveni službi. Mojo pozornost je zbudila že rahlo odcvetela diva s kužkom na vrvici, ki je prav tedaj prišla v restavracijo. — Oprostite, gospa. — jo je opozoril najbližji natakar. — Pasja menza je v prvem nadstropju. Izvolite jedilni list. — Potem se je sklonil k psičku, ga poščegetal po dlaki in si takoj zatem šel umit roke. Potem se je vrnil nazaj k ženski in ta mu je zašepetala nekaj na uho. — Oh, seveda... Takoj bom poklical strežaja. Hej, Li! In že je pritekel tisti Kitajček, ki mi je bil prej prinesel jedilni list, se priklonil gospe in odhitel z njenim ščenetom v prvo nadstropje. Gospodje pri mizah pa so še kar naprej večerjali in natakarji so jim stregli z vedno novimi jedrni in pijačami. Med grižljajčki in požirki pa so tekli pogovori o tenisu, bridgeu, o valutnih tečajih in politični situaciji, pač o vsem, o čemer se pogovarja takale visoka družba na počitnicah. Potem je prišel neki zelo dostojanstven starejši Kitajec v brezhibnem smokingu (mislim, da sem imel čast imeti opravka s šefom strežbe) in me vprašal, če sem hotelski gost in če sem plačal pristojbino za mizo. Tisti večer sem bil precej anarhistično razpoložen in-sem se že hotel prerekati, pa sem na drugi strani mize še pravi Čas zagledal hotelskega »gorilo«. S svojim mrkim pogledom in mogočno postavo mi je nagnal strah v kosti. Na hitrico sem vstal in ušel ven. BEG PRED TAJFUNOM Prvi maj smo dočakali na odprtem morju, čeprav smo vseskozi upali, da se bo to zgodilo v kakšnem pristanišču. Kljub temu je bil to velik praznik. Ne zato, ker je to pisalo na koledarju, niti zato, ker so plapolale zastave in so iz zvočnikov donele borbene pesmi. Prvi maj je bil zame praznik zato, ker me ni zjutraj nihče budil, ker se mi ni zdelo škoda pre-spati grofovskega zajtrka, saj sem vedal, da me bo opoldne čakalo na mizi kraljevsko kosilo. Ubogi kuhar. Koliko dela je moral imeti, preden je lahko postavil pred nas vse te umet-nije. Tri želodce bi moral imeti, če bi hotel pospraviti vso to grmado raznih juh, prikuh, namazov, solat, kompotov in slaščic. Na mizo so prišla najboljša vina; tista, ki so jih poprej celo potovanje čuvali kot državno skrivnost. Specialiteta dneva pa je bila torta z okusom po kalodontu. Prvomajsko praznovanje pa se je končalo s povsem nepredvidenimi dogodki. Drugega maja zvečer smo zvedeli prek teleprinterja, da se kitajski obali približuje tajfun in da bi bilo nadaljevanje poti tvegano. Morali bi se vrniti v Hongkong, toda prav takrat, v tistih najbolj kritičnih trenutkih se nam je zgodila še druga nevšečnost — motor se nam je pokvaril in ladja je obstala sredi lahnega vetra, ki naj bi se po napovedih v teku dvanajstih ur spremenil v besneč vihar. Vsi smo tekli v strojnico, da bi videli, kaj je. Razneslo je črpalko za gorivo. Strojniki so stali okrog uničene črpalke in se prepirali, kdo naj bi bil kriv. Tretji oficir je valil krivdo na strojnika, strojnik je obtoževal električarja, kapo pa je ves čas živčno krilil z rokami in psoval. Tam so stali in se zmerjali, tajfun pa je bil vsak čas bližje. Na srečo smo imeli rezervno črpalko in smo motor spet hitro pognali v tek. Še nikoli nismo vozili z večjo hitrostjo kot tisto noč. Kapo je ukazal, da je treba voziti z enaindvajsetimi miljami, kar je bila skrajna zmogljivost motorja. Beg v zavetje — to je bila edina rešitev za ladjo in posadkp. Kadar pride tajfun, ni pred besnečo ujmo vetra in valov varna nobena, še tako velika ladja. LUTKASTI JAPONCI V hongkongškem zalivu je tiste dni poleg nas čalalo na ugodnejše vreme še veliko drugih ladij, ki so bile namenjene na Japonsko ali čez Pacifik. Po enem tednu negotovosti in ugibanj smo zvedeli, da se je tajfun zdivjal in kapitan je ukazal odhod. Po petih dneh plovbe po precej razburljivem Kitajskem morju smo zagledali pred seboj japonsko obalo. Temperatura v strojnici je padla in spet smo laže zadihali. Nič zato, če so nam ukinili tropski dodatek pri plači in če smo izgubili pravico do dopoldanskega čaja. V