Štajerski TEDNIK Obvestilo bralkam in bralcem Naslednja številka Štajerskega tednika zaradi praznikov izide v petek, 4. novembra. ŸƕƈƇƑƌȥƗƙƒ Aktualno Podravje z Dvig cen v domovih upokojencev je neizbežen petek, 28. 10. 2022 -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopnev celod a odrasle nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 3 Ptuj, petek, k 28 28. oktobra k b 2022 Danes priloga LLetnik ik LXXV z ššt. 84 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje z Vejpanje je tudi v osnovnih šolah vedno bolj moderno Pri vejpanju zasačili že tretješolca Uporaba raznih elektronskih cigaret je zadnja leta v velikem porastu. Šokantno pa je, da vejpajo že osnovnošolci. »Najmlajši, ki smo ga dobili pri kajenju vejpa, je tretješolec,« pravi Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. S tovrstnim težavami se ukvarjajo tudi v drugih osnovnih šolah. Več na strani 2. Aktualno Ptuj z Panoji razdelili vodstvo Nogometnega kluba in Zavoda  Stran 3  Stran 5 Kmetijstvo Podravje z Odkupne cene grozdja globoko pod stroški pridelave petkova izdaja  Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik V središču z Lokalne volitve 2022 z Milijoni evrov stroškov zaradi slabo posušenega blata V Gorišnici SLS ostal brez štirih, v Ormožu Nsi brez šestih kandidatov  Strani 6 in 7  Stran 11 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi Gospodarstvo Ptuj z Ceste po gradnji kanalizacije praviloma le »zaflikajo« Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 Aktualno 2 COLOR CMYK stran 2 petek z 28. oktobra 2022 Spodnje Podravje z Vejpanje tudi v osnovnih šolah vedno bolj moderno Najmlajši, ki so ga zasačili pri vejpanju, je tretješolec Uporaba raznih elektronskih cigaret (t. i. vejpov) je zadnja leta v velikem porastu. Šokantno in neverjetno je, da pogosto nevarne in škodljive snovi, ki so (lahko) v dimu teh naprav, vdihujejo že osnovnošolci. »To je v šolah postala zelo 'moderna' zgodba, predvsem v zadnjem letu. Najmlajši, ki smo ga dobili pri kajenju vejpa, je tretješolec,« pravi Bogomir Širovnik, ravnatelj Osnovne šole Mladika. S podobnimi težavami se zadnje čase ukvarjajo v številnih slovenskih osnovnih šolah. Ne glede na to, kakšne so, kako mamljiv vonj in okus imajo, elektronske cigarete praviloma vsebujejo škodljive snovi. Oblike in načini uporabe se razlikujejo, vsem pa je skupno, da s pomočjo baterije segrevajo tekočino, ki se spremeni v aerosol. Tovrstni izdelki se hitro spreminjajo, prav zato postajajo mamljivi tudi za mlajše generacije. Ker so dostopni in relativno poceni, so sočasno bolj dosegljivi. Nekateri elektronske cigarete uporabljajo kot pomoč pri odvajanju od kajenja, a tega tudi kot alternativo in pomoč pri odvajanju na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ne priporočajo: »Dokler niso ustrezno preizkušene in registrirane kot sicer ostale vrste pomoči pri opuščanju kajenja, dokler ni ustreznega nadzora nad njihovo kakovostjo in varnostjo.« Izkušnje različnih šol zelo podobne »Pred kratkim smo pri kajenju vejpa zalotili dekleta, ki so sicer zelo pridna, odlične učenke. Takoj smo ukrepali, o tem obvestili starše in se z njimi pogovorili. V zadnjem letu je bilo nekaj podobnih primerov, ni pa stanje alarmantno. Takoj ko zaznamo težave, ukrepamo. Pomembno pa je, da otroke in mladostnike vsi skupaj že vnaprej seznanimo s škodljivimi posledicami rabe elektronskih cigaret,« pravi Helena Ocvirk, ravnateljica Osnovne šole Olge Meglič. Foto: Pexels.com Absolutno odsvetovana raba otrokom in mladostnikom Foto: Pexels Osnovnošolci na več šolah imajo svoje »dostavljavce« oziroma prodajalce vejpov. Pot do teh naprav je bojda zelo lahka. Podobne izkušnje imajo tudi na največji ptujski osnovni šoli, Ljudski vrt. Množične uporabe vejpov znotraj šolskih prostorov doslej niso zaznali, kar pa ne pomeni, da se ne ukvarjajo s posameznimi primeri. »V začetku tega leta smo zaznali nekaj poskusov rabe vejpov v šoli, dva ali tri. Pred tem dejansko tega ni bilo. Na to, kaj delajo v svojem prostem času, mi nimamo vpliva. Nekateri starši naj bi celo sami otrokom dovolili rabo vejpov, kar se mi zdi neverjetno,« pravi Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. Bogomir Širovnik, ki je na čelu OŠ Mladika, ugotavlja podobno časovno sosledje: »Aprila letos smo zaznali porast tovrstnih primerov. Le kak primer ali dva pred tem. To očitno postaja moderna zadeva, pri kateri pa si je treba zastaviti več vprašanj, med drugim tudi, kako otroci pridejo do teh naprav. Trenutno sicer ne opažamo množične rabe vejpov, je pa to vsekakor eno izmed področij, ki se mu moramo posvetiti vsi skupaj, šole in starši oziroma skrbniki.« Najmlajši »vejper«, ki so ga dobili pri kajenju, je bil tretješolec: »Imeli smo celo nekoliko starejšega heroja, ki je med poukom potegnil iz torbe vejp in želel kaditi kar pri šolski mizi.« Elektronske naprave tako in drugače Na nekaterih šolah, tudi na Mladiki, so že zaostrili nadzor v skupnih prostorih, kjer je največ odkritih primerov. Stranišča, avla, hodniki, marsikje se skrivajo oblaki dima, aerosolov, ki pa jih je težko zaznati, saj hitro izpuhti in nima specifičnega vonja kot cigareti. Videm z Lastniki zemljišč niso nasprotovali pločniku, imeli pa so svoje zahteve »Boli me, da se nas neupravičeno blati in žali« Izgradnja pločnika Zgornji Leskovec naj bi se zamaknila po letu 2025, ker da direkcija za infrastrukturo septembra še ni prejela vseh podpisanih pogodb lastnikov. Tudi poslanka Suzana Lep Šimenko meni, da so za zamik investicije odgovorni tudi domačini. »Pločnik bi že letos lahko gradili, če bi si ga ljudje želeli in podpisali pogodbe z direkcijo,« je zapisala. A kot pravijo, vsaka medalja ima dve plati. Jožef Kozel iz Zgornjega Leskovca, lastnik zemljišča, kjer bo urejen pločnik, ima tehtne razloge, zakaj je zahteval sestanek z načrtovalci na terenu, ob tem pa pravi, da očitno nekomu godi, da se je projekt zamaknil, ne ve le, ali občini ali državi. Ureditev pločnika ob državni cesti je dolgoletna želja občanov in občank, saj bi bistveno izboljšal prometno varnost. Po letih prizadevanj je direkcija letos vendarle pristopila k odkupu potrebnih zemljišč za gradnjo. Želel je le uvoz do gradbene parcele »V času odkupov zemljišč so imeli nekateri lastniki dodatne zahteve oziroma pripombe, zaradi katerih je moral projektant spreminjati projektne rešitve,« so pojasnili na direkciji. Med elektronske cigarete sodijo tudi vejpi, ki so vse bolj priljubljeni. Gre za elektronsko napravo, ki iz e-tekočine proizvaja dimu podobno paro. Pogosto vsebujejo nikotin in različne okuse oziroma arome, ki so praviloma prijetnega vonja in zato še bolj privlačne. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da pogosto vsebujejo različne zdravju škodljive snovi, nekatere tudi nikotin, ki je za otroke in mladostnike zelo nevaren: »Nevaren je ne glede na to, od kod izvira: iz cigarete, vodne pipe ali elektronske cigarete. Najstništvo je kritično obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu lahko v tem obdobju povzroči trajno škodo v procesu razvoja možganov, privede do zasvojenosti in vodi do trajne uporabe tobačnih izdelkov.« Kljub vsemu naštetemu pa je uporaba elektronskih cigaret (t. i. vejpov) v porastu. Kar najbolj skrbi, tudi pri otrocih. Nekateri jih uporabljajo redno, spet drugi občasno ali le zato, da se postavijo pred sovrstniki. Iz številnih elektronskih naprav, ki jih uporabljamo v sodobnem času, smo očitno preklopili še na eno, ki je lahko izjemno nevarna in škodljiva, predvsem za otroke in mladostnike. Pot do lastne naprave, ki omogoča tovrstno vdihavanje snovi, bi morala za otroke, mladoletnike, biti izjemno težka, nedostopna, pa očitno ni. Starejši učenci naj bi po šolah celo preprodajali te naprave. Cenovno so precej dostopne, najcenejše stanejo manj kot deset evrov. Nekatere so za večkratno uporabo in se baterije polnijo, kot mobilni telefoni, polnila pa dokupujejo, druge so po določenem številu vpihov neuporabne. upoštevane, nobenih težav ni bilo. Takšen postopek bi lahko ubrali že na začetku in bi prihranili denar in časa,« je dejal Kozel. Pojasnil je, da je nato od obiska načrtovalcev do prejema druge verzije pogodb trajalo več mesecev ter da so pogodbe na naslove lastnikov prispele šele proti koncu septembra. »Ko sem pogodbo prejel, sem jo prebral, podpisal in tudi odposlal.« Žalosti pa ga, ker se lastnike zemljišč, ki niso pristali na za njih nedopustne prve predloge, označuje kot krivce za zamik izgradnje pločnika. »Boli me, da se nas blati in krivi. Menim pa, da je nekomu po godu, da se je stvar zavlekla, ali občini ali državi, ne vem.« Občina je na svoji spletni strani objavila odgovor direkcije glede projekta izgradnje pločnika v Zgornjem Leskovcu, ob tem pa navedla tudi parcelne številke lastnikov zemljišč, ki niso pristali na prvotni predlog direkcije, toda kot opozarja Kozel: »Proti pločniku ni bil nihče.« Kot rečeno – prav nobenega zapleta ne bi bilo, če bi načrtovalci bili najprej na terenu in potem poslali pogodbe v podpis ... Pločnik v Zgornjem Leskovcu bo, časovnica pa je odvisna od politične volje. Če bodo v državnem proračunu zagotovljena sredstva za ta projekt, bo direkcija poiskala izvajalca, predvidoma prihodnje leto, ob tem pa bo direkcija znotraj proračuna poskušala zagotoviti dodatna finančna sredstva. Z državnim projektom se zamika tudi občinski, in sicer gradnja kanalizacijskega omrežja, ki je vezana na izgradnjo pločnika, predvidoma v leto 2023/24. »Neporabljena planirana sredstva bodo prerazporejena na druge proračunske postavke,« so še dodali na občini. Med lastniki, ki se ni mogel strinjati s prvotnim načrtom odkupa in pločnika, je Jožef Kozel iz Skorišnjaka. »Izgradnja pločnika v načrtovani obliki bi mi onemogočila uvoz na gradbeno parcelo. Verjetno bi si lahko kasneje nekako uredil dovoz, vendar bi to terjalo dodaten čas in tudi strošek, zato sem zahteval sestanek na terenu, da se dileme nemudoma odpravijo. Pa tudi sicer bi bilo edino pravilno, da bi načrtovalci najprej preverili stanje na terenu in da bi lastnike seznanili s predlogom odkupa in poteka pločnika, ne pa, da smo kar prejeli v podpis pogodbe.« Načrtovalci na teren in – vse težave so bile takoj rešene In načrtovalci so prišli na teren, z lastniki so se dogovorili o spremembah. »Vse pripombe so bile Foto: Črtomir Goznik Za zamik izgradnje pločnika v Zgornjem Leskovcu niso odgovorni lastniki zemljišč, pravi Jožef Kozel. (Fotografija je simbolična.) ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ petek, 28. 10. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 28. oktobra 2022 3 Ptuj z Panoji razdelili vodstvo NK Drava in Zavoda Slovenija, Podravje z Razkorak med pokojninami in življenjskimi stroški vedno večji Panoji gor, panoji dol Dvig cen v domovih upokojencev je neizbežen Pred dobrim tednom je vodstvo Nogometnega kluba Drava ograjo okrog stadiona »okrasilo« s 144 kosi modrih panojev. Ker za to niso imeli soglasja lastnika, Mestne občine Ptuj oz. upravljavca Zavoda za šport Ptuj, jih je slednji pozval, naj jih odstranijo. Tega v določenem dvodnevnem roku niso storili, zato je Zavod kar sam naročil odstranitev. Čeprav so v nekaterih domovih upokojencev že potrdili izredno uskladitev cen oskrbnin (oz. podražitev), je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) konec prejšnjega tedna njihove predloge zavrnilo in podalo nova navodila. Določili so, da lahko cene dvignejo za največ 4,5 %, medtem ko bo preostanek kril državni proračun. »Starejši, upokojenci pričakujemo izredno uskladitev pokojnin, ki nam bo pomagala premagovati draginjo. Zaslužimo si dostojno starost in materialni položaj je ena od bistvenih predpostavk, pogojev, da starejši tako živimo. Veliko smo prispevali naši družbi, zato pričakujemo, da ne pozabite na nas,« v apelu Vladi RS pravi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti. Foto: ČG Mertelj: »Brez našega soglasja takšni posegi enostavno niso dovoljeni.« »Doslej smo dobro sodelovali, tokrat pa je vodstvo Nogometnega kluba (NK) kljub opozorilom ukrepalo na lastno pest. Za vsak tak poseg je treba imeti soglasje lastnika ali upravljavca. Ko smo videli, da so približno 300 metrov teh panojev namestili, ne da bi zavod soglašal s tem, smo jih pozvali, naj jih odstranijo. Mi smo tisti, ki skrbimo za športno mestno lastnino. Če bi se dogovarjali, do tega nesporazuma sploh ne bi prišlo. Razumemo, da je to reklama, promocija, to je v redu, ampak morali bi sprejeti kompromis tudi okrog lokacij, na katerih je to možno postaviti. Na stadionu je več klubov, tu ne deluje zgolj nogometni klub, vsi se morajo prilagajati drug drugemu,« razlog, da so tako odločno ukrepali, povzema direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj. Številne menjave lastništva kluba Kar nekajkrat v zadnjih letih ob menjavah lastništva kluba so igralci, pa tudi navijači in ostali privrženci kluba začeli upati, da se bodo zadeve vendarle odvile v pravo smer. Tako Nigerijci kot Italijani so lastništvo kluba prevzeli z velikimi cilji, od katerih se jih je uresničilo bore malo. To pomlad so lastništvo prevzeli Primorci. Omenjene panele so postavili sredi oktobra, prejšnji petek so jih že odstranili. Mertelj pravi, da so vodstvo kluba pozvali, naj to storijo sami, a tega niso želeli: »Verjamem, da so bili užaljeni, ker smo se odločili, da jih odstranimo, ampak tako pač je. Dialog je nujno potreben, poteze na lastno pest enostavno niso sprejemljive.« Eden izmed razlogov tudi pripombe stanovalcev Ključna razloga, da so vztrajali pri odstranitvi panojev, sta dva. Prvi je dejstvo, da so jih postavili brez soglasja in se niso dogovorili o primernih lokacijah, drugi, da so zmotili tudi nekatere uporabnike stadiona in sosednjega poslovno-stanovanjskega centra. Nekaj uporabnikov teh prostorov je potrdilo, da so nasprotovali panojem, saj so popolnoma zastrli pogled na vadbene površine: »Mnogi obiskovalci se zelo radi postavijo ob ograji ter opazujejo dogajanje na stadionu. Starši pridejo gledat otroke ipd., visoki panoji pa so to onemogočali.« Tudi Mertelj je potrdil, da so dobili več prijav občanov, nekateri naj bi se obrnili tudi na občino. Še vedno upajo na dobro sodelovanje Te dni naj bi se predstavniki Zavoda za šport sestali z vodstvom NK Drava. Ker so doslej dobro sodelovali, upajo, da bodo zadeve uspešno uredili. 300 metrov panojev je Zavod odstranil na lastne stroške. Mertelj pravi, da so to izvedli njihovi delavci v rednem delovnem času, zato NK Drava ne bodo zaračunali stroškov odstranitve: »Ko pa se bomo dogovorili, katere lokacije so primerne in kje vse je možno panoje postaviti, pa bodo to lahko storili.« Za komentar smo prosili tudi Andreja Maglico, predsednika NK Drava, ki je dejal, da ne želijo zaostrovati zadev in da se nadejajo dobrega in konstruktivnega sodelovanja v prihodnje: »Čakamo na sestanek, da se pogovorimo okrog nastalega nesporazuma. Naš cilj je bil zadeve bolje urediti, žal mi je, da je sploh prišlo do tega zapleta. Nikakor pa ne želimo napetosti zaostrovati.« Maglica je sicer vajeti kluba prevzel to pomlad. V tej tekmovalni sezoni so v tretji slovenski nogometni ligi. NK Drava je v zadnjih letih v precejšnjih težavah. Po lastniških zapletih, tako z Nigerijci kot Italijani, zdaj le še upajo na čudež, da bi se karte končno zložile v njihovo korist. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Popravek V sestavku, objavljenem 18. oktobra pod naslovom Največja gneča pred goloma na Ptuju in v Dornavi, smo napačno navedli, da kandidat za župana občine Cirkulane Janez Jurgec kandidira kot član SDS. Pravilno se glasi, da kandidira kot neodvisni kandidat s podporo volivcev in volivk. Napačno je bilo navedeno tudi ime županskega kandidata v občini Gorišnica. Pravilno se glasi Janko (ne Jože) Erhatič. Za nehoteni napaki se opravičujemo. Uredništvo Če so zamrznjene cene v dijaških, naj bodo še v upokojenskih domovih Prepričana je, da je bilo ukrepov, ki bi jim dejansko pomagali, doslej premalo: »12,4 odstotka ljudi živi pod pragom revščine, revnih starejših od 65 let pa je več kot 22 odstotkov. Med njimi je kar 24 odstotkov žensk, starejših od 70 let. Vse to terja takojšnje ukrepe. Če je vlada zamrznila oskrbnine v dijaških domovih, naj jih tudi v socialnovarstvenih zavodih. Ali pa naj stanovalcem kako drugače priskoči na pomoč. Dvig življenjskih stroškov je namreč nesorazmeren z dvigom pokojnin in tako starejši kot tudi njihovi sorodniki (nekateri tudi že upokojeni), ki doplačujejo za oskrbovalnino, tega ne zmorejo več.« V Srebrni niti se zavzemajo tudi za pomoč tistim, ki ne koristijo institucionalne oskrbe, predlagajo namreč, da država iz proračuna subvencionira storitve pomoči na domu. Kjer so že pripravili nove cenike, jih morajo popraviti Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da aktivno delajo na tem področju. Vlada je prejšnji teden začela pripravljati interventno zakonodajo. “Rast stroškov storitve institucionalnega varstva ne bo v celoti vračunana v cene storitve, saj bodo na podlagi interventne zakonodaje, da bi preprečili znatni dvig oskrbnin, izvajalcem zagotovili sredstva iz proračuna RS. Sredstva bodo namenjena tako kritju rasti stroškov dela kot tudi stroškov materiala in storitev,“ so zagotovili. Pristojno ministrstvo je zavodom posredovalo navodila za izredno uskladitev cen. Upoštevajo lahko delno rast stroškov v letu 2022, in sicer materiala in storitev. Izvajalce so pozvali, naj odgovorno pristopijo k uskladitvi cen in pri tem upoštevajo plačilno sposobnost plačnikov ter jih v najmanjši možni meri obremenijo z dvigom cen, pri čemer predlagani izredni dvig cen storitev naj ne preseže 4,5-odstotnega povečanja glede na veljavne cene: »Izvajalce, ki so ministrstvu že posredovali predloge izredne uskladitve cen storitve, obveščamo, da ministrstvo s predlaganimi uskladitvami ne soglaša ter jih pozivamo k predložitvi ustrezno popravljenega predloga, upoštevaje zgoraj navedena navodila.« Foto: ČG Znesek na položnicah za oskrbnine se bo dvignil za največ 4,5 %, ostalo bo krila država. Vendar bo tudi ta dvig za marsikoga pomenil veliko obremenitev. Domovi v težki situaciji Na jasna navodila, ki so podlaga za pripravo cene, so domovi čakali kar nekaj časa. Že pred tem so nekateri pripravili kalkulacije in jih posredovali na ministrstvo, a soglasja za (najbrž visoke) predlagane podražitve niso dobili. Na podlagi usmeritev morajo zdaj posredovati nove predloge z nižjimi cenami. »Mi še nismo med tistimi, ki so že usklajevali cene, bomo pa jih nedvomno morali. Če ne prej, januarja zagotovo. Cene energije in plina so se zelo zvišale. Problem je, ker so ponudbe za naprej izjemno visoke. Decembra potečejo pogodbe, kakšne bodo nove cene, ne vemo. Čakamo ukrepe države tudi na tem področju. Stanovalci nas sprašujejo, kako, kdaj in za koliko se bodo cene zvišale, ne vedo, kaj jih čaka. Razumemo njihovo bojazen, finančni pritiski so veliki za vse. A stroški se tudi nam močno dvigujejo, enostavno prihodki ne zadostujejo za pokritje odhodkov,« pravi Janja Jurkovič, direktorica Centra za starejše občane Ormož. Tudi za vseh pet enot Doma upokojencev Ptuj je dvig neizbežen. Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pravi, da so ta ukrep nekoliko prestavili. Razmerje med prihodki in odhodki pa jasno kaže, da le za kratek čas. Potrdila je namreč, da že čez dva meseca načrtujejo prvo uskladitev cen: „Nove cene načrtujemo uveljaviti s 1. januarjem 2023.“ To pomeni, da jih bodo sprejeli na decembrski seji sveta zavoda. Kakšne bodo, še ni znano, bodo pa v kalkulacije zajeli višje stroške. V naslednjih tednih bodo izvajalci pripravili nove predloge cen, skladno z navodili ministrstva. Kako dolgo bodo te (ob)veljale, pa je glede na negotovo situacijo nemogoče napovedati. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆŃ Marca 2023 spet nova podražitev Vsakoletna redna uskladitev cen se v domovih izvaja marca. Tisti izvajalci, ki zdaj ne bodo dvigovali cen, bodo imeli s prvim marcem 2023 možnost redne letne uskladitve vseh elementov cen storitev, ki bo vključevala tudi rast stroškov materiala in storitev, medtem ko bo pri ostalih rast stroškov dela omejena. Dvig pokojnin ne bo »pokril« višjih cen oskrbnin Foto: Pexel Minister za delo Luka Mesec je zagotovil, da bo dvig pokojnin izenačen z odstotkom dviga oskrbnine v domovih za starejše: »Ostalo bomo sofinancirali, tako rastoče stroške hrane, energentov, ogrevanja v domovih za starejše kot po drugi strani dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, ki seveda zadeva tudi osebje tam.« Seveda pa Mesec ob tem ni povedal, da je precejšnja razlika, če upokojenec z npr. 700 evri pokojnine (nanjo) pridobi 4,5 odstotka (dobrih 31 evrov), na drugi strani pa se domska oskrba s ceno 1.000 evrov pri istem odstotku podražitve poviša za 45 evrov ... Če zgolj površno pogledamo cene za oskrbo v kategoriji 3a in 3b in 4 v »nadstandarni« enoposteljni sobi z lastnimi sanitarijami, se ta danes v enotah Domu upokojencev Ptuj giblje od dobrih 1.100 do 1.290 evrov mesečno. Brez vseh ostalih morebitnih dodatkov. Ob 4,5- odstotni podražitvi bo torej cena mesečne oskrbe zrasla od 50 do 60 evrov, kar pomeni od 600 do 720 evrov letno več! Za oskrbovanca doma, ki ima enako višino pokojnine, kot je oskrbnina, to pomeni, da bo ves dodatek porabil za višje plačilo oskrbe. Za tiste, ki imajo pokojnino nižjo od oskrbnine (in teh je večina), pa to pomeni, da bodo njihovi svojci ali občina plačevali precej več kot doslej – kljub povišanju pokojnine. Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 28. oktobra 2022 Trnovska vas z Ob 24. občinskem prazniku z županom Alojzom Benkom »Tako obsežnega proračuna zlepa ne bo več« Leto 2022 je bilo izrazito investicijsko naravnano, saj je bilo v skoraj dvakrat večjem proračunu od običajnega več kot polovica denarja namenjena prav naložbam. Kot pravi župan Alojz Benko, je tako težek proračun posledica spleta okoliščin. »Zaključuje se prejšnja finančna perspektiva, iz katere bomo samo za izgradnjo kolesarskih poti počrpali skoraj 750.000 evrov. Za skoraj milijon evrov vredno kolesarsko proti Vitomarcem bo morala občina plačati približno 250.000 evrov. Govorimo o velikanskih vsotah, a je treba pri tem poudariti, da je na celotni trasi šest mostov, od katerih jih pet spada k Trnovski vasi.« Omenjena kolesarka bi bila celo že dokončana, če ne bi nastopile težave z glavnim kolesarskim mostom čez Pesnico, ki ga bo treba popraviti, torej razstaviti, nekoliko dvigniti in nato asfaltirati. Benko je zadovoljen, da so skupaj z občino Sveti Andraž med prvimi izbrali izvajalca, saj so zato cene ostale v vsaj približno dogovorjenih okvirih, prav tako roki za izvedbo. »Do občinskega praznika, ki je konec oktobra, sicer še ne bo odprtja, letos pa zagotovo.« Odkljukan je tudi projekt izgradnje širokopasovnega optičnega omrežja, s katerim so pokrita vsa naselja v občini. Kot vsako leto so tudi letos izbrali nekaj cestnih odsekov in jih obnovili. Skupaj so zanje namenili 340.000 evrov. »V Bišečkem Vrhu bomo v celoti rekon- Foto: SD Alojz Benko je zadovoljen, da imajo dostop do optičnega interneta vsi občani in da bodo še letos končali gradnjo kolesarskih poti. struirali 300 metrov ceste, skupaj z vodovodom in javno razsvetljavo, vsak čas pa bo zaključen podoben projekt na 500 metrov dolgem odseku v Sovjaku. V delu sta še dve cestni sanaciji, in sicer v Bišečkem Vrhu in proti Destrniku. Več pozornosti smo letos posvetili javni razsvetljavi, poleg nove pri rekonstrukcijah smo v središču Trnovske vasi zamenjali 15 let stare žarnice in jih nadomestili z varčnimi.« Gasilcem so finančno pomagali pri gradnji prizidka h gasilskemu domu v Bišu, pripravili vse potrebno, da bo Pošta Slovenije lahko začela graditi novo poslovalnico in župnija novo župnišče, nekaj denarja pa so preko Lasa pridobili za promocijo občine: pripravili so namreč kratek film in kupili nekaj opreme za Simoničevo domačijo. Spodbujajo tudi h gradnji novih stanovanj. Tako so investitorju, ki bo gradil naselje 18 hiš v Trnovski vasi, pomagali pri odmeri komunalnega prispevka. »Ta bi bil po veljavnem odloku previsok, po novem pa bo ugodnejši, saj smo s posebno pogodbo razmejili obveznosti investitorja in občine. Na parcelah v novem naselju bo zdaj infrastrukturo zgradil investitor, tisto ob regionalni cesti pa bo financirala občina. Komunalni prispevek na posamezno stano- vanjsko enoto bo tako po novem namesto prvotnih 17.000 znašal od 9.000 do 10.000 evrov.« »Ker se bližajo županske volitve, ne bom podrobno govoril o načrtih za prihodnje leto, da mi ne bo kdo očital, da ta pogovor izkoriščam za predvolilno kampanjo. Lahko rečem le, da je pred nami še veliko izzivov, od sprejetja prostorskega načrta do nujne energetske sanacije občinske stavbe, če mi bodo volivci zaupali še en županski mandat, pa bom še naprej zagovarjal tudi dvoletne proračune, saj so se izkazali za dobro odločitev.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Trnovska vas z Delavnice na Simoničevi domačiji Makole z Državna cesta Poljčane–Majšperk v letu 2023 brez večjih investicij Prenos znanja na mlade Projekti se zaradi draginje zamikajo v prihodnost Na obnovljeni Simoničevi domačiji so trnovske gospodinje predstavile tradicionalna znanja in veščine. Udeleženci so spoznali stara orodja, naučili so se, kako se speče gibanica, iz vej splete košara, pripravi perje za odejo …, za konec pa so izdelali še turistični spominek. Delavnica je potekala pod okriljem projekta Modrost plemeniti mladost, ki ga vse od jeseni 2020 vodi Ljudska univerza Ptuj, sodeluje pa osem občin: poleg Trnovske vasi še Hajdina, Destrnik, Dornava, Juršinci, Markovci, Kidričevo in Ptuj. Projekt je razdeljen v dve fazi: prva je izobraževalno-motivacijsko naravnana, v njej so usposabljali mentorje, ki bodo na mlajše generacije prenašali tradicionalne veščine, kulinarično zapuščino in zanimiva opravila na kmetiji. Ciljna skupina so bili kmetovalci in potencialni prevzemniki kmetijskih gospodarstev, ki želijo ohraniti dejavnost na podeželju, nimajo pa dovolj informacij in znanj za uspešen nastop na trgu ter premalo samozavesti in samoiniciative za ustvarjanje lastne blagovne znamke. V drugi fazi je predvidena organizacija kreativnih delavnic, ki so namenjene širši lokalni skupnosti in naj bi v sodelujočih občinah postale tradicionalne. Projekt, ki je financiran iz programa za razvoj podeželja, se bo končal februarja prihodnje leto, stal pa je dobrih 30.000 evrov. Ŷŧ Foto: LUP Cilj projekta Modrost plemeniti mladost je prenos tradicionalnih veščin, kulinarične zapuščine in zanimivih opravil na kmetiji na mlajše generacije. Regionalna cesta Poljčane–Majšperk, ki jo dnevno prevozi okrog 1.167 vseh vozil, od tega težkih vozil v povprečju 36 in 10 avtobusov, je v zadnjih 15 letih doživela več lepotnih popravkov, največja investicija je bila v kraju Pečke z ureditvijo krožišča. Projektov je na območju Makol še več, vendar za zdaj časovnica še ni znana. Od leta 2007 je direkcija za infrastrukturo na državni cesti, ki povezuje kraje Majšperk, Makole in Poljčane, na novo asfaltirala 2,3 kilometra ceste, odsek pa meri 16,2 kilometra. Največja investicija v zadnjem obdobju je bila ureditev krožišča v Pečkah, kjer je direkcija v sodelovanju z občino zgradila še pločnike za pešce in kolesarje ter cestno razsvetljavo. Vrednost projekta je bila 1,16 milijona evrov, občina Makole je prispevala 172.158 evrov. »Dela so končana, razen na krajšem odseku, kjer ni zgrajen pločnik. Zgrajen bo, ko bo končan postopek razlastitve zemljišča, ki ga potrebujemo za dokončanje pločnika. Druge aktivnosti trenutno niso predvidene,« so odgovorili na vprašanje glede investicij na območju Makol. Dolgoročno pa naj bi direkcija na tej državni prometnici v Občini Makole zgradila še eno krožišče, ki bi nadomestilo sedanje križišče pri Roki, to je križišče za Makole in smer proti Poljčanam. »Želimo si še nadaljevanje izgradnje pločnika v Stranskih Makolah, vendar se projekti zamikajo, kajti država ohranja enak nivo sredstev za investicije, vemo pa, da so se cene v gradbeništvu zvišale,« je za- upal direktor občinske uprave Igor Erker. Kljub predvideni zakasnitvi izvedbe projektov na terenu pa se bo občina s predstavniki direkcije predvidoma novembra sestala na terenu. V Makolah so za zdaj z napovedanimi investicijami zadovoljni, prav tako ocenjujejo, da je regionalna cesta v primerjavi z ostalimi v dobrem stanju. Na direkciji so še dodali, da ima Občina Poljčane izdelan projekt ureditve kolesarske povezave Poljčane–Majšperk, ki posega tudi v regionalno cesto. »Projekt je v recenziji. V teku je parcelacija zemljišč. Po pridobitvi potrebnih zemljišč se bo začela izvedba, če bodo zagotovljena finančna sredstva. V okviru investicij redne- ga vzdrževanja pa je v načrtu tudi preplastitev kilometrskega odseka na območju Poljčan, ocenjena vrednost del je 555.700 evrov. Dokumentacija za izbor izvajalca je pripravljena. Po sprejetju sprememb proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024 bodo znane nadaljnje aktivnosti.« ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Foto: Mojca Vtič Največja investicija v zadnjem obdobju je izgradnja križišča v Pečkah. Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK stran 5 Gospodarstvo petek z 28. oktobra 2022 5 Podravje, Ptuj z Kaj se zgodi s cestami po izgradnji kanalizacije Ptuj z Podaljšan rok za Staro steklarsko Delali bodo še naslednje leto Gradnja novega objekta Stare steklarske ter urejanje sosednjih ulic in Vrazovega trga je največji gradbeni projekt tega mandata. Dela so še vedno v polnem teku, rok za zaključek pa se je podaljšal za nekaj mesecev. Foto: DK Klančine, ki sicer še zdaleč ni bila idealna, je pa bila uporabna, sploh ni in ne bo več. Tam, kjer so delno že zaključena, so v primerjavi s prejšnjim stanjem nekatere spremembe. Tako denimo mimo lokala Piramida v Prešernovi ulici ni več klančine, ki je omogočala lažjo dostopnost kolesarjem in otroškim vozičkom. Čeprav prejšnja ureditev še zdaleč ni bila optimalna, je vsaj omogočala prehodnost. Glede na trenutno stanje bo to za posamezne skupine pešcev pa tudi kolesarje precej težje. Na občini zagotavljajo, da so projektanti iskali vse možne rešitve, obveljala je trenutna: »Klančine nismo predvideli zaradi prevelike višinske razlike obstoječega terena in nemogoče je zagotoviti naklone, ki bi ustrezali največjim, s predpisi še dovoljenim naklonom. O omenjenem smo se v teku izdelave projekta večkrat pogovarjali in na koncu prišli do skupne odločitve, da se predvidi stopničena klančina, ki precej izboljšuje obstoječe (nekdanje) stanje.« Ob tem poudarjajo, da bo dostop do Jadranske ulice po obnovi invalidom in mamicam z vozički možen iz drugih, sosednjih ulic, kar seveda ni najboljša, je pa bojda edina možna rešitev. Pojavljajo se tudi vprašanja, povezana s polaganjem kock, med katerimi še vedno zevajo velike luknje. Čeprav so v severnem delu Jadranske ulice položene kocke in »mačje glave«, stiki še niso fugirani, ta del še torej ni zaključen. Urejanje Stare steklarske, Vrazovega trga in sosednjih ulic je vredno okrog pet milijonov evrov. Občina bo prispevala 2,2 milijona evra, preostanek so si zagotovili iz evropskih sredstev. Gradnja je sicer v IV. gradbeni fazi. Podjetje Javne službe Ptuj bi po prvotnem planu dela moralo zaključiti do konca tega leta, a se je, pričakovano, tako kot pri skorajda vseh letošnjih projektih, rok prestavil. Najnovejša informacija je, da naj bi vsa dela zaključili do 15. marca 2023. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Ceste praviloma le »zaflikajo« Na območju Ptuja je v teku velik in obsežen projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja. Mnogi krajani pričakujejo, da bodo sočasno dobili tudi novo ali prenovljeno (asfaltirano) cesto, a še zdaleč ni tako. Na marsikaterem odseku namreč po izgradnji kanalizacije ceste po umiku delovnih strojev ostajajo razkopane in uničene. Po pogodbi mora izvajalec ceste po zaključku del povrniti v obstoječe stanje. Številni krajani so opozorili, da je nesprejemljivo, da po zaključku gradnje kanalizacije nekatere zelo prometne ceste mesece niso asfaltirane. Tak primer je trasa pod železniškim mostom, na Bregu. »Ob Dravi je treba izvesti zgornji nosilni ustroj ceste in asfaltiranje. Omenjena dela bodo predvidoma zaključena do 10. novembra letos,« je zatrdil Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki je izvajalec gradnje kanalizacijskega omrežja na območju MO Ptuj Vprašanja so se pojavila tudi okrog odseka na Vičavi, kjer Širec pojasnjuje, da asfalta še ni, ker dela v Štukih še niso dokončana: »Na tem odseku izvajamo priključke na kanalizacijo. Če bo vreme dopuščalo, bomo izvedli grobo asfaltiranje do konca leta.« Ceste včasih dalj časa ostanejo razkopane tudi po popravilu vodovodnih cevi ali drugih sanacijskih del. Na Komunalnem podjetju Ptuj sicer zagotavljajo, da skušajo zadeve karseda hitro sanirati. Projektov, ki jih financira EU, občina ne more spreminjati Na ptujski občini so sicer posebej opozorili, da predmet projekta Foto: ČG Cesta Ob Dravi je tudi sicer v katastrofalnem stanju. Po izgradnji kanalizacije je to še bistveno slabše. ni širitev cest, in tudi ne gradnja vodovoda ali meteorne kanalizacije, temveč zgolj ureditev fekalne kanalizacije z vzpostavitvijo obstoječega stanja na cestah. »Projekt je sofinanciran z evropskim denarjem, zato ga ne moremo samovoljno širiti in dodajati stvari, ki niso predhodno odobrene, saj bi s tem ogrozili izplačilo dodeljenih evropskih sredstev,« so na vprašanja o tem, zakaj sočasno z gradnjo kanalizacije ne urejajo tudi cest, odgovorili iz ptujske občine. Izgradnja obsežnega kanalizacijskega omrežja z 32 km vodov poteka na različnih koncih mesta, od Kicarja in Žabjaka do Brega, Turnišča, Vičave ... Gre za eno največjih inve- Od obljub ostal le prazen nič ... Cesta Ob Dravi je bila v času prenove dravskega mostu izjemno frekventna. Predstavljala je pomembno obvoznico. Takratno vodstvo občine – v prejšnjem mandatu – je ves čas zatrjevalo, da potekajo dogovori z državo, ki naj bi zagotovila sredstva za sanacijo, da se ta prometna pot, ki vodi v smeri Puhovega mostu, ustrezno prenovi. Zgodilo se ni nič. Stanje te preozke ceste je – tudi če odmislimo razkopanine zaradi gradnje kanalizacije – katastrofalno. sticij v zadnjih desetletjih. Zanjo so pridobili 6,5 milijona evropskih in državnih sredstev. Če bi želeli urediti vso komunalno infrastrukturo (vodovod s priključki, meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo, pločnike, širitev cest ipd.), naj bi za teh dobrih 30 kilometrov kanalizacije potrebovali še vsaj 15 milijonov evrov. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Ptuj z Nekdanja kavarna Evropa ima končno novega najemnika V novo kavarno že v veselem decembru Cerkvenjak z Novo v industrijski coni Lokal s prenočišči Potem ko je znani cerkvenjaški trgovec in gostinec Roman Ploj skupaj z občino sodeloval v projektu postavitve postajališča za šest avtodomov v industrijski coni, je dobil nove ideje. Foto: SD Nova pridobitev v industrijski coni v Cerkvenjaku so bar Cona in sobe za goste. In jih tudi uresničil, kajti pred dnevi je v Brengovi odprl še poslovno-stanovanjski objekt. Kot je dejal, je industrijska cona polno zasedena, glede na zanimanje kaže, da jo bo treba celo širiti, zato je bil skrajni čas, da so tam zaposleni, njihovi poslovni partnerji pa tudi drugi dobili lokal, v katerem bodo lahko zaključili poslovno srečanje, kaj spili in nekaj malega prigriznili. Za zdaj bo mogoče dobiti topel sendvič ali vročo hrenovko, če bo povpraševanje, pa bodo ponudbo hrane razširili. Bar Cona pa ni edina pridobitev, kajti v novem objektu, gradnja je trajala dve leti, so uredili še sobe za goste, v enem od prostorov bo tudi masažni salon. Kot pravi Ploj, so se v družini za investicijo odločili, ker menijo, da bi lahko nudila »kruh« najprej družinskim članom, nato pa še drugim. Ŷŧ »Iz Domžal na Ptuj smo se z družino preselili zato, ker želimo tu živeti in delati. V tej kavarni smo prepoznali priložnost. Naša želja je mestu, kot je Ptuj, ponuditi nekaj več, ker si to tudi zasluži,« o visokopoteznih načrtih, povezanih z nekdanjo kavarno Evropa na Mestnem trgu, pravi novi najemnik Simon Sija. Upajo, da bodo vrata novega lokala odprli v najbolj prazničnem mesecu, začetku decembra. Podoba Mestnega trga je zadnje čase klavrna, tudi ali predvsem zato, ker osrednji, največji gostinski lokal, ki dejansko predstavlja srce tega dela mesta, ni deloval. Zgodba končno dobiva pozitiven preobrat. Pred nekaj meseci smo že poročali o tem, da so lastniki prekinili pogodbo z dosedanjim najemnikom Teto Frido in našli novega poslovnega partnerja. Takrat so bili še v fazi dogovorov, ki pa so zdaj tudi uradno sklenjeni. Vodenje je prevzel najemnik Simon Sija, Domžalčan, prekaljen gostinec, ki je imel več lokalov po vsej državi. Tokrat ga prvič odpira na Ptuju. Temu se bo v celoti posvetil, zato so se tudi preselili v najstarejše slovensko mesto: »Če želiš dobro delati, moraš biti nenehno prisoten. Gostinstvo je resen posel. Nedolgo nazaj so se v njem lahko preizkušali skorajda vsi, ne glede na znanje. Zdi se mi, da je korona nekatere stvari vendarle spremenila na bolje. Le dobri, pravi gostinci bodo obstali.« Foto: ČG Trenutno poteka obsežna prenova prostorov. Café Europa, kot se bo imenoval nov lokal, naj bi svoja vrata odprl v začetku decembra. Trenutno sanirajo vlago, ki se je v čas zaprtja nabrala v prostoru. Popolnoma celotna notranjost lokala bo preurejena, od šankov do opreme. »Želimo uveljaviti popolnoma nov, drugačen koncept dunajske kavarne. Za nas je to velik projekt, želimo razvijati blagovno znamko naprej.« Sprva bodo ponujali napitke in sladice ter prigrizke, sčasoma pa še bolj pestro kulinarično ponudbo. Kar se tiče kadra, nekaj delavcev že imajo, veseli pa bodo tistih, ki bodo v tej zgodbi prepoznali priložnost. »Zavedamo se, kako pomembno je najti delavce, ki znajo dobro delati in so zadovoljni s svojim delom. Priučili bomo kader in se potrudili, da bomo vsi skupaj delali dobro. Gostinstvo je pač dejavnost, s katero moraš živeti,« še sklene novi najemnik. Mesto s tem dobiva epilog pomembne zgodbe, ki zadnja leta nikomur ni bila v ponos. K oživljanju mestnega jedra prispeva prav vsak obrtnik, gostinec, podjetnik. V primeru, kot je ta s kavarno Evropa, ki dejansko predstavlja osrčje glavnega trga, je prisotnost raznolike gostinske ponudbe toliko pomembnejša. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Štajerski TEDNIK 6 petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 28. oktobra 2022 V središču Podravje, Slovenija z Na Ptuju v primerjavi z drugimi mestnimi občinami ogromne količine komunalnega blata Stroški prevzemov premalo posušenega blata se merijo Cene prevzema komunalnega blata zadnja leta skokovito rastejo, kar pri plačilu za kanalizacijo občutijo tudi občani Spodnjega Podravja. Težave z višanjem stroškov so se najprej pojavile, ko je Madžarska uvoz blata ukinila. Danes cene v veliki meri krojijo visoki stroški, ki nastajajo na dejavnosti, med drugim cene pogonskih goriv. Medtem ko je bila cena prevzema komunalnega blata pred dvema letoma na Ptuju pod sto evrov po toni, je danes že marsikje enkrat ali dvakrat višja. V Spodnjem Podravju imamo še to smolo, da blato ostaja zelo mokro, saj pred desetletjem pri prenovi ptujske centralne čistilne naprave niso vgradili vseh tehnologij, da bi ga lahko izsuševali do 80 ali 90 odstotkov suhe snovi. Ker je blato mokro, je bolj težko in ga je masovno več, kar pomeni višje stroške prevzema. Velika razlika v ceni bi bila, če bi ga namesto 5.000 ton na leto pridelali 2.000 ton. Tako bi lahko namesto 800.0000 evrov (ali po novem milijon evrov) prevzemniku plačevali več kot polovico nižje račune. Je pa po drugi strani res, da če bi imeli sušilnico, brez pogonskega energenta (elektrike ali plina) ne bi šlo in bi stroški nastajali po tej plati. Vsekakor bi bilo smotrno preračunati, ali bi bilo blato racionalno izsuševati do 90 odstotkov suhe snovi, ali pa ohranjati sedanje stanje, ko se ga izsušuje do okoli 20 odstotkov, kar pomeni več mase in višje stroške prevzema. podjetju Saubermacher Slovenija. S Toplarno Celje – Energetika Celje imajo sporazum za nedoločen čas, s Saubermacherjem je pogodba sklenjena za leto dni. „Planirana vrednost za prevzem blata za leto 2022 znaša 663.000 evrov,“ so za Štajerski tednik povedali v podjetju Vodovod – kanalizacija. Dodajmo še podatek, da Celjani v sežigalnici kurijo tudi komunalne odpadke, med drugim spodnjepodravske. Ormožani za prevzem plačujejo od 200 do 300 evrov po toni V Ormožu na čistilnih napravah na letni ravni pridelajo zelo majhne količine komunalnega blata, do 300 ton, je povedal Ludvik Hriberšek, ki je odgovoren za ravnanje z odpadnimi vodami v podjetju. V prihodnje se lahko količina spremeni, saj so zagnali obnovljeno čistilno napravo, ki omogoča priključitev 8.000 oseb. Ormoška Komunala ceno za prevzem blata s prevzemniki dogovori s pogajanji, sodelujejo pa s Cero Puconci in Saubermacherjem. „Delo oddamo samo prevzemnikom, ki posedujejo dovoljenja,“ je poudaril Hriberšek. Direktorica Pavla Majcen je dejala, da je strošek prevzema od 200 do 300 evrov po toni. Letne ali obdobne pogodbe s prevzemnikom nimajo, temveč se o ceni in izvajanju storitve dogovarjajo sproti. Celjsko blato za ogrevanje mesta Učinkovito rešitev imajo Celjani, kjer komunalno blato pretvorijo v toplotno energijo. Javno podjetje Vodovod kanalizacija upravlja s petimi čistilnimi napravami v savinjski regiji, ki je prilično večja od spo- dnjepodravske, Celje je po številu prebivalcev enkrat večje od Ptuja. Iz vseh čistilnih naprav na letni ravni zberejo 6.200 ton dehidriranega blata, torej ne bistveno v več kot na majhnem Ptuju in v nekaj okoliških občinah. Del blata predajo v sežigalnico – Toplarno Celje za daljinsko ogrevanje mesta, del pa pooblaščenemu prevzemniku, Blato na ptujski čistilni napravi je sicer moč sušiti, vendar tega zaradi neznosnega smradu, ki se ob tem širi, ne počnejo. Komu malega na dodatnem izsuševanju naredilo. Za naš časopis so pred časom povedali, da bi za tehnologijo za sušenje blata pot podražitvah bi bil znesek danes nedvomno še višji. Podravje z Razkorak med teoretično in dejansko odkupno ceno grozdja ogromen, še posebej v Halozah Če vinarju kane 5,5 evra za liter vina, mora vinogradniku 1,2 evra za V Ptujski kleti pravijo, da bo letnik 2022 nadpovprečen in blizu najboljšim letnikom tega tisočletja, v kleti Puklavec Familiy Wines pravijo, da bodo ocene letnika bolj točne spomladi, ko vina primerno dozorijo in začnejo izžarevati svoje najboljše karakteristike. Pod črto, vinski letnik 2022 bo zagotovo kakovostna razvada za brbončice. Žal pa s superlativi ni mogoče opisovati odkupnih cen, ki so za kar 50 % nižje od modelnih kalkulacij, ki jih vsako leto pripravi Kmetijski inštitut Slovenije. Eden izmed vinogradnikov iz Haloz je zaupal, da je bila letošnja odkupna cena v povprečju okrog 65 centov za kilogram grozdja. To je cena, ki ne pokriva stroškov, niti ne omogoča razvoja, pravi vinogradnik, ki se ne želi imensko izpostaviti. Zakaj torej vztraja pri delu s trto? »Želim, da območje ostane obdelano, primanjkljaj prihodkov od prodaje grozdja vinski kleti, pa skušam nadomestiti z lastno prodajo vina.« Koprčani v povprečju 65 centov za kilogram grozdja Foto: Črtomir Goznik Po nepisanem pravilu naj bi vinogradniku od prodajne cene litra vina pripadla ena tretjina za kilogram grozdja. Letošnje povprečne odkupne cene so bile vsaj 10 % višje kot lani, zagotavljata največji odkupovalki grozdja na našem območju. »Končnega obračuna še nismo naredili, ocenjujemo pa, da bo osnovna odkupna cena presegla 60 centov in bo od lanske višja za vsaj deset odstotkov,« je dejal Vinko Mandl iz Ptujske kleti. V kleti iz osrčja Ljutomersko-Ormoških goric so se odgovoru izognili: »Povprečna cena grozdja je bila višja kot lani, saj smo vse odkupne cene dvignili. Višina pa je odvisna od dosežene sladkorne stopnje. Imamo lestvico, kjer kooperanti za višjo sladkorno stopnjo dobijo več denarja.« V podjetju Vina Koper so navedli točno številko. »Glede na vi- lahko tovrstno kalkulacijo prenesejo le vina višjega cenovnega razreda. »Vina, ki se prodajajo v trgovinah (Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš), pa te kalkulacije ne prenesejo, kajti potrošniki največ posegajo po vinih z maloprodajno ceno od štiri do pet evrov, kar pomeni 3,3 do 4,1 evra brez DDV. Če to preračunamo nazaj, da mora trgovec zaslužiti svojo maržo, da mora vinar pokriti svoje fiksne in variabilne stroške – vidimo, da vino ne prenese te nakupne cene grozdja.« šanje stroškov energentov, gnojil, zaščitnih sredstev smo letošnje odkupne cene povišali v povprečju za 15 % glede na lanskoletne cene. Tako je povprečna odkupna cena letos dosegla 65 centov na kilogram.« Nizkocenovna vina ne prenesejo kalkulacij Kmetijskega inštituta Cena, po kateri Koprčani odkupujejo grozdje, je prav tako pod modelno ceno Kmetijskega inštituta, vendar pa je razlika med teoretično in dejansko ceno nižja. Na kmetijskem inštitutu so namreč izračunali, da bi cena 97 centov za kilogram grozdja na Primorskem vinogradniku, ki grozdje prideluje na terasah, pokrila stroške pridelave. Razlika med modelno in dejansko ceno je torej dobrih 30 %, medtem ko v Podravju znaša 50 %. Razliko so v kleti Puklavec Family Wines, ki letno pridela okrog 3.500 ton grozdja ter pridela okrog tri milijone litrov vina, pokomentirali: »Eno je modelna kalkulacija, drugo pa realnost.« Pojasnili so, da Letošnje odkupne cene za 10 % višje od lani, vendar pa je bil pridelek vinogradnikov zara draginja. petek, 28. 10. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 28. oktobra 2022 o že v milijonih evrov Presenetil je podatek o količini komunalnega blata v prestolnici in okolici. Ker ga uspešno izsušujejo, ga na območju z okoli 300.000 prebivalci pridelajo manj kot Ptujčani, letno vsega skupaj le 4.900 ton (!). Vodja sektorja za kanalizacijo pri javnem podjetju VOKA Snaga Boštjan Mišmaš je pojasnil, da blato iz večine čistilnih naprav, ki jih upravljajo, obdelajo – posušijo na centralni čistilni napravi v Ljubljani. Izsušujejo ga do 91 odstotkov vsebnosti suhe snovi. Prevzem je v lanskem letu po besedah Mišmaša izvajalo več ponudnikov (Koto, Kostak, Lafarge, Nexe in Surovina), strošek je bil 720.000 evrov. „Trenutno blato prevzemata dve podjetji, Koto in Saubermacher Slovenija, s katerima smo pogodbo sklenili za 24 mesecev. Ceni prevzema sta vezani na kakovost predanega blata. Za dehidrirano blato po toni prevzema plačujemo 180 evrov in za posušeno 94 evrov,“ je dodal sogovornik. Koprčani po toni plačujejo 199 evrov Foto: ČG unalno podjetje Ptuj je z lastnimi rešitvami nekaj rebovali najmanj milijon evrov. Ob vseh znanih stran 7 7 V središču končna obdelava blata je po navedbi Komunale Kranj prav tako v avstrijski sežigalnici. V Ljubljani komunalnega blata manj kot na Ptuju (!?) COLOR CMYK S Ptujem je primerljiva količina blata v MO Koper s 53.000 prebivalci oziroma na čistilnih napravah, ki jih upravlja Komunalno podjetje Marjetica Koper. Kot so povedali, na letni ravni pridelajo 5.500 ton blata, imajo pa z njim relativno visoke stroške – 1,2 milijona evrov. „Odpadno blato prevzame podjetje Saubermacher po ceni 199 V Krškem le pičlih 255 ton evrov po toni, odvaža ga v Avstrijo, pogodbo imamo sklenjeno še za leto 2023,“ so razložili v Marjetici Koper. V Kranju lanska količina blata 2.800 ton Zanimiva je primerjava s Kranjem, kjer blata, podobno kot na Ptuju, ne izsušujejo, a ga pridelajo bistveno manj. Samo MO Kranj ima 56.000 prebivalcev, blato na kranjsko centralno čistilno napravo pa dovažajo iz petih okoliških, torej je nanjo vezano še več ljudi. Lani je bilo na kranjski centralni čistilni napravi 2.800 ton dehidriranega blata, izsušili so ga na okoli 28 odstotkov suhe snovi (podobno kot na Ptuju). Do letošnjega avgusta so pridelali 2.300 ton blata s povprečno vrednostjo suhe snovi 27 odstotkov. Do avgusta je blato prevzemal Saubermacher in ga odvažal na sežig v Avstrijo. Naslednji dve leti bo prevzemnik Kostak AG, Še na dolenjski konec, v novoustanovljeno občino Krško in občino Kostanjevica (obe skupaj imata 28.000 prebivalcev), kjer osem čistilnih naprav upravlja Kostak. Skupna letna količina komunalnega blata (2021) je skromnih 255 ton. „Dehidrirano blato oddamo v Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, kjer se kompostira. Stroški prevoza in obdelave so nižji zaradi lastnega prevzema in obdelave v lastni kompostarni,“ so pojasnili v podjetju Kostak, ki sicer natančnejših stroškov v zvezi s prevzemom in obdelavo blata ni želelo razkriti. Saubermacher s cenami nad 250 evrov po toni Ptujski razpis še kar v vrtincu pritožb Katero podjetje bo na Ptuju za občine Spodnjega Podravja po novem letu prevzemalo odpadno blato, ostaja odprto vprašanje, saj je na Državno revizijsko komisijo (DKOM) pred dnevi romala že druga pritožba. Po sankciji revizijske komisije so se v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj odločili, da za prevzem blata ponudnika po junijskem razpisu ne bodo izbrali. Na to odločitev se je Kostak pritožil. Vrednosti ponudb, ki jih je KP Ptuj prejelo za prevzem blata iz čistilnih naprav, so znašale od 137 do 227 evrov po toni. Prevzemnik bi s Ptuja letno odpeljal 5.000 ton dehidriranega, sicer pretežno mokrega blata, v njem je suhe snovi med 16 in 25 odstotki. Posel bi sklenili za štiri leta, ponudbene cene za celotno obdobje so bile od 2,7 do 4,5 milijona evrov. Prvič je razpis padel zaradi pritožbe Kostaka, ker izbrani najcenejši ponudnik (Surovina) za izvajanje posla nima vseh potrebnih dovoljenj, podizvajalcev pa v prijavi na razpis niso priglasili. Na Komunali so se nato odločili, da ne izberejo nobenega izmed prijavljenih ponudnikov, a se je Kostak, ki je bil s ponudbo v vrednosti štiri milijone evrov drugi najcenejši, ponovno pritožil. Revizijska komisija o pritožbi še ni odločala, saj je na njen naslov prispela 18. oktobra. Na portalu javnih naročil smo izbrskali še podatke o prevzemu blata v nekaterih drugih občinah. MO Nova Gorica je imela za leto 2020 sklenjen sporazum s podjetjem Saubermacher. Za 18-mesečno obdobje je bil predviden prevzem 500 ton posušenega blata za Količine blata po občinah glede na število prebivalcev Lokacija ČN Ptuj Ljubljana Celje Koper Kranj Količina blata (t / leto) 5.000 4.900 6.200 5.500 2.800 Foto: GT/M24 Št. prebivalcev mestne občine 23.500 293.000 48.700 53.500 56.600 Vir: komunalna podjetja, SURS ceno 215 evrov in 150 ton za ceno 277 evrov (po toni). Okvirna dogovorjena vrednost posla za leto in pol je bila 150.000 evrov, prevzemnik je bil Saubermacher. V Bovcu, Tolminu in Kobaridu je Saubermacher komunalno blato v letu 2020 prevzemal za 266 evrov po toni, predviden je bil odvoz 800 ton. V Radovljici na Gorenjskem je prevzemnik Koto, sporazum za 900 ton imajo sklenjen za obdobje enega leta, za ceno 194 evrov. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR a kilogram grozdja Nepisano pravilo – vsakemu tretjina Vinko Mandl iz Ptujske kleti, ki je odkupila okrog 1.500 ton grozdja, pa je pot do odkupne cene obrazložil tako: »Tretjina dosežene pro- Foto: Črtomir Goznik adi suše skromnejši, dodatno je prihodek oklestila dajne cene je za vinograd (pridelava), tretjina za proizvodnjo (predelava s stekleničenjem), tretjina za prodajo in trženje. To pomeni, da je pri povprečni ceni 2,5 evra za liter prodanega vina pravična cena za kilogram grozdja približno 55 centov (oz. za kilogram in pol, kolikor gre v en liter, okrog 82 centov). Hipotetično bi bilo torej pravično, da vinogradnik dobi vsaj 1,2 evra izplačanega takrat, ko dobi vinar vsaj 5,5 evra brez DDV za liter vina.« Ali je ta razdelitev, ki sledi nepisanemu pravilu, kot je dejal Mandl, pravična za vinogradnika, ki ima stroške pridelave enake, ne glede na količino pridelka, ki ga močno zaznamujejo vremenske prilike in neprilike? Težko je reči, verjetno je bolj izhod v sili. Večji vinogradniki se v želji po boljši ceni, po dohodku, ki bo omogočal preživetje, osamosvajajo, iščejo svoje priložnosti na zahtevnem trgu, spet drugi pridelavo opuščajo, nekaterim pa se računica izplača tudi zaradi drugih dejavnosti. Sicer pa so večji vinogradniki bolj izjema kot pravilo. Podatki statističnega urada za leto 2020 razkrivajo, da 91 % vinogradnikov obdeluje manj kot hektar vinograda oz. da je povprečni vinograd v letu 2020 meril 0,32 ha ter da je v njem raslo 1.227 trsov oz. je pridelal okrog 1.600 kilogramov grozdja. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Odkupne cene grozdja v strmih vinogradih globoko pod stroški pridelave Na podcenjenost grozdja že vrsto let opozarja specialist za vinogradništvo in vinogradnik Andrej Rebernišek in pravi, da se tudi zaradi prenizkih cen grozdja in vina opušča pridelava. »Ob tem je največja razlika med modelno ceno, ki jo oblikuje kmetijski inštitut, in odkupno ceno ravno pri grozdju,« je še dodal. Modelna cena za pridelavo kilograma grozdja v Podravju v vinogradih, kjer se trta goji v vertikalnih nasadih, se iz leta v leto viša. Agrarni ekonomisti so izračunali, da bi moralo grozdje že leta 2017 doseči ceno okrog evra na kilogram, lani 1,14 evra, letos 1,25 evra na kilogram. Odkupne cene so daleč pod teoretičnimi, ki bi zagotovile pokritje stroškov pridelave in stroškov dela. Foto: pixabay Tradicionalni dnevi projekta MODROST PLEMENITI MLADOST (MPM) Namen projekta je povezovanje in opolnomočenje kmetovalcev, društev, organizacij in podjetnikov iz vseh osmih občin LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. S tem upamo na ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju, ohranjanje kmetijske dejavnosti, večje podjetniške iniciative in boljši izkoristek že obstoječih potencialov. Projektni konzorcij sestavljamo partnerji Ljudska univerza Ptuj, Zabavna kmetija Murko Zgornja Hajdina, Arbadakarba – trgovina z baloni in programom za zabavo Ptuj in Društvo gospodinj Trnovska vas. V maju 2022 smo začeli drugo projektno fazo, imenovano „Tradicionalni dnevi“. Izvedli smo jih že v občinah Kidričevo, Hajdina, Destrnik, Dornava, Juršinci in Ptuj – Grajena. Zadnjega v vrsti smo 22. oktobra 2022 organizirali v občini Trnovska vas, na prostoru Simoničeve domačije, ki stoji že od leta 1787. Gostile so nas članice Društva gospodinj Trnovska vas, ki so se, kot tudi prejšnji partnerji, izkazale z izjemnim entuziazmom, zagnanostjo, dobro voljo in srčnim gostoljubjem. Prisotni smo preživeli prijetno, poučno in zabavno soboto. Partnerji so se predstavili s svojimi izdelki in dejavnostmi, gospe in gospodje iz Trnovske vasi pa so predstavili izjemno etnološko-kulturno dediščino, ki je mnogi med nami ne poznamo več, a smo lahko nanjo upravičeno ponosni. Dokler bodo obstajali svojemu izročilu tako predani ljudje, se nam prihodnosti ni bati. Zahvala je namenjena vsem sodelujočim, posebej pa Društvu gospodinj Trnovska vas za spomina vreden dogodek. Že sedaj vabimo vse zainteresirane na zadnji projektni Tradicionalni dan, ki ga bomo organizirali v občini Markovci. Naši gostitelji bodo člani Etnološkega društva Markovci. Dogodek bo predvidoma potekal prvo soboto po svečnici 2023, o čemer pa bomo javnost tudi pravočasno obvestili. Projekt formalno traja 30 mesecev, od septembra 2020 do februarja 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa PRP – CLLD. Štajerski TEDNIK 8 petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila stran 8 torek z 28. oktobra 2022 Promocijsko sporočilo Spodnje Podravje / Prvi izobraževalno-razvojni center za strojnike v Sloveniji Strojna akademija združuje znanje in najsodobnejšo strojno opremo Najstarejše mesto ob Dravi se lahko odslej ponaša s 3TROJNO AKADEMIJO 'RE ZA EDINSTVENI IZOBRAŢEVALNO RAZVOJNICENTERV3LOVENIJI KJERNUDIJOMOŢNOSTVRHUN SKEGA IZOBRAŢEVANJA NA PODROĚJU STROJNIōTVA  HKRATI PA RAZVIJAJO VEĚ PRODUKTOV DIGITALIZACIJA NA DELOVNEM MESTU  ROBOTIKA  VIRTUALNA TEHNOLOGIJA  čELJA USTANO VITELJEV-URKO DŭOŭO $-'-/2)IN(OFFMANN'ROUP  je razvoj strojnega kadra za širšo regijo, povezovali pa SEBODOTUDIZIZOBRAŢEVALNIMIUSTANOVAMIINPODJETJI »Že pred desetimi leti smo začeli razmišljati o tem, da bi na Ptuju vzpostavili izobraževalni center za strojnike. Zaradi širitve proizvodnje smo namreč imeli vse manj časa za uvajanje na novo zaposlenih v zahtevne delovne procese. Iskali smo tudi ideje, na kakšen način mladim približati strojne poklice. Še vedno se namreč spopadamo s pomanjkanjem kadra na področju strojništva. In tako smo se pred časom povezali z dvema zelo močnima strateškima partnerjema in skupaj nam je uspelo realizirati projekt Strojne akademije,« je na odprtju povedal Matjaž Murko. partnerja, podjetja Hoffmann Group iz Nemčije, ki je vodilno evropsko podjetje za prodajo kakovostnih orodij. Z zadovoljstvom so si ogledali nove prostore, ki so opremljeni z njihovimi orodji, in povedali, da so izjemno veseli, da so lahko del tako uspešne zgodbe. Njihove produkte lahko v Strojni akademiji najdemo na vseh področjih. Moške in ženske garderobe so opremili z omarami, na delovnih mizah so njihova orodja. V delavnico so postavili vse potrebno delavniško pohištvo s predalniki in omarami, ki so povezani s centralo nemškega skladišča in samostojno 3PREREZOMTRAKUSOSVEĐANOODPRLI3TROJNOAKADEMIJO&OTOÇ' no in simultano obdelavo). Učilnica je svetla in prostorna, predavatelji pa bodo pri poučevanju uporabljali najsodobnejšo tehnologijo (DMG MORI učni programski paket za programiranje, Siemens učne konzole za CNC-struženje in CNC-rezkanje, DI-PRO programska oprema in delovna postaja za digitalizacijo delovnih mest, CAM Esprit programska oprema za programiranje CNC-strojev in vsa potrebna programska oprema za potrebe učilnice). Kandidati bodo lahko pridobili tudi nacionalno SRNOLFQRNYDOLğNDFLMR Prostori Strojne akademije v Špindlerjevi ulici na Ptuju.&OTOÇ' K sodelovanju so povabili podjetje DMG MORI, svetovno priznanega proizvajalca CNC obdelovalnih strojev, ki ima veliko izkušenj na tem področju. Gre za nemško-japonskega giganta, ki ima zaposlenih preko 6.000 ljudi. DMG MORI je po svetu skupaj s partnerji vzpostavil že več kot 400 visoko tehnoloških izobraževalnih centrov oz. akademij, na letni ravni pa izobrazijo več kot 25.000 kandidatov. Že vrsto let se zavedajo, kako pomembno je stalno izobraževanje na področju strojništva in prenos znanja na nove generacije. V ta namen je Strojna akademija ustvarila učni programski paket izobraževanja na način, kot ga uporabljajo v tujini. Poudarek bo na praktičnem poučevanju, učno okolje pa bo prav tako, kot je v delavnicah in proizvodnjah. »Verjamemo v naš izobraževalni sistem, hkrati pa se zavedamo svoje odgovornosti do naših uporabnikov. Glede na širok pomen imena, ki smo ga izbrali za izobraževalno ustanovo na Ptuju, bomo stremeli k strokovnosti, profesionalnosti in inovativnosti,« je izpostavil manager DMG Mori akademij iz Nemčije. naročajo manjkajoče artikle. Strateški nemški partner Hoffmann Group nudi Strojni akademiji vso podporo na segmentu rezalne, merilne in obdelovalne tehnike. Strojno akademijo so uredili v prenovljenem objektu v Špindlerjevi ulici 23 na Ptuju, ki obsega 330 kvadratnih metrov. Vrednost trenutne naložbe znaša 1,5 milijona evrov, v prihodnjem letu pa bodo za dokončanje prve faze projekta namenili še dodatnega pol milijona evrov. Največji prostor so namenili za potrebe učne delavnice in jo opremili z vrhunskimi orodji in stroji (klasični rezkalni stroj, klasična stružnica, CNC-stružnica in CNC 5-osni rezkalni stroj za indeksira- Strojna akademija je namenjena izobraževanju dijakov in študentov, strokovnemu izpopolnjevanju strokovnih delavcev, izobraževanju nezaposlenih in prekvalifikaciji kadra na področju strojništva: klasični strugar in rezkalec, CNC-strugar (gnano orodje + Y os), CNC-rezkalec (3-osno, 5-osno indeksirano + simultano), programer CAM, programer CAD, tehnolog obdelave kovin, robotizacija/avtomatizacija procesov, vzdrževalec oz. serviser strojev. Izvajali bodo tudi individualne izobraževalne tečaje za podjetja in posameznike. Kandidati in kandidatke, ki bodo uspešno opravili določen izobraževalni program, bodo lahko pridobili javno veljavno listino o poklicni usposobljenosti (nacionalna poklicna kvalifikacija). Prav tako bodo lahko svojo strokovno usposobljenost dokazovali s certifikatom DMG MORI, ki je pri delodajalcih v tujini zelo zaželen in priznan dokument. 6WURMQLNMHODKNRYVDNNL LPDLQWHUHVLQMH]DJQDQ Med drugim bodo v sodelovanju s Strojno šolo Ptuj izvajali program va- 3RXËHYDQMHVSRPRËMR QDMVRGREQHMĄHWHKQRORJLMH Torkovega svečanega odprtja Strojne akademije so se udeležili tudi predstavniki drugega strateškega 5ĚNADELAVNICAJEOPREMLJENAZNAJSODOBNEJōIMI#.# STROJI&OTOÇ' 6TEHNOLOōKODOVRōENIUĚILNICIBODOKANDIDATIIMELIMOŢNOSTUPORABE $-'-/2)UĚNEGAPROGRAMSKEGAPAKETAZAPROGRAMIRANJE&OTOÇ' jeništva, v katerem se dijak najmanj 50 odstotkov časa izobražuje na praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu. Poleg tega kandidat za vajeništvo z izbranim podjetjem sklene pogodbo o vajeništvu za vsa tri leta srednjega poklicnega izobraževanja. V sodelovanju s ptujskim Zavodom za zaposlovanje bodo pomagali izobraziti vse tiste, ki iščejo zaposlitev na področju strojništva, pa nimajo ustreznega znanja. Na odprtju so poudarili, da lahko prav vsakega posameznika, ki ima željo in interes, naučijo osnove strojništva. To so dokazali tako, da so lahko obiskovalci z AR virtualnimi očali popolnoma samostojno pripravili in zagnali CNC 5-osni obdelovalni stroj. Tiste, bolj zavzete, pa lahko izobrazijo tudi v zahtevnejše poklice, kot so na primer programerji in konstruktorji. »Prav vsem želimo ponuditi možnost izobraževanja na področju strojništva, od najmlajših do najstarejših. Kar precej časa smo že namenili promociji poklica strojnika po osnovnih šolah. Marsikje so že sprejeli odločitev, da bodo prišli na ogled Strojne akademije v okviru tehničnih dni. Otrokom bomo ponudili posebne tečaje strojništva, ki bi jih lahko obiskovali tedensko, ravno tako kot glasbeno, športno, plesno ali katero drugo obšolsko dejavnost,« je poudaril Murko. Odprti pa bodo tudi za različna povezovanja s podjetji in gospodarstveniki (razna izobraževanja, delovni obiski, seminarji …), še posebej se veselijo sodelovanja s posameznimi entuziasti, ki bi želeli uspeti s svojimi startup podjetji. V Strojni akademiji si bodo torej prizadevali ravnati čim bolj družbeno odgovorno, saj se zavedajo soodvisnosti od svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in skupnosti. 5D]YRMURERWL]DFLMH LQGLJLWDOQHWHKQRORJLMH V Strojni akademiji pa ne bodo izvajali samo različnih izobraževalnih programov in tečajev, ampak razvijajo tudi druge produkte. Eden izmed njih je digitalizacija delovnih mest (delovne površine, delovnega orodja). V času epidemije se je namreč pokazalo, kako pomembno je, da lahko vsak zaposleni nemoteno dostopa do navodil oz. znanja in ne prihaja do izpada in zastoja v procesu zaradi epidemioloških izostankov. V ta namen so oblikovali posebni računalniški program DI-PRO, ki vodi delavca skozi celoten proces dela. »Zaposleni po dolgoletnih izkušnjah dela točno vedo, kako poteka proces. Težava nastane takrat, ko zaradi bolezni ne morejo priti na delovno mesto oz. dela ni možno opraviti od doma. Takrat mora nekdo znova poiskati navodila in vse na novo preučiti. Naš računalniški program omogoča, da so navodila takoj pri roki in lahko proces teče nemoteno naprej,« je pojasnil vodja projekta digitalnih delovnih mest Strojne akademije. Strojna akademija je finančno podprla tudi razvoj virtualnih tehnologij. Skupaj z nemškim partnerjem razvijajo digitalno okolje, ki postane vidno skozi tako imenovana AR-očala. Na tak način svoje znanje in izkušnje iz proizvodnje implementirajo v virtualno okolje. Na odprtju je bilo možno preizkusiti t. i. AR-očala, ki uporabijo resnične elemente naše okolice in jih digitalno prilagodijo oz. čez naše vidno polje projicirajo. S takimi očali lahko vnaprej predvidimo delovne postopke in uporabnika vodimo skozi delovni proces. Strojna akademija bo v prihodnje za nemškega partnerja izvajala izobraževalne in servisne potrebe v Sloveniji. COLOR CMYK petek, 28. 10. 2022 Štajerski TEDNIK stran 9 Politika petek z 28. oktobra 2022 9 Dornava z Rebalans občinskega proračuna Destrnik z Ukrepi za umirjanje prometa burijo (predvolilne) duhove Potrditev brez večjih pripomb Namesto »ležečih policajev« cona 30 V Dornavi so svetniki na zadnji redni seji tega mandata potrdili rebalans letošnjega proračuna. Prihodki in odhodki se za malenkost dvigujejo. V občinsko blagajno se bo predvidoma steklo 2,7 milijona evrov, odhodkov bo za okoli 400.000 evrov več, znašali bodo 3,1 milijona evrov. Foto: MZ Največji projekt je energetska sanacija starega vrtca z vgradnjo toplotne črpalke, za kar iz letošnjega proračuna namenjajo skoraj 600.000 evrov. Četrt milijona je na postavki za vzdrževanje in urejanje cestne infrastrukture, izvedli so tudi že modernizacijo ceste Polenšak–Slomi v vrednosti 187.000 evrov. Svetnika Dominika Kukovca so zanimali stroški pravnih in upravnih postopkov (4.000 evrov v pol leta), pa tudi, zakaj denarja (3.000 evrov), ki je ostal na postavki za organizacijo fašenka, niso prerazporedili drugam. Direktorica občinske uprave Nada Kolednik je dejala, da gre pri stroških pravnih postopkov za overitve, zemljiškoknjižne zadeve, plačilo odvetnikov, notarjev … Neporabljena sredstva od fašenka bodo predvidoma namenili za martinovanje, vendar postavke v proračunu niso spreminjali. Kukovec je vprašal še, zakaj se povišuje prispevek za ZRS Bistra Ptuj. Župan Janko Merc je odgovoril, da so podpisali konzorcijsko pogodbo, v oblikovanju je tudi program za naslednjo finančno perspektivo. Marka Mernika je zmotil nakup zemljišč v Dornavi, omenil je tveganje, da bi lahko prišlo do tožbe. Zato je predlagal, da zemljišč ne bi kupili in bi sredstva namenili za kaj drugega. Župan je naknadno pojasnil, da gre za pet zazidljivih parcel, na katerih ima občina predkupno pravico in je za nakup zaradi ugodne cene zainteresirana. ŰŽ Destrničani so na občinsko upravo naslovili pobude za umirjanje prometa na petih cestnih odsekih. Večinoma so predlagali postavitev hitrostnih ovir in zaris talnih označb. A se je pri načrtovanju in realizaciji takoj zapletlo, saj sta si v lase skočila nekdaj tesna politična zaveznika, danes pa nasprotnika: aktualni župan Franc Pukšič in njegov bivši podžupan Robert Simonič. Kot je znano, bosta posredna nasprotnika tudi na prihajajočih lokalnih volitvah, na katerih se Simonič podaja v bitko za županski stolček, medtem ko Pukšič v ring pošilja direktorico občinske uprave Vlasto Tetičkovič Toplak. spadajo izrisi vseh talnih označb, vključno z označitvijo cone 30. Župan pravi, da pri izvedbi večine ukrepov ni bilo nobenih pripomb in so stanovalci z njimi zadovoljni. Z izjemo naselja Vintarovci. »Tam so izrazili željo po razširitvi cone omejitve hitrosti (30 km/h). Svetnik Simonič pa je nato začel v javnosti širiti napačne informacije; očita nam, da nismo upoštevali pobud občanov in da se zade- ve nismo lotili strokovno. Očitke odločno zavračamo; elaborat je bil izveden v skladu z veljavnimi predpisi za načrtovanje in izvajanje prometnih režimov na javnih cestah. Prav tako je občinska uprava z načinom, da se pretežna dela izvedejo v lastni režiji, projekt izvedla skrajno racionalno in v okviru razpoložljivih sredstev. Poleg tega so bili prav strokovnjaki tisti, ki so po ponovnem ogledu terena ugo- tovili, da je pobuda stanovalcev po razširitvi cone 30 v Vintarovcih smiselna.« Simonič: »Pukšič zavaja« Gre za zavajanje in laži, pa je oster Simonič. »Za Vintarovce in Levanjce lahko rečem, da smo skupaj s stanovalci še v času, ko sem bil podžupan, predlagali postavitev hitrostnih ovir, za kar smo tudi zbrali podpise, nismo pa govorili o coni 30. Pukšič je nato zgodbo obrnil na glavo, ne vem, zakaj, najbrž iz kljubovanja, in naredil po svoje. Zdaj pa zavaja z izjavami, da je bilo vse dogovorjeno s stanovalci. Menda ljudje v Vintarovcih ja vedo, kaj so predlagali in česa ne.« ŶƈƑƎƄŃŧƕƈƘ Pukšič: »Simonič širi napačne informacije« Pobude za umiritev prometa sta obravnavala odbor za infrastrukturo ter občinski svet za varstvo in preventivo v cestnem prometu ter sklenila, da je treba predlagati ustrezne ukrepe. Občinska uprava si je na osnovi izdelanega elaborata pridobila predračune za izvedbo ukrepov. Njihova skupna vrednost je bila ocenjena na dobrih 12.500 evrov, vendar pod pogojem, da bodo za znake, grbine ter risanje označb za avtobusne postaje in prehode za pešce poskrbeli delavci režijskega obrata, pojasnjuje Pukšič. Ko so svetniki potrdili rebalans, v katerega so bili vključeni tudi ukrepi za umirjanje prometa, so v občinski upravi naročili izdelavo talne in vertikalne signalizacije, v katero Foto: SD Zaradi vzpostavitve cone 30 v delu Vintarovcev se je na družbenem omrežju vnela vroča debata med županom in njegovim nekdanjim podžupanom. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 1DURþQLNREMDYH%RUXW.RODU %RUXW.RODUQHRGYLVQLNDQGLGDW]DĜXSDQDREËLQH*RULĄQLFD Že v začetku leta je mlad, zagnan Gorišničan napovedal, da je čas za nov pristop. Preberite, zakaj! G. Borut Kolar, kandidirate za župana občine Gorišnica. Se lahko na kratko predstavite? V Gorišnici živim že od svojega rojstva. Ta veseli dan za moja starša se je zgodil na sončni pomladni dan, 31. maja 1988. V rojstnem kraju sem obiskoval tudi osnovno šolo, nato pa sem šolanje sem nadaljeval na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. Svoje znanje sem še nadgradil na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer sem si pridobil visokošolski naziv – diplomirani trener nogometa. Poleg vsega naštetega sem še mož ženi Moniki, ponosen oče hčeri Sofii ter sin mame Bernarde in očeta Srečka. S čim se v življenju ukvarjate? V življenju sem se in se še vedno ukvarjam z najrazličnejšimi stvarmi. Ostajam mnenja, da mora človek skozi življenje poskusiti najrazličnejša področja, da se »najde«. In jaz sem se našel … v podjetništvu, kjer se ukvarjam z logistiko transporta pri podjetju Korez, d. o. o., iz Gorišnice. Kaj pa Vaš prosti čas? V prostem času, kolikor ga pač imam, bi rekel, da sem od vsega, kar počnem, najraje športnik. Rad igram nogomet, tenis, tudi kolesarim, planinarim in lovim ribe. Poleg tega sem tudi ljubiteljski vinogradnik. Z družino se z veseljem odpravimo v bolj in tudi manj oddaljene kraje, kjer odkrivamo nov, neznan svet, nove navade, kulturo, ljudi, jezike, tradicije … Zakaj ste se po štirih letih svetniškega dela odločili, da vložite kandidaturo za župana? V zadnjih štirih letih sem imel možnost podrobno spoznati našo občino, njene potenciale, »pluse in minuse« ter potrditi to, kar sem že vedel– naša občina je zelo dobro razvita, tudi njeno delovanje je napredno in dobro, pa vendarle imamo še ogromno neizkoriščenega potenciala. Slednjega bi želel kot župan bolj izkoristiti. Menim, da je čas za vse nas; menim, da je čas za nov, svež in elana ter energije poln zagon občine! Ko pomislite na svoje delovanje v občini – na kateri svoj projekt/doprinos ste najbolj ponosni? Zagotovo je prva misel: Nogometna šola ŠD Gorišnica, ki sem jo ustanovil pred 15 leti, takrat še na »starem« igrišču, kjer smo imeli težavne pogoje, pa kljub vsemu nismo obupali. Po ustanovitvi sem bil še 10 let vodja prej omenjene nogometne šole, ki je na koncu mojega vodenja štela že več kot 100 otrok. Takrat sem se odločil, da predam vodenje mojemu nasle- dniku, saj je moj urnik postal enostavno prenatrpan. Danes nogometna šola še vedno uspešno deluje in šteje približno 150 članov. S svojo kandidaturo ste med županske volitve v občino vnesli nov veter. Zakaj? Kot prvi razlog bi zagotovo izpostavil, da zato, ker kandidiram kot neodvisni kandidat, brez liste svetnikov. Sam sem mnenja, da morajo vaščani vsake vasi izbrati svoje svetnike, s katerimi mora župan delovati, ne glede na pripadnost stranke. Saj le skupaj zmoremo več! Kaj pa želite v občino s svojim delovanjem doprinesti novega? Moj program je jasen in zajet v petih ključnih točkah: • povečava obstoječega vrtca v Gorišnici, • ustanovitev Medgeneracijskega centra Gorišnica, • nova gospodarska cona, za pridobitev novih delovnih mest doma, • nove zazidljive parcele, da »naši« mladi ostanejo v domači občini, • participativni proračun, kjer občanom celotne občine omogočim, da bi bili čim bolj vključeni pri izbiranju projektov v občini. Kako nameravate pospešiti razvoj občine, in kaj narediti na področju prepoznavnosti? Menim, da naša občina potrebuje globalno blagovno znamko, po kateri nas bodo prepoznali in poznali po celotni Sloveniji kakor tudi širše v Evropi in svetu. V naslednjih štirih letih bo naša naloga prepoznati največji možni potencial, ki nam ga ponuja naša občina, ki ga lahko kot edinstvenega ponudimo celotnemu svetu. Moj cilj je razviti projekt do te mere, da ga lahko v mojem drugem mandatu, če mi ga bodo občani občine Gorišnica spet zaupali, zaženemo in uspešno uveljavimo. Želim si, da bodo naše naslednje generacije uživale plodove našega trdega, zagnanega in premišljenega dela, tako v kmetijstvu kakor v gospodarstvu in seveda tudi turizmu. In še za konec – Vaš slogan? Skupaj zmoremo več! Nastal je pod idejo, da imamo zelo dobro občino, ki je morda v nekaterih spektrih preslabo povezana. Če bomo rešili problem povezovanja, ki ga v naši občini vidim kot večji izziv, bomo lahko našo občino hitreje, lažje in boljše razvijali. Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 Kultura 10 COLOR CMYK stran 10 petek z 28. oktobra 2022 Ptuj z Predavanje Slovenci v ameriški kulturi Knjigarnica KAM Z LJUBEZNIJO KO NEKDO UMRE Dragi bralci, tik pred dvema pomembnima državnima praznikoma – prvi časti reformatorje, utemeljitelje slovenske besede, drugi spomin na preminule – sem izbrala prvo pesem iz zbirke Šivje (stran 48, Litera, 2018) avtorice Kristine Kočan (1981). Pesnica je letos prejela 26. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko, in sicer za prav tako pri založbi Litera izdano zbirko pesmi z naslovom Selišča, kjer sem izbrala drugo pesem (stran 73). Kurentovanje – najnovejša tradicija slovenske kulture v Ameriki Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je gostila enega najuglednejših članov slovenske skupnosti v Clevelandu, ki povezuje Slovence v Ameriki in Slovence z njihovo matično domovino, Joea Valenčiča. Ta je tudi član mednarodnega odbora Urada za Slovence po svetu. Za svoje mesto, kjer se je rodil in kjer živi, pogosto reče, da je ameriška Ljubljana, kjer živi največja skupnost Slovencev v Ameriki, blizu 80.000 jih je. kam z ljubeznijo ko nekdo umre jo daš v kozarček kjer zbiraš drobiž in tesno zapreš ali v pečico na najvišjo temperaturo in jo skušaš sežgat jo nasuješ na vsako jed ko začimbo in upaš da jo bo čim prej zmanjkalo jo okisaš vlagaš v kozarce zapahneš v klet jo streseš s starega mosta v Dravo in upaš da jo vso odnese tok ali stanuješ z njo strmi vate z dvoje globokimi očmi te milo drži za mlečni vrat s svojimi še bolj belimi rokami se vsako noč pokriješ z njo kot s toplo odejo četudi ostajajo oči motne in orošene in vselej odprte Foto: Črtomir Goznik S predavanja v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Zelo se je izkazal tudi pri osamosvajanju Slovenije, povezoval je ameriške Slovence pri lobiranju za priznavanje slovenske državnosti. To je bila skupina Združeni Američani za Slovenijo, ki so jo sestavljali predstavniki vseh pomembnih organizacij v Ameriki. Bil je tudi v delegaciji ameriških Slovencev, ki so jih povabili v Belo hišo na pogovor ob sprejemu Slovenije v zvezo Nato. Letos je bil Joe Valenčič kot sedmi ameriški Slovenec sprejet v Cleveland International Hall od Fame in s tem v družbo najuglednejših meščanov tega ameriškega mesta. Joe Valenčič je tudi soorganizator festivala kranjskih klobas, na katerem več tisoč obiskovalcev uživa v tej slovenski kulinarični dobroti, ki jo najdete povsod, kjerkoli so Slovenci. Na festivalu pa tudi izbirajo najboljšo kranjsko klobaso. Četrtega julija, ki je v ZDA praznik, dan neodvisnosti, morajo vsi doma že po tradiciji na žaru peči pečenice (Johnsonville), ki nosijo ime po mestu v državi Visconsin. Nihče pa ne ve, da je to podjetje ustanovila slovenska družina Štajer. Vsako soboto vodi tudi slovensko radijsko oddajo, predava, organizira koncerte v ZDA in tujini. Predstavlja pa tudi slovenske filme na mednarodnem festivalu v Clevelandu. Sodeloval je tudi pri nastanku odmevnega filma Polka film, dokumentarnega filma o Slovencih v ZDA. astre v sopari poznega dneva astre vztrajajo šmarnice z oranžnimi repi rojijo nad njimi v zraku lovijo tople hroščke vse se meša v zeleni in rjavi le astre v togem plesu živih barv sijejo skozinskoz da jih ptice čez zimo ne pozabijo „Vedno me preseneča, koliko smo dosegli“ Prijazne jesenske dni, tudi s knjigo poezije ob strani, želim. ůƌƏƍƄƑƄŃŮƏƈƐƈƑ࣪ƌ࣪ Letošnji obisk Ptuja je že njegov četrti obisk našega mesta. Pred tremi leti je na Ptuj pripeljal tudi skupino ameriških turistov, ki so obiskali tudi Ptujsko Goro. Zanima ga vse o Sloveniji, prav tako pa tudi vse, kar so Slovenci dosegli v Ameriki. „To je zame zelo pomembno. Mislim, da je naša zgodovina del vaše zgodovine. V Ameriki smo razvili paralelni slovenski svet, ki je tudi imel vpliv na ameriško kulturo, na športnem, likovnem, političnem, poslovnem in znanstvenem področju ter tudi v astronomiji. Trenutno se največ govori o senatorki Amy Klobučar, ki bi lahko kandidirala tudi za podpredsednico ZDA. Najbolj znana in uspešna Slovenka v ZDA pa je Melania Trump. V ameriškem mozaiku smo majhen narod. Vedno pa me preseneča, koliko smo dosegli,“ je na predavanju Slovenci v ameriški kulturi povedal Joe Valenčič. Predstavil je številne uspešne ameriške Slovence. Prvi Slovenci v Ameriki so bili misijonarji in kmetje, v večini iz Bele krajine in Dolenjske. Prva slovenska naselbina Sveti Štefan je bila ustanovljena okrog leta 1870. Ta naselbina obstaja še danes. Če Slovenci niso delali v tovarni ali rudniku, so odprli gostilno, ki pa ni bila samo kraj, kjer se je točilo pivo, gostilne so bile v tistih časih tudi prvi slovenski kulturni centri. Nekatere teh gostiln še danes obstajajo, vendar niso več tako pomembne kot pred 100 leti. Slovenci so, kjerkoli so se naselili, najprej postavili cerkev, župnik je bil vedno tudi najpomembnejša oseba v vsakem naselju. Slovenske cerkve so povsod po Ameriki, v petih od okrog 30 imajo še maše v slovenščini. Kulturna renesansa z narodnimi domovi Slovenski narodni domovi, prvi so nastali po prvi svetovni vojni, so prinesli pravo kulturno renesanso, bili so pomemben del razcveta slovenskega ponosa in kulture. Največji slovenski dom je v Clevelandu, ki še danes obstaja, ima dvorano za tisoč ljudi, kjer potekajo številni koncerti in drugi dogodki. Tipičen slovenski dom ima tudi gostilno. Še danes v Ameriki obstajajo tudi slovenske šole. Pestra je tudi kultura, od zborov (prvi slovenski zbori so delovali že leta 1880) do plesnih in glasbenih skupin. Nadvse cenijo slovensko tradicijo, ne samo cerkveno, tudi vinske trgatve s parado organizirajo, pečejo potice, krofe, pripravljajo pražen krompir itd. Vsako leto izberejo svojo miss. Društva, veliko jih je, so že od nekdaj izjemnega pomena za druženje, izmenjavo idej, dobrodelne akcije. Povezovalno vlogo ima tudi tisk. Izdajajo več revij, še danes izhaja mesečnik Slovensko-ameriški časi. Vsaka slovenska organizacija ima svoj bilten. Američani končno vedo za Slovenijo Ameriške Slovenke in Slovenci še danes nizajo priznanja in nagrade na različnih področjih kulture. Dirigentka slovenskih korenin Karin Kamenšek je lani prejela gremija za glasbeno vodenje opere Philipa Glassa Akhnaten. Več nagrad, tudi emija, je prejel igralec Željko Ivanek, rojen v Ljubljani. V Ameriki je zelo uspešen ptujski glasbenik Žan Tetičkovič. Ameriški Slovenci v Clevelandu že nekaj časa uspešno organizirajo tudi Kurentovanje, ki privablja tudi Američane in druge narodnosti. To pa je najnovejša tradicija slovenske kulture v Ameriki. Najbolj znani Slovenec v Ameriki je Luka Dončič, tudi brata Dragič, Anže Kopitar. Vsi skupaj z Melanijo Trump imajo zasluge za to, da sedaj Američani končno vedo za Slovenijo, da to ni Slovakia, Slavonija itd. Joe Valenčič je ponosen na vse, kar delajo za ohranjanje slovenske identitete v Ameriki. ŰŪ »Polka nas še vedno povezuje.“ Joe Valenčič je velik poznavalec slovenske kulture, zlasti še na področju glasbe in filma. Je soustanovitelj in podpredsednik ter direktor muzeja polke v Clevelandu, ki predstavlja zgodovino posebne zvrsti slovenske polke v Ameriki. Slovensko-ameriška polka je nekaj, s čimer smo Slovenci vplivali na ameriško kulturo. Prvo gremi nagrado za najboljšo polka ploščo je dobil Frank Jankovič. V Hollywoodu je znan harmonikar Joey Miskulin. Prva slovenska lepotica v Hollywoodu pa je bila Rozalija Sršen, ki je rojstno ime zamenjala za filmsko, postala je Zala Zorana. Med mlajšimi glasbenicami je bila že petkrat nominirana za najboljšo polka ploščo Lynn Marie Hrovat, najboljša harmonikarica v Nashvillu. Najstarejša harmonika v muzeju polke nosi letnico 1914. Še danes organizirajo tudi polka festivale. Slovenski „izum“ pa je polka maša, na kateri v cerkvi namesto orgel igrajo polka ansambli s harmonikami, bobni, saksofoni. Micky Dolenz je zaznamoval obdobja rocka, bil je član ansambla The Monkees, ameriške verzije Beatlesov. Njegova hčerka Emi pa nastopa v grozljivkah. V ameriškem filmu nastopa tudi Katarina Čas. Foto: Črtomir Goznik Joe Valenčič: „Muzej slovensko-ameriške polke letos praznuje že 35-letnico.« Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK Volitve 2022 petek z 28. oktobra 2022 11 Gorišnica z V občini zasmrdelo po zažganem volilnem golažu SLS ostal brez štirih kandidatov za svetnike Gorišničani bodo na lokalnih volitvah lahko izbirali med 20 kandidati za občinske svetnike in svetnice. Največ kandidatov je predložila stranka SDS (8), sledijo SLS (4), SD (3) in Nova Slovenija (3). Nabor kandidatov bi bil še večji, če se ne bi krepko zapletlo z listo SLS-ovih kandidatov. Najprej je bilo na njej osem imen (pet moških in tri ženske). Zgodb o tem, kaj se je pred vložitvijo liste na občinsko volilno komisijo in po njej minuli četrtek dogajalo s kandidati SLS, je kar nekaj. Vlagatelj liste Srečko Peklar pravi, da je vso potrebno dokumentacijo vložil pravočasno, v torek, 18. oktobra. Nato pa je v četrtek, okoli 17. ure, ob prisotnosti tajnice občinske volilne komisije vnesel popravke, kar naj bi bilo tudi zabeleženo. V stranki namreč v dveh volilnih enotah (2 in 6) niso upoštevali spolnih kvot (en kandidat in ena kandidatka). Naslednji dan, v petek zvečer, v času poteka seje občinske volilne komisije, pa je Peklar po telefonskem naročilu občinskega vodstva SLS prejel zahtevo, naj z liste umakne kandidate v volilni enoti 2 in 6. To je popolnoma protizakonito, saj po uradni vložitvi kandidatur spremembe ali umiki niso več možni. Peklar sicer pravi, da je z zahtevo o umiku štirih kandidatov seznanil člane občinske volilne komisije, tudi predsednico Simono Čuš Zamuda, ki bi ga takoj morala opozoriti, da to ni možno. »Razumel sem, da je občinska volilna komisija umik sprejela,« je dodal Peklar. A to pač ne gre, kar morajo vedeti tako v volilni komisiji, kot bi morali vedeti v vodstvu OO SLS, če bi le malo bolje stran 11 Foto: arhiv ŠT V Gorišnici slab mesec dni pred lokalnimi volitvami precejšnji zapleti. poznali slovensko zakonodajo. Kakorkoli, občinska volilna komisija je ob obravnavi vseh kandidatnih list ugotovila, da SLS-ova lista v volilnih enotah 2 (Gajevci, Placerovci in Mala vas) in 6 (Moškanjci) ni sestavljena v skladu z zakonodajo, zato so ju zavrnili. Kot je pojasnila Ivica Trunk, tajnica volilne komisije, niso upoštevali spolnih kvot v skladu s 70. a-členom Zakona o lokalnih volitvah. Očitno pa so – milo rečeno – hudo nespretne poteze občinskih SLS-ovih veljakov prilile olja na ogenj političnih konkurentov. Svetnika Silvo Sok (NSi) in Miran Černesl (SDS) sta namreč širšo javnost podrobno obvestila o celotnem dogajanju, ki ga ocenjujeta celo kot volilno prevaro. Glavna ost pa leti na županskega kandidata Jožeta Petka iz vrst SLS, ki ga zaradi opisanega pozivata k odstopu, tudi z besedami, da ob takšnih potezah stranke očitno ni sposoben voditi občine. Tako Sok kot Černesl za novega župana podpirata županskega kandidata Boruta Kolarja. ŨŮ Ormož z Spolne kvote povzročile prepih na kandidatnih listah bo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrne,“ je odločitev komisije utemeljila Gregurčeva. Volilna komisija kandidature NSi zavrnila V NSi napako priznali, kljub temu napovedali Občinske volilne komisije so že opravile glavnino dela, povezanega s potrjevanjem vloženih kandidatur za župane in občinske svetnike ter žrebom pritožbo mest kandidatov na volilnih lističih. Kot kažejo informacije s terena, marsikje v zvezi s potrjevanjem kandidatur prihaja do velikih presenečenj. Eno od teh je nedvomno zavrnitev celotne kandidatne liste stranke NSi za občinski svet v Ormožu v volilni enoti 3, ki vključuje območje okrog Velike Nedelje in Podgorcev, kjer je imela NSi doslej vedno podporo ter načeloma izvoljive kandidate. Nosilec tokratne liste kandidatov NSi za Rdeča luč tudi za SLS v krajevnih skupnostih Ormoška občinska volilna komisija je zaradi enakega razloga, torej neizpolnjevanja spolne kvote, zavrnila tudi listi kandidatov SLS za krajevne svetnike v drugi volilni enoti KS Kog in drugi volilni enoti KS Ivanjkovci. občinski svet je bil nekdanji župan Alojz Sok, ostali kandidati pa Jožica Megla, Jožef Cajnko, Nataša Stanič, Martin Kukovec in Matjaž Kosi. Zastopanost žensk 33namesto 40-odstotna Kandidatna lista se je znašla na prepihu, saj jo je občinska volilna komisija zaradi neizpolnjevanja ženske kvote zavrnila. „Listo NSi v volilni enoti 3, na kateri je bilo šest kandidatov, smo 25. 10. 2022 v celoti zavrnili, ker ni bila sestavljena v skladu s 70. a-členom Zakona o lokalnih volitvah. Na listi so bili med šestimi kandidati štirje moški in dve ženski, torej je ženski spol zastopan z manj kandidatkami, kot jih zahteva zakon,“ je pojasnila predsednica občinske volilne komisije Nikolina Gregurec. Zakon predvideva vsaj 40-odstotno zastopanost vsakega spola na kandidatni listi in v njeni prvi polovici izmenično razporeditev med spoloma. Če so kandidati na listi samo Foto: arhiv ŠT Zaradi neizpolnjevanja kriterija zastopanosti ženskih kandidatk je občinska volilna komisija listo stranke NSi s šestimi predlaganimi kandidati v volilni enoti Velika Nedelja–Podgorci zavrnila. Nosilec liste je bil nekdanji ormoški župan Alojz Sok. Če bo obveljala odločitev volilne komisije, se Sok za svetniško funkcijo, kot tudi preostalih pet kandidatov, ki so bili na listi, ne morejo potegovati. trije, mora biti vsak od spolov zastopan z vsaj enim predstavnikom. Zavrnjena kandidatna lista NSi po oceni občinske volilne komisije zakonsko predpisane ženske kvote s 33 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi ni izpolnila. „Glede na navedeno je pravna podlaga 70. a-člen Zakona o lokal- nih volitvah, ki spoštovanje tako imenovane spolne kvote določa kot materialni pogoj. Neizpolnjevanje tega pogoja ima za posledico, da volilna komisija v skladu z določ- Podpredsednik občinskega odbora NSi Ormož Simon Kolmanič je povedal, da je šlo za napako z njihove strani kot predlagatelja liste. „Mi smo pozornost posvečali sistemu zadrge na prvi polovici liste, smo pa dejansko pozabili na drugo polovico, kjer smo imeli enega moškega preveč. Občinska volilna komisija je kandidatno listo zavrnila. Problem je, da se je to zgodilo pet dni po vložitvi kandidatne liste. Najprej smo dobili sklep volilne komisije, da so liste pravilno vložene. Nato smo bili v torek, 25. 10. 2022, obveščeni, da je prišlo do napake, ki jo je volilna komisija, skupaj z nami, spregledala. Pri sprejemu kandidatur se namreč smiselno uporablja zakonodaja za volitve v državni zbor, ki predvideva, da je treba kandidaturo ob vložitvi liste takoj vsebinsko preveriti. Če bi to naredili takrat, do današnje situacije ne bi prišlo, ker bi imeli čas za korekcijo liste. Na odločitev občinske volilne komisije bomo vložili pritožbo, ker gre za postopkovno napako z obeh strani.“ ŰŽ Ptuj z Županski kandidati so potrjeni, izžreban je tudi vrstni red Za županski stolček v mestnih občinah 14 žensk Medtem ko se v nekaterih spodnjepodravskih občinah občinske volilne komisije ukvarjajo z nepopolnimi kandidatnimi listami, še bolj pa z neupoštevanjem spolne oz. kar ženske kvote na njih, so v Mestni občini Ptuj že korak naprej. Ptujska občinska volilna komisija je namreč v torek že opravila žreb vrstnega reda županskih kandidatov na glasovnicah za lokalne volitve. Kot je znano, se jih bo v najstarejšem slovenskem mestu za ta položaj potegovalo osem. Vrstni red županskih kandidatov je naslednji: 1. Boštjan Koražija (Levica), 2. Nuška Gajšek, sedanja županja (SD), 3. Suzana Lara Krause (SLS), 4. Robert Križanič (Resni.ca/ Nestrankarska Ljudska lista gibanja Zdrava družba Ptuj), 5. Andrej Lacko (SNS), 6. Štefan Petek (Gi- banje Svoboda), 7. Franjo Rozman (SDS) in 8. Andrej Čuš (skupina volivcev/Lista Andreja Čuša). Nuška Gajšek je sicer med vsemi slovenskimi mestnimi občinami edina ženska županja, na tokratnih volitvah pa jo bo ob šestih konkurentih poskušala premagati Suzana Lara Krause (SLS). V Ljubljani se bodo za mesto županje med devetimi kandidati potegovale kar štiri kandidatke, v Mariboru sta med 15 kandidati le dve ženski, na Ptuju sta dve kandidatki med skupaj osmimi kandidati, v Foto: Pexels Fotografija je simbolična. Kopru je med sedmimi imeni le ena ženska, v Krškem kandidira ena med šestimi kandidati, prav tako je v Novi Gorici, v Velenju sta dve kandidatki med šestimi, v Murski Soboti pa se bo med štirimi kandidati za županski stolček potegovala ena kandidatka. Brez ženskih kandidatk so ostali v Kranju (pet kandidatov), Celju (pet kandidatov), Novem mestu (dva kandidata) in v Slovenj Gradcu, kjer kandidira en sam kandidat – dosedanji župan. Ÿƕ Štajerski TEDNIK 12 petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK stran 12 petek z 28. oktobra 2022 Črna kronika Gruškovje z Policisti imeli polne roke dela Podravje z Vstop Hrvaške v schengen predvidoma 1. januarja Zasegli ukraden čoln Usoda slovenskih policistov na meji (še) ni znana Mejni policisti na Gruškovju so minuli teden na izstopu iz države trem Hrvatom zasegli čoln gumenjak znamke Hurricane z izvenkrmnim motorjem znamke Suzuki 250 KM in prikolico za prevoz plovil. Foto: PU Maribor Pri mejni kontroli so ugotovili, da so tako na čolnu kot tudi na izvenkrmnem motorju in prikolici spremenjene identifikacijske številke. Ugotovili so tudi, da je za navedenimi predmeti razpisano iskanje, saj so bili ukradeni na Švedskem, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Zoper vse tri državljane Hrvaške bodo policisti na okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin in prikrivanja. Podlehnik z Prehiter in še vinjen Motorist napadel policista Podlehniški policisti so v začetku tega tedna ustavili 58-letnega voznika motornega kolesa, ki je prekoračil najvišjo dovoljeno hitrost v naselju. Foto: Pexels.com Vozniku so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,87 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Med policijsko kontrolo je skušal preprečiti uradno dejanje in policista fizično napadel. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, sta bila policista zoper kršitelja primorana uporabiti prisilna sredstva, odredila pa sta mu tudi policijsko pridržanje. Zoper voznika motornega kolesa, ki je kršil cestnoprometna pravila, sledi obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. Ker je voznik utemeljeno osumljen tudi storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, bo zoper njega podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Za navedeno kaznivo dejanje je predpisana kazen zapora od enega do petih let, so še sporočili s PU Maribor. Središče ob Dravi z Napihal na mejnem prehodu Vinjen voznik hotel čez mejo Policisti Postaje mejne policije Središče ob Dravi so pred dnevi pri mejni kontroli ustavili 58-letnega voznika iz Hrvaške, ki je želel v matično domovino. S 1. januarjem 2023 se vstop v schengen in s tem odprava nadzora tudi na meji s Slovenijo obeta sosednji Hrvaški. Vstop Hrvaške v schengensko območje bo močno spremenil delo policistov na južni meji in seveda prehajanje meje. Koliko policistov bo premeščenih, kateri mejni prehodi oz. katera infrastruktura bo ostala, na notranjem ministrstvu za zdaj še ne razkrivajo. Na območju Spodnjega Podravja so tri mejne policije, in sicer največja v Gruškovju, sledita Središče ob Dravi in Zavrč. Na vseh treh je skupaj zaposlenih 160 policistov. Z vstopom Hrvaške v schengensko območje postanejo vse kopenske meje, ki jih ima Slovenija s sosednjimi državami, notranje schengenske meje, s čimer se ukinejo vsi mejni prehodi, ukinjene pa bodo tudi postaje mejne policije na celotni meji s Hrvaško, so pojasnili na notranjem ministrstvu. Ohranjena bo zgolj mejna kontrola na zunanjih mejah, in sicer na prehodih za zračni promet (Brnik, Maribor in Portorož) ter dveh morskih mejnih prehodih (Koper: luka, pomol, potniški terminal in Piran). Policisti, ki danes opravljajo naloge nadzora državne meje, bodo popolnili in okrepili ostale policijske enote, bo pa ministrstvo kljub premestitvi policistov ohranilo del obstoječe infrastrukture, in sicer na strateških mejnih točkah na meji s Hrvaško, predvidevati je mogoče, da tudi infrastrukturo v Gruškovju. »Na teh točkah bodo objekti na razpolago za uporabo policiji, odstranili bodo le nujen del infrastrukture, da bo zagotovljena neovirana pretočnost prometa,« so povedali na notranjem ministrstvu. Tako kot na drugih državnih mejah se tudi na meji s Hrvaško pričakuje, da ne bo stalno prisotnih policistov. »Na notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko se nadzor izvaja v skladu s sprejetim konceptom izravnalnih ukrepov ter izvajanjem drugih operativnih ukrepov oz. nalog,« so pojasnili na Policiji. Izravnalni ukrepi pomenijo preverjanje osebe, pregled listin ter pregled prevoznega sredstva in stvari, kontrola prometa ipd. Pooblastila v okviru izravnalnih ukrepov izvajajo policisti tako, da Foto: ČG Kljub temu da se bliža predvideni datum vstopa Hrvaške v schengen, policisti še nimajo informacij, kje bodo okrepili policijske vrste po 1. januarju. naključno preverjajo osebe, ki so prestopile notranjo mejo. O številu policistov, ki bodo izvajali te izravnalne ukrepe na južni meji oz. o premestitvi policistov na notranjem ministrstvu niso podali dodatnih informacij, tudi v Sindikatu policistov Slovenije niso seznanjeni s podrobnostmi. Znano pa je, da bo vstop Hrvaške v schengen pomenil prehajanje meje kjerkoli brez kontrole, seveda ob izpolnjevanju pogojev za prestop notranjih meja (veljavni osebni dokument). »Olajšano bo dnevno prečkanje meje, olajšan bo tudi transport čez mejo, kar bo velika prednost za gospodarstvo, v času turističnih sezon pa ne bo čakalnih dob, kar bo imelo pozitivni učinek tudi na turizem,« so nekaj prednosti vstopa Hrvaške v schengen izpostavili na notranjem ministrstvu. Razširitev schengenskega Število policistov na treh mejnih postajah v Spodnjem Podravju Postaja mejne policije Gruškovje Središče ob Dravi Zavrč Število zaposlenih 73 51 36 območja s Hrvaško pozdravljata tudi župana Žetal Anton Butolen in Vidma Branko Marinič, oba sta izpostavila pričakovano manjšo obremenjenost cest skozi občini, Marinič pa je spomnil še na odpravo težav s prečkanjem meje pri domačinih, ki imajo morebiti zemljišča na hrvaški strani ali sorodnike. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Foto: ČG Po vstopu Hrvaške v schengen na meji ne bo stalno prisotnih policistov. Svet EU bo o datumu vstopa Hrvaške v schengensko območje dokončno odločal decembra; pred tem čaka še na mnenje Evropskega parlamenta, ki bo o njem odločal na novembrskem plenarnem zasedanju. Mnenje parlamenta sicer ni zavezujoče, bo pa po pričakovanjih pozitivno. Češko predsedstvo trenutno dela na tehnični in politični ravni za pripravo pristopa Bolgarije, Hrvaške in Romunije k schengnu. »Verjamemo, da smo na pravi poti, da obravnavamo vse s tem povezane pomisleke,« so odgovorili iz češkega notranjega ministrstva. Vir: Policija Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Jutranje temperature bodo od 4 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem do 24 °C. OBETI V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo jasno vreme. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. V višjih legah bo zelo toplo. 3-dnevna napoved za Podravje Foto: Sta/M24 Med pregledom dokumentov je policist vozniku odredil tudi preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal 1,08 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku so seveda odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, doletela pa ga je globa v višini 1.000 evrov, 18 kazenskih točk in prepoved vožnje na območju RS Slovenije. ŶƗƄŏŃƘƕ Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK Strelstvo Urška Kuharič na SP tudi med deseterico Stran 14 Namizni tenis Prva točka za Ptujčane, Cirkovčani kot ekspresni vlak Stran 14 stran 13 Tenis Zidanškovo bo zamenjala Potočnikova Stran 15 Kegljanje Prva zmaga v sezoni za kegljače Drave Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1., 2. in 3. liga 2. SNL, 14. krog: Rudar Velenje - Kety Emmi&Impol Bistrica (v soboto ob 14.00), Primorje – Aluminij (v nedeljo ob 14.00 v Ajdovščini). 3. SNL – vzhod, 12. krog: Drava Ptuj – Bosch Bračič Videm, Podvinci – Cirkulane, Zavrč – Avto Rajh Ljutomer (vse v soboto ob 15.00). Veliki finale jesenskega dela Do konca jesenskega dela sezone v 1. ligi je še šest, v 2. ligi pet, v 3. ligi pa le še trije krogi. Gre za pravi finiš sezone, v katerem bodo klubi iskali dragocene točke za čim mirnejši premor. Čeprav je na voljo še 18 točk, bo jesenski naslov med elito nedvomno romal k Olimpiji, ki ima osem točk prednosti pred Koprom. V nedeljo bosta vodilni ekipi odigrali medsebojni derbi v Stožicah, kjer imajo Ljubljančani doslej 100 % izkupiček – 7 tekem, 21 točk. Koper je na drugi strani najboljša ekipa na gostovanjih, kar obeta dobro tekmo. Maribor po treh zaporednih porazih čaka gostovanje v Celju. Ali je to za vijoličaste prava tekma »za celjenje ran«, se bo pokazalo na zelenici stadiona Z'dežele, vsekakor pa bo na igrišče pritekla spremenjena zasedba, že zaradi rdečih kartonov Sikoška in Kronavetra, morda pa bo trener posegel še po kakšnem presenečenju. V 2. ligi je na vrhu znova Aluminij, kar sta mu s svojimi spodrsljaji omogočila Krka in Rogaška. Tekma za potrjevanje vodilne pozicije na vrhu čaka šumarje v Ajdovščini. »Nam je spodrsnilo v Dobu, a po opravljeni analizi se na to tekmo nismo več ozirali. Vsi bodo še delali napake, vsi smo krvavi pod kožo, prav zato je potrebna zbranost in igrivost,« je dejal trener Aluminija Robert Pevnik in dodal: »Pred nami je veliki finale jesenskega dela sezone, sedaj se odloča o najvišjih mestih, kjer želimo biti tudi sami. V teh tekmah bo potrebna koncentracija v vsaki minuti tekme, vsaka žoga je lahko odločilna. Tukaj se bo pokazalo, kam sodimo, normalno pa je, da si kot trener želim naslov jesenskega prvaka.« V 3. ligi so na sporedu kar trije lokalni derbiji, na Ptuju bodo gostovali Videmčani, v Podvincih Cirkulančani in v Zavrču Ljutomerčani. Glede na majhne točkovne razlike na lestvici je pomembna Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so z zmago proti Bilju ponovno skočili na vrh lestvice, to mesto bodo poskušali potrditi proti Primorju. Rokomet z 1. B-liga Praznik rokometa, naj zmaga boljši V petek bo v Gorišnici na sporedu lokalni derbi naših B-ligašev, Gorišnice in Velike Nedelje. Oboji so po dobrem začetku sezone zadnji tekmi izgubili, kar je slaba popotnica, a v lokalnem obračunu bodo takšne stvari v ozadju, šlo bo za točke in prestiž. „Zadnjih tekem proti Izoli in Sevnici nismo odigrali najbolje, veliko je bilo zadev, ki nam niso šle na roko, od poškodb do drugih odsotnosti in kartonov. Prejeli smo preveč golov na obeh tekmah,“ je dejal trener Gorišnice Ivan Hrupič in se obrnil proti petkovemu srečanju: „Tukaj je težko kaj napovedovati, odločilna bo psiha. V prvi vrsti pričakujem dobro tekmo dveh ekip, ki imata v svojih sredinah veliko mladih igralcev. Naj bo to pravi praznik rokometa in naj zmaga boljši.“ Tudi Velike Nedelje poraza proti Izoli (23 28) in Grosupljemu (27:29) nista vrgla s tira. „Na obeh tekmah smo imeli svoje priložnosti za uspeh, vendar jih nismo izkoristili in na koncu smo morali sprejeti poraza. Na obeh tekmah smo s preveliko razliko izgubili vratarski boj in ob tako slabem izkupičku obramb vratarjev ni realnih možnosti za točke. Glede na to, da imamo zelo dobra vratarja, verjamem, da bo njuna kriza kratkoročna in da bosta na nivoju že na sosedskem derbiju v Gorišnici. Obe ekipi sta nad pričakovanji začeli sezono in zasedata sredino lestvice. Če tako ostane na koncu prvenstva, bomo oboji zadovoljni. Na tekmo z Gorišnico smo se pripravili kot na vsako dru- go, jasno pa je, da bo zmagala tista ekipa, ki bo odigrala čim bolj zbrano in delala manj tehničnih napak. Za takšne tekme fantje in trenerji živi- mo, dvorana bo polna in verjamem v lep rokometni dogodek,“ je pred tekmo povedal trener Velike Nedelje Uroš Krstič. Glavni ključ do uspeha Velike Nedelje v gosteh bo igra v obrambi, kjer bo treba v prvi vrsti ustaviti odlična strelca Nejca Šandorja in Denisa Hrupiča. Jasno je tudi, da če bo v golu Gorišnice razpoloženi Filip Ranfl, po- vsaka tekma, v takšnih dvobojih pa gre še za nekaj več – prestiž. Zmagovalci bodo »glavni na vasi«, poraženci pa se bodo nekaj dni raje zadrževali v bolj zasebnem krogu … JM tem bodo korak bližje zmagi gostitelji. Pri Veliki Nedelji je pod vprašajem nastop poškodovanega Nika Soviča in lahko se zgodi, da bo kakšen izmed igralcev ormoškega Jeruzalema v nadaljevanju sezone pristopil na pomoč zelenim iz Velike Nedelje. Sosedski derbi je na sporedu v petek, 28. 10., ob 19.00 v Gorišnici. JM Footgolf Tudi ekipni naslov letos za ptujski klub V nedeljo je na Igrišču za golf Ptuj potekalo zaključno dejanje letošnje sezone v footogolfu, ekipno državno prvenstvo – Match Play. Naslov so dve leti zapored – leta 2020 v Radencih in leta 2021 v Olimju – osvajali člani FGK Pomurje, letos se je športna sreča (ob znanju seveda) obrnila na ptujsko stran. Na turnirju so sodelovale tri ekipe, FGK Pomurje, Sport club M in doma- či FGK Ptuj, ki so se pomerile po sistemu vsaka z vsako. Rezultati: FGK Ptuj – FGK Pomurje 3,5:2,5, FGK Pomurje – Sport club M 3:3, FGK Ptuj – Sport club M 5:1. Končni vrstni red: 1. FGK Ptuj, 2. FGK Pomurje, 3. Sport club M. Sestava zmagovalne ekipe Footgolf klub Ptuj: - posamezniki 1, 2 in 3: Uroš Krajnc, Dalen Dabič Simonič, Ian Emeršič; - dvojice 1, 2 in 3: Iztok Ogrizek, Mihi Lešnik, Damijan Turk – Boštjan Pek, Žan Susman, Dean Bon – Dejan Novak, Milan Kristovič, Matija Brodnjak. JM Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (na fotografiji Denis Hrupič) in Velike Nedelje se bodo v petek pomerili v lokalnem derbiju. Rokomet z Pokal Slovenije Ormož, Velika Nedelja in Drava z drugoligaši, Gorišnica s tretjeligašem Na sedežu RZS so izžrebali pare 1/16 finala pokala Slovenije za člane v sezoni 2022/23. Žreb je bil za klube iz Spodnjega Podravja precej ugoden. Kar trije so dobili svojega tekmeca iz drugega razreda slovenskega tekmovanja, iz 1. B DRL: Ormož bo igral z Alplesom iz Železnikov, Velika Nedelja z Radovljico, Drava pa Jadranom iz Hrpelj. Gorišnici je žreb namenil tekmeca iz tretje lige, moštvo Kočevja. Že v tem krogu bodo na sporedu kar trije prvoligaški dvoboji, odigrani bodo v Trebnjem, Dobovi in Celju. Tekme bodo predvidoma na sporedu v sredo, 9. novembra. Pari 1/16 finala pokala Slovenije: Alples Železniki – Jeruzalem Ormož Kočevje – Moškanjci-Gorišnica Velika Nedelja – Frankstahl Radovljica Drava Ptuj – Jadran Hrpelje-Kozina Trimo Trebnje – Riko Ribnica Celje Pivovarna Laško – Urbanscape Loka Dobova – Gorenje Velenje Dol TIK Hrastnik – Sviš Ivančna Gorica Nova Gorica – Črnomelj Pomurje – Maribor Branik Grosuplje – Slovenj Gradec Herz Šmartno – Krka Sevnica – Krško Mokerc Ig – LL Grosist Slovan Butan plin Izola – Koper Arcont Radgona – Ljubljana JM Foto: Črtomir Goznik Ekipa Footgolf kluba Ptuja je prvič osvojila naslov ekipnih državnih prvakov. Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 28. oktobra 2022 Strelstvo z SP 10/25/50/300 m Kairo Egipt 2022 – 2. del Namizni tenis z 2. in 3. SNTL (m) Urška Kuharič s puško na 300 m odlična šesta Prva točka za Ptujčane, Na svetovnem prvenstvu v Kairu se je Ormožanka Urška Kuharič po nastopih z zračno puško na 10 m z najboljšimi strelkami na svetu pomerila še v naslednjih petih disciplinah. V kvalifikacijski tekmi za OI Pariz do 30. mesta Najprej je v olimpijski disciplini z malokalibrsko puško na 50 m v trojnem položaju s 582 krogi osvojila dobro 30. mesto (kleče 193, leže 199, stoje 190 krogov), s čimer je le za pet krogov zaostala za finalistkami in za bojem za prestižna odličja in možnostjo osvojitve olimpijske kvote. Kuharičeva, ki trenutno zaseda visoko 18. mesto na ISSF svetovni rang lestvici, je bila podobno uspešna tudi v eliminacijah, kjer je v prvi skupini s 583 krogi (197, 198, 188) osvojila 13. mesto. Za odtenek boljša od Kuharičeve je bila naša trikratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je s 583 krogi (193, 197, 193) osvojila 28. mesto, še boljša pa je bila v eliminacijah, kjer je s 587 krogi osvojila 5. mesto. Najboljši kvalifikantki sta bili Kitajka Wanru Miao in Norvežanka Jenny Stene s 592 krogi, ki sta osvojili zlato in srebro po koncu finala. Rezultati, puška ženske 300 m trojni položaj: 1. Duestad Jeanette Hegg, Norveška 2. Hitz Sarina, Švica 3. Ahlin Elin, Švedska 4. Vatne Jenny, Norveška 5. Kowalczyk Karolina, Poljska 6. Kuharič Urška, Slovenija 588 586 586 585 583 581 Cirkovčani kot ekspresni vlak Ekipna tekma tokrat Slovenkam ni uspela po željah in zmožnostih, saj so s 1296 krogi osvojile le 17. mesto (Kuharič in Dvoršak po 433, Jerovšek 430) in se niso uvrstile v izločilne boje. Najboljše so bile izjemne Nemke s 1329 krogi, ki so slavile tudi končno zmago. Kuharičeva s puško v trojnem položaju na 300 m s 6. mestom najvišje na SP Največji uspeh na SP je odlična Ormožanka dosegla s puško velikega kalibra v trojnem položaju na 300 m, kjer se je po dveh položajih kleče 195 in leže 197 spogledovala z odličjem. Na koncu je po stoječem položaju s 189 krogi osvojila 6. mesto, s skupnimi 583 krogi, kar je njena najvišja uvrstitev na SP do zdaj. Zmagala je odlična Norvežanka Jeanette Hegg Duestad s 588 krogi, Kuharičeva pa je za medaljo zaostala za pet krogov. V mešani ekipni tekmi s puško velikega kalibra v trojnem položaju na 300 m je Kuharičeva nastopila v paru z Robertom Markojo in z rezultatom 870 krogov (Kuharič 440, Markoja 430) z nekaj športne smole osvojila 9. mesto ter z enakim rezultatom kot osmouvrščena švedska ekipa ostala brez napredovanja v drugi del kvalifikacij. Najboljša sta bila Poljaka z 884 krogi, ki sta slavila tudi končno zmago. Kuharičeva se je s tekmicami preizkusila tudi v disciplini s puško 300 m leže in s 589 krogi osvojila 15. mesto ter za odličjem zaostala za šest Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanka Urška Kuharič je na SP v Kairu dosegla svojo najboljšo uvrstitev do zdaj, ko je s puško velikega kalibra na 300 m v trojnem položaju osvojila visoko 6. mesto. Odlična Ormožanka je imela na SP največ nastopov med vsemi Slovenci, saj je nastopila kar v sedmih disciplinah, kar je v svojih najboljših časih zmogel le izjemni Rajmond Debevec. krogov. Zmagala je Švicarka Anja Senti s 599 krogi. Med Slovenci do najboljše uvrstitve Jože Čeper Za Slovence je največji uspeh na Plavanje z Ribinov jesenski pokal Ptujska kolektiva dobro začela sezono PA Kurent V soboto, 22. 10., so se člani Plavalne akademije Kurent udeležili uvodnega tekmovanja sezone v Ljubljani, Ribinovega jesenskega pokala. Najboljši so bili: - Matevž Kostanjevec: 1. na 200 hrbtno, 2. na 50 hrbtno; - Zala Mojsilovič Meznarič: 1. na 50 delfin, 2. na 200 delfin; - Lina Maltarić: 1. na 100 prsno, 3. na 200 prsno; - Eva Hvalec: 2. na 200 delfin; - Špela Sedič: 2. na 200 delfin; - štafeta 4 x 50 mešano Kurent 1: 1. Krevs, Maltarić, Sedič, M. Meznarič – starejše; Nova sezona, nove stopničke Mladi plavalci PA Kurent so se udeležili tekmovanja v Ribnici na Dolenjskem, na katerem se je predstavilo skoraj 370 plavalcev in plavalk iz 19 klubov. Ptujsko akademijo je zastopalo 14 tekmovalcev ter dva trenerja. Za uvodno tekmovanje so dosegli zavidljive rezultate, saj so vsi popravili svoje osebne rezultate. Najbolje je odplaval mladi Tjaš Sel (letnik 2013), ki si je priplaval 2. mesto v disciplini 50 m prsno s časom 50,45 s. Izmed fantov je odlično odplaval tudi Nejc Vizjak (2011), ki je osvojil 6. mesto v disciplini 100 m prsno s časom 1:37,54 s. Med dekleti je najbolje plavala Brina Mojsilovič Meznarič, ki si je priplavala dve 4. mesti v disciplinah 50 m prosto in 100 m delfin, ob tem pa še 6. mesto v disciplini 50 m delfin ter 8. mesto v disciplini 100 m prosto. Na tekmovanju so nastopili še Frida Dimovski, Žanin Krušič, Zala, Rus, Mare Kancler, Jaka Krajnc, Žiga Medik, Rene Mesarič, Jaka Štalcer, Vid Petek, Timotej Plošinjak, Lovro Polanec. Trenerja na tekmovanju sta bila Borut Petrovič in Leon Ljubec Zajko. SP v Kairu dosegel pištolski strelec Jože Čeper, član SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem, ki je s pištolo velikega kalibra – središčni vžig dosegel odličnih 583 krogov, osvojil visoko 4. mesto ter le za krog zaostal za odličjem. Zmagal je odlični Nemec Christian Reitz (588). Konec tedna so za mize znova stopili igralci v 2. in 3. državni ligi in odigrali tekme 2. kroga. Prve točke v sezoni so se veselili v taboru NTK Ptuj, ki so gostovali na Muti. Tam je domača ekipa vpisala že tretji remi v sezoni, prav vse dosedanje njihove tekme so se končale z izidom 5:5 (to je novost letošnje sezone, ko se igra do šeste točke, dopuščena pa je možnost remija, op. a.). Za moštvo iz Ptuja sta po dve posamični točki prispevala Luka Krušič in Darko Drčić, eno sta dodala še v igri dvojic. Na koncu je o zmagi ali remiju odločala tekma Mitja Lukner – Gorazd Selinšek, ki jo je s tesnim izidom 3:2 dobil najboljši domači igralec. Gostje so sicer zaostajali 4:2, pa obrnili rezultat na 4:5, končalo pa se je z remijem. 2. SNTL (m) REZULTATI 2. KROGA: Xiom Muta – Ptuj 5:5, Logatec – Savinja Plasard II 0:6, Ilirija – Mengeš Racketry II 2:6, Sobota I – Arrigoni I 6:1, Logatec – Mengeš Racketry II 0:6, Ilirija – Savinja Plasard II 6:3, Sobota I – Rakek 6:0. Tekmi Kema Murexin II – Arrigoni I in Kema Murexin II – Rakek sta bili prestavljeni. 1. MENGEŠ R. II 2. SOBOTA I 4 3 1 0 3 3 0 0 23:8 18:3 7 6 3. SAVINJA PLASARD II 4 4. ARRIGONI I 3 5. RAKEK 3 6. XIOM MUTA 3 7. ILIRIJA 4 8. PTUJ 3 9. KEMA MUREXIN II 1 10. LOGATEC 4 2 2 2 0 1 0 0 0 1 0 0 3 0 1 0 0 1 1 1 0 3 2 1 4 20:11 13:10 12:11 15:15 11:21 6:17 2:6 6:24 5 4 4 3 2 1 0 0 Xiom Muta – Ptuj 5:5 Lukner – Drčić 3:2, Kraser – Šegula 3:0, Lapajne – Krušič 0:3, Kraser – Drčić 0:3, Lukner – Krušič 3:1, Lapajne – Selišek 3:0, Lukner/Kraser – Drčić/ Krušič 2:3, Kraser – Krušič 1:3, Lapajne – Drčić 2:3, Lukner – Selišek 3:2. 3. SNTL (m) V vzhodni skupini 3. lige so Cirkovčani nadaljevali zmagovito serijo iz prvega kroga, tokrat so Matic Slodej, Aleks Koren in Tilen Križanec v domači dvorani prepričljivo ugnali ekipi iz Raven in Ljubljane. Za obe je bil to prvi poraz v sezoni … 2. KROG: Cirkovce – Inter Diskont II 6:2, Cirkovce – Vesna II 6:0. 1. CIRKOVCE 2. B2 I BENDL 3. ŠKOFJA LOKA 4. INTER DISKONT II 5. VESNA II 6. SAVINJA IV 7. SOBOTA II 8. SAVINJA V 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 24:7 1 20:9 1 21:11 1 20:11 1 18:10 4 7:24 4 7:24 4 3:24 8 6 6 6 6 0 0 0 JM Simeon Gönc Maček, Leja Španinger, Mila Bedrač, Evita Perko, Anže Gavez, Tilen Gavez in Leon Zver. Gre za mlad val plavalcev in plavalk, katerega glavni cilj je bil izboljšanje osebnih rekordov. To je vsem tudi uspelo, ob tem so domov prinesli tudi dve medalji. Laura Božičko je v disciplini 50 metrov prsno v kategoriji deklic D letnic 2011 in mlajših osvojila tretje mesto, medtem ko je Anže Gavez v disciplini 100 metrov hrbtno v kategoriji dečkov A letnikov 2005 in starejših osvojil drugo mesto. JM, DB Foto: Črtomir Goznik Darko Drčič (NTK Ptuj) Kikboks z KBV Ptuj Taja zmagala v BiH, Jaka v Avstriji Ekipa PA Kurent je v Ljubljani dosegla zelo dobre rezultate. - štafeta 4 x 50 mešano Kurent 2: 2. Nuša Planinšec, Mia Jovanovič, Eva Hvalec, Žanin Krušič – mlajše; - štafeta 4 x 5 0 prosto: 2. Maltarić, Krevs, Sedič, M. Mojsilovič – starejše; - štafeta 4 x 50 prosto: 2. Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Nuša Planinšec, Žanin Krušič – mlajše. Na tekmovanju je nastopil tudi Jurij Peteršič, ki je bil dvakrat 16. na 50 m delfin in 100 m mešano. Ekipo je vodil trener Boštjan Maračić. PK Terme Ptuj Ribinov jesenski pokal je bilo uvodno tekmovanje zimskega dela sezone tudi za plavalce Plavalnega kluba Terme Ptuj. Pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča so v Ljubljani nastopili Ana Črepinko, Zala Črepinko, Nuša Arnuš, Aneja Zamuda, Laura Božičko, Katarina Strelec, Karmen Jug, Sara Alpe Adria Deutschlandberg Šest tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj je v soboto, 15. oktobra, nastopalo na tradicionalnem mednarodnem turnirju Alpe Adria v Avstriji. Rezultati: 1. mesto je osvojil: - Jaka Kozel, dečki nad 36 kg; 2. mesto so osvojile: - Pia Kozel, deklice do 33 kg, - Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg, - Taja Šibila, starejše kadetinje nad 65 kg; 3. mesto je osvojila: - Tia Rodošek, mlajše kadetinje do 42 kg. Brez medalje je kljub dobremu nastopu ostal Tim Arnuš. Ekipo je vodil trener Filip Janžekovič, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Milan Breg, Edvard Štegar, Aleš Skledar in Matej Šibila. Balkan Open – Tešanj 2022 V soboto, 22. oktobra, sta dve tekmovalki KBV Ptuj nastopali na Foto: arhiv PK Terme Ptuj Del ekipe PK Terme Ptuj na mitingu v Ljubljani mednarodnem turnirju Balkan open v Tešnju v Bosni in Hercegovini. Rezultati: 1. mesto je osvojila: - Taja Šibila, starejše kadetinje nad 65 kg v light kontaktu; 2. mesto je osvojila: - Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg v point fightingu. Tekmovalke je vodil Vladimir Sitar, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Matej Šibila. Franc Slodnjak Foto: Franc Slodnjak Ptujski tekmovalci, trener in sodniki v Avstriji Štajerski TEDNIK Tenis z Pokal Billie Jean King Zidanškovo bo zamenjala Potočnikova tos v Glasgowu in na katerem nastopa dvanajst najboljših reprezentanc na svetu. Žal pa bo naša izbrana vrsta nastopila brez Tamare Zidanšek. Kot so sporočili iz TZS, je Zidanškova po težavnem obdobju in padcu na lestvici WTA (februarja je bila na 22. mestu, trenutno je 89.) ob koncu sezone dala prednost nastopom na turnirjih v Južni Ameriki. Novembra bo nastopila na turnirjih v Čilu, Argentini, za konec turneje pa bo zaigrala še v Urugvaju. „Žal mi je, da sem morala sprejeti takšno odločitev. Dolgo sem razmišljala o tem. Za mano je res težko obdobje, ki ga je zaznamovala tudi bolezen. Sem na robu stoterice, če ne bom igrala, pa lah- ko januarja, ko bo na sporedu OP Avstralije, padem izven stoterice, kar pa je slabo izhodišče za nadaljevanje moje kariere. Upam, da bodo soigralke in kapetan, Tenis Slovenija in vsi navijači razumeli in sprejeli mojo odločitev. Vedno sem rada nastopala za slovensko reprezentanco, za katero sem debitirala leta 2017,“ je povedala Zidanškova. „Žal sem moral sprejeti odločitev Tamare. Škoda, veselili smo se tega srečanja, razumem pa, da mora igralka v določenih trenutkih kariere dati prednost osebnim ciljem. Tenis je zelo krut šport. Igralke so na turneji praktično celo leto in ves čas je v ospredju boj za točke. Če ni uspehov, ni točk, če ni točk, ni nastopov na največjih turnirjih. Gre za začaran krog, zaradi katerega morajo igralke, kdaj sprejeti tudi takšne odločitve,“ je ob tem dejal selektor ekipe Andrej Kraševec. Namesto Zidanškove je Kraševec vpoklical Nino Potočnik, 281. igralko na lestvici WTA. Slovenijo bodo v dvoboju s Kitajkami zastopale še Konjeništvo z V Pacinju tekmovanje v dresurnem jahanju Dolgova in Juričeva med zmagovalkami Na Posestvu Marsilea v Pacinju se je bilo v nedeljo tekmovanje v dresurnem jahanju CDNA. Organizatorji tekmovanja – Konje niško društvo Marsilea – so se zelo potrudili v pripravi na tekmovanje, ki sicer ni štelo za slovenski pokal, je pa štelo za točke za jahača leta, ki ga organizira Konjeniška zveza Slovenije. V Pacinju je nastopilo šestnajst jahačic in jahačev, ki so morali glede na licenco opraviti različne naloge v jahalni areni. Med sodelujočimi je bilo pet članic domačega društva: COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija petek z 28. oktobra 2022 Slovensko žensko reprezentanco čaka eden najpomembnejših dvobojev v zadnjem desetletju. Izbranke kapetana Andreja Kraševca bodo 11. in 12. novembra v Velenju gostile Kitajsko v polfinalnem obračunu kvalifikacij za nastop na zaključnem turnirju svetovne skupine pokala Billie Jean King. Slovenija se je aprila v Turčiji po dolgem obdobju prebila iz evroafriške skupine tekmovanja, ki se je nekoč imenovalo pokal Fed, zdaj pa nosi ime ene od največjih legend svetovnega tenisa, Američanke Billie Jean King. V svetovni skupini jo prva naloga čaka v Beli dvorani v Velenju, dvoboj pa bo prva od dveh stopničk na poti do zaključnega turnirja svetovne skupine pokala BJK, ki bo le- petek, 28. 10. 2022 Teja Jurič, Tija Murko, Sara Grdja, Ana Vaupotič in Aleksandra Dolgov. Vse so se zelo dobro odrezale, v kategoriji tekmovalcev z licenco E je zmagala Aleksandra Dolgov, medtem ko je v kategoriji tekmovalcev z licenco A zmagala Teja Jurič. Obe tekmovalki sta najbolje opravili z obema jahalnima nalogama v areni. O samem tekmovanju in nastopu domačih tekmovalk je vodja jahalne šole v Konjeniškem društvu Marsilea Mojca Janžekovič povedala: »Moje tekmovalke so se zares izkazale z jahanjem skozi različne naloge na tem tekmovanju in so dosegle tudi dobre rezultate. Prav tako sem zadovoljna tudi s tem, da je veliko naših konjev prvič nastopilo na uradni tekmi v dresurnem jahanju in da so ta nastop prav tako opravili zelo dobro.« Člani Konjeniškega društva Marsilea se letos niso udeleževali tekmovanj v dresurnem jahanju po Sloveniji, imajo pa to v načrtu v prihodnjem letu. David Breznik 15 Foto: TZS Tamara Zidanšek Kaja Juvan (88.), Pia Lovrič (519.), Živa Falkner (560.) in Andreja Klepač (30. med dvojicami). Dvoboj v Velenju, prvi v tem tekmovanju v Sloveniji po Foto: TZS Nina Potočnik 2011, bo potekal v petek in soboto; 11. novembra z začetkom ob 15. uri sta na sporedu dva dvoboja posameznic, v soboto ob 12. uri pa je najprej na vrsti igra dvojic, nato pa še dve partiji posameznic. V Beli dvorani bo začasno nameščena tribuna za približno 1000 gledalcev, igralo se bo na peščeni podlagi. sta Kegljanje z 3. DKL - vzhod Prva zmaga kegljačev Drave V derbiju začelja 3. državne kegljaške lige – vzhod so kegljači Drave v 4. krogu na domačem kegljišču v napeti, živčni in bučni tekmi premagali ekipo iz Miklavža na Dravskem polju. Goste je namreč spremljala zelo glasna skupina navijačev in navijačic, kar sicer ni običajno na kegljaških tekmah. Kljub vsemu so se na koncu veselili domačini, gostujoči navijači in navijačice pa so ostali brez besed. Začelo se je z neodločenim izidom po prvem bloku tekmovalcev, po drugem bloku pa so domačini povedli 3:1. Točke so domačinom priborili Bojan Krušič, Boris Premzl in Mitja Kramberger. Posebej slednji je bil tokrat odličen, z rezultatom 539 kegljev je največ prispeval tudi za razliko v kegljih, ki je takrat znašala 62 kegljev v korist Drave. Zadnja dva igralca Drave sta tako imela nalogo 3. DKL - vzhod, rezultati: 3. krog: Dormeo – Drava 5:3 (3098:3028) DRAVA: Golob 505, Krajnc 496, Premzl 537, Krušič 507, Kramberger 505, Čuš 478. 4. krog: Drava – Miklavž 5:3 (2987:2960) DRAVA: Krušič 499, Golob 497, Kramberger 537, Premzl 476, Krajnc 469, Krušič 507. obraniti prednost v kegljih. Po prvih 30 lučajih jima ni kazalo najboljše, saj sta pol razlike že zapravila, v nadaljevanju pa sta zaigrala bolje in končalo se je s 17 keglji prednosti za ptujsko ekipo. Z mirnostjo in zbranostjo se je Izkazal Uroš Krušič, ki je tako pokazal, da ga tudi pritisk rezultata in glasnega navijanja ne vrže s tira. Bolj je temu »podlegel« Janez Krajnc, pa vendar je njun skupni rezultat zadoščal, da so se domačini veselili prve zmage. Najboljši pri Miklavžu je bil Marko Kirbiš, ki je bil pred leti tudi član Drave (ko je Drava igrala v 2. državni ligi) in je podrl 516 kegljev. Drava je bila že v 3. krogu, na gostovanju v Zagorju, kjer so nastopili proti Dormeo, blizu presenečenju. Tudi tam so po dveh blokih, tj. po 4 dvobojih, povedli z rezultatom 3:1 in imeli 35 kegljev prednosti. A za končno zmago Ptujčanov je bilo 35 kegljev premalo, saj sta bila nasprotna igralca na koncu veliko boljša in Dormeo je zmagal 5:3. Najboljši pri domačih je bil Prašnikar s 559 podrtimi keglji. David Breznik 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 1DMVWUDĄQHMĄDQRËYOHWXŋY 4FHQWUX3WXM 3UHG QDPL MH QDMVWUDŕQHMŕD QRË Y OHWX NL MR ERPR REHOHũLOL WXGL Y QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXò4FHQWUXY3XKRYL Foto: Jana Kovačič Utrinek s tekmovanja v dresurnem jahanju v Pacinju Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 17.30: Domžale – Gorica; V SOBOTO OB 15.00: Tabor Sežana – Kalcer Radomlje; OB 20.15: Celje – Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Olimpija – Koper; OB 17.30: Mura – Bravo. 2. SNL RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 16.00: Krka – Rogaška; V SOBOTO OB 14.00: Rudar Velenje – Kety Emmi&Impol Bistrica, Beltinci Klima Tratnjek – Fužinar Vzajemci, Jadran Dekani – Triglav, Vitanest Bilje – Brinja Grosuplje; V NEDELJO OB 14.00: Primorje – Aluminij, Roltek Dob – Nafta; V PONEDELJEK OB 14.00: Krško – Ilirija. 3. SNL – vzhod RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Drava Ptuj – Bosch Bračič Videm, Podvinci – Cirkulane, Zavrč – Avto Rajh Ljutomer, Šampion – Posavje Krško, Koroška Dravograd – Šmartno 1928, Dravinja – Brežice 1919 Terme Čatež, Rače – Premium Dobrovce. ljek ob 13.30). 1. kadetska liga 13. KROG: Nova KBM Aluminij – Mura (v ponedeljek ob 11.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED ZAOSTALIH TEKEM, V SOBOTO OB 14.00: Središče – Stojnci, Gerečja vas – Boč Poljčane, Apače – Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj ZAOSTALA TEKMA, V SOBOTO OB 15.00: Tržec – Rogoznica. Futsal z 1. SFL RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Meteorplast Šic bar; OB 20.30: Dobrepolje – Siliko Vrhnika; OB 20.45: Bronx Škofije – Mlinše. Tekma Dobovec – Sevnica je prestavljena na 8. 11. Rokomet z 1. B DRL (m) Ženska liga 7. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Velika Nedelja (v petek ob 19.00). 9. KROG: ŽNK Ptuj - ŽNK Olimpija Ljubljana (v soboto ob 11.00 na igrišču z umetno travo). 2. DRL (m) 1. mladinska liga 13. KROG: Nova KBM Aluminij – Mura (v ponede- 5. KROG: Drava Ptuj – Nova Gorica (v soboto ob 19.00). JM V ArbadaParku„‘ā‹˜ƒŠ‘‹”ƒŠŽ‘‰”‘œŽŒ‹˜‘ā‡˜ •‘„‘–‘ǡ͸ͿǤ‘–‘„”ƒǡ‘„‘•–‡ŽƒŠ‘’”‹Œ‹Š†‘„‹Ž‹ ‡”ƒ–‡ Ž‹––‡”–ƒ–‘‘Œ‡˜«ƒ”‘˜‹æ‹Š̹ŠƒŽŽ‘™‡‡̹ ‘–‹˜‹ŠǤ‡†‡ŽŒ‘ǡ͹ͶǤ‘–‘„”ƒǡ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘†‹•‘ ’Ž‡• • •–”ƒæ‹ƒ ƒ”‘„ƒ–‘ƒǡ ‹ „‘•–ƒ ƒŒŽƒŒæ‡ —«‹Žƒǡƒ‘ƒ”‡†‹–‹ƒŒ„‘ŽŒœƒ„ƒ˜‡•ƒŽ–‡Ǥƒ•ƒ‘ ‘««ƒ”‘˜‹ ǡ͹ͷǤ‘–‘„”ƒǡ˜”„ƒ†ƒƒ”—’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ˜‡Ž‹‘ ŠƒŽŽ‘™‡‡ œƒ„ƒ˜‘ ƒ«ƒ”ƒƒ ’ƒŽƒ«ƒǡ ƒ ƒ–‡”‹ „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ «‹•–‘ œƒ ˜•‡ Ȃ •–”ƒæŽŒ‹˜‘ ’‘Œ‡†‹‘ǡ «ƒ”‘˜‹æ‘ ’”‡†•–ƒ˜‘ǡ ’‘•Ž‹ƒ˜‡ǡ –ƒ––‘‘Œ‡ǡ‘„‹•«ƒ”‘˜‹ ‹•–”ƒæ‡„ƒŽ‘‡Ǥ–”‘ ‹„‘†‘ –ƒ‘†‘ā‹˜‡Ž‹ƒŒ„‘ŽŒ’”‹•–‘‹œƒ„ƒ˜‘«ƒ”‘˜‹æ‘ œƒ„ƒ˜‘Ȃ ‡ƒœƒ‘–”‘ƒœƒæƒͷͼǡͿͶͅǤ„˜‡œ‡ •‘ ”‡œ‡”˜ƒ ‹Œ‡Ǥ —†‹ •–ƒ”æ‹ „‘†‘ ŽƒŠ‘ ’‘’‹Ž‹ •˜‘Œ ǽ•–”ƒæ‹Ǽ ƒ’‹–‡ǡ ‹ •‹ ‡” ƒ” ˜ Œ‹Š‘˜‡ „ƒ”—ǡ –ƒ‘†ƒ„‘†‘–—†‹‘‹†‡Ž‡”ƒ–‡‰ƒ«ƒ”‘˜‹æ‡‰ƒ ˜œ†—挃Ǥ ’”‡ŽŒƒŒ–‡ ’ƒ –—†‹ ’”‘‰”ƒ”„ƒ†ƒƒ”ƒ ˜ «ƒ•— Œ‡•‡•‹Š ’‘«‹–‹ ǡ •ƒŒ ‘–”‘‡ «ƒƒŒ‘ ”‡• œƒ„ƒ˜‡ ƒ–‹˜‘•–‹‹—‰‘†‘•–‹Ǥƒ˜‡«‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‹”‡œ‡”- ˜ƒ ‹Œ‘–‡”‹ƒ’‘Ž‹«‹–‡Ͷͻͷ͹ͽͼ;͹;Ǥ  ’‘‡†‡ŽŒ‡ǡ ͹ͷǤ ‘–‘„”ƒǡ ’ƒ „‘ ƒ—’‘˜ƒŽ‘ •”‡†‹æ«‡ ‡–‡” ‡Ž†ƒā‹˜‡Ž‘˜’”ƒ˜’‘•‡„‡ǡ ‰”‘œŽŒ‹˜‡ ˜œ†—挗Ǥ ŽŒ—„ –‡— †ƒ „‘†‘ –”‰‘˜‹‡ œƒ’”–‡ǡ „‘ «ƒ”‘˜‹æ‹ —–”‹’ ‘« «—–‹–‹ ƒ ˜•ƒ‡ ‘”ƒ—ǤPlesni šoli Samba„‘ƒ”‡«’‘–‡ƒ’”ƒ˜‹ŠƒŽŽ‘™‡‡’ƒ”–›ǡƒƒ–‡”‡•‘‘„˜‡œ‹«‹„‘ŽŒ ‰”‘œŽŒ‹˜‹«ƒ”‘˜‹æ‹‘•–—‹Ǥ‘•”„‡Ž‹„‘†‘œƒŠ”ƒ‘‹’‹Œƒ«‘–‡”ƒ‹ƒ ‹Œ‘œƒ˜•‡ŽŒ—„‹–‡ŽŒ‡’Ž‡•ƒ‹ Ž‡•‡摎‡ƒ„ƒǤ ˆ‘”ƒ ‹Œ‡†‘„‹–‡ƒ‡Ž‡–”‘•‡ƒ•Ž‘˜—obvescanje@plesnasola-samba.si. ‡Ž †ƒ „‘†‘ ˜ ‡–”— ’‡Ž‹ ƒŒ„‘ŽŒæ‡ ‹ ƒŒ„‘ŽŒ †‹æ‡«‡kurtošeǡ’‘͸ͶǤ—”‹’ƒ˜Glamur baru in Tajkun baru’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘懐ƒŒ„‘ŽŒæ‘ŠƒŽŽ‘™‡‡œƒ„ƒ˜‘œƒ‘†”ƒ•Ž‡Ǥ ‡’‘œƒ„‹–‡’ƒǡ†ƒŒ‡’”‡†ƒ‹–—†‹†ƒ•’‘‹ƒ ƒ”–˜‡ǡ–‘”‡Œ„‘–”‡„ƒ’‘•”„‡–‹–—†‹œƒ ˜‡–Ž‹«‡ ƒ”ƒāƒŒ‡ǡ • ƒ–‡”‹‹ „‘•–‡ ‘”ƒ•‹Ž‹ ‰”‘„‘˜‡Ǥ ‰Žƒ•‹–‡•‡˜ ˜‡–Ž‹«ƒ”‹‘«‹ ƒ˜ ‡–”—–—Œǡ Œ‡”„‘†‘’‘•”„‡Ž‹ǡ†ƒ„‘•’‘‹ƒ˜ƒæ‡ƒŒ†”ƒāŒ‡æ‡Ž‡’æ‹Ǥ Štajerski TEDNIK 16 petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK stran 16 petek z 28. oktobra 2022 Za kratek čas Tedenski horoskop do 4. novembra OVEN (21. 3. – 20. 4.) Vsak človek je od časa do časa vpet v skrivnosti in raziskovanje lastnega labirinta. Ukvarjali se boste s tistim, kar je tujim očem skrito, torej spoznavate zadeve z drugega zornega kota. Uspehi bodo odvisni, koliko se lahko prepustite reki življenja. Odpravite se lahko po nakupih ali k frizerju. BIK (21. 4. – 20. 5.) Delavne obveznosti vam bodo šle dobro od rok. Čeprav se boste v celoti zavedali danosti stvarnega sveta, korak za korakom spoznavate skrivnosti duhovnosti. Koristila vam bo telovadba in blagodejno bo, če se odpravite v gozd. Na delovnem mestu pričakujete iskren pogovor. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Te zle in demonske duhove so pogosto zamenjevali z lemuri. Tudi ti so duhovi nepokopanih mrtvecev ali mrličev, ki so za časa življenja zagrešili nepopravljive zločine. Na zemljo so se vračali mučit žive, ki so se jim prikazovali kot strahovi ali okostnjaki; povzročili so živčne bolezni in celo božjast. Le s težavo boste na enem mestu, ampak zavedeli se boste pestrosti življenja. Zadeve, ki so vam bile do sedaj samoumevne, spoznate na drug način. Morda se lotite raziskovanja lastnih korenin in primerno je, da začnete izdelovati družinsko drevo. Ljubezen: prijetno s koristnim. RAK AVEIRO - pristaniško mesto na Portugalskem, AVIRULENCA - nenalezljivost, nestrupenost, PEGATKE - družina afriških kur Spodnje Podravje z Šolarji se veselijo krompirjevih počitnic Čarovniški ples, razgibavanje možgančkov in kuhanje Za učence in dijake se v ponedeljek uradno začenjajo prve počitnice v tem šolskem letu. V času t. i. krompirjevih počitnic se bodo zvrstile številne prireditve in delavnice po vsej Sloveniji, tudi veliko brezplačnih. Šolarji bodo zaradi dneva reformacije in spomina na mrtve, če prištejemo še oba vikenda, v počitnicah uživali devet dni. V tem času se bodo lahko udeležili različnih brezplačnih aktivnosti. To nedeljo se v grand hotel Primus ponovno vrača čisto prava čarovniška zabava, ki jo bodo pričarali animatorji društva RUD Eleja, Brata Malek. Otroci bodo lahko uživali tudi ob ogledu predstave z naslovom Čarovnik, ki ni znal biti strašen. Veselo dogajanje se bo začelo ob 16.30. V ptujski Špajzi modrosti bodo med 2. in 4. novembrom organizirali brezplačno počitniško varstvo, in sicer vsak dan med 7.30 in 15.30. Za otroke so pripravili številne ustvarjalne delavnice, prav tako so jim na voljo razne družabne, sprostitvene igre in dejavnosti na prostem. Počitniške aktivnosti izvajata strokovni sodelavki Saša Bezjak in Martina Frangež. V Centru interesnih dejavnosti Ptuj med jesenskimi počitnicami vabijo h kuhanju in razgibavanju možgančkov. Mali kuharski mojstri se lahko udeležijo triurne (med 10. in 13. uro) kuharske delavnice pod vodstvom Helene Lutarič. Na voljo sta dva termina, eden v sredo in drugi v četrtek. Kuharska delavnica je primerna za otroke, stare nad šest let. V petek pa bodo lahko otroci, stari med 6 in 12 let, sodelovali v prav posebni Brainobrain delavnici oz. miselni gimnastiki za otroke. Vodila jo bo Urška Bratoš, namenjena pa je vsem, ki bi radi spoznali več tisočletij staro računalo abakus. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v pisanju z obema rokama hkrati in ustvarjanju iz origami papirja. Na koncu delavnice pa jih čaka veliki finale: prav poseben kemijski eksperiment – nevidna pisava. Za jesenske počitnice se je pri nas kot izposojenka iz nemščine udomačil izraz krompirjeve počitnice, ker so v času jesenskih počitnic pobirali krompir. Naslednje počitnice bodo že božično-novoletne, začele pa se bodo 26. decembra. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆŃ (21. 6. – 22. 7.) Nedavna dovršitev prvega krajca vas bo postavila na realna tla in zadeve boste reševali hitro in učinkovito. Po majhnih korakih boste pripravljeni narediti večje in počasi spremeniti vse tisto, kar vas moti. Obisk prijatelja vas bo prijetno presenetil in vam razkril določene nove poglede. LEV (23. 7. – 22. 8.) Prepričani boste, da vas določen pogovor ne bo spremenil in kmalu bo prišel čas, ko ugotovite svojo zmoto. Zvezde vas spodbujajo, da se lotite kreativnega pisanja in se znebite neprijetnih občutkov. To bo tudi teden ljubezni in resnica, da se tam cedita med in mleko. Denar: ugodna sprememba. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: ČG V času jesenskih počitnic je veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Zdelo se bo, da imate končno vi v rokah škarje in platno. Pričakujete lahko neko pomembno odločitev, ki vam bo razvezala jezik in vnela srce. Je že tako, da se krog usode vrti in boste na vrhu. Na delovnem mestu boste marljivi, postali pa boste tudi študiozni, pridobite zaupanje sodelavcev. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Privlačile vas bodo lepe in prijetne stvari. Čeprav se bo zdelo, da življenje opazujete iz ozadja. Nekaj časa namenite tudi samoti in skozi to odkrijete skrite razsežnosti v sebi. Na dan bodo prihajali tisti občutki, ki so bili skriti v vas. Partnerja roka vam bo vlivala upanje v svetel jutri. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Posuti boste s čarobnim prahom in tako ustvarjate lepe in prijetne trenutke. Vsekakor bo čas namenjen temu, da ste zelo pridni in marljivi v službi. Konec koncev lahko na modrosti, da iz majhnega raste veliko, spoznate tudi delček sebe. Prijetno presenečeni boste na prijateljskem področju. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Lepote življenja lahko vidite v jesenski naravi, vse se je obarvalo in narava se počasi priprava k počitku. Obdani boste z zaupanjem in vero, tako bodo vidni uspehi na delovnem mestu in v ljubezni. Na slednjem področju vam bo partner pokazal, da boste plesali, kot bo igral on. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Končno boste ljudem na pravičen način pokazali svojo pripadnost. V pogledu službe vas čaka ambicioznost. Čeprav boste na svoj način lahko zvedavi in se radovedno odpravili naprej. Morda doživite majhne pozornosti, ki bodo razgrele vaše srce. Srečen dan: četrtek. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Kocke usode bodo z vso silo udarile na mizo življenja in rezultat bo za vas briljanten. Namesto da se smilite sami sebi, rajši proučite, kaj ste se naučili iz preteklosti. Želja po osebni svobodi ostaja močna in jo uslišite. Ljudje smo sociološka bitja, pomembno vlogo igrajo pogovori. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Prihodnost je pisana z različnimi barvami in odtenki. Pogovori bodo temeljili na iskrenosti in spoznali boste, da lahko tudi sami veliko pripomorete k boljšemu jutru. Vsak pa je zgolj kapljica v oceanu vesolja. Na delovnem mestu se boste znašli in tako od vsega imeli prijetne koristi. Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK stran 17 Martinovanje – ne le praznik, ampak del naše stoletne kulture Ni ga kraja in ne občine v Spodnjem Podravju, pa tudi širše na Štajerskem, ki v prihodnjih dneh ne bo zaživel v ritmu in duhu martinovanja. Široka ponudba najrazličnejših okusnih in veselih dogodkov oz. kar dogajanja vabi na vse konce in kraje. Še zlasti bo seveda živahno v vinogradniških naseljih, kjer je po dveh letih prepovedi druženja in molka končno med griči pričakovati odmeve ubranega petja, zdravljic in smeha ob šaljivih krstih mošta v vino. V naše kraje je tradicija praznovanja godu svetega Martina prišla iz nemških dežel. Tam je bila navada, da so se vaščani zbrali v vinski kleti, pokusili mlado vino in izmenjali mnenja o letini. Seveda pa ni ostalo le pri pijači, na mizi je moralo biti tudi meso. Ob tej priložnosti so se zahvalili za pridelek in prosili za uspeh še v prihodnjem letu. Danes dan svetega Martina pri nas zaznamuje ljudski rek ‘Svet Martin naredi iz mošta vin’. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Včasih so na martinovo pastirjem po hišah darovali hlebčke, vedeževali in prerokovali so iz gosje prsne kosti ter napovedovali prihodnjo letino in vreme: »Če se martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.« V Halozah so na mizi puščali ostanke vseh jedi, da bi bilo tudi prihodnje leto obilno. Kot narekuje tradicija, je vino treba blagosloviti, zato se številni vinogradniki še danes našemijo v škofe in opravljajo malce hudomušne obrede za blagoslov vinogradov in vina. Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 28. 10. 2022 18 stran 18 MARTINOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika Veselje ob kozarcu in martinovih dobrotah Na martinovo soboto bo letos veselo tudi v večnamenski dvorani v Bukovcih. Tamkajšnje Kulturno društvo v sodelovanju z občino Markovci organizira že 23. tradicionalno martinovanje. Gre za dogodek, ki je izjemno priljubljen med občani in občankami. Ker so ga morali zadnji dve leti zaradi epidemioloških ukrepov odpovedati, bo letos še toliko bolj veselo in množično. Prireditev se bo začela ob 18. uri z zbiranjem mošta. Sledil bo kulturni program, ko bodo nastopili markovska Pihalna godba, pevci iz Bukovcev in ženska pevska skupina Florina. Osrednji dogodek je krst mošta, tudi tistega iz občinske haloške kleti. Svečano pa bodo izbrali kletarja letnika 2022 – to pomembno funkcijo bo od Janka Fišingerja prevzel Marjan Gabrovec. Ena izmed njegovih nalog bo vestno in odgovorno gospodarjenje z moštom. V prejšnjih letih so ga skupno zbrali okoli 200 litrov, podobno pričakujejo tudi letos. Po tradiciji ga vsako leto zaupajo v varstvo izbranemu kletarju, v njegovi domači kleti ga tudi skladiščijo. Za vse obiskovalce martinova pojedina Prireditev bo tako povezala vinarsko tradicijo s pristno kulinariko, kulturo in zabavo. Prav Veselo martinovanje v Bukovcih (na fotografiji najstarejši kletar, kletarka Kristina in kletar Franc Bezjak). vsem obiskovalcem bodo namreč postregli s pristno martinovo pojedino – mlinci, rdeče zelje in goska. Sledilo bo prijetno druženje ob zvokih ansambla Petka. Pri izvedbi martinovanja vsako leto tako finančno kot organizacijsko pomaga tudi občina Markovci. »Zelo smo veseli, da se bomo lahko ponovno sproščeno družili ob tako veselem prazniku, kot je martinovanje. Gre res za tradicijo, ki jo bomo podpirali tudi v prihodnje,« je povedal župan Milan Gabrovec in dodal, da bodo na prireditvi krstili tudi Iz mošta vino – pridi na Hajdino okoli 1.300 litrov mošta, ki so ga letos pridelali v občinskem vinogradu. Kot je znano, so v Bukovcih prvo martinovanje organizirali leta 1998, takrat so se zbrali pri vaški kapeli, nato so se preselili v garažo gasilskega doma, od leta 2004 pa je prireditev v večnamenski dvorani. V vseh teh letih so svečano imenovali že 16 vaških kletarjev in celo dve kletarki (Milena Vrbančič in Kristina Vertič). V okviru KD Bukovci so pred leti ustanovili sekcijo kletarjev, ki jo vodi Stanko Bezjak. Občinski praznik v martinovem času je tradicionalna prireditev, ki druži mlado in staro v hajdinski občini. Kulturno društvo Bukovci LQ2EÿLQD0DUNRYFL YDVYDELWDQDWUDGLFLRQDOQR 0$57,129$1-(, YVRERWRQRYHPEUD, ob 18. uri YYHÿQDPHQVNLGYRUDQLY%XNRYFLK • Ob 17.00 zbiranje mošta in vpis v knjigo mošta, • kulturni program, krst mošta, potrditev kletarja in pogostitev z martinovimi dobrotami, • za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Petka. Lepo vabljeni vsi občani in občanke! 0LODQ*DEURYHFSURI æXSDQ %RäWMDQ%H]MDN SUHGVHGQLN.'%XNRYFL Tako se glasi slogan, s katerim Hajdinčani že skoraj tri desetletja vabijo na praznovanje zavetnika vinogradnikov sv. Martina, po katerem nosita ime hajdinska cerkev in župnija. Na Hajdini v času martinovega proslavijo tudi občinski praznik. Letošnji občinski praznik bo 24. po vrsti, martinova prireditev Iz mošta vino – pridi na Hajdino ima nekaj let daljšo tradicijo, spremlja jo tudi imenovanje kletarja letnika. „Svojega zavetnika sv. Martina domačini počastimo s praznovanjem, v okviru katerega v obliki raznolikih športnih iger krepimo našega športnega duha, se posladkamo z okusnim pecivom, za katerega vsako leto poskrbijo gospodinje iz druge vasi, popijemo mlado žlahtno kapljico, ki jo, združeno iz vseh vetrov, Martinu ustrezno posve- timo in izberemo čuvaja – kletarja letnika. Seveda ne manjka glasbe, plesa in zabave. Vedno znova izbrskamo domače talente, ki nas s svojo zagnanostjo in ustvarjalnostjo popeljejo v svet melodij. Ob tej priložnosti krojači občinske usode pohvalijo in nagradijo zaslužne za najrazličnejše dosežke in dela v občini,“ so o dogodku povedali organizatorji iz občine Hajdina. Martinovo je torej na Hajdini prav poseben dogodek, zaradi sočasnega praznovanja občinskega praznika pa še toliko bolj slavnosten. Ob 24. občinskem prazniku bodo v soboto, 12. novembra, ob 15. uri, v farni cerkvi sv. Martina začeli s 27. tradicionalno prireditvijo Iz mošta vino – pridi na Hajdino. Krst mošta bo opravil domači župnik. Še pred tem bodo v krstno knji- go vpisali prinašalce mošta. Po dobri stari navadi sledi prihod dveh aktualnih kletarjev letnika s konjsko vprego, to sta Stanko Vegan in Ivan Kramer. V cerkev ju bodo spremljali kletarji prejšnjih letnikov, tisti, ki ustrezno skrbijo, da Martin na Hajdini ohrani svoj sloves. Nosilec tradicionalne farne prireditve Iz mošta vino – pridi na Hajdino je vsako leto ena vaška skupnost, letos je to naselje Turnišče, saj je prireditev farnega značaja. Po prireditvi Iz mošta vino – pridi na Hajdino bo v dvorani društva upokojencev osrednja prireditev ob občinskem prazniku s slavnostnim govorom župana Stanislava Glažarja in podelitvijo občinskih odlikovanj ter priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte. Slovenci imamo kar tri »vinske« praznike Najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo, je martinovanje, kar pravzaprav sploh ni čudno, saj je skoraj vsak sedmi Slovenec vinogradnik. Kateri pregovor na martinovo bo obveljal letos »Sonce na martina, pred vrati huda zima.« »Če se martinova gos po ledu plazi, ob Božiču navadno po blatu gazi.« »Če je martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.« »Če je martinov plašč v meglo zavit, bo vsakdo še zime sit.« »Če je na martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« »Če je martin lep, veliko da zimo, če pa je meglen, slabo dobimo.« »Če sveti Martin listje obdrži, huda zima sledi.« »Če sveti Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.« »Če je za martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja.« Praznujemo ga ne le na 11. november, ampak, če le gre, kar več dni ali celo teden ali dva. Takšnega jesenskega rajanja drugod po Evropi ni možno doživeti nikjer, zato je prav, da obiščete vsaj eno od martinovanj. Sicer pa imamo v Sloveniji kar tri praznike, povezane z vinom. Prvi praznik v letu je 25. maja, to je sveti Urban ali urbanovo. To je obdobje, ko je trta v cvetju. Takrat vinogradnik prvič vidi, kakšna bo letina, določi prve prognoze. Drugi praznik je največji, to je martinovo, 11. novembra. Zaradi vsesplošnega rajanja in praznovanja martinovanje nosi tudi naziv »jesensko pustovanje«. Slovenci pa imamo še eno pra- Martinovanje 2022 28. oktober 2022 Urednica priloge Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Estera Korošec, Mojca Zemljarič, SM, Črtomir Goznik, Anja Muhič, Pexel Lektoriranje Lea Skok Vaupotič znovanje, šentjanževo, janževo tudi januževo. To je praznik, ko se blagoslavlja vino. Praznik pade na 27. december v božično-novoletno obdobje, en dan po svetem Štefanu. Svoj čas je bil to zelo pomemben praznik na Slovenskem, zlasti na Štajerskem. Takrat so blagoslavljali najboljše vino. Tudi gospodar je rekel: »Tega šentjanževca bom pa prihranil, drugo leto se mi bosta sin ali hči poročila in ga bomo imeli za poroko.« Tehnično urejanje Daniel Rižner Trženje Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK stran 19 19 MARTINOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika Ni martinovanja brez tradicionalne martinove pojedine Da bo martinovo čim bolj pristno in da bodo na mizi jedi, ki spadajo k temu običaju, zares domače, smo pobrskali po stari kuharski knjigi. Gre za preproste jedi, pri katerih velja pravilo preprostega, a pripravljenega z veliko mero ljubezni in spoštovanja. Jasno je, da pravega martinovega kosila ni brez hrustljavo zapečene slastne gosi. Ker imamo v teh dneh v izobilju kostanja in jabolk, predstavljamo recept za nadvse okusno nadevano gos, ki jo lahko pripravi prav vsaka gospodinja. Nadevana gos s kostanji in jabolki Sestavine: do 4 kg težka gos, žlica soli, pol žličke popra, 500 g kuhanih kostanjev, 500 g kislih jabolk, žlica masla, med za glazuro. Za posladek: Pečene hruške v vinski omaki z medom Sestavine: 4 velike čvrste hruške, 250 ml belega vina, 4 žlice medu, 50 g na koščke narezanega masla, 1 žlička mletega cimeta. Priprava: hruške temeljito operemo in jih na spodnjem koncu ravno odrežemo. Pečico segrejemo na 170 stopinj Celzija. Hruške postavimo v majhen globok pekač. V pekač prilijemo vino ter dodamo med, koščke masla in mleti cimet. Pekač pokrijemo z alufolijo in za 30 minut potisnemo v ogreto pečico. Po 30 minutah peke pekač vzamemo iz pečice in odstranimo alufolijo. Hruške izdatno prelijemo z vinsko omako, ki se je naredila v pekaču. Pekač še za 30 minut damo v ogreto pečico. Ko se hruške zmehčajo, pekač vzamemo iz pečice. Še tople hruške serviramo na krožnike, prelijemo z vinsko omako in postrežemo. Priprava: gos operemo, osušimo in natremo s soljo in poprom. Jabolka olupimo, narežemo na četrtine in dušimo na maslu. Kuhane kostanje nekoliko pretlačimo, dodamo jabolka, še enkrat grobo pretlačimo in dobro premešamo. Po okusu dodamo nekaj soli in popra, lahko tudi praženo čebulo. Z maso nadevamo gos in odprtino zašijemo ali spnemo z zobotrebci. Gos stehtamo, da lahko določimo čas pečenja. Gos prestavimo v pekač s prsno stranjo navzdol, kožo po vsej površini prebodemo z vilicami in premažemo z maslom. Pečemo v vnaprej ogreti pečici na 180 stopinjah Celzija. Vsakih 30 minut obrnemo. Čas pečenja določimo tako, da vsakih 500 gramov teže predstavlja 20 dodatnih minut. Pol ure pred koncem pečenja kožo premažemo z medom. Ko je gos pečena, jo položimo na pladenj, pokrijemo s folijo in pustimo počivati 20 minut. Domači mlinci Mlinci so preprosta jed, ki je pravzaprav obvezna priloga k pečeni gosi. Nekoč so veljali za samostojno jed, ki so jo zabelili z nekaj masti ali zaseko, prepraženo čebulo ali kislo smetano in na koncu posuli še z vročimi ocvirki. Lepo se ujemajo z vsemi mesnimi jedmi in danes jih strežemo predvsem kot prilogo. Lahko pa jih ponudimo tudi v kombinaciji z zeljem, grahom in bučkami. Sestavine: 500 g moke (pol ostre in pol gladke), 1 jajce, 2 žlici olja ali masti, 1,5 dl mlačne vode, ščepec soli. Priprava: v skledo presejemo moko in jo premešamo. Posolimo. Na sredini naredimo jamico, vanjo ubijemo jajce, dodamo olje in nekaj vode. Gnetemo in medtem postopoma dodajamo vodo. Gnetemo, dokler ne postane testo čvrsto. Nato ga oblikujemo v kepo in pustimo počivati 15 minut. Testo razvaljamo na pomokani površini, za nožev hrbet debelo. Položimo ga na hrbtno stran pekača, ne da bi ga naoljili, in pečemo v vnaprej ogreti peči- ci na 220 stopinjah Celzija 15 minut, da se naredijo zlato rjavi mehurji. Če želite, da bodo mlinci bolj zdravi, jih pripravite s polnozrnato moko. Dušeno zelje s slivami in klinčki Na martinovi mizi ne sme manjkati zelje. Velja za tradicionalno prilogo, ki jo ponudimo ob pečeni gosi ali raci, skupaj z mlinci. Sestavine: 2 žlici olja, 2 rdeči čebuli, 1 kg rdečega zelja, 200 g suhih sliv, 1,5 dl sveže iztisnjenega pomarančnega soka, 0,5 dl rdečega vina, sol in poper po okusu, 4 klinčki, 1 lovorov list. Priprava: zeljno glavo očistimo in drobno narežemo z rezalnikom ali nožem. Čebuli sesekljamo. Na olju prepražimo čebulo, dodamo zelje in pražimo, dokler zelje nekoliko ne upade. Dodamo slive, pomarančni sok in vino. Dobro premešamo, začinimo in pokrijemo ter dušimo slabo uro. Vmes večkrat premešamo in po potrebi dodajamo vodo. Če je zelje premalo kislo, dodamo nekaj vinskega kisa. Ko je zelje zdušeno, odstavimo in postrežemo. Haloze, 25.10.2022 VABLJENI NA NAJBOLJŠE MARTINOVANJE V HALOZAH Haloške občine Majšperk, Cirkulane Podlehnik, Zavrč in Žetale so v letu 2020 pristopile k razvijanju skupne blagovne znamke Haloze. Do sredine leta 2023 pa s smiselnim nadaljevanjem promocijskih aktivnosti turističnih dejavnosti območja Haloze, zaokrožujejo utrjevanje blagovne znamke Visit Haloze. Gre za dva projekta Turistična destinacija Haloze in Promocija turistične destinacije Haloze V sklopu slednjega je definiranih 27 aktivnosti in ena izmed njih je Martinovanje v Halozah. Martinovanje v Halozah bo potekalo v času Martinovega tedna od 4. do 6. novembra in od 11. do 13. novembra. V petek, 4.11.2022 se bo dogodek odvijal od 15. do 21. ure, ostale dni od 11. do 21. ure. K sodelovanju so povabili ponudnike; od kmečkih turizmov, gostiln, kmetij, kleti in pridelovalce lokalnih izdelkov. S tem uresničujejo cilje projekta Promocija turistične destinacije Haloze. V Halozah prav tako nudijo namestitvene kapacitete, kjer lahko obiskovalci tudi prespijo. Rezervacijo lahko opravijo v erecepciji na spletni strani visithaloze.com/e-recepcija/. WWW.VISITHALOZE.COM 4. - 6. IN 11. - 13. NOVEMBER Miran Senčar iz Turističnega društva Ptujska Gora, ki bdi nad letošnjim Martinovanjem pove, da bodo obiskovalci lahko v času dogodka Martinovanje v Halozah na več točkah v Halozah uživali ob pečenih kostanjih, moštu in lokalnih dobrotah. Na Martinovo, 11. novembra in dan kasneje bodo organizirali avtobusni prevoz v štirih različnih terminih, tako da bodo lahko obiskovalci vstopili npr. na Ptuju, se peljali na Ptujsko Goro, se tam zadržali in uživali v haloški kulinariki, čez uro in pol, ko bo mimo pripeljal naslednji avtobus, se bodo lahko premaknili na naslednjo Martinovo točko. Zadnji avtobus bo za obiskovalce na voljo zvečer. Organizator Martinovanja v Halozah je Turistično društvo Ptujska Gora, kjer so veseli, da so k sodelovanju uspeli privabiti vsaj enega ponudnika iz posamezne občine. Skupno se predstavlja deset ponudnikov na desetih različnih lokacijah. Kot poudarja, prednost dajejo ponudbi domačih in lokalnih kulinaričnih dobrot kot so: kostanji, mošt, vino, haloški sendvič, haloška gibanica, ocvirkovka, domači haloški pridelki, gobova juha, kisla juha z bučnimi žličniki, pečenica z zabeljenim zeljem... Na dogodek ali brezplačen avtobus se prijavite na spletni strani www.visithaloze.com, na mail info@visithaloze.com ali na telefon: 041 683 110. MOŠT, KOSTANJI, KULINARIKA, GLASBA, BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ PRIJAVE: 041 683 110, info@visithaloze.com Operacijo sofinancira Evropska Unija in Republika Slovenija v okviru programa CLLD pri LAS Haloze. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 28. 10. 2022 20 stran 20 MARTINOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika Martinova veselica, kakršne še ni bilo! Zakaj ne smete zamuditi Martinove veselice • Ker imamo poseben haloški meni in poseben haloški šank na VIPU, ki je VIP za vse! • Pa veste, kaj pomeni »haloški meni«? Pridite, izvedeli (in okusili) ga boste! • Ker bomo pred uradnim začetkom med 19. in 20. uro gostili nadobuden mladi pop rock band iz lokalnega območja, ki bo izbran izmed vseh prijavljenih na natečaju, za katerega v teh dneh še vedno lahko pošljete posnetke mladi bandi na glasba@radio-tednik.si. • Ker bo na voljo veliko dobre hrane in odlične kapljice – po nižjih cenah kot na drugih veselicah. • Ker bomo v dvorani pripravili pravo pravcato vinsko ulico, kjer bodo ljudje lahko ob nakupu bonov nato ves večer pokušali mlado vino domačih lokalnih pridelovalcev. • Ker bomo imeli najboljše vroče domače kostanje, postrežene v prav posebnem škrniclju. • Ker nas bo zabaval trenutno eden najboljših kvintetov v Sloveniji – hišni ansambel Radia-Tednika Ptuj – Petovia kvintet. • Ker bo naš gost večera legendarni Alfi Nipič, ki bo zapel vse svoje zabavne uspešnice, skupaj s Petovia kvintetom pa bo pripravil tudi celo rundo Avsenikovih legendarnih uspešnic. • Ker bo (ob 20. uri) uradni začetek zelo slavnosten – nazdravila bo nova vinska kraljica, ki bo takrat stara točno en dan. Ob njej pa bodo nastopili še izjemni Ptujski godbeniki. V soboto, 12. novembra, bo v Sava Campus centru potekala največja Martinova veselica brez vstopnine. Za zabavo bo skrbel hišni ansambel Radia Ptuj Petovia kvintet, gost večera pa bo legendarni Alfi Nipič. Ob 20.00 bo uradni začetek dogajanja z godbo na pihala in zdravico nove ptujske vinske kraljice, že uro pred tem pa bo na odru predskupina, ki bo ogrevala zbrane v dvorani. Poskrbljeno bo za prav vse obiskovalce – desna stran dvorane Sava Campus bo namenjena klasičnemu šanku, pri vstopu v dvorano pa bo stal haloški šank pod pokroviteljstvom Ptujske kleti, ki bo ponujala svoj najboljši 'tekoči haloški meni'. Pijačo boste lahko postavili na prave haloške sode, za strežbo pa bomo skrbeli sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika pod vodstvom našega izkušenega gostinca, voditelja Marjana Nahbergerja. Leva stran Sava Campus centra bo postala vinska ulica, kjer bodo svoj letošnji vinski letnik predstavljali lokalni vinarji. Za kulinarično ponudbo bo poskrbela Restavracija Gastro, prav gotovo pa ne boste ostali brez vročih, slastnih in hrustljavih pečenih kostanjev, ki jih bomo pekli ves večer. Pri klasičnem in haloškem šanku bo plačilo potekalo klasič- no, za vinsko ulico in kostanj pa boste pri vhodu v dvorano lahko kupili bone. Martinova veselica pa bo le vrhunec tokratnega največjega martinovanja v Spodnjem Podravju, ki ga skupaj pripravljamo Mestna občina Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in Radio-Tednik Ptuj. Trajalo bo namreč kar dva dni, začelo pa se bo seveda v petek, 11. novembra, ko bo veselo na Mestnem trgu na Ptuju, kjer bo po tradi- ciji ob 11. uri potekal krst mošta, sledilo bo kronanje ptujske vinske kraljice ob spremljavi moškega komornega zbora, popoldne šaljive vinske vinogradniške igre, nato pa se bo na Mestnem trgu začela velika zabava. V soboto, 12. novembra, bo na Mestni tržnici martinovanje za najmlajše – Martinčkovo ringarajanje, proti večeru pa degustacija vina v temi – v rovih pod ptujskim gradom. Bar Divino 11 11. 11.11 11.. – 13 13.11 3.11 111. KUHANO O VINO O0 0,2 0,20L samo o 2,50 0€ BAR DIVINO B Bojan j Š Šoštarič št č s.p. s.p p. P PAN PANONSKA NON N O 1, PTUJ Martinova veselica Vstop Prost 12. november 2022, ob 19.00 Arena Campus Sava Ptuj Štajerski TEDNIK petek z 28. oktobra 2022 petek, 28. 10. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK stran 22 petek z 28. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SOOČENJA S OOČENJA L OKALNE LOKALNE SENČILA NOTRANJA VRATA V OLITVE VOLITVE 02 / 780 04 240 2 022 2022 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 7. 11. 2022 ob 17.30 VŽ IVO N A ŽIVO NA www.reporter.si IZ NO ŠTEV VE ILKE ZORAN JANKOVIĆ Ljubljanski župan priznava: Če ne bi delal nič, se z mano nihče ne bi ukvarjal JANŠEV ANŽE IN KUČANOVA NATAŠA Zakulisje predsedniških volitev VEDRANA RUDAN Katarina Keček sprašuje provokativno hrvaško kolumnistko JANJA VIDMAR Mladinska pisateljica v intervjuju: Spolno dozorevanje je še vedno tabu tema Ž“£œ˜“š“ šŽ‹—Ž“”œဘ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. www.tednik.si 22 COLOR CMYK petek, 28. 10. 2022 Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek, 28. 10. 2022 Štajerski TEDNIK STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les. si. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. stran 23 Oglasi in objave petek z 28. oktobra 2022 Mali oglasi COLOR CMYK 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 NA PTUJU v CMD 19 prodam neopremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 69 m2, v drugem nadstropju, in garažo. Telefon 040 619 228. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. DOM IN STANOVANJE PRODAM prašiče od 30 do 100 kg, možnost dostave. Tel. 031 542 318. IŠČEM stanovanje. V zameno nudim pomoč na domu ali oskrbo starejši osebi. Tel. 031 889 378. PRODAM dve mladi kozi in eno starejšo, staro 1,5 leta. Tel. 031 430 303. ZASEBNI STIKI KUPIM traktor in nekaj priključkov. Tel. 031 443 957. KUPIM ne brejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. DELO 23 www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in tasta Jožefa Hojnika IZ BRATISLAVCEV 52A MOŠKI, star 60 let, iz Pomurja, z obveznostjo, s SŠ izobrazbo, želi spoznati žensko za občasna srečanja, vezano, ločeno, vdovo. Leta niso važna. Javite se samo resne. Tel. 031 449 727. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in prispevke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Žalujoči: žena in hčerki z družinama RAZNO NAJBOLJ TJAŠA HROVAT STEKLASA BRANA slovenska tedenska revija ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. óXành0zh³k¨«0n xzX! EVE BOTO ñnɖƬǸɵǴƺȅɀƺɀƺǼǣɎƏɮnǴɖƫǼǴƏȇȒ PRODAM dve športni kolesi, moško in žensko. Tel. 041 805 377. («hJ« ñzXk³Á«·z  ¨ J«0·R#0« ÁȒǼƏʁǣǴȒǴȒȵȸǣǴƏɎƺǼǴǣƬƺ NEPREMIČNINE PRODAMO - STANOVANJE NA PTUJU, letnik 1986, skupne površine 85,30 m2. Cena: 109.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio IN AZRA ŠIROVNIK  n0#XzX XñJÈ X ³ȒǼɿƺʁƏǼȒɀɎǣǣȇǼƺȵǣɀȵȒȅǣȇǣ ¨0Á«k0«#x« ¨ k (¨ z ³ ³ǣȇǼǴƏʁǴƺȇƏȵȸƏɮǣȵȒɎǣ Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. vsako sredo www.salomongroup.si Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se, ki nate iz neba se zlila je in spokojno svoje si zaprl oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Marijana Kodermana 1952–2022 IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste mu ob poslednjem slovesu izkazali spoštovanje in počastili spomin nanj. Posebna zahvala patru Milanu Kosu in patru Andreju Sotlerju za opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, cvetličarni Anja, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Mateju za odigrano Tišino ter gospe Zdenki Golub za poslovilni govor. Posebna zahvala tudi vsemu zdravstvenemu osebju UKC Maribor in SB Ptuj. Hvala tudi sodelavcem zavarovalnice Generali, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja ter za kakršnokoli pomoč v teh težkih trenutkih. Njegovi najdražji POSLOVIL SE JE JOŽE HOJNIK KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. Zvrhan koš ugank in nagrad! PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh: www.salomongroup.si t,3*Ç"/,&t;"/*.*70#3"/+&t#0 ,"+7&À +&4&/ /07&.#&3 od 7. oktobra 2022 ("5&/"(3"%& ,"+7&À +&4&/ 0,50#&3 še v prodaji 3&7*+";"13"7*.0Ç("/4,*13&1*) Tako kot izguba listov vpliva na izgled in stanje celotnega drevesa, tako celotna skupnost čuti izgubo, ko odide nadvse draga in ljubljen oseba. Bolezen je bila močnejša in iz naše srede je iztrgala našega cenjenega predsednika SDGM, povezovalnega občana, gasilca, dolgoletnega člana UO TD in društva Oltajmer, člana DU Polenšak in OZVV za Slovenijo Ptuj – našega dragega Jožeta Hojnika. Vsako slovo je težko, najtežje pa se je poslavljati od človeka, ki odide popolnoma ob nepravem času, poln načrtov in pričakovanj. Smelo je zrl v prihodnost. Z njegovim odhodom je nastala velika praznina, ki jo bomo zapolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli v njegovi bližini. Bil je velik, plemenit in spoštovanja vreden človek – dober prijatelj, društveni kolega in veliki funkcionar. Pred štirinajstimi leti je bil glavni pobudnik in ustanovitelj SDGM in vse do svojega odhoda tudi predsednik. Bil je član UO Zveze društev general Maister Slovenije. Udeleževal se je vseh lokalnih, regijskih in najvišjih državnih prireditev, skupščin in konferenc. Bil je glavni organizator strokovnih ekskurzij okroglih miz in taborov na temo domoljubja, povezovalni člen med šolo in lokalno skupnostjo, ne nazadnje je bil zaslužen, da je bila osrednja državna proslava ob dnevu generala Maistra leta 2018 prav v Dornavi. Veliko mu je pomenila naravna in kulturna dediščina naših krajev, zato je bil v bogatem, skoraj 60-letnem delovanju TD Polenšak dolgo obdobje član UO, pred 12 leti se je aktivno vključil v ustanavljanje društva Oldtajmer Polenšak in bil vsa leta njihov blagajnik, odkar je zaključil delovno razmerje in odšel v zasluženi pokoj, pa je bil tudi član DU Polenšak. Ker je imel spoštljiv odnos do celotne zgodovine slovenskega naroda, je bil tudi član OZVV za Slovenijo Ptuj. V vojni za Slovenijo je deloval kot območni pripadnik Narodne zaščite. V prejšnji strukturi je bil predsednik občinskega sveta in več mandatov svetnik občine Dornava. Prizadeval si je za napredek in razvoj svojega kraja, krajevne skupnosti in širše. Deloval je v aktivnostih župnije Polenšak, bil član gospodarskega sveta in povezovalni člen med farani in cerkvijo. Vedel je z ljudmi in za ljudi. Vseskozi pa je bil pripaden, požrtvovalen in aktiven gasilski tovariš. Poslanstvo je izpolnil. Vsak od nas bo poskušal zapolniti praznino, ki bo ostala. Res je pustil močne sledi in skozi vse nas bo večno živel naprej. Skozi slovensko pesem, jesenski piš vetra, skozi sončni zahod, skozi vsak pogled njegovih domačih. S ponosom je izpostavljal državne simbole. Tudi lipa je med njimi. In prav tam, pod polensko lipo, ob kipu generala Maistra, ki je prav tako njegova zasluga, v parku pred cerkvijo, je bil resnično srečen. Srečen, ponosen in pokončen domoljub. Pred desetletjem se je na njegovo pobudo rodila tradicionalna polenska prireditev »Petje slovenskih pesmi pod lipo« in prav tam je svoje aktivno poslanstvo predsednika, letos, 25. junija, z odkritjem spominske plošče Maistrovim borcem in z izpeto slovensko pesmijo, zaradi neusmiljene bolezni žal zaključil. ZA NJEGOVO POSLANSTVO IN VELIČINO NJEGOVEGA BIVANJA SMO MU V OBČINI DORNAVA IN DRUŠTVIH NEIZMERNO HVALEŽNI. Lepo je bilo delati z njim! V imenu občine Dornava in vseh naštetih društev Martina Horvat, tajnica SDGM www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 28. 10. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 24 stran 24 petek z 28. oktobra 2022 Ptuj z Meščani vabijo v mestno jedro Podravje z Katere krvne skupine še posebej potrebujejo Spontano za več življenja v mestu Vsaka kapljica krvi šteje Z željo, da bi bilo sobotno dopoldne v starem mestnem jedru še bolj živo, še posebej pa Krvodajalske akcije v Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj tečejo vsak torek in četrtek. Mestni trg, so člani FS Veterani DPD Svoboda Ptuj skupaj s svojo mentorico Cvetko Glatz Tudi s pomočjo vabil rednih krvodajalcev dosegajo količine, potrebne za oskrbo pacientudi oktobra povabili Ptujčane na prireditev Meščani vabijo. tov in pripravo zdravil. Foto: MG Prireditev Meščani vabijo je povezala FS Veterani DPD Svoboda Ptuj, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, lajnarja Jožeta iz Vojnika, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike iz Trnovske vasi in Društvo kmetic MO Ptuj. Povezovala jo je Urška Vučak Markež. Tudi ta sobota pa ni bila nič drugačna kot večina sobot na tem trgu med letom. V mestnem središču so se našli bolj ali manj naključni obiskovalci, nekaj organiziranih skupin turistov, ki so se sprehodili po klasični mestni turi, ki vodi s Slovenskega trga po Murkovi na Mestni trg in občasno tudi do Ptujske kleti. Ptujčanov je bilo znova zelo malo oz. so prišli tisti, ki so se pozanimali o prireditvi oz. so jo spremljali v podobni obliki že septembra. Meščani vabijo je še ena ptujska prireditev, ki je nastala spontano in na kateri se z delom svoje dejavno- sti lahko predstavijo nekatere kulturne skupine, ki ohranjajo nekdanjo tradicijo mesta, stare plese in običaje, obrti, glasbeniki oz. glasbene šole, ljubitelji starodobnikov in društva, ki ohranjajo tradicijo nekdanjega življenja in dela na podeželju, zlasti pa še kulinarike. Skozi njihove programe in aktivnosti je popeljala Urška Vučak Markež. Na oktobrski prireditvi so organizatorji, člani FS Veterani DPD Svoboda Ptuj, z mentorico Cvetko Glatz, gostili FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, violinistke GŠ Karola Pahorja Ptuj: Emo Feguš, Majo Šauperl in Vito Tement, lajnarja Jožeta iz Vojnika, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike iz Trnovske vasi in Društvo kmetic MO Ptuj. Cvetka Glatz je povedala, da s sobotno prireditvijo Meščani vabijo še zdaleč ni konec njihovih letošnjih aktivnosti. Še bodo nastopali in razveseljevali ljudi s plesi in tradicijo 19. stoletja. Obiskali bodo tudi Dom upokojencev Ptuj, nastopili pa bodo tudi na koncertu, ki ga pripravlja FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Nastope na prostem pa so za letos končali. ŰŪ Trenutno na severovzhodnem delu države najbolj potrebujejo A pozitivno, B pozitivno in O negativno skupino krvi. »Samo s krvjo ljudi lahko omogočamo zdravljenje najtežjim bolnikom, poškodovancem in pripravljamo zdravila. Vsekakor je krvodajalstvo izjemno hvalevredno dejanje, ki rešuje življenja,“ pravi Božislava Majcen Vivod, vodja Enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj. Po dveh letih so letos ponovno začeli izvajati krvodajalske akcije tudi za dijake, kar zadnji dve leti ni bilo možno zaradi korona ukrepov in zaprtja šol. Na Ptuju so pri tem uspešni, sodelujejo z vsemi srednjimi šolami. Organizator krvodajalskih akcij za našo regijo je Foto: ČG V Sloveniji je registriranih 62.000 krvodajalcev. območno združenje Rdečega križa, ki vlaga velike napore v to, da so količine krvi zadostne. Število krvodajalcev je konstantno, letno na našem območju beležimo okrog 4.000 odvzemov, kar pomeni okrog 2.000 litrov krvi. V Sloveniji s pomočjo krvodajalskih akcij zberejo skoraj polovico vse krvi. Registriranih je 62.000 krvodajalcev, 34 % žensk, preostanek so moški. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ , nekoga vanjo ti es m o p o g ro rep e da več pod p . Ko se nečesa n zavijejo *** uhovno rast. d za id ic b er h TV je totalni a *** dgovore, jaz p re p e iš p o n ev gi dn življenjski knji re. i n ji a n v a en Ž zagovo *** če. den se keks re re p še e, eč sp se Zarečeni kruh vi *** , ki ima na gla ta a id d n a k li o no izv n, Slovenec ved ko futra cel mandat. le a n o ci ra je Ker da ga lah dovolj masla, se. *** zdece apokalip je a n i it v a st lj splača kah se vse bo ir d ih k js n o k Na Foto: MG Člani FS Veterani DPD Svoboda Ptuj so zaplesali na glasbo violinistk GŠ Karola Pahorja Ptuj: Eme Feguš, Maje Šauperl in Vite Tement, tudi prof. AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje V pričakovanju novega vinskega letnika in martinovih prireditev Oktober nas še naprej razvaja s prijetnimi temperaturami, ki kar kličejo po sprehodih v naravo oz. bližnjo okolico, kjer je mogoče videti in spoznati mnogo zanimivega, česar včasih zaradi naglice niti ne opazimo. Najbolj zaželen plod vsake jeseni v gozdu pa je ob gobah kostanj, ki ga lahko pripravimo na različne načine, najpogosteje ga kuhamo in pečemo. Odlična je tudi kostanjeva juha, četudi zahteva malo več časa za pripravo. Podobno je tudi pri kostanjevih sladicah. A oboje na koncu še kako tekne. Po pečenih kostanjih tudi letos diši na Ptuju, ponuja jih kmetija Črešnik, kot tudi veliko lokalnih dobrot. 27. oktobra se je tudi že uradno začela prodaja štajerskega mladega vina Pubec. Salon štajerskih mladih vin bo letos potekal 4. novembra pod arkadami mariborskega gradu. Sicer pa se Ptuj in okolica v teh dneh že na veliko pripravljata na številne martinove prireditve s ponudbo vin novega letnika, glasbenimi in kulturnimi spremljavami, bogato kulinariko, tudi vinogradniškimi vinskimi igrami, kot delu spoštljive tradicije vinogradništva in vinarstva na Ptujskem. Ptuj je že iz preteklosti znan po dobrih vinih, vinogradniško in vinarsko tradicijo tega okolja so pisale številne znane ptujske družine. Danes uspešno ptujsko vinsko zgodbo piše Ptujska klet z blagovno znamko Pullus, ki se ponaša tudi z najstarejšim vinom, letnikom 1917. Lep jubilej je v teh dneh praznovalo tudi Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki obstaja že 25 let. V zadnjih letih je močno poraslo število turističnih kmetij in tudi število nastanitev na kmetijah, ki predstavljajo že okrog pet odstotkov vseh turističnih nastanitev v Sloveniji. Prvih 16 kmetij je bilo leta 2020 prvič predstavljeno tudi v prestižnem kulinaričnem vodniku Gault&Millau. Turistične kmetije so pomemben ponudnik pristnih dožive- tij v stiku z naravo, lokalno in sezonsko pridelano hrano, ki pomembno prispevajo v celoletno slovensko turistično ponudbo. Kamnik, tudi Maistrovo mesto, je slovensko mesto z največ pivovarnami na prebivalca na svetu, je pridobil znak Slovenske turistične organizacije za butični petzvezdični produkt Pot piva in svobode. Pot piva in svobode je športno-kulinarična sprehajalna pot med pivovarji Kamnika. Kamniška pivovarska tradicija sega že v 19. stoletje. Takrat naj bi po lokalnem mitu v zaledju Kamnika nastalo tudi pivo svobode. Ptuj, tudi mesto trte in vina, bo 11. novembra dobil novo ptujsko vinsko kraljico. Poslovila se bo 8. ptujska vinska kraljica Monika Kovačič, njeno mesto oz. ptujsko vinsko kraljestvo pa bo za en mandat prevzela nova, 9. ptujska vinska kraljica, ki bo nadaljevala promocijo vin s Ptujskega in kulture pitja doma in tudi zunaj meja. O tem, katera po vrsti bo nova ptujska vinska kraljica, smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Za pravilen odgovor bo nagrado prejela Ana Rogina Gorkič iz Ljubljane. Danes sprašujemo, katerega leta je bil odprt vinogradniški muzej Stara preša na Mestnem Vrhu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo do 4. novembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta je bil odprt vinogradniški muzej Stara preša na Mestnem Vrhu? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Foto: Črtomir Goznik Tudi na Ptuju diši po pečenem kostanju, ki ga na Mestni tržnici ponuja družina Črešnik, kot tudi druge dobrote. Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.