GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki« gtathje opozarjam, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. I 7. Stev. 1 7. EatoreS m* 8tem* CI— Matter September tlat, ltt3 al Um P—I Offie« :»t Ntrn York, N. umfer Aet •( Cmpmi of Mmrrh 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, SATURDAY, JANUAR 21, 1939-SOBOTA, 21. JANUARJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVII. MUSS0LIN1JEVI NACRT1KLEDE BODOČE SPANSKE Roosevelt se ne zmeni za nasprotnike V ITALIJI SE ŽE DALJ ČASA POJAVLJA MOČNA OPOZICIJA PROTI MIN. PREDSEDNIKU Nečak italijanskega kralja bo prihodnji vladar na Španskem. — Španska bo vazalna država Italije, — General Franco bo ministrski predsednik nove Španske. — Italija ba pošiljala vojni mater-jal do zmage. PARIZ, Francija, 20. januarja. — Španska bo morala Mussoliniju za pomoč, ki jo dobiva general Franco od Italije, drago plačati. Med Mussolinijem in generalom Francom je že dogvorjeno, da bo po končani državljanski vojni Španska zopet kraljevina. Kralj pa ne bo bivši kralj Alfonz ali njegov sin, temveč nečak italijanskega kralja vojvoda A-osta in Španska bo vazalka Italije. Mussolini je v glavni stan generala Franca v Bur gosu poslal svojega posebnega odposlanca malo pred pričetkom sedanje ofenzive v Kataloniji in je od generala Franca dobil naslednji sporazum: 1. General Franco je pripravljen prevzeti ministrsko predsedništvo pod monarhijo in se odpove vsaki nameri, da bi postal diktator v svoji deželi. 2. Vojvodo Aosto bo imenoval za španskega kralja takoj, ko si bo osvojil celo Špansko. V zameno za te obljube je Mussolinijev odposlanec generalu Francu obljubil potrebni vojni ma terjal in vojake, dokler fašistične zastave ne bodo zmagovite na Španskem. Sporazum v Burgosu je naperjen proti italijanski kraljevi družini in posebno proti prestolonasledniku princu Umbertu, ki je bil vedno nasproten Mussoliniju ter dobiva vedno močnejši vpliv v svojem nasprotstvu proti diktatorstvu. Ravno tako nasprotuje princ Umbert osi RimBerlin. Princ Umbert je na čelu močnemu gibanju proti Mussoliniju in v tem ga podpira njegova mati kraljica Elena in veliko število armadnih častnikov, katere vodi maršal Pietro Badoglio, osvojitelj Abe-sinije. Po poročilu, ki prihajajo v Pariz, je Mussolini je v načrt, da bo, ko bo enkrat na Španskem postavljeno vazalsko kraljestvo, predlagal fašističnemu visokemu svetu, da se Italija in Španska zvežete v novo rimsko cesarstvo pod vlado španskega kralja, vojvode Aoste. Duce je o tem že razpravljal s svojimi najbližjimi prijatelji v fašističnem visokem svetu. Splošno je razširjeno mnenje, da je bil princ Um-berto poglavitni vzrok, da je bil Hitler, ko je prišel vRi m, na kraljevem dvoru zelo hladno sprejet. Mučen je bil dogodek, ko se dvorne dame pred Hitlerjem niso hotele globoko pokloniti, kot je bilo povelje iz palače Venice. Zadnje čase je tudi prišlo do več spopadov med častniki italijanske redne anmade in fašistično mi lico, kateri poveljuje general Russo. Značilno je tudi v zvezi s tem, da je bil v Berlin poslan general Russo, ne pa maršal Badoglio, da se je dogovoril z maršalom Goeringom za skupno vojaško akcijo za slučaj vojne. Vojvoda Aosta je bil imenovan za abesinskega podkralja v novembru 1937, ko se je temu mestu zaradi bolehnosti odpovedal maršal Rudolf o Grazi-ani. Rojen je bil leta 1898, je bil odlikovan za hrabrost, ko je bil star 19 let in je bil imenovan za artilerijskega majorja v starosti 26 let. Poročen je s sestro pretend en t a na francoski cesarski prestol princeso Ano, s katero se je poročil leta I 927 in s katero ima dva otroka. Sedaj je general italijanske- OBISK CIANA V BEOGRADU Grof C i an o skuša Beograd približati Budimpešti. — Beogra jski župan je Cianu ponudil kruh in sol. BKO(JRAI), .Jugoslavija, L>0. januarja. — Italijanski vnanji minister grof (Jaleazzo Ciaifo j»' včeraj zjutraj «!o-pcl v Bco-ra«l in sta ga na železniški postaji pozdravil;} min. predsednik o stari srbski nava-jdi ponudil kruli in stol, »ta .so J grof Ciano in Stojadinovič odpeljala na lov v Belje, kjer sta ustrelila več jelenov. Grof Ciano bo ostal z ministrskim predsednikom Stoja-dinovirem do sobote, ko se bo vrnil v Beograd. V nedeljo pa bo sel s kraljevim namestnikom knezom Pavletom na loi v kraljevo lovišče blizu Beograda. V nedeljo bo knez Pavle #rofu Cianu na east priredil dvorni banket. Grof Ciano je jugoslovanskim časnikarjem na meji rekel, da je nameri njegovega obiska potrditi prijateljstvo I med Jugoslavijo in Italijo in da ni posebnih problemih, o katerih bi bilo potrebno raz pravljati. Razpravljal pa bo s Stojadinovieem o zadevah, ki se tieejo obeh držav, zlasti o podonavskem vprašanju. X a tem obisku ne bo podpisan ni-kak nov sporazum, toda bo iz-gladil p©t do tesnejših odnoša-jev med Jugoslavijo in Madžarsko in do obiska madžarskih državnikov v Beogradu. CHAMBERLAINOV SIN V NEVARNOSTI LLOYD GEORGE KRITIZIRA CHAMBERLA1NA Stari liberalec očita mi nistrskemu predsedni ' ku, da se po trebuhu plazi pred diktatorji. LLANDFDNO, Wales, 20. jan. — David Lloyd (ieorge je ostro napadal ministrskega predsednrka Neville Chatnber-laina ter umi očital, da se že nekaj njesecev plazi po tr«d«il»u pred diktatorji. Lloyd George je obsojal Neville Chaimberlainovo vnanjo politiko, ki je po njegovemu zatrdilu kriva, da so postali diktatorji gospodarji Evrope. "Sedaj smo prišli do točke, ko demokracije ne morejo ničesar več dati brez ponižanja, ki je eel o zoprno tudi najbolj mehkim in zabitim angleškim in farneoskim ministrom,'* je rekel Lloyd George. 44Fašistični in naeijski topo-•vi so na kose razbili nevmeše-valno pogodbo in angleško-i talijansko pogodbo.'* Glede Chamberlainovega obiska v Rimu je I Joy d George rekel: "Ko je Chamberlain tako gorko stisnil Mus.