strojnici se nisem več znojil in sem se zaradi tega veliko bolje počutil. Saj je bil zadnji čas. V vsem svojem prejšnjem življenju nisem prelil toliko, potu kot v teh treh mesecih od Las Palmasa do Hongkonga. Šestnajstega maja zvečer so nas rernorkerji potisnili ob pomol luke Nagova. Klima je bila zdaj spet takšna, kakršne sem bil vajen. Tropska vročina se je umaknila svežim pomladnim sapicam iz smrekovih gozdov otoka Honšuja. V Nagovi smo iztovorili velik del afriškega lesa in nekaj sto ton turškega bombaža, vkrcali pa smo igrače in tranzistorje za ameriški trg. Ko smo se potem v Osaki znebili še vsega bakra, smo ostali skoraj prazni. Zdaj, ko se je premec dvignil visoko iznad vode, sem prvič videl Murter v vsej njegovi razsežnosti. Ko je bil še poln, se mi je zdel kot na pol potopljena konzervna škatla, prazen pa je delal vtis velikosti in gracioznosti. Nagova, Osaka, Jokohama... Trudim se, da bi se spomnil kakšne značilnosti, po kateri bi se ta tri japonska pristanišča med seboj razlikovala, pa mi ne uspe. O vseh teh mestih bi lahko pisal kot o enem samem. Puste ulice z malo zraka in veliko avtomobili. Vsiljive reklame po ameriškem vzorcu. Brezoblične hiše. Železobetonski mostovi. Gradbišča, industrijski rezervati, umazano morje v pristaniščih, mreža cest, ki nikamor ne vodijo. Nad vsem tem se je zdela bela kopa japonske svete gore Fudžijame kot lep privid. Kaj naj iščem v tej puščavi iz jekla in betona? Ljudi? Raje ne. V ničemer se ne ločijo od okolja, v katerem živijo. Vagoni podzemske železnice so polni uradnikov, ki se vračajo iz svojih zatohlih pisarn domov k ženam in otrokom. Podobni so si kot jajce jajcu. Skoraj vsi nosijo očala, vsi so v kravatah in v že nekoliko zamaščenih sivih oblekah. V rokah stiskajo aktovke, polne nekih nerazumljivih načrtov, poslovnih poročil in zapiskov z jalovih sej. Zdeli so se mi kot tiste programirane lutke, ki pravijo JA, če stojijo pokonci, in NE, če jih postaviš na glavo. Nihče ne zna živeti sam zase. Njihov osebni uspeh je neločljivo povezan z uspehom firme, v kateri delajo, in s položajem, ki ga v njej zavzemajo. En človek je živ le v seštevku vseh ljudi. Samotarskih osvajanj ne poznajo in ne priznajo. Vsakdo je le kolešček v kolesju sistema. Več si niti ne želi ali pa si sploh ne upa želeti. Za večino odraslih Japoncev se svet začne in konča s tremi stvarmi: z businessom, baseballom in familijo. Pri Japon-kah pa največkrat odpadeta tudi prve dve stvari in se ukvarjajo samo še z možem, otroki in s svojimi sirotnimi starši. Morda bo kdo rekel: Saj je pri nas ravno tako. Seveda je. Povsod je tako. Samo, da so Japonci to kolektivno zavest še potencirali. Japonci so že po naravi marljivi in disciplinirani ljudje. V tem je poglavitna skrivnost hitrega gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. Znano je, da je Japonska kljub pomanjkanju surovin in energetskih virov, dosegla v zadnjih desetletjih največjo stopnjo gospodarske rasti v svetu. NEMIRNI PACIFIK Ne morem razumeti zakaj so si za to največjo vodno površino na Zemlji izmislili ime Tihi ocean. Pacifik je namreč pravo nasprotje svojega imena. Vsaj jaz sem na tem potovanju dobil tak vtis. Vseh štirinajst dni, kolikor je trajala vožnja od Japonske do Severne Amerike, se ni morje niti za trenutek umirilo. Vzhodni veter nam je vso pot gnal v premec dolge in visoke valove, ki so se zlivali čez in preplavljali krov. Na svoj račun so prišli predvsem fantje iz »palubne pešadije«, ker jim zaradi vremenskih razmer ni bilo treba iti ven. Da ne bi bili čisto brez dela, jim je kapitan ukazal čistiti hodnike in kabine. Ni pa mu prišlo na misel, da bi poslal koga k nam v strojnico, kjer smo zaradi neprestanih okvar garali kot črna živina. To neprestano zibanje mi ni več povzročalo morske bolezni, kljub temu pa se nisem dobro počutil. Največ težav mi je povrzočala nespečnost. Kako bi sploh mogel zaspati, če sem se pa moral vsak večer privezati, da sem se ob tem valjanju sploh lahko