NO. 122
Ameriška Domovi ima

6. i CAN IN SPIRIT 'i LANGUAG6 ONLY
’ 11237
Serving Chtogo Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, ittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 23, 1971
Pentagonska študija je nujno enostranska
Vodja študije o zapletu ZDA v Vietnam Leslie H. Gelb je v priloženi spomenici o-pozoril, da j»3 študija enostranska, ker so bili viri za njo omejeni.
WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je preklicalo tajnost spomenice, ki jo je vodja raizskavanja Leslie H. Gelb pritožil študiji Pentagona o zapletu ZDA v Vietnam, ko je to izročil obrambnemu tajniku C. Clif-■fordu 15. junija 1969. V spomenici opozarja Leslie H. Gelb, ki le vodil skupino kakih 35 oseb, ki so pregledovale dokumente v obrambnem tajništvu in pomagale sestavljati študijo, ki naj bi kila nekaka zgodovina ameriškega zapleta v Južni Vietnam, ^a on in njegovi sodelavci niso ihieli dostopa do vseh dokumentov in virov, ki so za tako budijo potrebni.
Na razpolago so imeli vse dokumente v obrambnem tajništvu, nekatere v državnem tajništvu in celo nekatere Osrednje obveščevalne službe (CIA), no-oenih pa iz Bele hiše. Prav tako niso imeli pravice iskati pojasnil k posameznim dokumentom dogodkom pri osebah, ki so kri njih sestavi odločale ali bile v zvezi z njihovim izvajanjem.
Viri so bili tako enostranski, z^to je nujno tudi podoba eno-stranska. Že samo to bi bil zadosten razlog, da se tako študijo zadrži, ker bi njena objava javno sodbo preje zmešala, kot pa kornagla resnici do zmage. V strokovnih zgodovinskih krogih Velja načelo, da ni mogoče stvar-do, nepristranske zgodovine pi-Sati nobenemu sodobniku, ker jnia nujno do preteklih dogod-in dobe, v kateri je živel, nsobni odnos in s tem že nag-Jciiost k pristranosti. Še tako °gnana metoda znanstvenega ela ne more vsega tega čisto °dstraniti. Še očitnejše je, da ni ^ogoče pisati zgodovine brez Uavnih virov, ki so v pogledu ^etnamske vojne bili in so v hiši. Tisti, ki so študijo pi-fdi, bi morali nujno proučiti do-vumente v predsedniških knji-j^C£>h H. Trumana, D. D. Eisen-
STEV. LXXII — -VOL. LXXII
Novi grobovi
Mildred Ermacora
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 66 let stara Mildred Ermacora s Tracy Avenue, hči pok. Matthiasa in pok. Josephine, sestra Josephine Haffner, Marie Stopar, Anne Pagnard, Matta, Williama in pokojnih Henryja, Rose Lus-crik, Alice Walland, Vere in Mathilde. Bila je rojena v Clevelanda in do svoje upokojitve solastnica M & M Food Market. Bila je članica American Legion Auxiliary Lake Shore No. 273, ki bo nocoj ob 7.30 opravila v pogrebnem zavodu za njo skupno molitev. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogreb, zavoda jutri zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Nixon obnovil vezi z Unijo prevoznikov
Frey zahteva razorožitev vseh ‘oboroženih gibanj’
SANTIAGO, Čile. — Posrečeni atentat na bivšega notranjega ministra Zujovica je tako vznemiril vso deželo in preplašil krščanske demokrate, da se je njihov voditelj Frey, ki je bil na potovanju po Evropi, moral naglo vrniti, da pomaga pomiri-d čilsko javnost.
Frey je ob prihodu domov postavil zelo praktično zahtevo: Režim dr. Allendeja naj takoj in brezobzirno razoroži vse levičarske oborožene formacije kot na primer “Revolucionarno levičarsko gibanje”, ki ga vodijo študentje, morda pa še kdo drugi, in ki je tudi odgovorno za umor Zujovica.
Allendejev režim sicer obsoja oborožene akcije raznih levičarskih atentatorjev, toda ne napravi ničesar proti njim. Zato se je po deželi že začela širiti prava anarhija, ki je postala zibelka za stalne upore in umore v mestih in na deželi. Frey je zaključil svoja izvajanja na naslov režima z besedami: Sedanji položaj se mora končati z dejanji in ne z besedami!
Vrata Bele hiše so predsedniku Unije prevoznikov F. Fitzsimmonsu vedno odprta!
WASHINGTON, D.C, — Predsednik R. M. Nixon je pretekli ponedeljek obiskal vodnike Unije prevoznikov na njihovi seji v Miami Beach, kamor so ga ti povabili. Po daljšem razgovoru z novim glavnim predsednikom F. Fitzsimmonsom, ki je bil imenovan na to mesto, ko je dotedanji predsednik James Hoffa odstopil.
James Hoffa je od pomladi 1967 v zvezni ječi zaradi poštne prevare in poskusa vplivanja na poroto. Po sporazumu z vodniki Unije je opravljal predsedniške posle ves čas F. Fitzsimmons, ki pa je vzdrževal stike s Hoffo v ječi. Napovedovali so, da bo
Uradno poljsko poročilo razkriva zmedo v vladi med lanskimi nemiri
VARŠAVA, Polj. — Poljska Komunistična partija je izdala nedavno uradno poročilo o izgredih in nemirih v lanskem decembru. Iz njega je razvidno, da je bila vlada iznenadena in da je od vsega začetka hotela izgrede zatreti s trdo pestjo. Gomul-ka o nemirih ni obvestil niti Centralnega komiteta, ki je prav tedaj zasedal, niti Politbiroja.
Ko so nemiri postali obširnejši in se jih oblastem ni posrečilo zadušiti, je bilo za Gomulko prepozno, moral je iti. Z njim je morala iti tudi vsa njegova klika. Poročilo pravi, da so imeli delavci upravičene pritožbe, da pa partijski in vladni vodniki tega niso priznali in napravili nude napake.
Tekom izgredov je bilo po u-
Hoffa letos znova kandidat za radnem poročilu 45 oseb mrtvih,
glavnega predsednika, pa se je temu na temelju posebnega dogovora odpovedal.
Unija prevoznikov (Teamsters) je bila pred leti izključena iz AFL-CIO zaradi korupcije in drugih nepravilnosti, pa jo to ni prizadelo. Ohranila je svoje članstvo in pridobila še novo, tako da ima zdaj blizu 2 milijona članov. Vse od predsednika F. D. Roosevelta je bila v sporu v demokratskimi vladami, zato se je nagibala bolj na republikansko stran. Na to je Nixon verjetno mislil, ko je obiskal glavni stan Unije, obnovil z njo vezi in pred odhodom z razgovora dejal: Moja vrata so vedno odprta predsedniku Fitzsimmonsu in to je način, ki naj o-stane!
1,165 ranjenih, 19 javnih poslopij uničenih, med njimi partijska glavna stana v Gdansku in Ščečinu. Uničenih je bilo 47 ci-
DOM ODOBRIL PREDLOG ZA DRUŽINSKE PODPORE
1 redstavniški dom je ve'eraj izglasoval predlog predsednika Nixona za uvedbo družinskih podpor, ki naj olajšajo življenje tudi revnih družin, katerih poglavar je zaposlen, pa ne zasluži dovolj. Zakonski predlog obsega tudi nov povišek pokojnin Socialne varnosti in boljše pogoje za moške, ki pojdejo prefc v pokoj.
WASHINGTON, D.C. — Predlog o družinskih podporah, ki ga je stavil predsednik Nixon še lani, je včeraj zopet srečno prestal preskušnjo v Predstavniškem domu. Ta ga je končno o-dobril z 288:138 glasovom. To se je zgodilo šele potem, ko je bil predlog kong. Al Ullmana, demokrata iz Oregona, naj se iz zakonskega predloga o Socialni varnosti briše predlog o reformi socialnega skrbstva, ki vsebuje družinske podpore, odklonjen z 234:187 glasovom. Po izglasovanju predloga je predsednik Nixon dejal, da je to “najvažnejša socialna zakonodaja v zadnjih 35 letih”.
V Predstavniškem domu spre-
Letos upajo, da bo tudi Senat predlog sprejel, vendar računajo, da se to ne bo zgodilo dosti pred koncem zasedanja.
že
tu
— — — — —- ■ — —	* i J	* X V-* a I v. X	—  —» ,—' a
vilnih motornih vozil, več duca- ie^ zakonski predlog ima dva
tov policijskih in vojaških pa u-ničenih ali poškodovanih. Požganih in oplenjenih je bilo 220 trgovin.
Štrajk javnih prevoznih sredstev v Manili ni uspel
MANIL,A Filip. — Vozniki javnih prevoznih sredstev so v ponedeljek oklicali štrajk v protest proti povišanju cen gasolina za 10%. Štrajk ni povzročil nobenih težjih prometnih zastojev, promet je potekal skoraj normalno.
'°\verja, J- N. Kennedyja in se-L. B. Johnsona.
Štrajk v rimskih hotelih
RIM, It. — Zadnji ponedeljek so uslužbenci hotelov že tretjič letos štrajkali in spravili v hudo zadrego tisoče in tisoče tujcev in domačinov, ki polnijo hotele Rima in drugih italijanskih mest.
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi pociinic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker ho celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 5. do 11. julija. Urad bo zaprt od 3. do 11. julija.
dela. Prvi izpopolnjuje sistem Socialne varnosti (Social Security) v pogledu pokojnin za vdove, za moške, ki bi šli v pokoj pred dopolnjenim 65 letom, in povečuje pokojnine s prihodnjim letom (1. julijem 1972) za 5%. pa razteguje tudi plačilo prispevkov od zaslužka $7,800, kot je v veljavi sedaj, na $10.200. Drugi del predloga vsebuje reformo socialnega skrbstva, ki med drugim uvaja družinske podpore v okviru zvezne vlade in iz zveznih sredstev. Družina naj bi imela najmanjši letni dohodek $2,400, prejemala pa bi naj zvezno pomoč vse do letnega dohodka $4,140 za 4 družinske člane.
To naj bi olajšalo življenje tistim družinam, katerih hranitelj je zaposlen, pa ne zasluži dovolj za skromno, zadovoljivo življenje. Vsi odrasli prejemniki podpor, ki so zdravi, so po zakonskem predlogu obvezani sprejeti delo ali pa se javiti za vežbanje v poklicih, kjer je zaslužek na razpolago.
Sličen zakonski predlog je bil sprejet v Predstavniškem domu že lani, pa je umrl v Senatu.
Zadnje vesti
AKRON, O. — Sinoči je tretji dan zapored prišlo do nemirov in izgredov. Policija je sinoči prijela kakih 30 izgrednikov. Slišati je bilo tudi streljanje.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno prizivno sodišče je prepovedalo za nedoločen čas NYT in W. P. objavljanje študije obrambnega tajništva o Vietnamu. Prav tako je sodišče prepovedalo to The Boston Globe, ki je kot tretji list začel te dokumente objavljati.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odobril predlog sen. M. Mansfielda s pozivom, naj ZDA umaknejo vse svoje oborožene sile iz Južnega Vietnama v teku 9 mesecev, če bodo rdeči izpustili ameriške vojne ujetnike v teku prihodnjih 3 mesecev. Predlog izraža mnenje in stališče 57 senatorjev, ni pa izgledov, da bi dobi! večino glasov tudi v Predstavniškem domu. Le v takem slučaju bi bil obvezen zakon.
PEIPING, Kit. — Predsednik vlade Ču En-laj je dejal na večerji z ameriškimi časnikarji, da ureditev odnosov med ZDA in L. R. Kitajsko ni možna, dokler se ZDA ne umaknejo s Tajvana (Formo-ze).
LUXEMBURG. — Danes zjutraj je bil dosežen sporazum o sprejemu Velike Britanije v Skupni trg. Velika Britanija bo postala njegov polnovredni član s 1. januarjem 1973, če bo seveda britanski parlament ta načrt odobril. Trenutno britanska javnost za to ne kaže nobenega navdušenja, preje pomisleke.
Iz Clevelanda in okolice
Polete v Slovenijo—
Potom potniške pisarne Hollander World Travel, 589 E. 185 St., odpotuje pod vodstvom poznanega Tonyja Petkovška danes in v petek na obisk v Slovenijo skupno 380 potnikov. Obe skupini bo spremljal priljubljeni Richie Vadnal orkester, pol članov orkestra v eni, pol v drugi skupini. Rojaki in rojakinje po-tujejo potom KLM letalske oružbe iz Clevelanda naravnost v Slovenijo na letališče Brnik. Organizirani so 5-dnevni izlet po Sloveniji in izleti po sosednih državah. Srečno pot, obilo zabave in zdrav povratek! Srečno pot—
Pod vodstvom znanega slovenskega tenorista Edija Kenika odpotuje jutri, 24. junija ob desetih zvečer v Slovenijo skupine 175 rojakov in rojakinj. To skupinsko potovanje preko morja je organizirala potniška pisarna Evropa Travel pod vodstvom J. Brentarja. Prijaznega Edija spremlja njegova žena Mildred. Pet dni bodo potovali z avtobusi po Jugoslaviji, pet dni pa po Avstriji in Italiji. Edi Kenik bo imel v Škofji Loki v kinodvorani samostojen koncert, katerega bo spremljal Edie Buchnerjev orkester, štirje godbeniki, ki potujejo z isto skupino.
Vsem potnikom in potnicam želimo srečno pot, veliko veselja in oddiha v lepi Sloveniji ter srečno vrnitev!
Šc en obisk iz Št. Jošta— Preteklo soboto je prišla iz Št. Jošta pri Vrhniki na obisk k svojima bratoma Viktorju Tominec, 25919 Highland Rd., in Matevžu Tominec, 701 E. 160 St., sestra Mici Tominec. Tukaj ostane dva meseca. Vsi sorodniki so njenega obiska zelo veseli. Dobrodošla v naši naselbini!
Poslovitev—
Gdč. Terezija Bunderla, ki je bila na večmesečnem obisku pri družini Franka Fujsa, 20730 Miller Avenue, v Euclidu, se danes vrača za stalno v Slovenijo. Njeni znanci in prijatelji ji ob tej priliki žele srečno pot in veselo snidenje v domačem kraju.
Agnew pojde na tuje
Washington,

D.C. — Ni-je naprosil podpredsednika W>hewa, naj ga zastopa pri raz-mednarodnih sestankih in ^°Vesnostih po vsem svetu. Za-. bo obiskal Evropo, Azijo in i. r^ko. Nekaj časa ga bo sprem-
il,
K
a tudi njegova žena. ajprvo bo šel na inavguri-
p -Je predsednika Južne Koreje k* bo v začetku julija, po-^ bo šel okoli južne Azije in jj °2i Afriko, dokler ne pride do iur^alske- Od tam se vrne 28.
domov. Spremstva mu ne ^ Manjkalo. Če bo suša za no-G?6’ bodo 6 njegovi poti poro-1 tudi časopisi.
Vremenski
prerok
pravi:
v0P°ldne sončno, popoldne in lVj*e.Cer verjetnost neviht. Naj-sJa temperatura okoli 80.
Ljubezen do tajnosti ne pozna meje pri marsikomu
CLEVELAND, O. — Znana petagonska študija o vietnamski vojni je spravila v ospredje javnega zanimanja tudi vprašanje tajnosti v naših javnih upravah. To priložnost je zagrešil The Los Angeles Times, ko je skušal ugotoviti, ko vse v naši federalni upravi ima pravico, da ustvarja u-radne tajnosti na papirju. Dognal je čudovite številke.
Najmanj 44 federalnih a-gencij ima pravico, da svoje dokumente proglasijo za tajne, med njimi je tudi federalna postna uprava in znana Tennesee Valley Authority! V federalnem tajništvu za narodno obrambo ima najmanj 600 uradnikov pravico proglasiti vsebino aktov za tajno. Več kot 6,800 uradnikov je u-pravičenih klasificirati dokumente za tajne, 26,000 uslužbencev pa sme proglasiti dokumente za zaupne. Taki dokumenti so lahko “deklasifi-cirajo” šele po 25 letih.
Tako morajo organi federalne uprave ravno sedaj pre-gledavati zaupne in tajne akte iz 1. 1947, ali naj še naprej
ostanejo tajni. Pri tem se velikokrat pokaže, da prizadeti dokumenti niso le prav nič zaupni, ampak da sploh nimajo niti zgodovinske vrednosti.
Iz gornjih podatkov je najprej e jasno, da mora obstojati v federalni upravi neki u-rad, ki daje pravico do ustvarjanja tajnih dokumentov. Ali ima vsak važen federalni organ kar sam pravico, da odrteT ja “tajni značaj” posameznih dokumentov? Ako to drži, potem nastane vprašanje, ali obstojajo v federalni administraciji neka dogovorjena pravila, kdaj naj se tajnost dokumentov proglasi. Ako obstojajo, zakaj niso nikjer objavljena?
Vse to nam prihaja na misel, ko pregledujemo, kaj vse naj smatramo za tajno v znani ipentagonski študiji o vietnamski vojni. V njej je vse polno podatkov, ki jih vsaj politična javnost in pa vietnamski komunisti že davno vedo. Saj je komunistična vlada v Hanoiu že davno ob-j avila celo vrsto razprav, ki samo pričajo, da so bili v Ha-
noiu kar dobro poučeni o nekaterih takih “tajnah”. Prva misel je, da imajo dobro organizirano špijonsko službo. To je res samo v nekaterih slučajih. Navadno komunisti pazljivo študirajo ameriške uradne in neuradne izjave, dalje izjave iz takih virov, ki so blizu federalni administraciji, dalje pa tudi poročila časnikarjev, ki so se osvobodili administrativne f e d e r a 1 ne cenzure in prišli na dan s podatki, ki jih niso smeli omenjati, dokler so bili v federalni službi. Mnogo je napisano tudi v uradnih dokumentih kar med vrsticami, samo brati jih je treba znati. Kdor zna vse kot primerno kombinirati in spraviti v sklad z znanimi federalnimi upi, željami in načrti, pride do sklepov, ki so praviloma že kar blizu resnice in stvarnosti,-a-koravno se ne dajo dokazati do zadnje črke.
Dodati je treba tem izvajanjem še to: tajnost se da predpisati le za pisano in javno govorjeno besedo, ne pa za izjave, ki padejo v zaprtem kro-
gu, ki pa hitro prebežijo v javnost. Nekateri časnikarji so si pridobili naravnost slavo kot dobri tolmači raznih novic, ki na prvi pogled delajo videz pravih čenč, pa se kmalu pokaže, da so resnične.
Vkljub temu je treba uradno vnemo za “tajnosti” preganjati, ker lahko rodi slabe posledice. To, kar je po federalni želji postalo tajno, že najde svojo pot v javnost po tem ali onem kanalu, in dobi pečat morebitne resnice, ker predmet novice ni javno ob-ravnan. Za take novice se navadno ne menimo, potrebno oceno jim dajemo šele takrat, ko je prepozno. Gornja pentagonska študija bo dala žal več kot preveč prilik, da to doženemo, seveda prepozno.
Iz tega se da zaključiti le eno: federacija mora poostriti pogoje za “tajnost” uradnih dokumentov. Četudi to naredi, se bo našlo še zmeraj dosti federalnih birokratov, ki bodo tajnost zlorabljali, da dvignejo svoj osebni ugled in vpliv.
Mladoletni nimajo pravice do porote
WASHINGTON, D.C. — Zvez-'no vrhovno sodišče je odločilo s 6:3, da mladoletniki nimajo u-stavne pravice do porotne sodbe. V kolikor se posamezne države za tako razpravo in sodbo odločijo, je to njihova pravica, ni pa to njihova obveznost.
Odločbo sodišča je sestavil sodnik Harry A. Blackmum v dveh slučajih, enega iz Pennsyl-vanie in enega iz Severne Karoline. Z njo je končan pravni spor, ki se je vlekel četrt stoletja in v okviru katerega so postale porotne razprave in sodbe tudi pri mladoletnikih vedno če-šče.
Sodnik H. A. Blackmum pravi v svoji odločitvi, da porote niso potrebne za ugotovitev dejstev. Uvedba porot bi le povečala uradni postopek in vso razpravo, med tem ko je cilj razprave in sodbe mladostnikov, da ostaneta čim bolj neuradna in zaupna.
Vsaj 34 držav in District of Columbia zavrača porotne razprave proti mladoletnim, med tem ko 10 držav porotne razprave te vrste dovoljuje.
Rokoborba—
Jutri, v četrtek zvečer ob osmih bosta kazala svoje rokoborske sposobnosti v Areni na 3717 Euclid Avenue Bobo Brazil in Waldo von Erich. Brazil je prvak za ZDA, Von Erich za vso Sev. Ameriko.
Rdeči še vedno ogrožajo Phnom Penh
PHNOM PENH, Kamb. — Močne vladne enote se že nekaj dni trudijo, da bi pregnale kakih 2,000 rdečih z močvirnega predela severozahodno od glavnega mesta. Po nekaj dneh bojev niso dosegle kakega večjega uspeha. Napredovale so komaj pičle pol milje, ko so rdeči začeli streljati na nje z minami in raketami.
Rdeči se že od začetka junija drže v tem predelu v bližini mesta, od koder tega stalno ogrožajo. Ponovno je prišlo med njimi in vladnimi silami do spopadov, ki so zahtevali na obeh straneh hude žrtve. Kakega večjega uspeha vendar ni dosegla nobena stran. Rdeči niso mogli do glavnega mesta, vladnim silam pa se doslej še tudi ni posrečilo rdeče, gre za severno-vietnamske redne vojaške enote, pregnati.
Arjerbška Domovena
V VI ■ I/ I C- H "V
l k f Ji vn
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
I'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
C& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Ls. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 122 Weds., June 23, 1971
Jugoslovanski klerikalni zmaj na obzorju?
Klerikalni zmaj je bil nekaj rodov posebnost slovenskega javnega življenja. Začel je rogoviliti takrat, ko je Ljubljana dobila znani most s štirimi zmaji, ki so “varovali” Katoliško tiskarno z vsem klerikalizmom tja do Tromo-stovja pred liberalno napadalnostjo v veliko veselje takratne bojevite mlade Ljubljane. Pa se ti klerikalni zmaji niso dali ugnati, so prestali prvo svetovno vojno, prvo jugoslovansko nacionalistično diktaturo, drugo svetovno vojno z italijansko in nemško okupacijo in potem še sedanji komunistični režim. Ves čas so ostali simbol “klerikalnega zmaja” in obenem posebnost slovenske politike, ki se ni dala nikamor prenesti. Tako se je slovenski narod izživljal v znamenju klerikalnega zmaja. Kadar je zmaj kaj pomenil, se Slovencem na splošno ni godilo slabo, kadar je omahoval, jim je predla trda. Seveda je tudi to pravilo poznalo izjeme. Sedaj se zdi, da je ta doba slovenskega klerikalnega zmaja vsaj pretrgana, ako že ne končana.
To nam je povedal uradni “Komunist” od 14. maja, ki je na kratko poročal, kako se je sam glavni partijski odbor v Beogradu pečal z vprašanjem odnosov med partijo in “verniki” in v debato moral naravno vmešati tudi klerikalizem. Poročilo je prekratko in preveč zalito v motnimi besedami, da bi se iz njega dale posneti podrobnosti. Površno sliko debate je vendarle mogoče ugotoviti. Glavni njeni momenti so bili sledeči:
Klerikalni zmaj je že na Hrvaškem, kajti tam imajo komunisti “pred očmi vse večjo politizacijo nekaterih klerikalnih krogov in vpliv, ki ga imajo za mlade ljudi! Komunistično poročilo s tem ni odkrilo nobene Amerike. Vse to ve hrvaška javnost že dolgo. Značilno je le to, da je to stanje moral sedaj priznati celo glavni partijski odbor v Beogradu, gotovo v ne ravno majhno veselje srbskih tovarišev, ki lahko svojim somišljenikom v Zagrebu očitajo, da so že zgubili iz svojih rok “idejno-politično vodstvo”, ki je praviloma srž vsake komunistične politike.
Do tako velikega uspeha je hrvaškemu klerikalnemu zmaju pomagal hrvaški nacionalizem, ki ga hrvaški titovci niso .znali pravi čas spraviti pod svoj politični nadzor. Zato so hrvaški ne-komunisti hitro dobili premoč na vseh področjih razen na političnem in gospodarskem, posebno na prosvetnem, kulturnem, umetniškem in literarnem. S tem so postali vodilni faktor v hrvaški kulturni javnosti. Za vodstvo v politiki in gospodarstvu se hrvaški ne-komunisti še ne pulijo, se jim zdi kar prav, da si na teh čereh komunisti razbijajo glave.
Hrvaški komunisti so vse to prepozno spoznali in skušali ubiti izvenkomunistični hrvaški nacionalizem s še večjim komunističnim. Od tod taka ihta, ki z njo napadajo rdeči beograjski centralizem, da se nad tem že močno škan-dalizirajo tovariši južno od Donave. Glavni partijski odbor se pa noče prehiteti. Išče pota, kako bi klerikalnemu zmaju izpulil vpliv na hrvaško javnost, posebno pa na hrvaško mladino. Zdi se mu, da se je znašel pred zagato, ki ji iz nje še ne ve izhoda. Vedo, da komunizem še ni tako močno gibanje, da bi v svojih vrstah preneslo več svetovnih nazorov, kot jih v svojem krogu z lahkoto prenašajo politične stranke v svobodnih demokracijah. Kadar pridejo v zadrego, se skrijejo pod plašč svobode, ki daje v javnem življenju pravico do ravnopravnosti vsaki politični filozofiji in vsakemu svetovnemu nazoru. Komunisti take politične svobode ne poznajo, zato se upravičeno bojijo, da bi jugoslovanski “verniki” razbili partijo, ako bi postali ravno-pravni tovariši v rdečih partijskih organih, političnih in o-perativnih. Komunizem more poznati le eno svetovnona-zorno idejno vodilno silo, ne na dveh, na primer marksizma in vere občasno. Za komuniste je idejna edinost steber, ki jim jamči obstoj, brez te edinosti bi jih kmalu zmanjkalo.
Tako je na seji glavnega odbora zmagala, recimo, teza slovenskih komunistov, seveda ne na veselje vseh prisotnih komunističnih veljakov, posebno hrvaških, ki so bili prisiljeni zagovarjati politiko svoje hrvaške komunistične partije. S stališčem glavnega odbora jim bo malo pomaga-no. Zahtevali bodo od partije dodatno pomoč v boju proti beograjskemu centralizmu. Tovariši Bakarič, Tripalo itd. se namreč upravičeno sklicujejo, da hrvaški nacionalizem ni nekaj izvirnega, je do določene meje tudi posledica beograjskega centralizma. Razbiti je treba beograjski centralizem. pa bo hrvaški nacionalizem zgubil svoj cilj.
To bi držalo, ako bi hrvaški nacionalizem hotel doseči le ravnopravnost z Beogradom. Pa se ne zadovoljuje s tem, hoče državno neodvisnost, ki se trenutno skriva pod izrazom “suverenost hrvaškega naroda”. Tu bodo zopet skočili srbski komunisti pokonci in našli podporo v vseh komunistih na jugu Jugoslavije.
“Jugoslovanski klerikalizem”, povezan s hrvaškim nacionalizmom, je torej veliko nevarnejša politična igra, kot
je slovenski. Slovenski se sicer veseli uspehov, ki so jih dosegli njegovi somišljeniki na Hrvaškem, toda ne pometa pred lastnim pragom. Tudi njegov nacionalizem plava marsikdaj v oblakih in utegne sprožiti take posledice, kot jih je 1. 1918.
Moramo priznati, da se v Sloveniji že slišijo glasovi proti pretiranemu nacionalizmu, pa ne ravno iz “klerikalnih” vrst, ne tičijo pa za takimi glasovi ne ostanki nekdanjih Jugoslovanov ne poznejših stalinistov. Zato mislimo, da jugoslovanska debata o hrvaškem klerikalnem zmaju ne bo dosti vplivala na razpoloženje v Sloveniji. Debata o-pozarja, kako nevaren lahko postane klerikalni zmaj, ako pride v roke političnim sanjačem ali političnim pustolovcem. Komunisti imajo prav, da se ga bojijo, saj vedo, kako nevarno orožje lahko postane gibanje, ki temelji na nasilju.
LA.
BESEDA IZ NARODA
kovice iz Slovenske šole pri Sv. vidu
V Ljubljani: "Univerza je zasedena!’
“Za proces demokratizacije javnega življenja..
Pred kratkim smo povzeli poročilo tuje tiskovne agencije o
razmeram v Socialistični repub-študentovskimi akcija mi. Na
študentovski zasedbi Filozofske liki 'Sloveniji in proti razmeram
fakultete v Ljubljani. Sedaj je prišlo podrobno poročilo, ki ga tu objavljamo:
Protestno študentovsko gibanje proti obstoječim družbenim
Pravijo, da bi ta inačica bila 120 milijonov dinarjev cenejša, ker bi bila brez prehodov in most čez Dravo bi bil 550 metrov krajši, čeprav bi bila cesta 270 metrov daljša.
CLEVELAND, O.
Števil-
stojimo ravno pred letnim pik-
nim šolam preko Amerike se je pridružila tudi Slovenska šola pri Sv. Vidu in zaključila svoje 21. leto uspešnega, nepretrganega delovanja v Clevelandu. 2e po času obstoja je to lep uspeh. V zgodovini Clevelandskih Slovencev je poznanih veliko Slovenskih šol, ki so pričenjale svoje življenje in usihale iz leta v leto. Ne brez vidnih in lepih u-spehov, a 21 let rednega delovanja, kakor ga lahko pokaže sedanja Slovenska šola pri Sv. Vidu, ni dočakala nobefla.
Naj večji ponos šole so oni, ki šolo uspešno do vrše in se podajo v svet kot zagotovilo, da bodo m koč postali stebri prav iste šole, v kateri so si pridobili znanja — v primeru Slovenske šole v Clevelandu — v kateri so si o-hranili svojo narodno slovensko zavest. S posebnim zaupanjem v njihovo bodočnost je šola letos podelila diplome sledečim študentom, ki so skoraj vsi obiskovali šolo celih deset let:	gdč.
Metki Kmetič, Mariji Nemec, Martini Košnik, Heleni Štran-car, Marjani Petelin, Mileni Dolinar, Cilki Tominc in gg. Martinu Likozarju in Ivanu Jurkoviču. Prav gotovo ji smemo čestitati v imenu vseh Slovencev, raztresenih po svetu in domovini. Dal Bog, da bi bili še mnogim v zgled!
Kakor smo čitali v AD, je šola izgubila svojega ravnatelja č. g. Jožeta Faleža, ki je bil nastavljen za župnika v Sloveniji. Gospod Falež je bil priljubljen med učiteljskim zborom in mladino, posebno je znal vzdrževati ogenj navdušenja za slovensko stvar, kadar ga je šola najbolj potrebovala.
Kadar je stiska naj hujša, pra-vij°> je pomoč najbližja. <
Pri Sv. Vidu je na daljšem o-bisku skladatelj, pesnik, glasbenik, pevovodja in mož vsestranskih talentov č. g. dr. Jerko Gižinčič. On je z navdušenjem takoj prišel poučevati v šoli petje, pomagati pri izvedbi njenih prireditev. Uspehi so že vidni in upamo, da bodo učenci v času njegovega bivanja v Clevelandu deležni še veliko kulturnih zakladov iz njegovih idej.
Slovenska šola ni sestavljena samo iz učencev, marveč predstavlja njen učiteljski 'zbor ono ogrodje, brez katerega bi šole že dolgo več ne bilo. Zato so uspehi posameznih učiteljev prav tako vredni novic. Učitelj osmega razreda g. Janez Smrdelj je koncem maja dosegel na Cleveland Institute of Art svojo prvo diplomo Bachelor Degree in Fine Arts. Mlademu g. Smrdelju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi mu uspelo podaljšati svoje specializacije v tej deželi, saj bi Slovenska šola imela le koristi. G. Smrdelj, po rodu iz Slovenije, je namreč v tej deželi trenutno le na študijah.
Ko gledamo na uspešno preteklo leto nazaj, nas prične skrbeti bodočnost. Pa je to stara pesem: pri tej šoli vsaj že dvajset let. “Umreti nočemo ...”, vendar, da se to ne zgodi, moramo vsi nekaj narediti. Kaj, si lahko odgovori vsak sam, ako mu vest narekuje kako dolžnost
Načrti TAM-a v Mariboru
Tovarna avtomobilov in motorjev (TAM) ima v načrtu, da bo letos izdelala 7,200 vozil. Po-
nikom Slovenske šole, bi rad po- ^e§a hočejo izdelati 1,900 ton
udaril, da je za obstoj šole važna tudi finančna stran. Pri rešitvi tega problema bo pomagal
rezervnih delov in 2,300 ton delov za kooperacijo.
TAM-u se je pridružilo tudi
vsak, kdor bo prišel v nedeljo, podjetje IŽV “Boris Kidrič”, ki
izdeluje železniške vozove.
Nov spomenik Maistru
Na mestu, kjer so nemški o-kupatorji pred 30 leti odstranili kip osvoboditelja Maribora, generala in pesnika Rudolfa Maistra, so v poslopju mariborske občinske skupščine odkrili nov doprsni kip tega borca za slovensko severno mejo.
V Mariboru dražji plin
Mariborska plinarna je lani imela 234,217 dinarjev izgube. Ker se je medtem cena butanu dvignila, je vodstvo plinarne prosilo občino, da ji dovoli zvišati ceno plina od 62 na 75 par za kubični meter, kar bi pomenilo 20-odstotno zvišanje. Kljub povišanju bi bil plin še vedno cenejši kot elektrika.
27. junija, na Slovensko pristavo in tam v prijetni družbi s svojimi prijatelji prebil nedeljo. Prostovoljci jim bodo nudili vse, kar je za prijetno zabavo potrebno, dobiček pa bodo uživali učenci Slovenske šole.
MS
IZ NAŠIH VRŠI
<■*»*<**■
Oregon City, Ore. — Spoštovano uredništvo! Prilagam naročnino za eno leto in en dolar za tiskovni sklad.
Veliko let sem že naročena na Ameriško Domovino in vedno jo rada prebiram. Ona je moj prijatelj, saj me stalno obiskuje, in mi prinaša ljube domače pozdrave. Ne bi mogla biti brez nje, samo oči mi pešajo, ker sem že v letih.
Lepo vse pozdravljam in Vam želim vse najboljše!
Mary Polajnar
m
Toronto, Ont. — Spoštovani! Ko obnavljam naročnino za eno leto, lepo pozdravljam uredni-švo, upravo in vse sodelavce in dopisnike iz raznih krajev.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, samo dostava je počasna in neredna. Pa vem, da to ni Vaša krivda.
Lep pozdrav!
J. Šparovec
na ljubljanski univerzi posebej je javno nastopilo že v ponedeljek, 24! maja tl. V avli fakultete se je ta dan dopoldne zbralo okrog 150 študentov, ki so javno izrazili, da se ne strinjajo s kazenskim postopkom, ki je bil u-veden proti trem njihovim tovarišem.
Izvršni odbor študentovske skupnosti na fakulteti je tudi izdal letak, v katerem je pozval na izredno skupščino ter v njem med drugim pravi:
“Sodne oblasti zavlačujejo obravnavo in čakajo na počitnice.’’ Dalje v letaku pravijo, da sodišče “še do danes” ni odgovorilo na vprašanje o nadaljnjem postopku zoper omenjene študente, hkrati pa oblasti označujejo proces za političen, kar “sovpada z današnjo represijo proti študentom.”
Letak ob koncu pravi, da se študentje “ne smejo pustiti izigrati” in da bodo “morali, če ne bo drugega izhoda, preiti na zasedbo fakultet in začeti z gladovno stavko”.
Ozadje teh sklepov študentovske skupnosti na Filozofski fakulteti (vodje so člani partije, dasi mnogi samo po izkaznici, ne po prepričanju) so bili naslednji dogodki:	,
Murska Sobota gradi vodovod
V Murski Soboti so začeli s polaganjem glavnega voda za mestni vodovod, ki ga bodo speljali že letos iz črpališča v Črnskih mejah do vseh večjih industrijskih podjetij.
S polaganjem cevi za preskrbo gospodinjstev z vodo iz novega vodovoda’ bodo začeli prihodnje leto.
do svojega naroda. Danes, ker Pesnici.
Vesfi iz Slovenije
Prenagla vožnja
Republiško tajništvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bilo leta 1970 na slovenskih cestah 9,912 nesreč. V nesrečah je umrlo 620 ljudi, torej skoraj dva na dan.
Huje je bilo ranjenih 4,261, laže pa 6,912 oseb. Med vzroki nesreč je na prvem mestu prenagla vožnja, na drugem neprevidno prečkanje cest in na tretjem vinjenost voznikov (v 1,197 primerih).
Dražja elektrika
Zaključni računi “Elektrogospodarstva Maribor” za 1. 1970 izkazujejo 12,804,000 dinarjev izgube. Na izgubo je vplival v precejšjni meri uvoz 52 milijonov kwh iz Avstrije lani novembra in decembra zaradi izpadov v domačih elektrarnah.
Delavski svet je zaprosil slovensko vlado, da potrdi zvišanje cene električnemu toku za 30 odstotkov.
Katero smer za cesto
V Mariboru živahno razpravljajo, kje naj bi šla avtomobilska cesta Št. Ilj—Gorica na odseku Pesnica—Hoče. Poleg mestne variante, ki je načrtovana vzporedno z železniško progo skozi Maribor, se je pojavila vzhodna inačica, ki bi se začela v Hočah, prečkala Ptujsko cesto in nato mimo Brezja, Malečnika do železniške postaje v
Čudno premišljevanje
Za Celjsko banko je sklenila tudi Novogoriška banka, da se pripoji kot podružnica k Ljub Ijanski banki. Preden so se odločili za Ljubljano, so se razgo-varjali z Jugobanko in invest! cijsko banko v Beogradu. Uvideli so, da bo za krajevno gospodarstvo najbolje, če se vključijo v Ljubljansko banko.
Motorni vlak “Fiat”
Železniško transportno podjetje Postojna je preizkusilo na progi Jesenice—Sežana diesel motorni vlak tovarne “Fiat” iz Turina. Poskus je pokazal vrsto prednosti te vleke v primerjavi z motornimi vlaki tovarne “Go-ša”.
Zato namerava ŽTP Postojna nabaviti 7 vlečnih lokomotiv za tovorni promet ter 5 parov motornih potniških vlakov za to progo, ki spada med naše najtežavnejše proge, in tako postopoma preiti od parne na diesel-vleko.
“Ta družba je spet razredna
Dne 14. aprila tl. so imeli študentje na Aškerčevi cesti pred Filozofsko fakulteto javno protestno zborovanje. Na tem zborovanju, ki je bilo prenašano z zvočniki, je študent J. M. iz Ljubljane “hujskal”, kakor pravi komunistični okrožni javni tožilec dr. Anton Skobir, zbrane študente z besedami: “Shod prav gotovo še ni končan, ker še ni dosegel svojega namena... Vedeti moramo, da ta družba ni družba, ni enotna družba, da smo vendar mi in drugi. Ta družba je spet razredna družba. Zato vas v svojem imenu s svojimi iniciativami pozivam, da o-■stanete vsi tukaj, škoda, da nismo naredili španskih jezdecev z žičnico, zadaj pa bi morali stati naši ostrostrelci, ki bi streljali policaje naravnost mec oči.”
Študent Filozofske fakultete A. F. je 5. in 6. maja tl. izobesil v avli fakultete dva plakata z naslovom “Policijski teror”, kjer med drugim stoji: “Dogodilo se je v Ljubljani 24. aprila 1971. Študentje — nastopil je čas gverile, uprimo se avtoritarizmu” in “študentje — nastopil ]e čas gverile — strnimo se v boju proti avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu!”
Študent L. M. iz Elektrotehniške fakultete pa je 7. maja tl. v gostinskem lokalu “Mrak” v Ljubljani zabavljal čez diktatorja Tita in družbene razmere ter je med drugim govoril: “To ni socializem, proč z rdečo bur-žoazijo, dol s komunisti. . Rdeče knjižice (partijske legitimacije — op. ur.) bi zažgal sredi Trga revolucije v Ljubljani... Glej komunistične svinje, kaj počenjajo, to ni socializem . .
Komunstični javni tožilec dr. Anton Skobir obtožuje omenjene tri študente, da so “storili
•varnosti” (policije) v zvezi s podlagi teh poročil in razprav je p e d a g oško-znanstveni svet pod predsedstvom prof. dr. inž. Mirjana Grudna kot rektorja u-niverze potegnil s študenti iu med drugim javno pribil, da “soglaša z akcijami študentov” za dosego “utemeljenih in upravičenih zahtev”, med katere šteje “zlasti tiste zahteve, ki merijo na ureditev položaja in vloge univerze v družbi, na ureditev položaja študentov in seveda tudi tiste zahteve, ki so v zvezi s pospešitvijo procesa demokratizacije javnega življenja.”
Pedagoško-znanstveni univerzitetni svet nadalje protestira proti poseganju policije na univerzo brez “predhodnega dogovora z rektorjem oziroma pristojnem dekanom, po potrebi pa tudi s predstavniki študentov” in zahteva, da je treba “kazenski postopek” zoper nekatere študente v skladu z veljavnimi predpisi pospešiti”. Isti svet tudi s protestom ugotavlja, da sredstva javnega obveščevanja včasih enostransko in pomanjkljivo obveščajo javnost o dogodkih in o stanju na univerzi ter o stališčih študentskega gibanja. Spričo tega pedagoško-znanstveni svet univerze poziva odgovorne dejavnike pri sredstvih javnega obveščanja, naj poskrbijo za clbjektivnost in odprtost poročanja tudi o teh vprašanjih”.
Ker na svoje proteste ne študentje ne pedagoško-znanstveni svet ljubljanske univerze niso dobili qd komunističnih oblasti zadovoljivega odgovora, kljub zadevni “interpelaciji” v slovenskem komunističnem parlamentu “posla nca-študenta Toneta Remca”, so študentje nato 26. maja tl. ob 10. uri dopoldne “za nedoločen čas” zasedli poslopje Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti. Izobesili so transparent: ‘Univerza je zasedena!”
Podjetna Ribnica
Pri podjetju “Inles” so izgotovili leseno ogrodje za svoje novo ,	.	, .	.	„
prodajno skladišče v Nišu. Rib- kafmV° de'ian;|e zalitve Predsed' niški “Inles” je v zadnjih letih mka drzave • • • kazniv° dejanje
odprl v raznih krajih Jugoslavije več prodajnih skladišč.
Železniki se razvijajo
Središče Selške doline se kar lepo razvija. K razvoju so veliko pomagala tri podjetja: “Iskra”, “Niko” in “Tehtnica”. Iz zadruge “Niko”, ki je dajala delo 15 ljudem, se je razvila industrija, ki daje kruh 1000 zaposlenim. Izdelki podjetij:	elektromotor-
čki, gospodinjski aparati, tehtnice in pisarniški pribor, so se u-veljavili na domačem , in tujem i tržišču.
sovražne propagande ... ker so ščuvali k nasilni spremembi družbene in državne ureditve ... kaznivo dejanje hujskanja k u-piranju”.
“Soglašamo z akcijami študentov
13 točk in partijska skleroza
Vzrok za zasedbo so študentje izrazili v 13 točkah, od kazenskih postopkov zoper tri študente, preko zahtev za suverenost sodišč in reforme univerze in študija na njej do problemov socialne diferenciacije. Sklenili so, da ne bodo šli na cesto, za mirno zasedbo fakultete pa so dobili privoljenje tako dekana filozofske fakultete, kakor njenega pe-dagoško-znastvenega sveta.
Popoldne istega dne so imeli na fakulteti zborovanje, na katerem je med drugim govoril tudi dekan fakultete prof. dr. Dragotin Cvetko. Ta je podprl stališče znan stveno-pedagoškega sveta fakultete in soglašal s študentskimi akcijami. Tajnik univerzitetnega partijskega komiteja Gojko Stanič je skušal miriti študente, da ne bi svojih vprašanj “reševali fizično. Voditi je treba predvsem intelektualno bitko”, je skušal dialogirati Stanič.
Zasedba Filozofske fakultete je trajala en teden. Študentje so izdajali tudi svoje fakultetno glasilo, ki so mu dali naslov “SP” (Slovenski poročevalec? ' op. ured.), s profesorji, ki so kljub zasedbi prišli na fakulteto, pa so “razpravljali” o “dilemah, ki danes ne pretresajo samo naše univerze, temveč univerze povsod po svetu”, kakor je zapisal neki D. Ž. v ljubljanskem DelO'
Pred fakultetnim poslopjem so se vse dni zasedbe zbiral6 gruče Ljubljančanov in komentirale razvoj. Študentje so uživali simpatije prebivalstva, dasi je padla marsikatera pikra opazka tudi na njihov račun. Odg0' vornost za sedanje brezupu6 družbene in gospodarske razm6' re, ki zadevajo tudi najvišje slovenske učne ustanove, kakor j6
Pedagoško-znanstveni svet u- Ljubljanska univerza, nosi j ° niverze v Ljubljani je nato na j namreč partijski izobraženi slo-svoji 5. redni seji 25. maja tl. ji, ko krojijo vso usodo sloven-
(kljub “prazniku” Titovega 79. skemu narodu. Ta pa nikakor ni
rojstnega dne) poslušal poročilo rožnata, tudi za uporniške stu-dekana filozofske fakultete in dente ne, dokler se ne bodo vsi študentskega akcijskega odbora otresli p a r t i s k e ideologije in o “intervenciji organov javne vodstva.	S. S.
mmmmmjmmmmmttmmmmnmmmmammmmmmmmnimmumtmm
STEFAN ZWEIG:
•' ■ jlS
aJ i 1 i:
Skrivnost, ki žge
V TROJE
Kakor se je uro pozneje izkazalo je bil načrt sijajen in do skrajnih podrobnosti posrečen. Ko je mladi baron, ki se je namenoma nekoliko zakasnil, stopil v jedilnico, je Edgar planil s sedeža, vneto pozdravili s srečnim smehljajem in mu pomignil. Obenem je zgrabil svojo mater za rokav, ji naglo in vznemirjeno prigovarjal ter kazal na barona s kretnjami, ki so vzbujale pozornost. Posvarila ga je v zadregi in vsa rdeča zaradi njegovega preživahnega obnašanja. Vendar pa se ni mogla ubraniti, da ne bi za hip pogledala tja in dečku izpolnila želje, kar je baron takoj izrabil in se spoštljivo priklonil. Poznanstvo je bilo sklenjeno. Morala je odzdraviti, a je od sedaj naprej sklanjala obraz še globlje nad krožnik in se skrbno izogibala, da bi se tekčm večerje še enkrat ozrla tja. Drugače Edkar, ki je neprestino kukal tja, enkrat je poskušal celo, da bi tja čez govoril, nedopustnost, ki mu jo je njegova mati takoj odločno zavrnila. Po večerji mu je velela, naj gre spat: začelo se je poše-petavanje med njim in materjo, in končni rezultat tega je bil, da je na njegove vroče prošnje popustila in mu dovolia iti k drugi mizi in se priporočiti svojemu prijatelu. Baron mu je rekel par prisrčih besed, ki so zopet vžgale plamen v otrokovih očeh, kramljal je z njim par minut. Nenadoma pa je vstal in se s spretnim obratom zasuknil tja k drugi mizi. Čestital je nekoliko zmedeni sosedi k njenemu pametnemu, razvitemu sinu, hvalil je predpoldan, ki ga je bil z njim tako sijajno prebil — Edgar je stal zraven, rdeč od veselja in ponosa —, in se je končno pozanimal za njegovo zdravje, tako natančno in s tolikimi drobnimi vprašanji, da je mati bila prisljena odgovarjati. In tako sta nehote zašla v daljši razgovor, kateremu je deček prisluškoval ves srečen in poln spoštovanja. Baron se je predstavil in zdelo se mu je, da je njegovo zvenče ime napravilo na ničemur nico nekakšen vtis. Vsekakor je bila do njega izredno služna, četudi se ni nič razdajala in se je celo zgodaj poslovila, zaradi dečka, kot je pristavila v opravičilo.
Ta je divje ugovarjal, da ni truden in je pripravljen bedeti Vso noč. Toda že je bila njegova hiati ponudila baronu roko, ki jo je spoštljivo poljubil.
Edgar je to noč slabo spal. V
hjem je bila zmes blaženosti in °tročjega obupa. Kajti danes se jo zgodilo nekaj novega v njegovem življenju. Prvič je posegel v usodo odraslih. Pozabil je, že v polspanju, na svojo last no otroškost in nenadoma se je 2del samemu sebi velik. Do da-hes je imel, samotno vzgojen in cesto bolehen, malo prijateljev. 2a vso njegovo potrebo po nežnosti ni bilo nikogar razen staršev, ki so se zanj malo brigali, tn pa služabnikov. In silo ljubezni merimo vedno napačno, če jo vrednotimo samo po njenem Povodu in ne po napetosti, ki je Pred njo, po onem votlem, tem-hern prostoru razočaranja in sa-biote, ki leži pred vsemi velikimi godogki srca. Pretežko, neizrabljeno čustvo je tukaj čakalo m se vrglo sedaj z razprostrtimi rokami nasproti prvemu, za katerega je mislilo, da to zasluži, kidgar je ležal v temi, srečen in Zmeden, hotel se je smejati a je moral jokati. Kajti ljubil je tegs človeka kakor ni ljubil nik-bsr niti prijatelja niti očeta in matere, niti Boga. Vsa nezrela strast njegovih prejšnjih let se m oklenila slike tega človeka, ^gar imena pred dvema urama Se Poznal ni.
Toda bil je vendar dovolj pameten, da ne bi bil v stiski zaradi nepričakovanosti in svoje-vrstnosti tega novega prijateljstva. Kar ga je tako zelo motilo, je bil občutek lastne nevrednosti, lastne ničevosti. “Ali pa sem ga vreden jaz majhen deček z dvanajstimi leti, ki ima še šolo pred seboj, ki ga zvečar pred vsemi drugimi pošljejo v posteljo?” se je mučil. “Kaj mu morem biti, kaj mu morem nuditi?” Prav ta mučno občutena nezmožnost, da bi kakorkoli mogel pokazati svoje čustvo, ga je delala nesrečnega. Če je sicer vzljubil kakega tovariša, mu je bilo prvo, da je razdelil z njim par majhnih dragocenosti svojega pulta, pisemske znamke in kamenje, otročje imetje otroške dobe. Toda vse te reči, ki so mu bile včeraj še zelo važne in so ga izredno mikale, so se mu zde-danes brez vrednosti, prismojene in zaničevanja vredne. Kajti kako bi mogel nuditi kaj takega temu novemu prijatelju, kateremu se ni upal odgovarjati niti s ‘ti’! Kje je bila pot, možnost, kako izdati svoja čustva? Vedno bolj je občutil muko, da je majhen, da je nekaj polovičnega, nezrelega, otrok z dvanajstimi leti, Še nikoli ni tako divje preklinjal, da je otrok in tako srčno hrepenel, da bi se zbudil tak, kakor je sanjal: velik in močan, mož, odrasel kakor drugi.
V te nemirne misli so se hitro opletale prve pisane sanje iz tega novega sveta moškosti. Edgar je končno zaspal s smehljajem, toda vendar je spomin na jutrišnji dogovor izpodkopal njegov spanec. Že ob sedmi uri je planil pokonci v strahu, da bo prišel prepozno. Urno se je oblekel, stekel pozdravit začudeno mater, ki ga je sicer mogla je z muko spraviti s postelje in je zdirjal navzdol, še preden ga je mogla dalje spraševati. Do devete ure je begal nestrpno naokrog, pozabil je zajtrkovati in je skrbel edino le za to, da bi prijatelja ne pustil predolgo čakati za sprehod.
Ob pol desetih je končno prišel baron brezskrbno in leno pohajkujoč. Že davno je seveda pozabil na dogovor, sedaj pa, ko je deček željno pridirjal k njemu, se je moral smehljati nad toliko strastjo in je bil pripravljen, svojo obljubo izpolniti. Vzel je dečka zopet pod roko in hodil z njim, ki je kar žarel od sreče, sem in tja. Rahlo, toda s poudarkom pa je odklonil, da bi že zdaj pričela skupni sprehod. Zdelo se je, da na nekaj čaka, vsaj njegov pogled je meril na to, ker je nervozno otipaval vrata. Nenadoma pa se je vzravnal. Edgarjeva mama je vstopila in prišla, prijazno odzdravljajoč k obema. Pritrjevalno se je smeh Ijala, ko je zvedela o nameravanem sprehodu, ki ji ga je bil Edgar zamolčal kakor nekaj predragocenega, bila pa je naglo pripravljena, da se jima na povabilo barona pridruži.
Edgar je postal takoj godrnjav in si je grizel ustnice. Kako neumno, da je morala uprav sedaj priti mimo! Ta sprehod je veljal vendar samo njemu in če je svojega prijateja predstavil tudi mami, potem je bila to le Iju-beznjivost z njegove strani, Toda deliti ga zaradi tega ni hotel! Že se je zganilo v njem nekaj kot ljubosumje, ko je opazil prijanost barona do svoje matere.
(Dalje prihodnjič)
......-o
Rojak Rudi Perhinek dopolnil 65 let
CLEVELAND, O. — Danes, 23. junija, praznuje kremeniti narodnjak, poznani oficir kraljevske jugoslovanske vojske, e-den najbližjih pomočnikov generala Draže Mihajloviča, podpolkovnik Rudolf Janez Perhinek 65-letnico svojega plodnega življenja.
Rodil se je v vasi Sv. Križ pri Gorici od očeta Karla in matere Karmen. Že pod rodnim krovom se je Rudi od svojih staršev navzel ljubezni do svojega naroda. Na sokolskem zletu v Sv. Križu leta 1909 je že nastopil kot naraščajnik v sokolskem kroju. Leta 1961 se je morala družina preseliti zaradi bližine fronte v Novo mesto na Dolenjskem. V gimnaziji je Rudi postal še bolj vdan sokolski ideji in je od takrat globoko prepričan o velikem poslanstvu sokolskega pokreta. Bil je tu pod neposrednim vplivom našega svetovnega olimpijskega prvaka Leona Štukla in pod strogim nadzorstvom starega mladinskega vzgojitelja Papeža. Med ostalimi profesorji narodnjaki, ki so ga vzgajali, so bili tudi Ferdo Seidl, Kelemina, Lovše in drugi.
Mlademu fantu, ki je ljubil lepoto svoje domovine, kateri je že božja Previdnost ukazala, da v njej Slovenci, Hrvati in Srbi žive v najtesnejši povezanosti, na zunaj kot en političen narod, edin in složen, da se tako ubranijo vseh neprijateljev, ki komaj čakajo, da ga posamič uničijo in potem med seboj razdelijo njih lepo domačijo, se po končani gimnaziji ni bilo težko odločiti za vstop v vojno akademijo kraljevine Jugoslavije.
Gere v Trdinov vrh.
Leta 1928 je Rudi kot podporočnik nastopil službo pri kraljevi gardi. Kraj Aleksander ga
poveljstvom 3. armije z generalom Milanom Nedičem na čelu. 17. aprila je zvedel od koman-
danta baze Hrvata Ivana Broza, ročju Črne gore. Radi odbijanja
na “Zlatici” blizu Podgorice pet vnukinj, Gordana, Maja, A-pravega človeka za komandanta Teksanda, Katarina, Viktorija, Jugoslovanske vojske na pod- zaokrožajo najožji krog Rudije-
za delegata vojne akademije na ^ gr&d s položaja načelnika štaba proslavo rojstnega dne kraljice komande za utrdbe, katere ko-Marije v dvoru 9. januarja.
Kot vojni kadet je bil odrejen
“Kako si, Rudolf, iz še neosvo-bojene Jugoslavije?”
Istega leta je Rudi prisostvoval v vojni delegaciji na Vse-sokolskem zletu v Pragi. Odred jugoslovanske vojske je bil pod komando Slovencev, starih Sokolov, sedaj pokojnega Mirka Burje, tedaj majorja in poročnika Ermina Rataja. Ko je služil v kraljevi gardi, je imel Rudi priliko, da iz bližine gleda na dogodke v Beogradu in v dvorski bližini. Večkrat je bil v spremstvu članov kraljevske družine, ko so potovali po naši domovini.
Ko je leta 1936 vodil svojo četo pri procesiji sv. Rešnjega Telesa po beograjskih ulicah, mu je prijatelj zaklical iz publike: premeščen si v Uroševac na Kosovem polju. Tega dne je bilo premeščenih 36 komandirjev iz beograjskega garnizona po raznih mejah Jugoslavije in “rovtarskih” garnizonih, ker jih predsed. vlade ni smatral za svoje v slučaju izbruha revolucije v prestolnici, ki se je dal slutiti zaradi zadržanja Stojadinoviča in njegove mednarodne politike, opuščanja prijateljstva do Francije in Anglije in Male antante.
V Uroševcu je bil le osem mesecev, vendar mu je uspelo zapustiti tu lep spomin na kratko bivanje na Kosovem. Dokončal je stavbo oficirskega doma, ki sta jo začela zidati Slovenca podpolkovnik Unger in Franjo Finžgar. Od tu je odšel na višjo šolo Vojne akademije leta 1937. Izpit je napravil kot prvi v rangu. Na višji šoli so mu bili profesorji med drugimi tudi Mirko Burja, Franc Tomše in Draža Mihajlovič, ki je prišel v Beo-
je takoj prepoznal in ga vprašal: podpolkovnika, ki je manevriral
s hrano tako, da je komski odred ostal brez hrane 11 dni, za podpisano premirje.
22. aprila 1941 je “čika Rade” začel organizirati, ker kapitulacije ni priznal, Jugoslovansko vojsko v domovini in napisal študijo “Osnova za organizacijo Jugoslovanske vojske v domovini”. Že 16. in 17. julija pokaže uspeh svojih organizacijskih in poveljniških sposobnosti, ko je prisilil italijanskega generala, poveljnika divizije Messina, da se preda in podpiše premirje na Rudijevi pisalni mizi v hiši Dušana Popoviča. Hišo so pozneje zažgale trupe divizije Venezia.
21. oktobra 1941 je bil na Ravni gori pri polkovniku Draži Mi-hajloviču, da mu poda poročilo o stanju v Črni gori in poveže vojne enote v bolj enotno komando. 9. novembra 1941 je bil imenovan za delegata Vrhovne komande na terenu Črne gora, Sandžaka in Metohije. V vasi Osionica pod planino Golij a 24. decembra 1941 z dekretom postavlja kapetana I. klase Pavla Gjurišica za komandanta Lim-skih odredov jugoslovanske vojske.
Leta 1942 pride tajno v Beograd, da nabavi material za komunikacije. Sestal se je tudi s predsednikom vlade “srpskog spasa” arm. gen. Milanom Nedičem. Razgovori so bili takšne narave, da je general zahteval, da se drugi dan ponovno sestaneta.
Leta 1942 je kot delegat in polni nosilec načelnika štaba jugoslovanske vojske gen. Mihajloviča spremljal operacije “čiščenja” oblasti med reko Li-mom in reko Drino od komunističnih oddelkov. Po končanih operacijah na Drini je bil pokli-
Kralj Aleksander, ki se je z vsemi prisotnimi rokoval, pride tudi do mladega kaplarja Rudija, mu poda roko in ga še vpraša, Po vprašanju, kaKo mu je ime, od kod je doma. Odgovor: “Vaše Veličanstvo, iz še neosvobojene Jugoslavije.” Kralj pogleda, kdo je v bližini, še enkrat stisne roko kadetu Rudiju in brž začne razgovor z vojvodom Petrom Bojovičem. Na Rudijevo zahtevo je pisatelj vojne geografije, sedaj pokojni general Steven Živanovič spremenil ime najvišjega vrha na Gorjancih iz
mandant je bil Lav (med oku- can v štab Vrhovne komande. V pačijo Leon) Rupnik. V to dobo vrhovni komandi so bili tudi spada še interesantna izjava, ki I Slovenci, kapetan Pevec, ki je jo je dal graduirancem oficirjem bil načelnik za komunikacije, šef general Milan Nedič, ko se je za cifre dr. Boris Šušteršič, spe-vrnil z obiska nemške vojske j cialne dolžnosti Prekoršek in pa leta 1939. Poročilo knezu Pavlu m a j or Ivo Pregelj, katerega so in Generalštabu je končal z be-'Nemci, potem, ko jih je tri dni sedami: “Težko narodu, na kate-jvraraj) da je 0n Draža Mihajlo rega se bo zrušila ta strašila voj- .vič, ustrelili. S tem je rešil živ-na mašina.”	iljenje Draži in njegovemu odre-
27. marca 1941 ga najdemo vjdu. V vrhovni komandi je bil ta-službi v Beranah v Črni gori. krat postavljen za delegata pri Bil je načelnik štaba komskega 15. korpusu in za delegata V. ko-odreda pod poveljstvom genera-1 mande za Albanijo. Kljub vsej la Ljubomira Novakoviča, odred|njegovi organizacijski sposobno-sam pa je bil pod neposrednim sti čika Radi ni uspelo postaviti
*	- ....inrirr ‘	^ "r 1
Globoka jezera
Velika jezera v Severni Ameriki so tektonskega izvora ter so zato tudi sorazmerno globoka, najgloblje je Gornje jezero, ki je tudi največje po površini. Pretoki iz jezera v jezero so plitvi.
RESTAVRACIJA NA KOLESIH — Angleži imajo včasih bistre, izvirne misli in zamisli. Tako so spremenili nadstropni avtobus v restavracijo, iz katere si je mogoče ogledat’ med jedjo vse zanimivosti Londona. Na spodnji sliki vidimo notranjost gornjega dela avtobusa z restavracijo, kjer lahko dobi prostor 24 oseb, med tem ko je pritličje urejeno za kuhinjo. Zgornja slika kaže avtobus na mostu preko Temze.
dollžnosti starejših po činu je bil končno za komandanta postavljen kapetan Pavle Djurišič. Tu leži razlog za poznejše strašne odnose med komandanti.
Rudi je bil v štabu, ko so se začele operacije na Neretvi. Tu ga je Britanec Bailley vprašal za mišljenje, ali bo Jugoslovanska vojska pod komando Draže tolkla sile pod komando Tita. Odgovor je bil sicer pozitiven, vendar izid bitke ni bil tak, kot so Angleži pričakovali. Tito je sicer prvo bitko izgubil, vendar se je hitro znašel v zmedi. Med tem so Angleži v Teheranu igrali na napačno karto.
Meseca maja 1943 so Nemci začeli pritiskati od Čakora, Sje-nice, doline Lima proti Plev-Ijam. Mihajlovič se je umaknil proti severu, kjer so ga čakali odredi polkovnika Keseroviča, Rudi pa je ostal na terenu okoli Beran, da kamuflira Dražin u-mik. 13. maja piše pismo Djuri-šiču, naj ne čaka Nemcev v Ko-ešinu. Na žalost ga ta ni poslušal in Nemci so nato 14. maja razorožili Djurišiča in tisoče odličnih borcev odpeljali v ujetništvo. Vendar čika Rade ni izgubil poguma. Borbe so se nadaljevale in končno je, ko je bil teren od Lima do Drine očiščen komunistov, nastanil štab v Novi Varoši. Od tu je organiziral odhod delegatov Sandžaka iz Črne gore v vas Ba, kjer se je sestal baški kongres, ki je izdal poznano Baško resolucijo.
V tem času je Rudi izvedel od Vrhovne komande, da ga komanda Slovenije išče že tretjič za štab Slovenije, da pa ni bil o tem nikoli obveščen, ker je bil na terenu prepotreben. Draža mu je tedaj dovolil oditi, vendar je radi prošnje ostalih komandantov ostal.
Še ko so bile borbe proti komunistom v teku, se je Pavle Djurišič vrnil iz ujetništva. Sedaj v činu podpolkovnika, ki mu ga je dal gen. Mušicki, komandant “Sprskih dobroveljskih odredov”. Ko je britanska misija z Baillejem na čelu dobila nalogo oditi iz štabov jugoslovanske vojske (odlok teheranske konference), je na konferenci v Pri-boju uspelo zbranim komandan torn, med njimi Rudiju, poslati z njimi Lukačeviča, da on poroča o stanju v Londonu. Tu je bil prisoten potem pri poroki kralja Petra H.
28. februarja 1944 je Rudi telegramom postavljen za načelnika štaba Severnih pokrajin kjer je bil komannant div. gen. Djukič. Ker se muslimani na teritoriju okoli Sijenice niso obnašali človeško do srbskega živ Ija, je čika Rade odšel na prošnjo vseh 2. marca v Sijenico, da se tam sestane s prvaki muslimanov, posebno še s Hasanom Zvizdico. 3. marca 1944 enote nemške diivizije Brandenburg obkolijo mesto in tako pade Rudi z dekretom v žepu, da je načelnik štaba severnih pokrajin Nemcem v roke. Iz zaporov Ge-stapa v Beogradu je odšel Rudi 1. maja 1944 v vojno ujetništvo, ker' je Wehrmacht imela dokaze, da je Rudi res ves čas vojne nosil uniformo jugoslovanske vojske z vsemi znaki reg. jug. vojske in čin majorja. Med voj no je bil Rudi trikrat predlagan in dvakrat odlikovan s Kara-djorjevo zvezdo in bil postavljen prvikrat v čin majorja in je šele po osvoboditvi zvedel za napredovanje v podpolkovnika.
Po končani drugi svetovni vojni se Rudi kot veren oficir svoji prisegi ni vrnil v domovino. O-stal je v emigraciji in končno prispel v Cleveland. Po dolgem času mu je uspelo dobiti k sebi ženo go. Vido in mlajšo hčerko Gordano. Starejša hčerka se je že preje poročila s poznanim jugoslovanskim nogometašem g. Zebcem. Po končanih študijah se je poročila še mlajša hčerka Gordana z Milošem Ukmarjem, sinom poznanega slovenskega zdravnika v Clevelandu. Sedaj
ve družine.
V Clevelandu je Rudi poleg rednega dela takoj prijel za delo med jugoslovansko emigracijo. Pomagal je pri Združenju vojnih ujetnikov kraljevine Jugoslavije, pri Združenju borcev iraljeve jug. vojske Draža Mihajloviča, pri Srbski bratski pomoči. Zadnja leta posveča vse svoje moči po komunistih razpuščeni, nekdaj najbolj ponosni organizaciji Sokol. Brat Rudi je zaposlen kot Senior Assistant Civil Engineer pri City of Cleveland, kjer vestno opravlja svoje delo. Moram tudi omeniti, da nikoli ne odreče pomoči svojim jugoslovanskim rojakom, če ti slučajno znajdejo v neugodnem položaju.
Prijatelji, posebno Sokoli s svojim starešinom dr. Valentinom Benedikom bratu Rudiju čestitajo k 65-letnici in mu žele, da bi bil še dolga leta njim in svojemu narodu v ponos.
Na mnoga leta! Zdravo!
Stane Zakrajšek
^rva žrtev pakistanske državyjanske vojne: sole
ISLAMABAD, Pak. — V mirnih časih ni bila pakistanska javna uprava sovražna splošni ljudski izobrazbi, ni pa tudi žrtvovala preveč denarja zanjo. Doživela je pa izobrazba tudi svoja presen ečenja. Tako je menda sedaj v Pakistanu skoraj 200,00 absolventov visokih šol, ki ne morejo najti zaposlitve. Da so mnogi med njimi zašli na leva pota, ni težko razumeti. Prav delajo največ preglavic varnostnim organom.
Zato so sedanje oblasti v Pakistanu prosveti bolj sovražne kot naklonjeni.
To bo imelo hude posledice posebno za splošno izobrazbo. Mnogo ljudskih šol ne bo več odprtih, ker manjka denarja. O-mejen bo tudi pouk na srednjih, strokovnih in visokih šolah. Kar je bilo tujih misij v Pakistani!} ki so pospeševale prosveto, so vse odšle (Jomov in nihče ne ve, kdaj so bodo vrnile, ako se sploh bodo. Žalostno stanje v pakistanski prosveti je najboljši dokaz, v kakšno tragedijo je dežela zagazila. Pri tem se pakistanska uprava še prepira z vsem svetom glede bengalskih beguncev in jih noče privabiti domov, ker jih smatra za možne sovražnike.
Pompidou hoče okrepiti oborožene sile Francije
TOULON, Fr. — Ob koncu naj večjih vojaških vaj oboroženih sil Francije po drugi svetovni vojni je predsednik republike G. Pompidou pred pomorsko revijo tu, ko so letele nad njim enote letalstva, dejal, da bodo francoske oborožene sile okrepljene, ker to zahteva mesto Francije v svetu.
Na tiskovni konferenci je posebej poudaril važnost, ki jo Francija daje , Sredozemskemu morju. To je v francoski zgodovini zadnjih dveh stoletij igralo posebno važno vlogo, saj je Francija ustvarila na njegovem južnem bregu obsežni imperij.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, 2 kuhinji, 4 sobe spodaj, 4 gori. Vse prenovljeno. Med E. 185 in Euclid. Samo resni kupci, kličite lastnika 531-2489 po 5. uri.
(122)
V najem
5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345.
(125)
WILLOUGHBY
Modern 2-3 bedroom, $155 - $165 a month.
Call 946-9699
adults.

ALEXANDRE DUMASt
Grof Monte Cristo
“Če vzameva stvar logično, imate prav, Valentina, toda recite, kar hočete, vendar me ne spravi nič od tega instinktivnega občutka. Mislim, da bodo ta mož pri vsem, kar se mi more zgoditi v bodočnosti še dobrega, igral važno ulogo, kajti zdi se mi, da pozna njegov bistri pogled mojo usodo in jo vodi njegova roka."
“Torej je prerokovalec?” pravi Valentina smehljaje.
“Na mojo čast,” odvrne Maksimilijan, “večkrat čutim skušnjavo, da bi to verjel; toda on je dober prerokovalec.”
“O,” pravi Valentina žalostno, “seznanite me s tem možem, Maksimilijan, da mi pove, če me odškoduje ljubezen za vse, kar sem trpela in imam še trpeti.” “Uboga prijateljica! A saj ga poznate!”
“Jaz?”
“Da.”
“To je isti, ki je rešil življenje vaši mačehi in vašemu malemu bratu.”
“Grof Monte-Cristo?”
“Da.”
“O,” vsklikne Valentina, “ta ne more biti nikdar moj prijatelj, ker je prevelik prijatelj moje mačehe.”
“O, če bi vedeli, Maksimilijan! Saj ni več Edvard oni, ki je gospodar v hiši, ampak grof; gospa Villefort ga išče in ga časti kot človeka, v katerem je poosebljena vsa človeška znanost; občuduje, čujte, občuduje ga moj oče, ki trdi, da ni slišal nikdar, da bi bil izrekal kdo z večjo zgovornostjo tako vzvišene ideje; obožuje ga Edvard, ki mu kljub svojemu strahu pred njegovimi velikimi, črnimi očmi hiti naproti, če ga vidi prihajati, se obesi nanj ter mu odpre roko, v kateri najde vselej kako krasno igračo: grof Monte-Cristo tukaj in pri mojem očetu ali pri moji materi, on je tukaj doma in on ima tukaj ukazovati.”
“Torej prav, ljuba Valentina! Če je tako, kakor pravite, ste morali že občutiti, kako vpliva njegova prisotnost, ali pa bodete čutili zelo kmalu. In v Italiji se snide z Albertom Morcer-fom ... in reši ga oblasti bandi-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
DENTAL TECHNICIAN
Top chrome-partial to head my Vitallium dept. Must know all phases. Also top maxers and finishers to gold dept. Excellent benefits. Write: P. O. 771, Ottawa, 111. Phone eves. 815-434-3680. Days 815-434-0655
(122)
REAL ESTATE FOR SALE
OPEN HSE. SAT. & SUN. 2-7 PM By Pvt. Owner
Streamwood — 3 bdrm. 1% bath raised ranch. Crptg., cust. made draperies thruout, full bsmt., 2!£c. gar. Low $30’s.	289-1017
_______________________ (122)
HIGHLAND PARK — Sherwood Forest Area, 3 bdrms., IVfe bath bi-level. Drapes, crptg., gas & elec, range inch Fam. rm., util. rm. Low $30’s. Call owner for appt.
831-5149
(122)
PALOS HEIGHTS — Ishnala. 4 bdrm., 2 Ms ba. Col., fam. rm., cent, air, frplc. Moving out of state. Priced to sell. Call owner 448-3413
(122)
OPEN HOUSE SUN. 1-5 601 S. Wenonah — Oak Park.
3 bdrms, 2 bath home, w-lge. kitchen, full bsmt., garage. Cor. lot. Low $30’s. Call Owner. 386-4181
(122)
tov; v Parisu zagleda gospo Danglarsovo in ji pokloni kraljevsko darilo; vaša mačeha in vaš brat se peljeta mimo njegovih vrat, in njegov Nubijec jima reši življenje. Temu možu se vidi, da ima moč, vplivati na dogodke, stvari in ljudi. Nikdar še nisem videl, da bi se družil tako priprost okus s toliko razsipnostjo. Kadar me pogleda, je njegov smehljaj tako sladek, da pozabim, kako gor j up se zdi drugim. O, povejte mi, Valentina, ali se je vam nas-mehljal tako? Če je to storil, bodete srečni.”
“Meni!” pravi mlada deklica. “O moj Bog, Maksimilijan, mene niti ne pogleda, oziroma se obrne proč, če grem mimo njega. Pojdite, pojdite, on ni velikodušen ali pa nima, kakor trdite, onega bistrega pogleda, ki čita v dnu srca; če bi imel namreč ta pogled, bi bil videl, da sem nesrečna, in če bi bil velikodušen in bi bil videl, da sem nesrečna in zapuščena v tej hiši, bi me s svojim vplivom, ki ga ima v tej hiši, čuval in bi, ker igra po našem mnenju ulogo solnca, ogrel z jednim svojih žarkov moje srce. Vi menite, da vas ljubi, Maksimilijan? Ej, moj Bog, od kod veste to? Napram častniku, ki meri pet čevljev in osem palcev, ki ima dolge brke in veliko sabljo, kaže vsakdo prijazen obraz, a vsakdo tudi misli, da jokajočo, zapuščeno mlado deklico lahko vtopi v žlici vode.”
“O, Valentina, vi se motite, to vam prisegam.”
“Če bi bilo tako, Maksimilijan, bi bil on, ki se hoče, kakor se zdi, v naši hiši vgnezditi, z menoj drugačen in počastil bi me bil, čeprav samo enkrat, z onim smehljajem, katerega proslavljate vi; toda ne; vide, da sem nesrečna in se nihče ne briga za me, čuti, da mu ne morem biti na nikak način koristna, in se dela, kakor da me ne vidi. Kdo ve, če me ne bode po svojih močeh preganjal, da ugodi gospej Villefortovi ali njenemu sinu? Odkrito rečeno, Maksimilijan, jaz nisem bitje, ki zasluži, da se ga prezira tako brez vzroka: to ste mi rekli vi. Ah, oprostite,” pravi deklica, opazivši vtis, katerega so napravile njene besede na Maksimilijana, jaz sem slaba in vam pravim o onem možu stvari, o katerih niti sama nisem vedela, da se nahajajo v mojem srcu. Glejte, ne tajim, da vpliv, o katerem govorite, eksistira in da ima ta vpliv celo na me, toda če ga ima, ga ima, kakor vidite, na pogubonosen način.”
“Prav, Valentina,” pravi Mor-rel z vzdihom, “ne govoriva več o tem! Ničesar mu ne povem.” “Ah, prijatelj,” pravi Valentina, “vidim, da vas žalim. O, če bi mogla stisniti vašo roko in vas prositi odpuščanja! Toda končno vendar ne želim nič boljšega nego to, da bi morala priznati, da sem podlegla. Povejte mi torej, kaj je storil ta grof Monte Cristo za vas.”
“Priznati vam moram, da me spravljate v zadrego, Valentina, in to z vprašanjem, kaj je storil grof za me. Ničesar vidnega, to pač vem; tudi je, kakor sem vam že rekel, vse, kar me vleče k njemu, le instinktivno in nima nobega vzroka, izvirajočega iz razuma. Ali je solnce kaj storilo za me? No; greje me, in pri njegovi luči vidim vas, to je vse. Ali je ta ali oni prijetni vonj kaj storil za me? Ne; ugaja mi in zadovoljuje jednega mojih čutov; drugega vzroka za to, da ljubim ta vonj, ne morem na-
vesti. Moje prijateljstvo do njega je skrivnostno kakor njegovo do mene. Skriven glas mi pravi, da je to nepričakovano prijateljstvo več nego slučaj. V njegovih najpriprostejših dejanjih in v njegovih najtajnejših mislih nahajam soglasje s svojimi dejanji in mislimi.
“Smejali se mi bodete, Valentina, toda odkar poznam tega moža, imam absurdno idejo, da pride vse, kar doživim dobrega, od njega. Porečete, da sem živel trideset let, ne da bi rabil tega pokrovitelja, ali ni res? A vendar poslušajte na primer to: za soboto me je povabil k obedu; to pri prijateljstvu, ki vlada med nama, ni nič posebnega, ali ni res? A kaj sem izvedel pozneje? K obedu so povabljeni tudi vaši stariši. Spoznam jih, seznanim se z njimi, in kdo ve, kaj iz tega lahko nastane? Vse to je navidezno le priprost slučaj; toda jaz vidim v tem nekaj, kar vzbuja moje strmenje; iz tega črpam zaupanje, kateremu se čudim sam. Mislim, da me hoče grof, ta posebni mož, ki izve vse, seznaniti z gospodom in gospo Villefort, in večkrat, to vam prisegam, sem že poskušal čitati v njegovih očeh, če ve za mojo ljubezen.”
“Moj ljubi prijatelj,” pravi Valentina, “smatrala bi vas za vizijonarja in se resnično bala vaših očij, če bi govorili vedno tako. Kako? V tem dogodku vidite vi več nego slučaj? Premislite vendar! Moj oče, ki ne gre nikdar nikamor, je odbil gospej Villefort vsaj desetkrat prošnjo, da bi sprejel to povabilo, dočim ona baš nasprotno koprni po
POT GA MOTI — Astronavt James B. Irwin se poti, ko se pripravlja na polet Apollo 15 na Lano prihodnji mesec. On ho vodil lansko vozilo. Pot na poletu skozi vesolje moti, ker 'zamegli pogled skozi astronavtovo čelado.
SOVE — Drvarji so našli v gozdu pri sekanju drevja v Pennsylvaniji tri mlade sove, ki še niso godne za let in samostojno življenje. V o-skrho jih je vzel Lewis Rus, dokler ne bodo godne odletele.
tem, da bi spoznala opravo tega izvanrednega naboba ter ga videla kot gostitelja; in kcnčno je z velikim trudom dosegla, da jo bode spremljal. Ne, ne, verjemite mi, Maksimilijan, kar se tiče vas, nimam pričakovati na tem svetu pomoči od nikogar razun od svojega ubogega deda, ki je mrtvo truplo, in opore od nikogar razum svoje rfiatere, ki je senca.”
> “Čutim, da imate prav, Valentina, in da je razum na vaši strani,” pravi Maksimilijan; “toda vaš nežni glas, ki ima sicer na me tako velik vpliv, me danes ne prepriča.”
“Prav tako kakor tudi vaš ne mene,” odvrne Valentina, “in priznam vam, če mi nimate navesti nobenega drugega slučaja, da ...”
“Imam ga,” odvrne Maksimilijan obotavljaje; “toda priznati
moram samemu sebi, da dokazuje še manj kakor prvi.”
“Tem slabše,” odvrne Valentina smehljaje.
“In vendar ni za me nič manjšega' pomena in nič manj prepričevalen,” nadaljuje Morrel. “Kot človek navdiha in čuta, ki sem bil tekom desetih let vojaške službe večkrat dolžan hvaležnost za rešitev življenja jed-nemu onih notranjih bliskov, ki so mi pokazali kraj, kjer bom zmagal, notranjemu glasu, ki mi je povedal, naj se prav tako in ne drugače pomikam naprej in nazaj, da zleti sovražna kroglja mimo mene.”
(Dalje prihodnjič)
Trikrat več
COLUMBIA, S.C. — V Južni Karolini so v zadnjih 10 letih potrojili umetno namakano površino.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra tašča in teta
TEREZIJA IGLIČ
roj. DOLINŠEK
Pogreb drage pokojnice je bil v ponedeljek 10. maja ob 4. popoldne iz hiše žalosti Prevoje št. 45 na pokopališče v št. Vid, Slovenija. Ob tej težki nenadomestljivi' izgubi naše dobre mame se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in za vse čustvovanje z nami.
Žalujoči: hčerke TONČKA por. Dolenc, MICI por. Barle, PAVLA por. Bokalič,
sinova RAFAEL z ženo, MIHAEL z družino, sestre MARIJA por. Jeretina IVANA por. Brinovec ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Prevoje, Buenos Aires, Joliet, Vrhovlje, 23. junija 1971.
jnHnntttmmmmttmttammmtHmmttimmmmumtmmmBJsmtttfmmmmt H	H
Imenik raznih društev
tt	H
ajmntmutnnmamnanamtmmmjmttmnmttammtammmtammntma:««
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Johti Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGRU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica m olagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Goreftc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Madzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn.
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in cjlanice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Afitbh Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platner, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-d. Gertrude Koshel, taj. in blag. >uis Dular, 17717 Grovewood Ave., I. 481-0545, zapis. Mathew Penko, idzor. Marion Basel, Rose Pavlin Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek mesecu ob dveh popoldne v SDD t Waterloo Rd.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRV STVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 K 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
BALINCARSKI KLUB
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Hkbat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
predsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1209 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožiča Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leoen in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCE5
Predsednik Karei Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski' harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 54>l-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
Osredkar—15721 Saranac Rd. 70'-9789, Blagajnik:	John Žnidaršič,
Odborniki:	Pepca Kamin, Tone
Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika:	Jurij
Švajger, Miro Odar.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Preciseunik Msgr. 1'. M. iaenerin-ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in. organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenj*; škofa Baraga blaženim in svetnikom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni v odja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavr.Lv: gospodar Jože Zelenik: odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Matt Novak, Podpredsednik: Metod Ilc, Tajnica: Urši
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, pod-
ŽENIN/ IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnder*on 1-0628
RAZLIČNA STAROST JU NE MOTI — Bivši predsednik ZDA L. B. Johnson in njegov vnuk Patrick Lyn Nugent se kar dobro razumeta, kot kaže slika.