-olinijevo roko, je prijateljsko prijemal roko, ki je metala bombe, ki so potopile angleške parnike in u-bile ter ranile angleške mornarje/' Lloyd George je dalje rekel, da bo Španska, ako v državljanski vojni zmaga general Franco, fašistična država, ki se 'bo zvezala z diktotorskiini državami. V vojni bi mogla Italija zapreti Sredozemsko morje angleškim ladjam. RUPPERTOVA ZAPUŠČINA TRALEE, Irska, 19. jan. — V .ozadju hotela, v katerem stanuje Frank Chamberlain, sin angleškega ministrskega predsednika, se je pojavila da vi močna eksplozija. Skoro vse šipe v hotelu so pokopale, in nekaj gostov je bilo ranjenih. Franku Chamberlainu, ki se mudi tnlcaj na počitnicah, se ni nič godilo. Po mnenju policije je vrgel bombo kak član irske republikanske armade katera je bila nedavno razpuičena. Včeraj so odprli oporoko znanega newyorskega pivovarna rja Jacoba Rupperta, ki je te dni umrl. Star je bil 71 let ter ni bil nikdar poročen. Zapuščina znaša od «»0 do 70 milijonov dolarjev. Tretjino bo dobila bivša plesalka Helen Weyant, ki je bila zadnjih pet let Ruppertova zaupnica, ostali dve tretini pa dve Rupj>crtovi nečakinji. Metro|K>litan muzeju v New Yorku je zapustil Ruppert svojo dragoceno zbirko slik, starin in družili (znamenitosti. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" gfa zračnega brodovja, kar je najvišja stopinja v i talijanski zračni sili. Vojvoda Aosta je edini član italijanske kraljeve rodovine, ki je član fašistične stranke. Ob času faši stičnega pohoda na Rim, je bil tudi Mussolinijev men, vojvodo Aosto oklicati za italijanskega kralja, ako bi se kralj Viktor Efmanuel protivil fašistični državi. REPUBLIKANCI PRIZNAVAJO UMIKANJE Gen. Franco z vso silo prodira v Katalonijo. — Republikanci so pred Barcelono zgradili zelo močne utrdbe. B.VRCKM )N A, 'JO. januarja. — Fašisti so s pomočjo težke artilerij«' na osrednji fronti napredovali proti severu in jugu od (Vrvcra-Igualada ceste. Vlada priznava, da so se republikanci umaknili na tem kraju, .'»7 milj severno od Barcelone in >redi pota med Cer-vero in Igualado. Fašisti so na severu ceste napredovali za d\v milji proti Veciani in približno toliko na jugu proti Argensoli. Obe ine-■sti se nahajate v barcelonski provinci. Ob Walls-Vendiell cesti so v teku vroči il>oji pri Rod on i. 11BNI>AYE, Francija, 20. januarja. — Španske fašistične l>ojne ladje so včeraj obstre 1 je vale utrdbe ob katalonskem j obrežju tej* iščejo vladne trans-portne ladje, ki peljejo 12,000] vojakov z madridske fronte na katalonsko fronto. T^ri fašistične topniearke neprestano križarijo ob obrežju, da bi zasačile sovražne transportne ladje. (Jeneral Miaja se je od ločil! poslati na pomoč Kataloncem (i0,000 vojakov in prva skupina 12,000 vojakov je :-edaj na potu. Te ladje pa so tudi v veliki nevarnosti, da jih bodo našli in bombardirali ae ropi a ni z Ma-jorke. Po poročilih, ki prihajajo čez mejo, zbira general Franco bli zu francoske meje močno armado, da ž njo pride do morja in odreže Katalonijo od Francije. V tem načrtu ga posebno podpira poveljnik zračne sile general All redo Kintie Jan. Fašisti trdijo, da so slednjič dognali, kje se nahaja nova republikanska "skrivnostna" u-trjena črta. Ta črta teče od Villanueva ob Sredozemskem morju, okoli 20 milj južno od Barcelone, proti severu do Vil-lafrance ter se obrne nekoliko proti severozapadu do Igua-lade. Severni konce obrambne črte se izgublja v gorovju okoli Solsone, 27 milj severno od Igualade. Fašisti pravijo, da bo tedaj, ko bo rajzbita ta španska Magi notova črta, sedanja ofenziva, ki se je pričela 2-T deeevnbiu, stopila v tretjo dobo. Prva doba je bila, ko je bila razbita obrambna črta pri Borjas Blancas, druga pn ob zavzetju .Monrtblancha in Tarragone. Četrta doba, ki bo po fašističnem mnenju tudi zadnja, pa bo na>pad na obroč utrdb okoli Barcelone. PREDSEDNIK D0SLUZIL POLOVICO SVOJEGA DRUGEGA TERMINA WASHINGTON, D. C., 20. jan. — Danes je potekla polovica predsednikovega drugega termina. Odkar je v Beli hiši, je uveljavil skoro ves svoj socijalni in gospodarski pragram. Večina je bila vedno na njegovi strani, v zadnjem času so se pa začeli celo nekateri nekdanji najbližji pristaši od-vračati od njega. LINDBERGH ODPOTOVAL IZ NEMČIJE BERLIN, Nemčija, 20. jan. — Charles A. Lindbergh je odletel v Pariz s svojim aero-planom, ki je bil več mesecev na berlinskem letališču. Lindbergh je prišel v Berlin zadnje čase trikrat in nazadnje v nedeljo, da vzame s seboj svoj aero] »lan. Prej ga vedno za radi slabega vremena ni mogel vzeti. NEVAREN ŠOFER NORWICH, N. V., 20. jan. — Tukaj so aretirali ."iOletnega Lewisa Buchanans, ker je voz«; avtomobil v pijanem stanju. Buchanan ima le eno roko in eno nogo. SMRT JESLUTIL LAPORTE, Indiana, 19. januarja.—letni Charles Car-sten je rek*>1 svojemu grocerju Stanlevu Pisu, naj pride pogledat njegovo stanovanje, *k-ga naslednjega jutra ne bo k njemu. Carstena ni bilo. Plis je šel pogludat ier ga našel mrtvega v postelji. Ponoči ga je zadela kap. Pod blazino je imel listnico in v i;ji $44)00. ITALIJANSKI GENERAL RANJEN LJ>NI>ON\ Anglija, 20. jan. — Časnikarski poročevalec lista 44 Daily Telegraph*' poroča iz Hendave, da je bil lahko ranjen vrhovni poveljnik italijanskih čet v armadi generala Franca general (iambara. Zadel ga je kos šrannela in sedaj vodi operacije iz svojega šotora. SVARILO ZA LONDONSKE GOSPODINJE LONDON, Anglija, 18. jan. —Sir Auckland Oetldes, ki je tekom svetovne vojne imel več zelo važnih mest pri angleški Pred dvema letoma ji* bil v drugič inavguriran. V kongr«— -u je imel največjo demokratsko večino. Kmalu po inav^u-raciji se je začel pojavljati s predlogi, ki so jih nekateri smatrali za skrajno radikalne. Vršile so se neskončne debate, večkrat *e je zdelo, da bo ta ali oni njegov predlog poražen, toda skoro v vseh slučajih je bil Roosevelt zma.gov «-lec. P rini lagal je postavo glede minimlanih plač in maksimalnega delovnega časa; postavo za kontrolo pridelkov, za gradnjo modernih delavskih stanovanj itd. V vseh ozirih je usp«i. Ko se je tekoči mesec sestai 7G. kongres, v katerem je znatno več republikancev k«»t jih je bilo v prejšnjem, je izjavil Roosevelt, da je zaenkrat največja naloga — revidirati in o-jačiti že obstoječe posta \e Ne.v Deala. Nadalje je priporočil obrambni program, reorganizacijo vladnih organov ter polilo«" železniškim družbam. Vse je šlo še nekam po -reči, dokler ni priporočil reorganizacije najvišjega zveznega sodišča. Takrat se je pa pojavila proti njemu skoro splošna opozicija, in njegov predlog je propadel. Najvišje zvezno sodišče je l»otrdilo veljavnost Wagnerje-A-e j>ostave in postave o socijalni zaščiti. Tik pred zadnjimi volitvami se je predsednik osebno u-deležil volilne kampanje. Obiskal je več. držav ter «pri|>oro-čil tei^a ali onega kandidata. Imel je pa le malo sreč«*. Več-jidel so bili izvoljeni njegovi nasprotniki. Položaj je še J*oIj zapleten vsled dejstva, da bodo prihod, nje leto predsedniške volitve. Predsednik ni doslej še rekel, da bo vtretje kandidiral in ni zanikal te možnosti. Priporočil je le, naj se vse liberalne sile združijo proti sta-' okopitnežem. Zadnje poletje je predsednik predvsem kritiziral senatorje (ieorge-a iz Georgije. Smitha iz South Caroline in Tvdingsa iz MarUandu. Vsi vladi in ki je sedaj svetovale«? ministra za varnost civilnega fi" ^ *>T ''/141* 7,1 . , . . , , » j I 'n.H demokratie, to« a po ivalstva sira Johna And- ...... 