obdržal na postelji. V začetku sem jemal uspavalne praške, pa niso pomagali. Nekateri so se uspavali z viskijem, pa sem poskusil tudi jaz. V dobri veri, da bom potem spal, sem se ga nekaj večerov zapovrstjo na mrtvo napil. Rezultat tega poskusa je bil, da sem potem vso noč sam s seboj blebetal, zaspal pa nisem. Tolažilo me je samo to, da so imeli podobne težave tudi drugi. (Se bo nadaljevalo) T. E. Srečanje lutkovnih skupin Od 27. februarja do 2. marca bo v dvorani amaterskega gledališča na Jesenicah republiško srečanje amaterskih lutkovnih skupin. Na Jesenicah bo gostovalo osem skupin in vsaka bo prikazala po eno delo, ki bo uradno ocenjeno. . . Lutkovne skupine bodo jeseniški organizatorji povabili na gostovanja po raznih krajih jeseniške občine, kajti na Jesenicah je zanima-' nja za lutkovni oder dovolj, vendar v občini ni skupine, ki bi se ukvarjala s to dejavnostjo. Pri kulturni skupnosti na Jesenicah so se že odločili da še letos ustanove skupino in bo zato bližnje srečanje lutkovnih skupin nadvse dobrodošlo za tiste, ki jih delo z lutkami veseli in ki nameravajo sodelovati pri lutkovni skupini na Jesenicah. D. S. Pogovor o Liznekovi domačiji V Kranjski gori je jeseniška kulturna skupnost pripravila pogovor z vsemi ki nameravajo sodelovati pri obnovi Liznekove domačije, najstarejšega spomenika ljudske arhitekture v Dolini. Na pogovor so povabili predstavnike zavoda za spomeniško varstvo, predstavnike krajevnih organizacij in zavoda za razvoj turizma. Idejni načrti za obnovo Liznekove domačije so že izdelani, odločiti se morajo še za razporeditev oziroma za izkoriščenost posameznih prostorov V Liznekovi domačiji naj bi bila stalna razstava kmečkega orodja ki so ga uporabljali v zgornji savski dolini, v njej naj bi organizirali občasne razstave, en prostor pa naj bi namenili tudi vaški knjižnici. u> Nova gledališka skupina Pri amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah je začela delati samostojna gledališka skupina Izvir. ^^^Af&^i Knjižnica v domu Partizan Podružnica jeseniške matične knjižnice deluje tudi v Žirovnici, vendar ne sS prostorih. Uprava TVD Partizan m krajevna v naai m usmeni K odločili, da namenijo knjižnici prostore skupnost Žtfovmca ■ u se.zato ocu , ^ v domu IVI) V^^u n^upnost Jesenice prispevala 15.000 di-Za obnovo prostora je KUliurn« ^ g narjev. Kje prostori za občinski arhiv? nt i • i ».„.,„1 /••som že načelno dogovorili, da urede pro-Na Jesenicah SO se !>'1 1 \^n'donm na Javorniku. Ko pa je ko-store za občinski arhiv v delavsKt m . doma> so ugotovili, da ne misija pregledala zgornje prostore Grošelj (oba Triglav) 1:15,5, 100 m hrbtno: 1. Pavič (Mladost) W06,0, 200 m hrbtno: 1. B. Petrič 2:30,4, 2. Šmid 2:33,3, 3. Praprotnik (vsi Triglav) 2:36,8. 200 m delfin: 1. J. Slavec (Triglav) 2:22,4 2. Pedešić (Mladost) 2:27,1, 3. B. Petrič (Triglav) 2:27,2 (rekord SFRJ za st. pionirje), 200 m me- Likozarjeva najuspešnejša tekmovalka * _ _ _ _. . /rri„x:y.\ UO 'J IV/?;,.k,* t V Nadaljevanje s 1. strani Rezultati — slalom: mL pionirke: 1. Damjana Likozar (Transtu-rist) 94,30, 2. Dunja Zupančič (Olimpija) 97 11 3. Mateja Ravnikar (Transturist) 97,94; st. pionirke: Tjaša Klanjšček (Branik) 94,55, 2. Darja Crnko (Branik) 94,77, 3. Alenka Kolenc (Transturist) 95,85; mL pionirji: 1. Vojko Kla.js (Matajur) 92,95, 2. Igor Podboj (Akademik) 94,56, 3, Dušan Grašič (Transturist) 94,78; st. pionirji: 1. Peter Sitar (Branik) 89,26, 2. Marko Ribnikar ,Tržič) 89,75, 3. Mirko Brat (Fužinar) 91,21; veleslalom: ml. pionirke: 1. Damjana Likozar (Transturist) 1.07,88, 2. Snežana Ostrež (Gorica) 1.09,62, 3. Dunja Zupančič (Olimpija) 1.10,07; st. pionirke: 1. Manja 'Koklič (Branik) 1.03,31, 2. Tjaša Klanjšček 1.04,45, 3. Darja Crnko (Branik) 1.04,45; ml. pionirji: 1. Igor Podboj (Akademik) 1.08,15, 2. Tomaž Dornig (.Olimpija) 1.08,32, 3. Tomaž Urbas (Novinar) 1.08,71; st. pionirji: 1. -Jurij Franko (Gorica) 1.02,78, 2. Miran Markič (Tržič) 1.02,89, 3. Mirko Erat (Fužinar) 1.03,51. J- Govekar VIII. zimske športne igre Ob SS Kranj 15.