'V . _ ' prebiv ersona, je izdal okiie na angleške gospo«iinje, prično za slučaj i>otrel>e spravljati živež in vo«lo. V svojem govoru v Becken-hamu je sir Auckland rekel: 44 Ljudje naj bi, ne da bi ?-o, ko naročijo posamezne ko-vznemirjali trg, polagoma pri- made Slovensko-Amerikanske-čeli nabirati posebne zaloge ga Koledarja za 1939, namc-ži'veža v svojih hišah. Tudi naj sto, da pošljejo svoto — 50c v spravijo vodo v steklenicah, j gotovini ali Money Odra — ker je mogoče, da bodo vo- .priložijo k navočiln znamke po Rooseveltovem mnenju so preveč nazadnjaški. POZOR! Rojake opozarjamo, da lah- vodi pokvarjeni." 3 oziroma po 2 centa. *BCk| n BDD V—H«v Totf Saturday, January 21, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAflr* GLAS NARODA \vdlCB Of Tt| VW4i tr«a lUk^r. M aud tmidi^a* %J MifMCNIC PUKI.1HMINO CUMrANV IA Oerptmtkai J. LU|*lia. Hm. aC iM* ufdnri; NEW YORK, N. I. CVETLIČNA POVORKA of tlM euqMridua i«d 46th Year -j— —---- UBMUKD BVUt 1 DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAY N Adrertleeewei on Agre«ib«Dt Ha .-rt- U*ju valja llat m Aaarfhu P®^ lWiA ••aaaaaa«« Sa Mrt lata................ Km Ne* Turk u it Za |mjI IHi ...... Ta Mia^Mtfu m n Ka in'1 leta ...... rfo letu . . 17 0»> ..........13T0 Kdo leto .. 17.« M .........SXB0 - ^ wrwmmm . Yearly M.— •OI.AH X4KOI.A' l/.HAJA VSARI (JAN l/.VZKMftl NEDRIJ 'N MUZMKOV •ULAft NAKUI1A-, tic WEST Itt UTREET. NEW YORK. N. 1. fCLKTUONE: CUdM 1—lUi 1* »Ciril Urea podptw la uaatoouaO m m prloMuJejo. Denar sa na ročnih fej m bU*a*M puftljatf M«*, Ordar Pri aoremembl kraj« naroe-prual««. d« at Bt&r tUdI prejtoja bUill&te ntuini, d« Utre)« uajde- 5 G^AS NARODA .J ^ pošiljamo v staro do- J ^ movino. Kdor ga ho- i J čc naroČiti za svoje J fc sorodnike ali prijatr- £ \ Ije, to lahko stori. — # ^ Naročnina za stari ^ ^ kraj stane $7. — V j fc (talijo lista ne poai- 0 ^ ljamo. -m • Zgaga _i_';- ■»- • - ki jo pri mir vsako leto 1. januarja v Pasadeiii, ( al. MOC ITALUE NA MORJU Pritarievanje I tali j«« zavladati na.i Tnnrsom sili v o »predjc vprašunje njenih pomor škili sil. Italija je hotela po ^»ati močna v prvi vrsti im morju in zato je najprej zgradila -voj«- voj um brodovje. Dve stari vojni ladji "Cavour" in "(Vsare" |m> ^,000 ton »»o |»ovM in rekonstruirali in jiovečali touažo n-t l'7,000 ton. Hitrost obeli ladij znaša zdaj J7 vozlov, vsaka ima 10 lopov kalil »ra iilfO in i I imet rov, 12 toj»ov kalibru IJO intn in s proti-letalskih topov kalibra HM) mm. Vsaka ladja ima na krovu dva metalca letal in 4 hktroplune. Splovljeni sta bili ob«* ladje v juliju 1U37 Njuni dve starejši sestri "Doria" in "Ihiilio" \h, i'i.OOO ton bo-ta tudi rekon^trurirani in moderniziranj. Dve vojni ladji "Vittorio Veneto" in "Littorio" |mj 35,000 ton )»osta dograjeni leta lltli). Ti dve vojui ladji grade jm» ii-ijuiodernejAih načdili jtomorske vojne tehnike. To Utsta nepremagljivi trnja vi, zavarovali > trojni m oklepom proti granatam naj t ei ji h topov, pa tudi letalskim liombnm iu podmorskim torpedom. Njuna hitrost Im» znašala .'SO vo*Jov. Vsaka ladja bo imela 9 težkih topov kalibra 381 milimetrov, 12 topov kalibru 152 mm in 1 '2 protiletalskih topov kalibra mm. V Genovi in Trski pa grude *e dve vojni ladji "Ro-ma" in "Impero" po 35,000 ton. < e združimo te {»odatke vidimo, da l>o imelo italijanske sredozemsko b rodov je leta 11*41. lepo število edinie in sicer: Štiri vojne ladje po 35/J00 ton—'Littorio, Viltorio Vene-to, H'hiui in imjiero ter 4 fK> J7,000 ton — Cavowr, Cesare, l>orio in Duilio. To so pa sevala samo težke vojne ladje. Kazen t«'«« ima italijanska mornarico š<* lalrke vojne ladje in -i r: 7 križark po 10,000 ton; 14 križark druge vrste - celotno tonažo ftl,000 ton; 144 torpednih rušileev in minonoseev s celotno tonažo 145,000 ton in — 1 podmornic s eelotno tonažo 80,000 ton. Iz tega je razvidno, da ima Italija sedaj največ podmor-nie nnl vsemi državami. Leta 1941 bo imela že okrog 200 podmornic, zgraditi pa namerava še 12 križark in 12 torpcdnili mšilcev. Tako bo celotna tonaža njenega vojnega brodovja dosegla okrog 700,000 ton in Italija 'l»o na morju znatno močnejša od Francije. Tedenski kotiček l. HI KOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Za ljubitelje fotografske umetnosti. iln len. Včeraj rem si ogledal za ni inivo fotografsko razstavo, ki jo wui;t |#re*l 'Iftoiii dni i us tu , ,. • 4I, . eiiinka uovijt-na organizacija Mirc:u»-i | Pittsburgh IMiot-^grapbie So . ei«ty* v prostorih Y. I laične l»<- ' partammt tngovine. Slik so .dobili iz vseh koli cev svetil, okoli 7o0, ali spre [ jet Hi za razstavo j<* bilo samo j I.jO liiiijlioljšib. Zastopanih je '»."> tlomačib držav (states) in 7 tujih, med njimi i Vlmsflova-kija in Kitajska. Razstavljenih je tudi 1<> slik 1'itt-bnreanov. Preds«ilnik t«- nove organi-zaeije je Mr. \V, Slack, ki vsa-]u-ga sprejme za člana, kdor se zanima za to veilno bol j (Mnp«i-larno motnost. Tzložba l»o odprta do 11. februar j'*;. •m* je slučajno govo. i "Kako bi >< se je Lipovšrk i doktorjem. lehrlain z nje s prijatelji karte vreč ali pa i na vrček piva k rojaku — sa-jlunai.fn je sevala zupravlji-vec. Ako žena z drugimi moš-I kitni koketira do mile volje in ■j.repleše na zabavi ali veselici 'z drugimi ves več< r, zločini se malo ali nič ne zmeni za svojo m- -kladah«. močnejšo "polovico" je to d<>-šali! napram | ri.