-16. februarja 1975 o,-Ki,„r,,,isk, odbor m% đ:xriM"» V H. zunskosportn.h iger ObSS Krai 1J VS. ; organizacije že pošiljajo 1975 v Mojstra.,, bližajo vrhu. K anjsk t * »m ^ izžrobaJnce. Teren in Praktične nagrade za najboljše .te^ovalce in w hotel sta rezervirana, časoiner.Ic. ... gjjg^^&fc na SNEG. Mobilizacije -čakamo sa.no se na PJJ««W ' ^m bo (saJ je bil vsako Organizacijski odbor zatrjuje, aa «J ... žreoanje štartnih številk leto!), tore,: zamudniki, pohitite s prijavami, kajti bo že v:sredo, 12. februarja ob 15. uri! maiI)nost TOZD Elektro Go- Pokrovitelj letošnjih sindikalnih iger je »*«P™ ... Pruske, ki je pripravilo za hi ^ovalne kipe vredna odličja. _ .. Na svidenje v-tfa.snežen: v.'OiftSf;,:../ ••' šano: 1. Pedešić (Mladost) 2:28,8, 2. J. Slavec (Triglav) 2:29,6, 3. Pavič (Mladost) 2:31,3; pionirji: 100 m kravi: 1. Vlašič 1:09,2, 2. Lomčare-vič (oba Mladost) 1:10,6, 3. T. Sladoje (Triglav) 1:11,1, 800 metrov kravi: 1. Ševo 10:54,4, 2. Curiš (oba Mladost) 11:34,2, 3. T. Šali (Triglav) 11:37,2, 100 m prsno: 1. Jerman (Triglav) 1:24,5, 2. Šeligo 1:26,6, 3. Rupčić (oba Mladost) 1:27,0, 100 m hrbtno: 1. T. Sladoje 1:19,0, 2. Oblak (oba Triglav) 1:19,5, 3. Družic (Mladost.) 1:21,9; Članice: 100 m kravi: 1. Pavle-tić (Mladost) 1:06,5, 2. Pečjak 1:08,1, 3. Damjanovič (obe Triglav) 1:12,5, 200 m prsno: 1. Pajntar (Triglav) 2:54,0, 2. Peroš (Mladost) 3:07,1, 200-m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 2:39,5, 200 m ^delfin: 1. Majnarić 2:27,9, 2. Zahrastnik (obe Mladost) 3:28,4, 200 m mešano: 1. Majnarić (Mladost) 2:40,5, 2. Pečjak 242,2, 3. Bradaška (obe Triglav) 3:02,4, 800 m kravi: 1. Porenta 10:25,3 (članski rekord SRS), 2. Sladoje 11:09,2, 3. Damjanovič (vse Triglav) 11:19,8; pionirke: 800 m kravi: 1. Zahrastnik (Mladost) 11:46,2, 1. Bradaška 13:49,2, 3. Marjanac (obe Triglav) 14:22,3, 100 m prsno:v 1. Štembergar 1:26,5, 2. Bradaška (obe Triglav) 1:35,3, 3. Tisanič (Mladost) 1:40,3, 100 m hrbtno: 1. Perković (Mladost) 1:25,1, 2. Draksler (Triglav) 1:33,3, 200 m mešano: 1. Perković (Mladost) 3:12,3, 2. Marjanac 3:19,5, 3. Kolman (obe Triglav) 3:23,8. -dh Smučarski bilten Pri smučarskem društvu na Jesenicah so izdali smučarski bilten z bogato in pestro vsebino o delu Smučarskega društva in njegovih sekcij. Pri smučarskem društvu izdajajo bilten enkrat do dvakrat na leto, prizadevajo pa si, da bi na •Jesenicah začeli izdajati informacije Športnega društva, saj bi tako lahko bolj celovito in vsestransko predstavili javnosti uspehe, neuspehe, probleme in prihodnost jeseniškega športa nasploh. Take informacije naj bi izhajale kot priloga jeseniškega Železarja. glasila jeseniške žele-JMfl% . . D. S. / pionirji v Žirovnici in v Planici spet obetajoč kader. Jeseniški skakalci so deloma trenirali v Kranju in v Ljubljani na plastični skakalnici, deloma na Pokljuki in drugod. Vodstvo sekcije pa si predvsem prizadeva, da bi uredili nekaj smučarskih skakalnic v krajih, kjer je med osnovnošolsko mladino za skoke dovolj zanimanja. Tako bi radi usposobili plastično skakalnico v Žirovnici ter poleg smučišča v Mojstrani zgradili 35—40-metrsko. Vsekakor pa bi imeli ob dobri zimi največ možnosti v Planici, kjer je dovolj skakalnic in tako dovolj možnosti za dober trening, ki je porok za dobre uvrstitve in rezultate na raznih tekmovanjih. D.S. Triglav : Gradiš 8185:8036 V 8. kolu moške republiške keglja-ške lige sta se na kegljišču Triglava v Kranju udarila lanskoletni republiški prvak ljubljanski Gradiš ter 19-kratni zaporedni prvak kranjski Triglav. Triglavani so to pot metali kot v najboljših dneh, saj so goste premagali kar s 149 keglji razlike. Najboljši pri domačinih je bil Jereb s 1080 keglji, pri gostih pa Farkaš s 1051. Triglav 8185 (Martelanc 1029, Zvršen 980, Bregar 1009, Vehovec 999, Cater 1052, Jenkole 995, Jereb 1080, Ambroži« 1041) Gradiš 8036 (Tomažin 1001, Mojškrc 982, Farkaš 1051, Zdešar 990, Janša 980, Mezgec 952, Česen 1045, Belcijan 1035) NOVA GORICA : JESENICE 7197:7327 Jeseniški kegljači so v Novi Gorici presenetili domačine, saj so jim z novim rekordom kegljišča v boju za obstanek odvzeli dve prepotrebni točki. Pri domačinih je bil najboljši Mlakar z 940 keglji, pri gostih pa Slibar, ki je podrl 957 kegljev Nova Gorica 7197 (Mlakar 940) Jesenice 7327 (Hafner 881, Savnik 934, Langus 900, Oblak 947, Slibar 957, Šmid 893, Crv 913, Udir 902. V prihodnjem kolu (13. februarja) se bosta na Jesenicah pomerila Jesenice : Triglav. -dh Kranjčani v Polho-grajskih Dolomitih V soboto sta Planinsko društvo Kranj in odbor za športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti občine Kranj organizirala enodnevni izlet v Polhograjske Dolomite. Izleta se je udeležilo 70 ljudi, kar uvršča sobotni izlet med najmnožičnejše tovrstne akcije v kranjski občini. Udeleženci so sofinancirali le stroške avtobusnega prevoza. 22. in 23. februarja pa se nameravajo Kranjčani množično udeležiti spominskega pohoda na Stol. Zborno mesto je pred kinom Center, od koder bo avtobus oba dni odpeljal oh petih zjutraj. -jk Začetek na Ledinah Nedelja, 9. februarja, pomeni uradni začetek gradnje nove planinske postojanke PD Kranj na Ledinah nad Jezerskim. Gradbeni in žičničarski strokovnjaki ter predstavniki Planinskega društva Kranj so določili kraj nove postojanke ter traso za novo tovorno žičnico. Udeleženci obiska Ledin so bili presenečeni, saj je v okolici načrtovane postojanke obilica snega kljub skopi zimi ir* idealni pogoji za smuko. V nedeljo je živo srebro na Ledinah zdrsnilo 12 stopinj pod ni -jk. Pokal Loka '75 Tudi evropski kriterij v alpskem smučanju za pionirje »Pokal Loka '75«, ki bo 15. in 16. februarja, bo namesto na Starem vrhu najverjetneje na smučarskih terenih Soriške planine. Dokončna odločitev o tem bo padla v četrtek. Svojo udeležbo na tekmovanju je potrdilo osem reprezentanc. Na evropskem pionirskem kriteriju se bodo med seboj pomerili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Švice, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Jugoslavije. Pokrovitelj tekmovanja »Pokal Loka '75« je predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič. Ta bo podelil pokal najboljši ekipi. Pokale bodo prejeli tudi tekmovalci v posameznih kategorijah, prvi trije v vsaki tekmovalni skupini pa bodo prejeli medalje. Po sobotnem in nedeljskem tekmovanju na Soriški planini so selektorji že določili tudi jugoslovansko reprezentanco. Naše barve na evropskem kriteriju bodo zastopali: pri mlajših pionirjih Klakočer (Izletnik), Stefanovič (Fužinar), Podboj (Akademik), Dornig (Olimpija) ter Flajs (Matajur); B reprezentanca Grašič (Transturist), Macarol (Akademik), Urbas (Novinar), Anic (Sarajeva) in Oblak (Jesenice), pri starejših pionirkah Koklič (Branik), Klanjšček (Branik) in Pintar (Transturist); B reprezentanca: Crnko (Branik), Valič (Transturist), Kolenc (Transturist); pri mlajših pionirkah Likozar (Transturist), Ravnikar (Transturist) ter Zupančič (Olimpija); B reprezentanca: Macarol (Akademik), Husjak (Medveščak) ter Ostrež (Gorica), pri starejših pionirjih pa Sitar (Branik), Erat (Fužinar), Franko (Gorica), Požar (Branik) in Ster (Transturist); B reprezentanca: Dekleva (Transturist), Karničar (Jezersko), Ribnikar (Tržič), Markič (Tržič), Šmid (Železniki), Gašperšič (Transturist) ter Gortner (Železniki)! Slovesna otvoritev prvenstva bo v petek ob 18. uri na škofjeloškem Mestnem trgu. Tekmovanja v soboto in nedeljo pa se bodo začenjala ob 10. uri. Prireditelji pričakujejo v soboto in nedeljo na Soriški planini (ali Starem vrhu) velik naval gledalcev. Iz vsake centralne osnovne šole v občini bo na tekmovanja odšlo najmanj en avtobus pionirjev. Stroške za prevoz bo pokrila škofjeloška temeljna izobraževalna skupnost. Člani organizacijskega odbora pričakujejo, da bodo temu zgledu sledile še tudi druge slovenske občine. J. Govekar J Šahovske vesti Na seminarju za šahovske sodnike, ki je bil konec minulega leta v Radovljici, so si pridobili naslov republiškega šahovskega sodnika Drago Šiftar, Vojin Perović, Jože Prestol, Ivan Hrovat (vsi ŠD Lesce) in Radovan Andželić iz ŠD Jesenice. Naslov regionalnega sodnika so si pridobili Anton Gor j up (Žiri), Franc Malek in Vlado Rozman (Škofja Loka) in Branko Zorko ter Martin Jan (ŠD Jesenice). Ostalih dvanajst udeležencev seminarja si je pridobilo naslov klubskega šahovskega so-' dnika. Po predzadnjem kolu članskega prvenstva šahovskega društva Lesce vodi Kaše z 8 točkami. Ostali pa so uvrščeni takole: Mali 7,5, Perović 7, Sterle in Matjašič 6,5, Jovan in Šiftar 6, Mencinger, Harinski in Simčič 5,5, Bajzelj, Jazbec in Koblar 5, Kolman in Hrovat 4,5 itd. Tuđi v šahovski ligi Gorenjske je bilo odigrano predzadnje kolo. Na tabeli vodi moštvo Jesenice II \z 39,5 točke, pred Alpino Žiri 36,5, zvezo slepih 35,5, Škof j o Loko 34,5 točke itd. A. Z. 11 »Slehernemu domačinu, . ki želi ostati, bi morali pustiti zidati,« pravijo v Kropi, kjer je število prebivalcev v zadnjih sto letih z umiranjem fužinar-stva upadlo približno za polovico in kjer šele zdaj spet polagoma narašča. V obdobju med obema vojnama, recimo, sta »pognali« iz tal komaj dve novi hiši, petnajst pa so jih porušili. Po osvoboditvi se je stanje resda občutno izboljšalo, vendar je kraj dobil samo okrog 50 dodatnih stanovanj, vzniklih v glavnem na Stočju. Podjetji Plamen in UKO, brez katerih bi si nekdanje železarsko središče najbrž nikoli ne opomoglo,, režeta kruh veliki večini Kroparjev in sta hkrati najglasnejša zagovornika odpiranja lokacij, namenjenih individualni in družbeni gradnji. Čeprav možnosti so in čeprav je prosilcev cel kup, radovljiška občinska skupščina 5 let ni prižgala zelene luči. No, pred tednom dni so delegati končno sprejeli programske zasnove zazidalnega načrta za kroparski okoliš, načrta, ki v bistvu pomeni uvod v-težko pričakovano urbanizacijo Doline in Brezovice. Poglejmo, kaj o slednjem menijo trije današnji Glasovi gostje. Inž. Janez Šmitek (58), upokojenec: »Prav je. da občanom dovolimo zidati, sicer bodo odšli. Posebno mladini bi bilo treba omogočiti naselitev v rojstnem mestu, kajti brez nje bo napredek zastal. To je eno (xl najvažnejših orožij zoper razslojevanje, ki grozi zavreti obetaven razvoj gospodarstva Krope, predvsem obeh tovarn. V ilustracijo naj povem, da kar v osmih hišah živi le še po en stanovalec in da so otroci krenili iskat zaposlitev drugam. Seveda pa sem pristaš racionalnega, skrbno pretehtanega izkoriščanja razpoložljivih površin. Prostora je za zdaj dovolj, saj bi brez škode lahko žrtvovali tudi teren od starega gasilnega doma navzdol. Kapacitete obstoječih zemljišč namreč dopuščajo odprtje dodatnih bivalnih objektov za vsaj 180 oseb, s čimer bi kroparski živel j dosegel optimalno število 1000 ljudi, 300 manj kot jih navajajo kronisti iz časov največjega razcveta železa r-stva.« Peter Peternelj (32) — strojni ključavničar v Plamenu: »Več kakor tri leta čakam, kdaj bom mogel začeti graditi. Želel bi kupiti parcelo na cerkvenem svetu, ki so ga lastniki pripravljeni prodati. Sem poročen in imam enega sina. Trenutno prebivamo v občinskem najemniškem stanovanju s kuhinjo in eno sobo. Prej smo se stiskali v vikendu nekega Ljubljančana, ki mi je zaračunaval mastno najemnino.. . Ne, nočem iti v blok. Veste, štiri leta namensko var-čujem in rad bi ustvaril kaj svojega. V Kropi, jasno. Navezan sem nanjo in je ne nameravam zapustiti. Mislim, da bi občina morala hitreje ukrepati. Ne bi smela zatiskati ušes pred našimi zahtevami in pred interesi Uka in Plamena, ki ju morebitni beg delovne sile spravlja v hude skrbi.« Franc Jelene (26), inženir strojništva v Plamenu: »Štiri leta bo kuialu, odkar sem poslal prošnjo v Radovljico, izbrano imam že parcelo, a kaj ko ne izdajajo lokacijskih dovoljenj. Živim pri starših, v starem poslopju (dve sobi, kuhinja in veža), katerega adaptacija je skoraj neizvedljiva. Ker sem samski, ni možnosti, da bi dobil stanovanje v bloku: samo v Plamenu čaka nanj 50 prosilcev. Vmes je precej takšnih, ki se gnotejo v zasilnih lesenih barakah, Kdo drug bi v moji koži nemara obrnil Kropi hrbet, jaz pa ji ga ne mislim. Preneutnno bi bilo, /lasti ker sem s službo zelo zadovoljen. TolaŽj me le upanje, da bo skupščina do spomladi uredila vse formalnosti.« I.Guzelj Sodba bivšim uslužbencem Surovine Dolge zaporne kazni za pritehtane kovine Senat okrožnega sodišča v Kranju je v petek dopoldne razglasil po tritedenskem razmisleku po končani glavni obravnavi sodbo obtoženim bivšim uslužbencem odkupne postaje mariborskega podjetja Surovina v Kranju. Senat je vse obtožence spoznal za krive vseh po obtožbi jim očitanih dejanj razen treh in izrekel takele kazni. Bivši poslovodja odkupne postaje Surovina FRANC BUKOV-NIK (roj. 1920) je bil za kazniva dejanja grabeža, ponarejanja listin, podkupovanja, prikrivanja, ponarejanja listin in pomoči pri grabežu obsojen na 12 let strogega zapora. Razen tega se je senat odločil tudi za zaplembo premoženja in pa varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica zvezanega z ravnanjem z družbenim premoženjem za 8 let po prestani kazni. Bivša blagajničarka odkupne postaje TONČKA ZRIMŠEK je bila za vrsto enakih kaznivih dejanj obsojena na 10 let strogega zapora, odvzame se ji premoženje, ki je bilo dobljeno na nepošten način, po prestani kazni pa 8 let ne bo smela opravljati poklica, kije vezano na ravnanje z družbenim premoženjem. BORIS RUDOLF, skladiščni delavec v Iskri, je bil zaradi kaznivih dejanj grabeža in ponarejanja uradnih listin obsojen na 7 let strogega zapora. PAVEL ŠTIRN, šofer na odkupni postaji, zaradi grabeža in ponarejanja uradnih listin na 6 let strogega zapora. HERMAN ISTENIČ, šofer na odkupni postaji, zaradi pomoči pri grabežu, tatvine in ponareditve na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. ALOJZ JAGODIC prevzemalec blaga na odkupni postaji je bil zaradi kaznivih dejanj pomoči pri goljufiji, ponareditve listin, prikrivanja in ponareditve uradne listine obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. BLAŽ PODOBNIK, šofer, je dobil zaradi pomoči pri goljufiji in ponareditve listin 9 mesecev zapora. ANTE IVIČIČ, delavec na odkupni postaji, je zaradi kaznivega dejanja grabeža obsojen na 5 let in 6 mesecev strogega zapora. ANTON VIDIC, skladiščni delavec v obratu Špik, je obsojen zaradi pomoči pri grabežu na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. NIJAZ KAJTAZOVIČ, delavec na odkupni postaji, je obsojen zaradi kaznivega dejanja tatvine na leto in pol strogega zapora. ALOJZ AJDOVEC pa zaradi tatvine na 10 mesecev zapora. KARLA BRICLJA, upokojenega uslužbenca PTT, zaradi kaznivega dejanja poneverbe so obsodili na poldrugo leto zapora pogojno za tri leta, JOŽE URBANC, upokojenec, je obsojen zaradi pomoči pri tatvini na 9 mesecev pogojno za tri leta. Obsojeni bodo morali tudi povrniti škodo prizadetim delovnim organizacijam vsak v mejah svoje udeležbe pri ugrabkih, plačati stroške kazenskega postopka in popreč-nino. Nezgoda s petardo V nedeljo, 9. februarja, nekaj po polnoči se je na veseličnem prostoru v kulturnem domu v Železnikih pripetila nezgoda, Jože Kunčič (roj. 1955), vojak, trenutno na dopustu, doma pa je nekje iz Radovljice, je hotel, da bi bila pustna nedelja še bolj vesela. Zato je kar v dvorani začel prižigati petarde. Koje prižgal drugo petardo, mu je leta v roki eksplodirala in mu močno ranila desnico, Ranjencu so nudili prvo pomor v zdravstvenem domu Železniki, nato pa so ga prepeljali še V Ljubljano na nezgodni oddelek poliklinike. Program TD Jesenice Pred letno konferenco je turistično društvo Jesenice na zadnji seji 4. februarja razpravljalo o letošnjem delovnem programu. Poleg nekaterih tradicionalnih akcij so sklenili, da se bo društvo letos vključilo v akcijo Gorenjske turistične zveze pod naslovom Uredimo naše okolje. Kazen tega bodo pomagali turističnemu društvu Planina pod Golico pri prireditvah v mesecu narcis. Skušali bodo urediti tudi dostop v sotesko Vinlgar z dobrav ske strani. Ena glavnih skrbi društva pa bo, da bi čimprej dobili ustrezne prostore, ker / so sedanji v Kosovi graščini predvideni za muzej NOB. Na letni konferenci turističnega društva bodo med drugim podelili tudi 40 priznani posameznikom in skupinam, ki so si lam najbolj prizadevali pri gojitvi cvetja in olep- šavi mesta. Turistično društvo bo v kratkem podrobno seznanilo lastni ke zasebnih turističnih sob o letošnjih cenah in novostih; med drugim bodo lastniki lahko povečali cene prenočevanj /a K) do 1") odstotkov, odstraniti pa bodo morali vse več jezične reklamne napise in namesto njih postav it i enot ne znake. B. Blenkuš V ustni obrazložitvi sodbe je predsednik senata sodnik Borut Kobi povedal, da so pri odmeri kazni Francu Bukovniku upoštevali, da je že bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala, za tako velik ugrabek okoli 50 milijonov starih din, pri katerem je udeležen, pa ni možna drugačna kazen, senat niti ni mogel upoštevati nobenih omilitvenih določil. Za Zrimškovo je senat mnenja, da je sodelovala pri teh kaznivih dejanjih že od vsega začetka pa tudi največ si je od vseh obtoženih zaradi tega premoženjsko opomogla. Zato tudi stranska kazen — zaplemba premoženja. Boris Rudolf je svoja dejanja odkritosrčno priznal, kar je sodišče štelo za olajševalno, v glavnem pa je deloval v korist drugih, kar pa je seveda prav tako kaznivo. Šoferja Istenič in Štirn sta bila v veliki meri ume-šana v zadevo in zato po mnenju sodišča nižja kazen ne pride v poštev. Najmanjšo zaporno kazen je sodišče odmerilo Blažu Podobniku, pa ne zaradi manjše udeležbe, temveč predvsem zaradi tega, ker je edini od obtožencev prenehal s kaznivimi dejanji in šel v drugo službo, medtem ko so vsi ostali vztrajali, dokler jih niso odkrili. Za Ivi-čiča je sodišče mnenja, da je pokazal v tej zadevi veliko »prizadevnost«, da je ukradene kovine nekajkrat celo sam peljal naprodaj v Ljubljano, sodišče pa je moralo upoštevati tudi njegov odnos do sodišča, ki ni bil primeren. Obsojeni imajo seveda kakor tudi javni tožilec pravico do pritožbe. L. M. Hazardne igre Jeseniški občinski sodniki za prekrške nimajo opravka le s številnimi primeri prometnih prekrškov, prekrškov ob prestopu meje ali prekrškov zoper javni red in mir, zelo pogosto morajo pisati odločbe o prekrških zaradi prepovedanega hazar-diranja, igranja na karte. Na Jesenicah imajo opraviti s številnimi trdovratnimi in vztrajnimi »kvarto-pirci«, ki jih ne spametuje nobena, še tako visoka denarna kazen ali celo zapor. Če jih v javnih lokalih večkrat zalotijo miličniki, potem se navadno umaknejo v stanovanja, največkrat pa igrajo na karte hazardne igre za denar v samskih domovih. Hazardne igre za denar, ki se igrajo z namenom, da se pridobi premoženjska korist, se kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Ko miličniki zalotijo ljudi, ki »mečejo« karte za denar, potem jim denar in karte odvzamejo, storilce pa prijavijo sodniku za prekrške. « Le eden izmed neštetih primerov iz sodnega spisa jeseniškega sodnika za prekrške: obdolženi so trije de- lavci. Vsi prebivajo na Jesenicah in vsi so strastni »kvartopirci«. Vsi so se že trikrat zagovarjali pred sodnikom za prekrške zaradi enakega kaznivega dejanja. Bili so kaznovani z denarno kaznijo, kar pa ni imelo nanje nobenega vzgojnega .vpliva, saj so lahi novembra pozno zvečer spet sedli skupaj in vrgli »ainz«. Posedli so za mizo v hotelu Pošta na Jesenicah in igrali. Pri tem so jih našli miličniki, jim odvzeli denar in karte. ' Obdolženci so se zagovarjali, da so bili vinjeni, nerazsodni, nikakor pa niso vedeli povedati, koliko denarja so dobili in koliko pri igri zapravili. Partija je bila vredna 10 dinarjev, igrali pa so nekaj ur. Miličniki so pri njih našli 2030 dinarjev gotovine, ki se naloži na sklad denarnih kazni od prekrškov. Občinski s