|;i |irjlvj|no j„ jengeljsko-iu1-ij sva si v«*iL lar ,nikdo ji ne snu* opon- v i. m, da ga «»ba - ra ,k;jti (M.|U ||j<>|| lno.; n, . nko ip'J«*va. , iai • ž kako drugo (ki slučajno I pain trdno, da se ho rojak j.( , tlj(11rOVa) samo spošt vrnil domov zdrav in prenov |jjVo |irii;lzno rM)irh*da, -eveda RAD BI IZVEDEL, — kj« se nahaja LOUIS SAJE, iz St. Lovrenca na Doleuj-fikem. Zadnji ^as je bil v Sudbury, Canada. Proxim rojake, ee ve kdo za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se pa sam oglasi, ee eita te vrstic«. FRANK RAČIC, 91 A Taylor Avenue Kirkland Lake, Ontario, Can. <3x) RADA BI IZVEDELA za naslov svojega brata FRANKA MORAUC. Ce kdo ve, zauj, kje se nahaja, naj mi sporoči njegov naslov, če pa sam eita te vrstice, naj se o glasi svoji sestri: — MARIA PIRC, 240:5 -Montana Avenue. Billings, Mont. (3x) ADVERTISE IN "GLAS NARODA* Pozor roi KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skusnja Vam to jamči. • ' -.r Miite po brezplsfria navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING C nob<'iie nadvlade ali ti-rsnje, bodisi od sitrani delo la-jalcev a'li pa delavskih unij; da bo politika docela izključena in reliefa in AVPA; da se bo ustanovil novi trgovski državni department, ci^ar namen bo preprečit i izvolitev že ob-ht-ojnčih in ust a no vi jen je vi«h industrij in tovarn v dr-i ?»vi. * ^ * Bolezen. — V našo Me rev bolnišnico je prispel v začelikn tega tedna, po celi zapadni Pennsvlvanijj znani rojak iu "a.stofunik Glasa Naroda, John Žust Iz Midwav, Pa. Prvi o-tjem ^e prišla neka želodčna slabost. RojaT? O. Lipovšek rz Library, ki sr* kot znano na-: haja -t-u že več časa radi zlomljene noge, rrm je daroval o a željo zdravnikov v ^ vrh o trans. fuzije pol litra sr\Toje krvi, ker Ubcgi možje. — /»*nske do g4»t«tve men- spoštuj« rn, iiiii>kc pa brezmejno |>omilujeni. Iu kako ne? Ako ženski inoh* palci iz čevljev, ko se vozi s pouiiono /,eh*znic<» ali kjerkoli, je to | k i č po novi modi, ako p;i j<* to pri možu, jf ničvreden [»otepuli. Ako ži n-k;i nima rib-čega nosu, si u-;! pa pobar-va in 'to je p m«; li; ako p:* ima nr ž rdečk'-*si nos, (včasih od zime, včasih od skrbi), '.ra ima jo precej za pi janca. Ako žena z- pravlja možev denar za nepotrebne reči, med tem kn ima na ducate bolj družinskih p<»-t reb. to njena pravit*;i i rs ji ne sme nikdo uirovai'jnt;iko pa m ž gre vča-i v svoj 'klub' jazno pogUMia, - poved nimi (w'-ini, in spregovori z njo par besedi, na primer o vn menu, je precej ogen j v strehi: zakonolomec, ničvred-než iu drugi lepi priimki. Ak -ž«*n-ka — mi, j ki naj končam. «"< prav bi lahko naštel se cele litanije. To naj zadostuje za vzgled, kakšni reveži so dandanašnji* uro/je, \ič bi ne bilo nnpak, ako bi naslovni pisavi sem pree«*j slutil, tla mora biti izpod peresa Kvi Hvala drugi rojakinji za prijazno vabilo, kateremu se bom gotovo odzva*! (če ne bomo slučajno imeli takrat kake nujne operacije, pri kateri bi se zahtevala moja navzočn st). Ampak prav v s*-h mojih znancev in prijateljev iz celega mesta pa ne bom pri'iN*ljal, ker potent bi vam zmanjkalo klobas in vsega. Pozdrav in -na svidenje na veselici! Na svetu je the (I ljudi, ki prodajajo svojo dušo, pa popolnoma mirile ve-ti žive od obresti te kupčije. Večjega gorja s' ne moreš predstavljati kot če bi bilo vm tisto res, kar ljudje o tebi govore. — Vprašati je lahko, toda odgovoriti je težko, -o pa Ijn t Ije, ki so zmožni silno diplo matskih odgovorov. Na vprašanje, te je srečen > sVOM> ženo, je odgovoril ie ki zakoi.'*c: — Ce bi vam hotel poveda'i resnieo, hi moral lagati. F>a si raztolmačite ta odgovor, če si ga morete. — Že dolgo sovražim ban kete, — je pripovedoval rojak, — sinoči so ine pa vseeno pregovorili, da sem šel na banket. Ob slovesu som se pa zaklel, 'tla ne grem nikdar več. — Ali je >bilo do-ti povabljenih! — so ga vprašali prijatelji. — Vseh skupaj na- je bilo t rinajst. — Ali si bahjtv< ron? — >o se mu smejali. — No, \se tlru-go, ediuole bab je vernost i ti ni--liio prisodili. sem, — je zamahnil z roko. — Ampak zato sem se sinoči za- — Nak, babjevercn pa ni klel, u 1'IVT >; K It V. \ _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NE V Y0RIU BO SLEHERNEGA PRESENETI! Izšel je Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA ^^^ ^C a imfaninu Ne zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 W«t l«th $tr«rt New Yori,.N. Y. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Ea ? 2.45 $ 4.75 * 7.«n $11.uu 921 ujO Pill. I »in-l)in. 1 »i II. UMI •JI*) 3U0 r»uu I till. i »in. -ji»f«o V Italijo: Za * «.:w» ? % LIK— * 57 |11L'.5I) Ur ltN» Ur ^00 IJta 500 lir 1000 Lir 2000 9107.— .......... Ur 30U0 KEK SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI A Uf DOLI Za izplačil« vntjih zgoraj navrdfM, bodisi w Jih ali Urah. Mit« pacaj«. -, NUJNA NAKAZILA IZVttU. Sjbio po cable letter ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST^ NEW YORK 4 * \ »V * >' ? * "J? * v' \ . 5 nr ViV i ^ iniToq er Življenje nam nieesnr ne podari. Kar nam prostovoljno vrže v na roe je, je le mačje zlu-to, ki se nam v dlani razblini. Kdinole, kar življenju -s silo iztrgamo ali -i v težkem boju priborimo, ima več ali man j trajno vrednost za nas. 'Prijatelj je vprašal prijato Ija: — Xo, kako ti je? Kako živita z ženo? — O, kot v paradižu. — Tako.' Kot v paradižu. — Seveda. Za obleči nima v n uie in neprestano »'-akava, kdaj naju bo gospodar zapodil na eesto. Xekdo jf» Saturday, January 21, 1939 SLOVENS {YVpQShAJU JpAlLT ^ AKIK IMUAIAA: KUsa Oa-seinijova, mla ovrko, To potovanje je mrzvnla "HdtpiHllcijt mi ver.oi tečaj**, spremljajoč svojo MaU> z bole-tni'm nasmehom. Iz Danska je |M>«1ala Elis« prvi jxailrav na rikzgle -njegovi razlagi I m • fet iiuslved. Prihodnja raz-VfU'dniea ioc zdraviliškega hotela v Holnienkollcnu je hila o kratena z Matteovo ri>lw» sinu čarja. Vožnja fio gorski že h-* iiiei j«* očnrala Eli*o. ni>; la j«' i7. TTolmenkoIhna svojim l»en«"škiiH priateljeiu, d« ji se vi »m i v. rak zelo koristi In n«-i, IimIm Italijanka j«* tam prava redkost. Tem bolj, ker je bila to mlada vikiva po letalskem častniku, ki j«« bil piVlel med vojno v Abesiniji kot junak. MI mi a, vdova žalovala in nihče se je ni upal fiovnlwli nil ali na sprehod s sanmi. In Vi ndar jo že kazala, da se zna smejati. Da, nekoč je eelo počil« v *meh in veselo /;i ploska-la. Bilo je takrirt, ko je Bjorne H ni the i, eden izmed favoritov rnerl -*kakači na smučeh, postavil malega Malte« na "dilee*' in se s|M)Rtil i njim na prvo -tirt^ko |K) prdxWju v ipršiču !<*;_ ketirjnfcffA se hriba. Bjorne Bra the i je bil Nor- vi žuij, veHk, širokopleč mlade-H»č modnih oči in svetlih la-s. Njem« m» je 7.'Uupaj 1 m 1 p«>!> čju na smučeh. N< kega dne se je odpeljala gospt: Elisa že zgodaj zjutraj v mesto naku)M»vat rs.zne |M>treb_ -Č! ne. Preti odhodom je prosila v -voji n<4t"l:*o ..korni jiiifščini lljorna naj l»o tako prijazi-n irt 1 prevzame čez dan Mattea. češ, da vrne z večernim vlakom. Dolini Norvežan je zardel in kar vonomer je klanjal, ko je irospa Ca-seinijera govorila ž njim in zelo previdno jo je prijel za roeico, ki mu jo je podala, kajti r-ut.il je kako nežna je in hal se je, da hi je ne /lomil. Mxrtteo, ki je seveda svojega prrjatelja ves .dan na najkru-t*-jšj način t i rauiz: ral, jra je vlekel tudi na kolodvor k večernemu vlaku uiamiei naproti. •Ko je vlak prisopihal na* |»o-^tajo, je dolgi Norvežan mislil, da gos 1 >a Elisa doslej ni prispela - t iet i'tii vhi>koni, ka.pt i nuil izstopivšimi jHrtniki ni-kj«»r ni v'Hilel dame v žalni obleki. In zardel j<' liki velik otrok, ko je naenkrat opirz.il, da stoji pn-d njim gospa Elisa v ele-i*antni»m rjavem kostumu s smelo, po strarki pripeto čepiieo iz svetlega krzna n;i črnih la-seli. Tu preden je imel čas ustrašiti gospa privoščila užitek, da hi popila ž njim ?4codelieo čaja, ko bo polomila njegovega maleira prijatelja Mattea v posteljo. y>opila z Matteo-vim velikim prijateljem siko-delieo čaja, čim bo malček zaspal. Sredi opojnm^ti nepričakovane sreče, ki obide vsakega moškega, ko >^M;)zna, da se mu je nasmehnila velika ljubeaen, je Bjorne naenkrat začutil, da je strašno nesrečen, kajti nehote je pomislil, da' si go4ovo nikoli ne og|cMln isto, kar je Želodec na mestu srca SX3A$.?N ZLOČIN jSTOLET NEGA STARCA. V heiaH>ki-m Ha okraju je \ holni-šniei v Rvbhikn na ozdravel j<* in zapustil bolniš-1 ,|n|,. /,.(M.vič. ki je star'' pr«r } tekmo fego-viih'la. da mu oo prijetno,I ., I ' . i*/vr i In zmagal. ..... , t, t. , vorila. ko zjhsIisi njen glas. A;ito je . . . I, • ..j i » eni. da lmstr ' v' i i i i i « i iBiorne Bratbei." "Na netlelji-kih velikih skakalnih ti-kmaih lioste gotovo zmagali. Slijšala sem, kako je, dejal nemški strokovnjak med j obi dom. Bjorne Biathei bo |e-,V doli Potem se je pa iiogna p»e >ilni ko pod -e- Poljskem j* n- um /><■■<■«■ *nv«». « «>nm j«- nun t«> umi iei, pien nmeeei j mož, ki je vsem zdravnikom žil, tiie in lnčak -prla in-nečak ček, naložen z "premogom, pri-! 11 —ii i I k nekemu h.senemu odru, pri či injur je bolnik dohil težke notranje jsis'kodbe. Že-hrlee mu je pritisnilo v kr.-^, istočasno pa <-e j«* |Ku 1 vplivom t<*ga pritiska u-naaknilo v or «-t-*v. kjer je )>i' želodec*. /,<• takrat zdravniki riiso imeli nooenega up- iija HM-aU -|»rta iii'iiernK je Ta nenavadni primer je tu >,rit;l St'io ^ > 1»^- di v mednarodnem zdravi.; i^*1'1 v va> k >Voi' ,lki- ko' "»«'""1 za njim, potovala >ta skupaj preko planine l\o- -n klinike skoro z vseh delov sv< -ta. d iiii pr -iščejo. I»'l je v to s nepremagljiv. (Saj ste sk«»-;bi:j malč-cenega črnola-etra de (Nadaljevanje na 4. str.> čili na treningu t»7 m." vTo cje res." je pritrdil Bjorne zamišljeno, "toda šve L >ki .mojster v skokih Er»»k E-rikson je skočil skoraj <>S.."> in. Tn on r-e |tožene navadno na tekmi š«' dalje, dočim sem jaz vedno najboljši na treningu." i Potem je zopet za hip zavladala tišina in oba st-» počasi -n^t ta čaj. Bh*ilnjič ji' položila Elisa svojo roko na njegovo roko i-a rekla, ker je to morala reči: "Vem, da hos>te zniaif.-vJi Bjorne Bratbei.1' Nič drugega ni rekla. Tn ker je hi Ta pravkar začela igrati gOdba, so d< rž i veli s»f»ortniki in 7,dravilišikii gostje veliko »senzacijo. Eli^a Casein i jeva, mlada vdova tKt italrjaniskem: letalskem častnikn, je šla plesat z Bjornom Brat<'heiom, norveškim favoritom na velikih skakalnih tekmah na TTolmenkol-h nu. Zlato aol-nee se je lesketalo na blestečem snegu. Bilo je povsem mirno, brez vetra tako, da *tru7>en niraz sploh ni bil neprijeten. Danes je pravo helnuenkollen^ko vreme, s^t vesel iii vsa letni gostje, od katerih so nekateri sami nekoč tu sikafcali. Toda od tistih časov je bil minil že odmerjeni človeški vek. Slednjič je stal prvi ^ka-kač na startu. Bil je Američan in odrezal se je dobro. Slodnik je skočiil na tekmovalno progo in ehpičil zastavo s številko tam, kjer se je bil ska!kač s smučmi dotaknil snega. Žreb je uvr-til Erika Erikso-nn v sredino, Bjomia pa med zadnje tekmovalce. Ko je stal Eni k Eri'kson pripravljen 'k skoku, se je začulo iz skupine švedskih gledalcev ritmično, v taktu: He-ja, he-ja Eri'kson, he-ja Švedska! Erikson je ipomabal svojim pristašem, potem se je pa pognal in že je zaplaval v zrak«. Opazovalec je sporočil sodnikom: 69,25 m. V Nihče več ne more ogra-žati Erik son o ve zmage, razen Bjorna; Bratheia. Tn ti4cmo- ma in zatekla sta tam v |>lanšarsko kolilm, da !>i pre- li-e slavi, v I leidelbergu. o 1 jM.čila. NasleiTnli lan pa je i j,.— >eveda na stroški- pri M"še| -t-rčnk liadule k -voji vi č. da bi moža mogli ohra »-"iverz potoval po|hreri te,- ji povedi, da je na ..... • ,. - -vetu, kot kako i-:»lo. Klien! ;|< u>ii v kolihi -voje^a m Čaka uiti on zivlieii'iu. S easnm i»:i T> - .,..,! . . . , . . . v l«nz, na vee k! mit v, m il m. d on oirom potem ie piikiizalo. < n ie t< '.ki » h > I -, -1,1 . i • . : » , -v. *' 1 , . |An«'|!«o. itd., /a mi ' oe ";i " kol i»o /av_*al. Na .oogorišen nik to nre.stavitev tako važnih j,,,,;, koval ur l'i r IJiit' ti h-nih oriraiiov 'prebolel v Krakovem. :o\v-kiUo orožnik.' re- našli ostanke lllhite«jfa lieč.-iA . AMERIŠKI RUSILCI, ki jih je amerHk« vlada sporazumno ž Anglijo všefa mornariške službe. Zdaj jih bodo priredili in bodo zopet slutili svojemu prvotnemu namenu. .......................................................................................................................................................................................................................i..........................,H»h ||tml|.y«tl||„„lll»n»|.......................................................................................................................................................................................................1(;i?^,ie..IM,if!H|,1.Iit.|l,!«lil4||I|II,J|l||;i||| Romani... Sp i s i... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 41 Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. i Cena 75c. MARKO SUNJANIN, SI OVKNSKI KOItINSON . 75r >1ATKKINA ZKTKV. 240 dnuii. Cera ------------- M Zanimiv« iMJvesl iz ilalm«liuoki'ifH tlvljfiija Ml.AllIM SKIKM (par k rušili h trtic piamtrlja Rlc^kn) -.................................................. MILIJONAR BREZ DKNAKJA. 8|iuuU C. Pbil Upu Oppcnbeim. V2 ntnui. leoa ................ Ito Bkrajnusti uai>et runtan Iz mudiriiep življenja. 0|*|>eulieiiu Je znaui antcieukl ru-aaoplaeo piizuao ih> i-elem ^vetu. Z5r 76 ŠALJIV! SLOVENEC (Anton ttr.'zovnik) Xhirka najboljših kratkoča-nie vseh stanov — t rani...... iz mlvio Življenja, c ivan Cankar. str. Ctn .Hi MKD PADARJI iN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11» strani. Cen«....... M MOŽJE, apisal Emerson Hugb ZOB strani. Cenal.5B Zanimivo delo, ki bo ujrajalo vsakemu člta-telju. Prevod ura v nič ne zaoxtaja za originalom. MRTVI <;OSTAČ ............................—..................S5« AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. W strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naS najbolj poljuden pisatelj. Več- d«-l, ki jih Jurvič- valed bolezni Iu smrti ni mogel za vršiti, je Kersnik uspešno dovršit. "Agitntor" mpmZ- »eovestl iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskem romanopisca. BEATLN DNEVNIK, spisala Luiza Pe»jako?a. — 164 strani. Cena --------------------------........- Poleg Pavline I»ajkove Je Luiza Peajakova takorekoč edina ženska, let se Je koncem prej-finjega stoletja udejstvovala ▼ slovenski knjl-JLevnosti. NJent aplsl ra«nlevaJo čutečo 4en-sko dušo. BELti RAJSKI BISER BOJ IN ZMAGA....... Sftc 2k CVET1NA BOKOGRAJSKA ...._--------------------------45« CVETKE (pravljice za stare In mlade)--------S0e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) -------------4ie DEKLE ELIZA, spisal EdioonA de Concourt. 112 Concourtova dela ao polna fines in zanimivosti. slasti v risanju snačajev, čijili nekateri so mojstrsko podani ln Ima člov»k med branjem vtis, da posaiuesne osebe aedtjo araj njega ln kramljajo C njim. DEVICA ORLEANSKA..................................M« DVE SLIKI, spisal Ksaver Meiko. 103 MraaL Dve čtrirl enega naftib najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojsterako aavrfienl, kot Jib more savriitl edinole nai nefno-čuteči Mefiko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA----- BSe Mc JI ...Ti ERA DIAVOLtt GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll- ginakl. veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI FUNT, spisal Ang. fieoea Zgodovina n*9ega kmeta je zgodovina nepre-stanih bojev. Bojev s Turki in graAčaki. — "Zaveatl pisatelja Pu-k' J** po/.nal ilufti dolenjskega kmeta k<>t I«- iniilxkdo. N AOKŽNA MKOLAJA VNA Spisal V. M liaršin. 112 slra"l. Cena.....M J nn.tki tejja romana M«*UJo in tavajo skozi temo življenja. Vx|Menjajo s»- kviAku, a Hr»-dl I m *i a omapijo. NA INDIJSKIH OTOKIH NA KAZI.I^NIH POTin 5C( NOVA KKOTUiA, spisal Ivan KOZMaN. Trde vezana. 113 struni. Cena --------------—--------— Knjiga vsebuje "luLsll. ki so se roillle v Človeku v prvlb letib svetovne vojne". spisa. Chas. BaudeUlre. 112 ..................... M fttv I'KSMI V PKOZ1. strani. Cena ... Verna slika pestrega vellkome«tueaa Menja ln a{iouiti)ov nanj. PI.MiVINSKI OTOK. spisal Anatele France. 282 strani. Cena ..............................—-.....—— ••• To Je satira na franeoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji sabarljlel. PLAT ZIDNA, spinal Leonid Andrejev. 121 otr. Cena .4« Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Ae dve. name* "Misel v megli" ln "Hrezdno". PAKI&K1 Z LATA K ________________________________________«« POŽIUALKC -------------------------------25« POSLEDNJI MOHIKANKC_____________2t« PATRIA (povesi Is irske tsodovlne)----------Sto POVESTI IN SLIKE, *isal Kaover MeAko. — 70 strani. Cena ________—........................ -it Knjiga vsebuje tri povesti nafiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, ujeaove m t sil ao globoke ln mehke, l'osebno leuske ao vaete aa njegovo dela. PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani ls pro-atega naroda. t>ena ..................... pkapkkCanove ZGODBE----------»o PK1UODBECKBELICE MAJE. trd. PRVIČ MED INDIJ AN CL Povest lan čaaa odkritja Amerike. Cena ................... REVOLUCIJA NA POKTL'(iAL&KEM---- RDEČA IN BELA VRTNICA--- fttIH zanimive Črtice naflega priznanega pi> ootelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 12« KAKO SEM 8E JAZ LIKAL, spisal Jakeb Aie-leveč. TRI knjige po 150, 18t in 114 strani. Mc Con___M vsak zvezek. Vsi trije........IM Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje uaodo in iivljenje kmetakega fanta, ki ao go atari-B poslali v Bole. kjer se je vzdrteval s last- J'«il sredstvi ter adaj lažje, zdaj teCJe, lezel k * do Sole ter al alednjid priboril v livlje-nju . .esto, po katerem je stremel. Knjlm so pisane tlvabno. Ob atanin se bo moral ttta-tel J večkrat od area nasmejati. KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OK8. spisal Jules Verne. iS strani. Cena _______________ Menda al bilo pisatelja na svetu, ki hI Imel tako ilvo domlSIJIJo kot jo je Imel Fran«-os Jules Verne. In kar je glavno, akoro vse njegove napovedi so se vresnlflle. Pred dolgimi desetletji jo nspovedsl letalo, submarln. polet v stratosfero itd. PTICE SELIVKE, KaUndranal Tagora. Trda tea. M strani. Cena__________________ Prgeovorl, eseji In misli atavnega indliake-ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAft VSAKDANJI KRUH. spisal P. K. Einigar. M dnal. Coom J9 Nad mojsterskl pripovednik nam nndl v teh dveh ovojih delih obilo duAevnega nil tka. PRAVLJICE. KoSutnlk, II. zvezek. Cena.......19 PRAVLJICE, II. Mayer. Cena ................ Ji TURKI PRED DUNAJEM TATIČ, spisal France Berk. Cean *S Nai 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti ki Jih je posv^:*1 «*ojl materi. TTSOČ IN ENA NOO, s slikami, velika isdaja. Bros. 3 knjige. Cena......3.23 Stoveplc Publishing Company 216 WEST 18th STREET ' NEW YORK. N. Y. 'A h m t "QbXB IX B O D A™—New Yoi« ~ Saturday, January- 21/ 1939 SLOVENE rnJGOSULT? DAILY SI .RHRR NI ..........:!>csii...... !de iai čim več izve iz ust njegove hčere, tombol j spoštuje dobrega, dobrosrčnega moža. Obonem pa tudi čuti veliko naklonjenost do ljubkega, sladkega, ob čvoji strani bodečega dekleta. Mogla bi videti pred svojimi nogami polovico sveta in •njemu ravno njemu je podarila svojo naklonjenost! Ali pa se mogoče ntoti 1 AH .ni bila samo (prevara, tako je to misrlil? Naj bo kar »hoče — plameni ljulbozni se zgrinjajo niad njim in nobene večje željo nima, kot da bi njej, kateri je podaril celo svojo srce, mogel pripraviti življenje, -ki no bi poznalo nobene skrb m ki bi potekalo v -sončnem sijaju. O, kjo bi j« to irogel povedati, ko tbr ji »smel razkriti! Toda, ali to ne bi bila prevnlilka drznost? ALi ni bilo neotesano ji priznati, kur ga je navdajalo dan in noč. Medtem pa stoji Rudolf Werder pod vijaduktom, čez katerega pelje železnica. Danes mi 'tako mi rem (kot sicer.. Vedno so mu dozdeva, kot bi slišal besede; Niti, da poravna* svoj ra«'*un. (*'as je že, delaj, predno bo propozno ! Od kod so a?--Ne? Ne, tega ne! .sle ne! Hoditi n*>ra pota, mora na drug način popraviti, kar je zagrešil. In to bo tudi mogel. Ves plen svojih roparskih pohodov bo namenili dobrini delom, bo delil dobrote, brisali bo solze in bo tako zaduši'1 oponii- n jevamje v «vojem srcu. Toda ne končaiti kert saanomorilec. ne iti v ječo, ne izgubiti svojega dobrega inkena in vsi od itegia vreči v bedo in trpljenje svojega lastnega otroka. Ne, samo tega ne! Nikdar! Dolgo -tava -po -amotnih potih. Vse v njem sili vanj, da izvede, za kar se je že aam zaw.el m kar je vedno odlaSal. Kakemu človeku se mora zaupati in nikdo ni mogel, ni smel biti kot edino Ounter. Ounter bi mu trdi znali pomagati. Misel na Ckinto.ia «pa pomiri. Ko se vrne v hotel, ne more nikdo opaziti, kar ga je mučilo na dflti njegovega srca. Ko st^pi čez pra-g hotela, je wnpet popolnoma Rudolf Werder. V hotelski dvorani Joana že čaka mi očeta. Sedi v velikem naslanjaču in lista v nekem časopisu m elegantni svet, katerih je bHo mnogo. . Oče gre smeje p»-oti njej, jo pozdravi in sede poleg nje, da bi se i njo nekoliko ra-zgovarjal . Ko sedi poleg n;e, gleda po velikanskem prostoru. Toda »tam! FINANČNIK — ŽENITVENI SLEPAR. Pet in dvajset let je živel Aleksander Bover s svojo angleško ženo deloma ob Rivieri, d'eloma v Parizu. O njem so mislili, da deluje v področju visokega finančništva in mnogoštevilne odlične osebnosti so ga vpraševale po njegovem mnenju o borznih zadevah. Ko je pa .hotel Bover pred nekoliko dnevi s svojo ženo pro-tela\fiti srebrno poroko, se je vmešala policjia in ga odvedla v zapor. Dokazalo se je, da je moža*-kar živel od samega ženitvenega sleparstva. Seznanjal se je z ženakanii v.-eh stairestnib dob in narodnostmi. Znal jih je premamiti tako. da so bile pripravljene poročiti se ž njim in da so mu dajale svoje dragocenosti. V trenutku, ko je imel vrednosti v rokah, je seveda izginil. Do te#a trenutka niti ne vedo, koliko žensk je na ta način ociganil. Izdal se je na ta način, da je sprejel povabilo nekega finančnika. Žena toga finančnika pa je bila pred 10. leti sama žrtev Boverjevili »deparstov. Njegova žena v Niei ni vodola o vseli zadevah ničesar rn je po njegovi aretaciji dobila živerni pretres. Za trenutek mu zastane sree. govega mbraam. . Wn barva izgine z nje- Toda takoj se zopet »bere in se ima v popolni oblasti. Hladno in mirno gleda svojo hčer. Tam, komaj dvajset korakov oddaljen, sedi Francis James, mož, pri katerem se je njegov roparski napad izjalovil.. Tn na obnazu tega moža je mogefl brati, da ga je tudi on «poenal. Pcrte-g Francis Jamesa pa sedi nekdo drugi, o katerem je natančno vedel, kaj je in kdo je. Zato ve: Sedaj sr ipriene boj! U-oda mu ni hotiela privoščiti miru, katerega je pričakoval lOunda je od svojega brata prejela dolgo pismo. Nagfc) ga odpre in požira vr»to za vrato. In oči ji vedno bolj žare, njena glava rdi v vedno večji vnemi in veselju nad tem/kar ji pifte brat. "Draga Ounda:— Ael« sedaj Ti morem na mnoga puwma, ki si mi jih pisala, oUirnejte odgovoriti. Imam le snalo časa, ne sicer xa-mdi prevdlika zaposlenosti, ne, temveč, kar se mi godi pre-" in hktim od enega veselja do d nagega. Čudovito lepo Z gwpieo Werderjevo se vsak dan ukvarjam s m»rmk»ter večer pa sedin*> v odličnih barih in na »ti pa v -kaki pryaxni gostilniški sobi. Zadnje čase MOŽ S PLAVO MASKO. Švedska policija zasleduje iaredno drznega razbojnika, ki si je za prizorišče svojega delovanja! izbral srednje province ite države. Doslej mu ni mogla priti na sled. Ugotovila je le to, .da gre za visokega nenavadno mnšavega moža, ki se pa pona.ša! s čudovito močjo in gibčnostjo. Zavoljo :njegove mrsavosti mislijo na to, da gre nemara za nekega zločinca, ki je pred nekaj časa pobegnil iz kaznilnice v Sunds-valu, kjer se je zrinil na prosto skoizi 18 centimetrov ozko rezo. Ropar je zbudil pozoronst vseh, ki so ga videli., s tem, da je ;nosjl elegantno obleko in na obrazu močno krinko. Na njegov račun gre že dolg seznam vlomov, napadov in raz-bojstev. Pred nekaj časa je skozi okno vdrl v neko plesno dvorano, in je plesalce prisilil s samokresom v roki, da so mu "zročili vse-dragocenosti. Nekega boksa ča. ki se je hotel upreti, je pobil na ta, nato ga je prisilil, da se je slekel in vrgel svojo obleko skozi okno. Seveda so takšne povesti, ljudsko domišljijo tako ra-zvnele, da ga vidijo sedaj že povsod. Pripisujejo um že vse tatvine, kji -se tegodijo kjerkoli. Od tega imajo samo drugi vlomilci, ki sieved a ne držijo rok križem, svojo korist. '"»umiti''"..................... ^»iitiiiM* '^iittiiiiM'-^»Met*!!!'' *->iii..iii»' ^»tiiiiiM'' ^ttumiii 4'POŠAST" V KLETI. Ko je te dni neka ženska v Fridrichshafmu v Nemčiji stopila v klet, je v svojo žalost ugotovila, da so vsi njeni gospodarski zakladi, jabolka, premog in krompir, strašno razmetani iai premešani. Sprva. je mislila, da je to zmešnjavo povzročil kakšen vlomilec, ko pa se je približala sodom,' je zagledala v somraku dvojico blesteč i h oči in obrise brf*z-' obličnega telesa, z dolgimi ro-j kami. . i Vsa prestrašena od tega strahu je ženska' stekla iz kleti, in k sosedom po pomoč. Ljudje so prfsli nato še pravočasno, da so videli, kako je neka opica splezala do kletnega okna in izginila na presto. Po-zvali so poiicijo, ki je skrivnostno stvar kmalu razjasnila. V letih, ko je še zjrakoplov "Grof Zeppelin" opravljal redno prometno zvezo med Nemčijo in Južno Ameriko, so člani njegove posadke tu in tam prinesli svojcem kakšen spomenik iz novega sveta. Eden t oh isyximinkov je bila mlada opica "Hansi." Ta je ušla? pred dnevi svoji gospodarici. Z združenimi močmi je zasledovalcem na zadnje uspelo, da so pobeglo opico ujeli ter jo spravili domov. Njena lastnica pa je morala ponuditi svoje roke, da je prišlo z zmešnjavo v kleti tlo reda, in še -nekaj majhnega je morala plačati rwlskodnine -za pokvarjena živila. . ARETIRANI "HUDIČ. Za gospodinje Kuharske Knjige... ^^ailBMM WBIIHHIimBIHHI>MBSSaWBMTOlllMI»ttail>*^':: iHgtai »W!BII|(iaMI i| I MteHSfa«; MttMmtMli UtiKCgllBMUL-iKiiaitHiaa t; i • aimiisit«;. jitt«««»: e— fp^m f yt«'-1 - Slovenske žene j-o splošno znane kot dobre kuha rice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kak sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave -ili dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Olas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki l»i Vas morda zanimale: LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 stran«. broširana $1.25. . . vezana $1.50 t-!......"in :T 'wmiii:;i;iiiinRu,iji!!!iHi»w;i)tani SLOVENSKA KUHARICA Na j po polnejša izdajr — 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK SKOK ZA ŽIVLJENJE (Nadaljevanje s 3. strani.) TIHOTAPSTVO ZLATA V RUMUNUI. V rumunskem obmejnem me-^tu Signetu so odkrili veliko tihotaipstvo zlata. Si.gnetski trgovec Levy je po svojih a-gentih nakupoval po deželi zato, ki ga je potem z d verna drugima trgovcema in nekim rtrh-etnikom tihotapil v tujino. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena25c . • poštnino vrecL "Glas Naroda" 2X0 West 18th Btam Hiv York. V. T. Policiji v V i In i je uspelo prijerti *4hudiča samega.*' Slot je pri tem za *>iiira«f«ii«<*>aivt.i|iii«r>iit|..uH«"'1!!!, (|ii»ni»i|,ninnuin, .iiuiniu, viii,,lt|ii' 'li:tMiuii> '»iiimiH" "'unnH" "'umiu" prest rasšena ženska neke noči okno odprla, je zagledala zunaj vladarja pekla v gnozot-nem sijaju-.- Vraar ji je začel pri povedat i v poljskem jeziku o strašnih mukah, ki jih trpi ii ;e ranjki Dominik v peklu. "Bilo bi dobro'* je končal peklenski svoj opir«, 4 4 če bi za-grrebla pod prastaro vrbo Job nilimi nekaj denarja. To bi revežu olajšalo muke.'* Vdova je bi kar dovolj prazno-verna, da je poslušala hudičev nasvet. Zakopala je pod vrbo okrog 50,0(K) din. C'ez mesec dni ji je prišel peklenček povedat, da se plokojni mož počuti v peklu sedaj 44kakor doma." Ko pa je hotekr v temni noči zopet zakopati tri bankovce po sto zlotov por vrbo, jo je pri tem presenetil mlinar. Seveda jo je vprašal, kaj dela, in ko mu je vse povedala je obvestil policijo, ki je nato odšla v liiso, kjer je *ta»novala vdova, in prijela hudiča v podstrešju ba-Š v trenntku. ko se je praznovernici zahvaljeval za nove darove. čka, ki se je bil prerinil skozi množico ljudi rn zlezel pod o-grajo v trenutku, ko rO bile oči vseh uprte samo na moža na smučeh. Tako je prišel deček v sredino tekmovalne proge. Skakač je takoj -poznal, da stoji otrok pri količku, o-značujočem raz*laljo 70 m. To pomeni, da bo dečka stlačil, ko priplava s polno hitrostjo in i'ilo na tla. . R^z^n krik in mnogih srrl se je razlegel iz morja gledalcev. t.ja gori proti Bjornu. Nihče se ni uyial skočiti na skakalno progo — saj l»i -s tem ničesar ne dosegel, samo to, da bi bila še ena »žrtev več. Bjorne Brathe.i je čutil, kako mu od strahu zastaja kri v žilah. Zavest ija je že zapuščala. Toda on noče .stlačiti tega otro-čička, stoječega prav tam, ka- mor oo prijadral on s smučmi kakor anu je govorila izkušnja. In že .je na wo iikm"- za v i lite! loke naprej. Matteo sto^i tam nepremično. ves trd o*! strahu. A Bjor-ne dvigne noge. skrči na vso moč kolena — in tako se mu posreči preleteti tik nad ghivo otroka, ki st že vsi snuitrali za zapisanega smrti. Bjorne se je spustil na snež-n<» plan za količkom, ki je o-zrnaeeval razdaljo 70 m. ni pa mogel priti v pravo stojo, ena noga mu ostala zadaj, za -•ukala se mu je v snegu, zdrknila v stran in . . . Potem ni več vedel o sebi ničtvar. niti o tem. kaj se je okrog njega godilo, dokler se ni prebudil v svoji postelji v hotelu. Zdravnik je stal kraj njega. Eno njegovo n»ko >ta držali dve nežni In-li ž» t »s k t roki, druge roke se je pa t i šal dečečk črnih, kodrastih las. *'Srečo i-t«' inu'li.** je dejH VSE PARN1KE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PURL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. L8U St, New Y*rk. N. V. KRETAIVJE PARNIKOV SHIPPING NEW,'? -H. januarja: 4'tiauiplain v IIa%'re Conte di Savoia v Genoa 1. februarja: I>»-tutschlund v llaniliurK 4. ffhruarja : A<|ui!auia v rh#-rtwmrj; Koma v Genoa 5. f«-hruarja : llniulMirg v Hioiihur« Hi. februarja : t^iieeu Mary v CberiMiurK 11. februarja: Hex v Gen«« i'aris v Havre 15. februarja: SI. Louis v Hamburg Saturuia v 'l'r-1 IS. fnlinuirja: A«|iiil:iuia v ('lierlMiurK februarja : Haiisa v liaujluirt; februarja : He tali in zopet boste fant mi tare, kakor prej.** Stari dol vtor Borelli se ie zadovoljno zasmehljal, ko je znova preči tal KI is i no pismo. Poslala mu je tudi sliko izstri-/eno iz norveškega Športnega lista, ki jo je prostregel, kako >topa pod roko z novim hol-ii|enkiilb-nskim zmagovaleem. Knij nje je pa stal Matteo in zrl žjirečena olir:vz.r k skandinavskemu orjaku. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK