/A\	
fesi		m	TA
LIST ZA AMERIŠKE SLOVENKE			
LETO IV. —	ŠTEV. 7 JULIJ, 1932 VOL. IV — :		NO. 7
Vzem’ jo na kvatre! . . .
LETA 1785 je napovedal Rev. Benjamin Trumbull, da. bo prišel čas, ko bo v Ameriki polovico zakonskih parov razporočenih. Čas je tukaj. . . Po •zadnjih statistikah je število razporok narastlo na 51 r! . Columbia University Press je izdala zadnji mesec statistično zgodovino ameriškega zakonskega življenja. Dr. Cahen navaja, da je bila Amerika vedno na glasu zaradi polomljenih in zlomljenih zakonov. Vrhunec je bil dosežen l. 1929 z 201.468 razporokami. K temu številu se mora prišteti še nad 50.000 slučajev, ki se letno prigode po naših večjih mestih, kjer eden zakoncev zapusti druzega brez zakonitega, dovoljenja, ali, kot se po navadi imenuje, potom “poor man’s divorce” — beraške razporoke. Na vsaki dve minuti se razporoči najmanj po en par. Vsaka šesta poroka se razbije in konča■ v sodnijski dvorani. Statistike povedo, da ameriški poročevalni in razporočevalni mlini meljejo hitro in na debelo. Nad 5.000.000 ljudi trpi vsako leto posledice te kuge: možje, žene in otroci.
Ameriško pravo' sledi angleškemu zakoniku; ameriška■ moda hodi po stopinjah angleških razvad. Kako postopajo angleška sodišča v slučaju razporok, nam pove sledeči slučaj, ki se je prigodil zadnji mesec. Mož je iskal pravice pred sodiščem, ker mu je znanec odpeljal ženo za časa njegove odsotnosti, in se poročil z njo. Sodnik McCardie, katerega ime je znano po celi Angliji, je izrekel sodbo v prid ženi, in poslal moža domov s kratko lekcijo: “Poročena žena je dosegla končno svojo prostost; ona je sedaj svobodna. Ona lahko zapusti svojega moža kadar ga hoče. Telo ženske ne spada možu, temveč je n jena lastnina. Ona ima pravico si sama izbirati svoj poklic, svoje politično naziranje, svojo stranko in ravno tako svojo lastno vero. Ona sama ima pravico odločati, če bo postala mati ali ne, in kdaj in kolikokrat. Mož nima v tem oziru nobene besede." Feminizem je seveda pozdravil te odloke učenega. sodnika z velikim navdušenjem in priznanjem. Nič čudnega! Kdor pozna angleški zakonik, ve, da še ni tako dolgo temu, ko je angleški zakon dovolil možu pretepsti neposlušno ženo s palico, “ki ne sme biti debelejša kot palec njegove voke”. Mož je poslal priziv na višje sodišče. Sir Thomas Eduard. Scrutton, katerega ime slovi v sod-nijskih krogih še dokaj bolj kot prvega sodnika, je
zavrgel odlok prvega sodišča in določil, da žena še vedno spada prvemu možu. Poleg tega je napravi\ približno sledeče pripombe: “Teorija in praksa sta v zakonskem življenju dve popolnoma različni stvari. Veliko se lahko piše in govori o razmerju, ki naj vlada med možem in ženo; soditi pa v takih slučajih ni zmožen drugi kot oni, ki je šel sam skozi mlin. Sodnik McCardie je samec in kot tak nesposoben izreči sodbo v tem slučaju.
Dva sodnika, oba učena in oba slavna v sodnij-skih krogih sta spregovorila vsak svoje mnenje. Oba sta postavljena od ene in iste vlade, da tolmačita zakon ene in iste države. Sodbi se čujeta kot dan in noč. Če primerjamo s tema dvema sodnikoma može, ki drže v svojih rokah usodo zakonskih r Ameriki, bomo našli, da so ameriški sodniki še dokaj bolj popustljivi. Nekateri celo kompetirajo med seboj kdo bo razdružil več zakonskih v enem dnevu.
Vrzi kamen v ribnik in razburkala se bo vsa voda. notri do brega. Kdor omalovažuje zakonsko pravo, je vrgel kamen, ki mora zadeti najpreje zakonce same in njihove otroke, nato dom in končno državo, katere na jvečja dolžnost bi imela biti varovati svetost doma. Posledice, na katerih trpi danes Amerika, so vsakomur znane. Ni ga naroda na svetu, ki bi imel manj spoštovanja do vsakega zakona, kot ga imamo mi. Poroka ne pomenja druzega kot en slučajen zapletljaj v že itak razburkanem življenju posameznika. Zakonsko ljubezen slikajo kot kos sentimentalnosti, preprežene s preveč intimnim znanjem medsebojnih slabosti zakoncev. Zakonska sreča se računa po pobitih steklenicah, prečutih nočeh, po razgrajanju in razuzdanosti. Dom ne pomenja druzega kot kraj, kjer se človek preoblači in naspi, potem ko so se ga že naveličali povsod drugod.
Ko človek prebira statistiko ameriških razporok mu nehote pridejo na misel besede Velikega Groga, katere je rabil takrat kadar je povezaval v zakon svoje tovariše pod krivo smreko v Črnem grabnu:
In nomine patre vzem' jo na kvatre!
Če to zapodiš, pa drugo dobiš.
Ne smem pozabiti da je ljudstvo po Jurčičevem zatrdilu imenovalo Groga, in njegove tovariše rokomavharje ali pa rokovnjače. Tudi to je vredno vzeti v poštev, da danes ni ne duha in ne sluha več o onih ljudeh, in da je njihovo kraljestvo v par desetletjih tako razaplo, da se jih ne spominja več nihče drugi kot narodna povestnica.
Ista usoda čaka ameriški narod, če se ne izpa-metuje pravočasno. Nič čudnega, če se je v prvih dveh stoletjih po odkritju Amerike zakon slabo upošteval, ker so bili prvi beli naseljenci večinoma le taki ljudje, ki jih evropejske države niso mogle prenašati na svojih ozemljih. Anglija je pošiljala vse kar je bilo nezabeljenega v domovini čez morje v svoje kolonije. Španska je odprla svoje ječe, da je nabrala dosti ljudi, ki so spremljali Kolumba in njegove naslednike v Ameriko. Vprašaj katerega koli Amerikanca, kdaj je prišel njegov rod, v Ameriko in odgovor se bo vedno glasil enako. Noetova barka, je morala biti igrača v primeri z Mayflower, tudi ko bi bila slednja mogla prinesti samo eno stotino prednikov onih, ki trdijo da izvirajo od onih naseljencev, ki so stopili na ameriška tla v New England. Vsi Francozi v južnih deželah Amerike se sklicujejo na hugenotsko pokolenje. Da na Španskem, ni živel pred par sto leti nihče drugi razen plemičev in da so se končno vsi ti plemiči preselili v Ameriko, te bo prepričal naseljenec, ki se zaveda svojega španskega pokolenja. Vsakdo se sramuje svojih prednikov, ki so ropali Indijance, se pobijali sami med seboj, uničevali kupčijske potniške ladje na. morjih, in morili mirne popotnike■ Zakona v tistih dneh niso poznali in če so ga poznali ga niso upoštevali. Zato so pa po naravnih zakonih izmrli prvotni naseljenci in morali prepustiti deželo poznejšim naseljencem, ki so hodili po potih božjih in človeških zakonov V slučaju da niso izmrli je jasno, da se jih sramujejo njih potomci.
“Skrajni čas je, da se odpro oči ljudem., ki jim je narodov blagor pri srcu,” pravi Cincinnati Enquirer, “in da se začne upoštevati tudi resna stran zakona. Ni je tesnejše in bolj pomembne zveze med. človeškimi ustanovami kot ravno zakonski stan. Telesni kot duševni blagor in ravno tako materijalni uspeh zakoncev, nič manj kot blagostanje družbe, zavisi od uspeha zakonskih. — Namen zakona, bi imel biti materinstvo. Kot se vidi, je že narava sama določila, pravice in dolžnosti zakonskih, še predno je začel človek misliti o tem, kako bi sam delal, zakone. Le narava, ki se da voditi od ljubezni, zakona in vere, more kazati pot k višji civilizaciji, k boljšemu moralnemu in duševnemu napredku.”
“Otroci so”, trdi Dr. Cahen, “ki drže dom in zakon po koncu; njim se imamo zahvaliti za te dve važni ustanovi. Kot kažejo statistike, je med prosilci za razporoko samo 8 '/<> takih, ki imajo otroke, medtem ko se razbije prej ali slej 71 % zakonov brez otrok. Čim. več otrok v družini, tem manj priložnosti za razporoke.”
Ravno isto povdarja New York Times: “Ampak otroci so, lci drže ameriško družino in dom skupaj. Zaradi otrok je zakon. Zaradi otrok ima ženska, veljavo v družbi, in zakon stoji za njo zaradi. otrok.”
Ni, revščina, ki vodi v razporoko,” nadaljuje Dr. Cahen, “pač pa razkošnost in pomanjkanje vere. Od, l. 1929 se opaža, da. pada število razporok letno za. več kot 10.000. Kot kažejo statistike, je bilo v letu 1982 slcoro 30.000 razporok manj v Zedinjenih državah, kot tri leta, popreje. Depresija je utrdila dom, in ne omajala, kot navadno trdijo laži-ekonomi, ki vse socijalno zlo naprtujejo po-mankanju in revščini na, hrbet.”
Odkar svet stoji, je mali in modri človek skušal izboljšati zakone, ki jih je Stvarnik postavil svojemu stvarstvu. Ni. ga, stoletja v zgodovini človeškega rodu, da ne bi bili delali poskusov, kako bi se zboljšala človeška družba, in, seveda tudi ni manjkalo ljudi, ki so bili zadovoljni podvreči se novim poskusom. Končni, rezultat, je bil vedno isti: plačati so morali oni, ki so šli v šolo, kakor tudi oni, ki so jih pustili iti v šolo, namreč človeška družba. —
V	prvi, Mojzesovi knjigi, imenovani Genesis, je pisatelj pred več kot štiri tisoč leti zapisal dolžnosti in pravice zakoncev tako preprosto, da jih more razumeti najpreprostejši, človek, obenem pa tako učeno, da, jim, ne more uporelcati nobeden še tako velik učenjak. Takoj v začetku, knjige se bere takole: “In Bog je poslal Adamu, težko spanje; in ko je spal, je vzel eno izmed, njegovih reber in je obložil z mesom. — In gospod, Bog je napravil iz Adamovega rebra žensko in jo je privedel k Adamu. — In Adam je spregovril: “To je, kost od, moje kosti, meso od mojega mesa,; zato naj ji bo ime žena, ker je bila vzeta iz moža. Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se bo držal svoje žene; in bosta, dva v enem telesu.”
Zakon ni človeška uredba. Ustanovljen je od Boga. samega za. vse čase in za. vse ljudi. Narava, vest, in razodetje božje povedo, da, je prvotni namen zveze zakoncev: “Rastite in množite se in napolnite zemljo!” Niti človeški zakon, niti samovolja družbe in tudi ne soglasje zakoncev samih ne more spremeniti ne bistva, ne prvotnega namena zakona-Kar je, to je! . . .
“Dad”.
lVD^ vem, kdo si je izmislil to šalo. Zgodovina ne pove imena osebe, ki je zahtevala, naj se posveti en dan v letu gospodarju družine; tudi o tem molči, kdaj se je prvič obhajal ta praznik, in seveda tudi, kdo ga je praznoval. Gotovo je, da smo mi popolnoma prezrli omeniti zadnji mesec, da se je letos obhajal ravno tako kot že več let poprej Očetov dan tretjo nedeljo v mesecu juniju.
Ker smo že dva meseca prepevali slavo materi in naštevali njene zasluge, se pač spodobi, da tudi privoščimo par besedi njemu, ki se imenuje oče, gospodar družine, ali pa kratkomalo — z izrazom, ki ga rabi večji del ameriškega naroda — “dad”. Ni prav, da bi ga smatrali samo za koristno hišno orodje ali pa kot peto kolo pri družini- Kot Mam pove knjiga, ki obsega vso modrost tega sveta, ie mož še predno si je nadel častno ime “oče”, igral precej važno vlogo na svetu. Imenoval je svojo družico in pomagalko ženo, in plačal zanjo s svojim lastnim rebrom. Od tega dne naprej, kot omenja Rev. W. W. Rose v eni izmed junijevih številk v “The Literary Digest”, je dad vedno plačeval in igral vedno tako važno vlogo v družini da se spodobi, da se včasih omenjajo tudi njegove zasluge. Med drugimi važnimi opazkami omenja pisatelj naslednje karakteristike: “Dad je tisti član družine, ki plača kadar se praznuje Materinski dan, in plačuje sploh za vse slovesnosti. Brez niegovih čekov bi bilo bore malo praznovanja. Iz skušnje vemo vsi, da je on najbolj koristen član družine vsak prvi dan v mesecu, čeprav se to važno dejstvo navadno že drugi dan pozabi. Spodobi se, da se mu privošči enkrat na leto par cvetlic in se mu pošlje s šopkom tudi opomin, naj plača zanje.” Pravzaprav je njegova lastna krivda, da se ga tako malo upošteva kadar se omenjajo družinske zasluge; d rži se preveč v ozadju in prekaša druge
Resen nastop v resnih časih.
|\A so dnevi, ki v njih živimo, resni, pokaže naj-boljše skupen nastop žensk pred volitvami. The National League of Women Voters je združila '■olilke obeh narodnih strank in je sestavila svoje Zahteve, ki bodo predložene republikanski in demokratični stranki pri konvenciji. Enoglasno zahteva ameriška ženska ekonomijo pri vladi, vsestransko pomoč trpečim pomanjkanje, odstranjene brezposelnosti in sodelovanje med narodi.
Pri vsaki konvenciji bo navzoča posebna delegacija, ki bo zastopala ligo in gledala na to, da se J°do težnje žensk vpoštevale. Predsedovala bo r'ri obeh konvencijah Miss Marguerit Wells iz Minneapolis, Minn., predsednica zakonodajnega oddel-a- Pri konvenciji republikancev ji bodo stale na
Ločan.
samo v molčečnosti. Zdi se mu, da imajo ljudje toliko razuma, da vsak pameten človek ve, da je tako potreben pri hiši kot sol, in da mu tega ni potreba še posebej dokazovati.
Oče je tisti, ki mora delati šest dni v tednu, da preživi sebe in svojo družino. On je tisti, ki stoji med svetom in med onimi, ki zavise od njega. Od njega pobira država takse in najemnik najemnino za stanovanje. On se ubija do smrti zato, da ženi in otrokom ne bo treba stradati po njegovi smrti- Dostikrat zapusti svojo vdovo tako preskrbljeno, da si po njegovi smrti lahko izbere bolj prikupljivega, čeprav ne tako vestnega in skrbnega moža, kot je bil prvi.
Po navadi oče ni niti sanjač in tudi ne učenjak-Le malo jih je, ki tiščijo med pionirje. Tudi z uporništvom si nerad ovenča svojo glavo. Oče je eden izmed tistih preprostih mnogoštevilnih zemljanov, ki se ne upa upreti nikomur: še celo svoji družini ne v javnosti.
Zna se napraviti, da bo kongres enkrat tudi njemu na čast določil poseben dan v letu. Dad dobro ve, da ga zasluži; je mu pa vse eno, če se določi dan ali ne. Zanj ta dan ne bo pomenjal itak nič druzega kot malo prisiljene časti, za katero bo moral plačati pošteno iz svojega lastnega žepa. Do takrat se bo pa tolažil s tem. da je vsak dan v letu njegov dan, in ga bo porabil zato. da si bo služil kruh ob potu svojega obraza za sebe, za svojo ženo in za svoje otroke.
Celo Bog sam ga ni pozabil takrat ko je naročal otrokom:	Spoštuj očeta in mater! Spodobi se,
da mu tudi ve ženske privoščite včasih kako dobro besedo. Naj si bo še tako preprost, — verjemite mi, toliko razuma in toliko konjske pameti je še vedno v niem, da si zna sam izbrati najboljšo ovratnico za Božič in pa najbolj pripravne naramnice za god.
B.	T.
strani sledeče delegatinje:	Mrs. James W. Morri-
son iz Groton, Conn., Mrs. Frank P. Hickson iz Lake Forest, 111., in Mrs. Virgil Loeb iz St. Louis, Mo. Z demokrati se bo pogajala potom naslednjih delegatinj : Mrs. Roscoe Anderson iz St. Louis, Mo., Miss Adele Clark iz Richmond, Va. in Mrs. William G. Hibbard iz Winnetka, 111.
Zahteve žensk bodo sledeče:	Umno	gospo-
darstvo pri vladi — ali potom vsestranske reorganizacije državnega poslovanja, ali pa kratkomalo potom zmanjšanja vladnih stroškov. V poštev se mora vzeti dejstvo, da je vlada naj prvo za dobrobit ljudstva. Priporočalo se bo boljše varstvo za otroke, večja skrb za matere ob rojstvu, in večja skrb za umno šolstvo.
Brezdelnost se mora odstraniti! Vlada mora podvzeti korake, da se ne ponovi trpljenje kakor-šnega občuti prebivalstvo v današnjih dneh. Priporočale bodo ustanovitev mestnih in deželnih pre-skrbovalnic za delo pod državno kontrolo, in zavarovalnino proti brezposelnosti.
Mednarodno sodelovanje se mora uvesti! Priporočale bodo, da se uvedejo ukrepi Pariškega miru pod vodstvom Zedinjenih držav, in da se Zedinjene države zavežejo klanjati se brezpogojno u-krepom Svetovnega sodišča.
Volitve za zastopnike v Kongresu po posameznih državah so pokazale že prve dni, da veje vse drugačen veter po deželi kot poprejšna leta, in da se ljudstvo boljše zaveda svoje moči in svojih pravic. Vprašanje prohibicije, kot se vidi, ne bo več dolgo kalilo že itak kalnih političnih voda. Polom banke, ki je hranila sklade prohibicijske stranke, drzen nastop Johna D. Rockefeller mlajšega v svojem in v imenu svojega očeta proti prohibiciji, poročilo Wickershamove komisije; vse to ne pomaga nič, dokler ljudstvo samo ne spregovori potom glasovnice in pošlje v Kongres take zastopnike, ki se ne boje na dan z resnico. Da se narod zaveda t(-ga dejstva, je pokazala država Florida. Mrs. Ruth Owen Bryan, hči slavnega Williama J. Bryan, najstrastnejšega zagovornika prohibicije, jr bila poražena pri volitvah ker je vmešavala v svojo politično kampanjo vprašanje prohibicije. Njeno mesto v Kongresu bo zasedel Mark Wilcox, odločen nasprotnik prohibicije. “The noble experiment” — plemeniti poskus — se je izkazal kot največjo zlo, kar se jih je kdaj vpeljalo, in ljudstvo, ki se je nekoč zavzemalo zato, da se omeji pijančevanje potom državnih zakonov, stopa na dan in se ne sramuje pripoznati, da se je motilo.
Se večjega pomena so bile volitve v državi Iowa. Senator Smith W. Brookhart je vodil dolgo vrsto let kmete k prosperiteti. Ker je cena koruze padala leto za letom, so se ljudje naveličali živeti od obljub in izvolili Henryja Field na njegovo mesto. Kmetsko ljudstvo je mirno in potrpežljivo, in bi prenašalo Brookharta še nadalje, ko ne bi bilo zadnje čase toliko govorjenja o potratni vladi in neverjetnih stroških. Postavili so celo senatorje pod povečevalno steklo in jim preiskali vse žepe. Našli so, da senator Brookhart, ki je vlekel letne plače po $10.000, računa Zedinjenim državam za svoj urad nad $15.000. Njegov sin, dve hčeri in dva njegova brata, ki sploh nista nikdar živela v Washingtonu, so bili na državni listi kot njegovi uradniki in vsi vlekli mastne plače iz državne blagajne. Poleg tega je senator posvečal večji del svojega časa javnim lekcijam pri Chautauqua in tam žel mastne zaslužke. Obelodanje-nje teh podatkov je končno odprlo oči volilcem. Seveda je to šele prvi slučaj, ki pa jasno priča, kako bo ljudstvo zanaprej postopalo z vsemi izkoriščevalci vlade.
Depresija je imela vsaj en dober učinek na ameriški narod: prebudila ga je iz dolgega letargičnega spanja. Spoznal je, da bo moral skrbeti pam za sebe, mesto da bi prepuščal vse skrbi bogato plačanim in vedno bolj lačnim državnim uslužbencem. Ljudstvo je začelo brskati po državnih predalih, našlo toliko smeti, plesnobe in korupcije, da je začelo ogražati obstoj države same. Dobro znamenje je, da je začela prva čistiti ženska, ker ona vidi smeti najboljše, in ji tudi metla bolj pri-stoja kot moškemu. Ženski vpliv in nepričakovan skupen nastop bo nedvomno rodil dobre sadove nele pri konvencijah, temveč tudi pri reševanju narodnih problemov v bodočnosti.
Vzgoja v domači hiši.
NAJVAŽNEJŠE, a tudi najtežavnejše delo matere in gospodinje je — vzgoja. Naj bo žena najboljša gospodinja, naj bo varčna in pridna, snažna in redna, a če zanemarja svoje dolžnosti kot vzgojiteljica, je njeno delo prazno in brez trajne koristi. Ako tudi domače gospodarstvo napreduje, in se blagostanje množi v hiši, je vendar sreča take družine zidana le na peščeni podlagi, ako mati s primernim vzgajanjem ne obogati tudi srca svojih otrok.
Mati si naj ne prizadeva samo, da izboljša gmotno blagostanje svojih otrok, — ona je odgovorna tudi za njihovo dušno blagostanje. V otrocih ji je Stvarnik izročil dragocene darove, o katerih bo enkrat morala dajati odgovor. Od prve in najboljše vzgojiteljice, matere, je navadno odvisna vsa sreča otrok.
Louise Stariha.
Za dobro vzgojo pa ni mati odgovorna samo Dogu in svojim otrokom, temveč tudi človeški družbi. Otrok postane takoj s prvim rojstnim dnem ud katoliške cerkve, ter obenem tudi države in naroda, kateremu pripada, in sprejme, tozadevne dolžnosti, ki jih bo moral pozneje, ko se zave in do-raste, tudi izvrševati. Na ta imeniten poklic ga mora mati pripraviti že v rani zgodnji mladosti.
Delo matere vzgojiteljice je združeno s tolikim trudom in zatajevanjem, s takimi težavami in žrtvami, da bi bilo skoro neizvršljivo, ako bi ne bila narava obdarila materinega srca s plemenito ljubeznijo do otrok, ki vse prenaša, vse pretrpi, vse odpušča in pozablja. Najboljše vzgojeslovje je že od narave zapisano v materini duši z besedami ljubezni, tiste ljubezni, ki ji je cilj le sreča otrok, in ki si je sama sebi edino plačilo. Kdor bi hotel iz-
trgati iz materine duše ljubezen, bi ji ob enem moral iztrgati tudi srce iz prs. Toda, kakor je razumna materina ljubezen solnce otrokovega življenja, prav tako je slepa ljubezen smrt vzgoje. Vsled materine brezbrižnosti in malomarnosti ali prevelike strogosti postanejo otroci nezaupljivi, potuhnjeni, vsem dobrim vplivom nepristopni in osorni. Prevelika ljubezen in nespametna popustljivost pa jih pomehkuži in jim škoduje na zdravju. Naj bi torej vse matere vendar spoznale, da je neopravičena popustljivost razvoju otrokovega značaja le v kvar, ter naj bi prepustile vajeti ljubezni vselej treznemu računajočemu razumu. Ker je vzgoja tako važna in težka, in ker so zamujeni trenutki skoro nenadomestljivi, se ne ukvarja mati ž njo nikoli prekmalu in nikdar preveč.
Otrok podeduje od svojih staršev ne le njih dobre ali slabe telesne lastnosti, temveč tudi duševna nagnenja. Da, vzgoja se začenja že prej, to je pri materi sami, zato naj bo mati v prvi vrsti sama taka, kakoršnega hoče imeti otroka. Neukročena strast preide kakor zla klica tudi v otroka, in pozneje jo je težko izruvati. Blagi značaj matere pa se zrcali tudi v otrokovi duši. Pozabiti tudi ne smemo na veliko vplivno moč materinega zgleda, ki je otroku najboljši nauk.
Ena najvažnejših čednosti, ki jih naj mati Vcepi otroku, je zmernost, posebno zmernost v vži-Vanju alkoholnih pijač. Gospodinja, oziroma mati sama bodi v pijači skrajno zmerna, ter naj daje s svojo zdržnostjo celi družini bodrilen zgled.
Pri mladini obeh spolov pa bi moralo zmagati Prepričanje, da je pijanost in pijančevanje, ter vse, kar vodi k temu in je s tem v zvezi, nekaj sramotnega ter dostojnega človeka nevrednega. Matere,
ki napajajo svoje otroke z alkoholom, so naravnost morilke lastnega zaroda, in same vzgajajo pijance, ler dušno in telesno propale ljudi.
Zloraba alkoholnih pijač je za družine vir nesreče, ker izpodkopuje dušno in telesno zdravje, vničuje premoženje, neti neslogo in seje prepir, ter zastruplja zarod. Vse to se opazuje dan za dnevom na stoterih družinah, kjer sta ali oče ali mati, ali celo oba vdana pijači.
Alkohol vsestransko slabo in škodljivo vpliva na telo. Na kratko bodi v spomin poklicano, da pivci po pretežni večini prezgodaj umirajo vsled spridenja drobovja, t. j. srca, krvnih žil, jeter, želodca in obisti. Alkoholizem je torej vzrok cele vrste bolezni obmejnega in osrednjega živčevja. Višek dosegajo te bolezni v blaznosti pijancev. Odporne sile telesa oslabe in nenadne bolezni, n. pr. pljučnica, zahtevajo v krogu alkoholikov nepričakovano mnogo žrtev v letih, ko bi morale telesne moči in sile biti še na vrhuncu. Alkohol redilne vrednosti nima, in poživljajoči vpliv, ki se le hipno pokaže, je samo prevara. Delozmožnost in telesno moč daje le zdrava in tečna hrana; žganje pa telo slabi, kjer kri suši, ter obenem zelo slabo vpliva na vse notranje organe telesa. Splošno znano je, da pijanec v nevarnih boleznih težko okreva; zato se tudi zdravniki boje operacij le pri pijancih.
Kronični alkoholizem je dandanes najbolj razširjena bolezen na svetu, in je dostikrat marsikomu vzrok prezgodnje smrti. Zato dajmo ljudstvu drugega veselja v poštenih društvih, nedolžnih zabavah, v dostojnem petju in dobrih knjigah. Proti alkoholu, ki je največji sovražnik človeškega rodu. pa začnimo enkrat resno odločen, nepremagljiv boj! Začne naj se že pri nežni mladini!
Državljanski katekizem.
prepreCenje goljufij.
Ljudje žele, da se pošteno posluje v trgovinah, zato imajo mesta in države posebne urade, kjer se Preiskušajo mere in tehtnice, ki so v javni rabi. Uradniki tega urada pazijo na mero in vago, ki se rabi javno pri prodaji blaga, in lahko aretirajo in kaznujejo vsakega, ki bi rabil premajhno mero ali vago.
Katere druge goljufije so v navadi pri trgovi-n*-? — Ponarejanje ali nadomestila, ki se večkrat rabijo pri prodaji različnih produktov. Ponaredili ali nadomestiti kakšno blago in ga označiti za PHstno, je kaznjivo.
Kaj so takozvane “blue, sky” goljufije? — Ta-
se imenujejo goljufije, ko se prodajajo nič-
vredne delnice, ali zemljišča, katerih sploh nikjer ni.
Ali postava ščiti vsakogar pred takimi golju-''jami? — Včasih premeteni ljudje osleparijo ne-
M a r i e P r i s 1 a n d .
vedneže predno jih postava more zalotiti. Zato naj bo vsak previden pri kupčiji, in naj vpraša za svet kakega izkušenega človeka predno kupi nekaj, zakar ni popolnoma na jasnem, ali je kupčija dobra ali ne. Vsak naj tudi skuša trgovati samo s poštenimi ljudmi.
ZAVAROVANJE.
Nobeden narod na svetu ni menda bolj zavarovan kot je ameriški. Imamo različne vrste zavarovalnine; za delavski razred je najbolj važno zavarovanje proti bolezni, poškodbam in smrti. — Strah, da bi vsled bolezni ali nesreče postali nesposobni za delo, strah, da bi trpeli naši ljubi ako pride smrt in vzame roditelja, napoti vsakega pametnega človeka, da se zavaruje in plačuje v tozadevni skupni sklad. Ker nima nobena država naše Unije vpeljane zdravstvene zavarovalnine, se navadno poslužujemo bratskih organizacij ali zavarovalnin-
skih družb. Več držav pa ima način zavarovanja proti nesreči in poškodbam.
Kaj dobi delavec v takem slučaju? — Vsak delavec, ki se poškoduje pri delu, dobiva v državi, kjer imajo sistem zavarovanja proti poškodbam in nesreči, del svoje redne plače in stroške za zdravnika ali bolnišnico. V smrtnem slučaju se izplača zavarovalnina družini ali bližnjim sorodnikom. —
V	slučaju poškodbe ali nesreče je treba napraviti pri zdravniku potrebno izpričevalo, katero podpiše delodajalec. — V tistih državah pa, kjer nimajo zavarovanja proti nesreči, lahko ponesrečenec sam zahteva odškodnino, ako se je nezgoda pripetila po krivdi delodajalca. V vsakem takem slučaju naj si delavec preskrbi dobrega in poštenega odvetnika in naj ne podpiše nikakih listin poprej, dokler se ne posvetuje s svojim odvetnikom.
Ali imajo ameriške države kale drug način zavarovanja? — Ameriške države še nimajo zdravstvenega zavarovanja, niti zavarovanja proti nezaposlenosti, dasi se o tem ravno sedaj veliko razpravlja. Tudi za starostno zavarovanje se razni načrti proučavajo v več naših državah, do kakih gotovih postav v tem oziru pa še ni prišlo. Nekatere delavske unije dajejo svojim članom starostno podporo, ravno tako nekatere tovarne. — Policaji, vojaki, ognjegasci in učitelji so edini, ki dobivajo nekoliko podpore iz državne blagajne.
DAVKI.
Od denarja pobranega od davkov, ki so razdeljeni tako, da vsak plača svoj pravičen delež, se vzdržujejo izobraževalni zavodi, zdravstveni ura-
di, ceste in ulice, ognjegasni in policijski uradi, vojaštvo, mornarica, bolnišnice in zavetišča.
Kateri je najnavadnejši davek? — To je davek na posestvo in imetje, ki se računa po vrednosti istega. — Drugi davek je dohodninski davek, ki se pobira od gotove svote dohodkov na leto, potem ko se odšteje določena svota za življenske potrebščine.
Kaj je duvelc na dedščine? — Ta davek je naložen na premoženje, katerega kdo zapusti; čim večja je zapuščina, višji je davek, ki se procentual-no računa. — Naslednji je zemljiški davek, ki se zviša z vrednostjo zemljišča. — To so davki v ni' vadnih razmerah. Vsaka država pa lahko naloži davek tudi na kake druge predmete. Ravno sedaj sc vršijo razprave v Washingtonu, kaj bi še obdavčili, da bi vlada dobila več denarja za izvrševanje svojih poslov. — Vse davke pobirajo države zato, da morejo vršiti svoje poslovanje v oskrbo blaginje svojih državljanov. Včasih tega denarja ni dovolj za razna potrebna javna dela, zato si država izposodi denar, ter izda zanj obveznice ali bonde.
Kaj so obveznice? — Obveznice so zagotovilo ljudstvu, da bo plačana gotova svota v gotovem času. — Ker navadno važne javne naprave koristijo več kot samo eni generaciji, zato je umestno, da država izda obveznice, da tako preveč ne obremeni samo enih državljanov, ampak da pomagajo zanje plačevati tudi poznejši rodovi, ki bodo imeli koristi od teh naprav. Vendar umni državniki pazijo na to, da preveč ne zadolžijo države, ter priporočajo izdajo obveznic le za najbolj koristne in potrebne naprave.	(Pride še.)
ITALIJA ZOPET PRAZNUJE. —
Nihče ne ve boljše kot Italija, da je treba kovati železo takrat kadar je vroče. Ni ga zgodovinskega dogodka, da bi ga fašizem ne porabil v svoje namene. Ljudstvo je brezdelno kot povsodi, in lačno še mnogo bolj kot po drugih deželah. Da ljudstvo pozabi na lakoto in druge nadloge, ga motijo s paradami in narodnimi prazniki.
Petdeset let je, odkar je umrl osvoboditelj Italije Giusseppe Garibaldi. Da se proslavi spomin nanj, so prepeljali v Rim zemeljske ostanke prve njegove žene Anite dne 2. junija t. 1. 'Pri dni pozneje ji je odkrila spomenik kraljica Elena na griču Janiculum. Spomenik stoji ravno na istem mestu kjer je stal Garibaldi pred 50 leti ko je nadziral svoje čete, ki so se imele bojevati proti papeževi armadi.
Garibaldi je bil pustolovec v svojih mladih letih. Kot 21 leten mladenič je zapustil svoj doni v Nici in se boril z grškimi pirati na Sredozemskem morju. Zapletal se je v Mazzinijevo zaroto in je moral bežati v tujino. Usoda ga je zanesla v Brazilijo, ravno ob času ko se ie tam ustanavljala nova republika Rio Grande do Sul. Uporniki so mu izro-
Ženski svet.
čili nadzorstvo ene ladije. Ko je vozil po reki, je zapazil na bregu reke malo hišico. Tam ie stala zamišljeno mlada ženska. Zahotelo se mu je po njej. Pritisnil je ladijo k bregu in napotil svoje korake k ženski. ‘‘Dekle, moja boš,” ji je rekel. Mož Anite je sicer ugovarjal, loda ker ni bilo nobenega zakona v deželi, je veljala beseda onega, ki je imel močnejšo pest. Anita je šla z Garibaldijem in ga spremljala na v,se h njegovih potih do svoje smrti.
Anita je bila nalašč ustvarjena za divje življenje, kot si ga je želel Garibaldi. Bila je temne polti, dobro vzra-stena, živahne narave in navajena prenašati težave in lakoto. Strahu ni poznala nobenega. Ko so padale kroglje na krov ladiie. jo je poslal Garibaldi v kabino ladije na varno, Sla je in se takoj vrnila ,kakor hitro je nagnala na krov vse one pomorščake, ki so se skrivali v trebuhu ladije iz strahu pred krogljami. Ker je bila najhrabrejša in najbolj zanesljiva izmed cele posadke na ladiji ltaparika, jo je postavil Garibaldi za podčastnika in ji izročil preskr-
bo ladije. Na enem izmed takih potov je bila ujeta od sovražnikovih čet. Ko so vojaki slavili zmago pri pijači, je pobegnila sredi viharne noči, si prisvojila častnikovega konja, in udarila na pot skozi pragozde. Ko je dospela do narasle reke, ie pognala konja v vodo, se oprijela grive in srečno preplavala na drugo stran. Štiri dni pozneje je lačna in utrujena zadela na Garibaldijevo posadko ob mestu Vaccaria. — I,. 1840 se i_i je rodil prvi sin Menotti. Dvanajst dni po porodji so zasedli vas, v kateri je živela, sovražniki. Položila je novorojenčka iia konja in pobegnila v gozdove. Par dni pozneje jo je našel Garibaldi na pol mrtvo v pragozdih.
Ko se je Garibaldi naveličal pretepanja, je krenil v Montevide, in tam nastopil kot učitelj v ljudski šoli. Revščina je zavladala v družini. Troje otrok in Anita so živeli večjidel od pomanjkanja. Kot nalašč je prišla ob tem času od doma novica, (Ui so se začeli Italijani upirati Avstrijcem. Garibaldi sc je takoj vzdignil in opremil armado prostovoljcev. Anita je napravila zastavo iz obnošene rdeče srajce in zelene vojaške suknje. Dne 24. jul. 1848 je Anita stopila prvič na italijanska tla z. možem in tremi
otroci. Garibaldi je šel takoj v boj, družino je pa pustil pri svoji materi v Nici. Dasiravuo v nosečem stanju, Anita ni mogla najti doma nobejiega miru. Gna-
lo	jo je zopet na bojno polje. Dohitela je Garibaldija v Rimu, ko sc je umikal pred Francozi. Sledila je možu čez Apenine v republiko San Marino, in od tam proti Benetkam. Avstrijska armada jima je bila za petami. Samo štirje izmed trinajst čolnov so ušli zasledovalcem, ko so dosegli ustje reke Po. Tam so stopili na suho. Anita je bila utrujena in bolna do smrti. Umrla je v Garibaldijevih rokah v bližini mesta Ravenna. Garibaldi jo pustil tam mrtvo, in upornikom prijazni kmetje so jo pokopali. Garibaldi je bežal naprej.
Mnogo let se nihče ni brigal za njen grob. Garibaldi je nadaljeval svoje nemirno življenje. Udeleževal se je bojev za zedinjenje Italije, zašel zopet v A-nieriko, in se udeležil 1. 1871 francosko-nemške vojne na strani Francozov. Poročil se je še dvakrat, tjajprvo z visoko baronico Raimonde, k;iJtero je pustil kmalu po poroku in pozneje, 1. 1875, s preprosto kmetico Francesco. Na stara leta je začel pisati spomine. Kar in kolikor sc ve iz življenja Anite, je posneto Po njegovih spominih. Nehote se je spomnil pri tem delu, da počivajo kosti njegove vestne spremljevalke in matere njegovih troh sinov, nekje na neznanem svetu ob Adrijanskem morju. Dal It njeno truplo prepeljati v svoje rojstno mesto Nico.
i’o 83 letih se je spomnila fašistična 'talija, da tudi Anita zasluži nekaj časti Holc;*: Garibaldija za osvoboditev Italije. Po rodu Brazilka, po krvi deloma Španka, deloma pa Indijanka, je ljubila bojno polje in duh smodnika. Bila jc Pustolovka kot Garibaldi, vedno priprav-Hona za boj, ne meneč se, za koga in zakaj naj sc bojuje. Ce je zaslužil Garibaldi, da se njegovo ime izgovaria s spoštovanem po Italiji, jc gotovo zaslužna tudi negova zvesta spremljevalka Anita.	'■*
BIROKRACIJA- - Mrs. Thomas ^argravc v Friderick, Md., je čutila že dalje časa posledice depresije. Dela ni bilo in ne jela tudi ne denarja za stanovanjc. Ker ni plačala najemnine že v<-'c mesecev, je da! najemnik zarubiti vsf n>onc premičnine. Ker ni bilo nobenih dražilcev ob napovedani uri pri ' "ažbi, je pokupila vse sama. Postelja, "’za. stoli, kuhinjske priprave, vse ie slo po Sc; ravnotako jc bil prodan in kupljen njen automobil za Sc. Za hišno """fiurr) j,, »larala 2c. Serif, ki ie nro-'b'i'il, ie dobil za celo premoženie $1.12. ^‘žavo ie stalo to zakonito postopanje <ti n o;).
PRIZNANJE ŽENSKE V INDIJI.
ro novem zakoniku, ki je predložen ■mglcšk emu parlamentu v potrdilo, bo '"'bilo tekom leta nad 6,000.000 žensk glasovnico v roke. Seveda zavisi zaenkrat š«; od tega, če bo sprejet Marquis ot Lothians zakon. Indija šteje nad
350,000.000 prebivalcev. Do sedaj so imeli pravico glasovati le pri provincijalnih volitvah za zakonodajo. Samo 8,700.000 ljudi je imelo pravico do glasovnice, med temi je bilo 315,000 žensli ki so la-sipvale dosti velika posestva, da so imele pravico glasovati. Novi zakon bo dal pravico 36,000.000 ljudem izraziti syojo voljo potom volitev. Poleg tega bo dovolil ženskam pravico voljenim biti v zakonodajo. Popolnoma nekaj novega za Indijo bo to, da bodo deležni vseh pravic tudi oni, ki ^padajo v raz-ne. ,- akljivih. Delavstvo bo tem potom prišlo počasi do svojih pravic.
OB SLUŽBO. — Kot smo poročali pred letom dni, je postala po prevratu vlade na Španskem advokatinja Victoria Kent y Siano ravnateljica državnih jet-mšnic. Zadnji mesec se je sama odpovedala, kot je sama naznanila, zato, ker so neprestano kritizirali njeno poslovanje. Njej nasprotno časopisje pa naznanja, da je preveč zaupala zločincem, in da se je slednjim predobro godilo po ječah pod njenim nadzorstvo.m. Samo v enem mesecu je pobegnilo iz Puerto Santa Maria ječe 26 nevarnih zločincev.
VEDA BREZ ZNANJA. — Amerika jc znana po obilici časopisja, v katero človek lahko piše kar se mu ravno dozdeva; če ima zato potrebno znanje, se ne vpraša. Se ni tako tlolgo temu, ko nam jc prišla v roke ena izmed številk header's Digest. V članku “Kako naj človek doseže srečo” trdi pisatelj W. Heran Wolfe M. D.: ‘‘Cerkev jc bila skozi vsa stoletja največji sovražnik ženske. Eden izmed koncilov katoliške Cerkve sc jc izrekel slovesno, da ženska dima duše.” •— Ker je zašla prestava te-a stavka tudi v slovensko literaturo, ki vzame vse za gotovo kar jc natisnjenega, smo namenoma pregledali ukrepe vseh cerkvenih koncilov, ki so se pečali s tem vprašanjem. Godefried Kurth, slavni zgodovinar iz Belgije, je iskal dolgo odgovora na isto legeudo. in končno prišel do zaključka, da se je to vprašanje prerešetevalo samo na enem cerkvc-r.om koncilu, in sicer na drugem koncilu v Macon na Francoskem 1. 585. Ohranjen je popis koncila izpod peresa sv. Gregorja iz Tours. Eden izmed škofov ie oporekal, da bi se rabila beseda "homo” (človek) ravno tako za moškega kot za žensko. Vsi drugi škofje so pristali na to, da se mora rabi.li isti izraz, kot ga vedno uporablja sveto pismo. Ta odlok je oljxcljal, in je bil od takrat vedno v rabi. Govorilo sc je v tem o-ziru edinole o slovničnih izrazih, in ne
o	kakih cerkvenih naukih. Kakšno mne-nie je imela cerkev o ženski in njeni duši. povedo najboljše pisma sv. Pavla in Dejanje apostolov, zgodovina prvih dni krščanstva. Zenske so bile vedno deležne istih zakramentov kot moški,
• ■'en mašuiškega posvečenja. Besedo so imele pa tako v prvotni cerkvi, da jih jc moral sv. Pavel opominjali, naj ženska molči v cerkvi.
ZVESTA DO KONCA. — Bilo je I
1822, ko se je pomikal za časa civilne vojske 101. infanterijski kor skozi državo Georgia. Vojaštvo se je ustavilo v mestu Hancock. Med lepoticami mesta je bilo najbolj znana devetnajst letna Fanny Read, hči lastnika edinega hotela v mestu. Fanny se je zagledala v mladega in postavnega poročnika Jor,na-Bellows, in mu obljubila večno zvestobo Njen oče Riley Read je bil drugih misli. Ko je zasačil svojo hčer na sestanku s poročnikom, jo je prijel za roke in jo zaprl v njeno spalnico, fantu pa jc prepovedal prestopiti še kedaj prag njegove hiše.
Fannie se. je zaprla v sobo in čakala na povratek svojega izvoljenca. Vsi so prihajali, njega ni bilo. . . Po končani vojni so se zmagujoče armade vračale skozi Hancock. Bellows je pauel v boju. Dekle je vstala v svoji sobi in čakala. Oče ji jo umrl, in hotel jc začel razpadati, ker se nihče ni brigal za posestvo. Samo trikrat je prestopila prag svoje ječe. Dvakrat se je udeležila pogreba, in vsakokrat je imela oijiaz zakrit s tančico. Govorila ni z nikomur. Le v mirnih poznih nočnih urah se jc razlegal glas flavte, na katero je igrala Fannie melodije, ki so postale popularne v onih dneh, ko se je bila civilna vojna.
Pred letom dni so je posrečilo sodniku Howardu M. Read, njenemu sorodniku, pregovoriti Fannie, da je šla v državno bolnišnico v Binghampton. Tam je imela druščino, knjige, radio, vsakovrstne zabave in pogled na mesto. Ni se zmenila za nobeno stvar. Pred kratkem pa so jo našli mrtvo v postelji. Po sedemdeset letnem čakanju je končno našla svojega zaročenca.
PLESALKA, DOBRA FINANCIR-
KA. - Pokojna kraljica plesalk Ana Pavlova, ki jc umrla letos v mesecu januarju, je dokazala, da niso vse umetnice zapravljivke. Zapustila jc premoženje vredno nad $350.000. Vse svoje premoženje je imela naloženo na dobrih krajih v Zedinjenih državah. Danes jc premoženje, katerega dedič je njen mož, ki živi v Londonu, vredno, skoro dvakrat toliko kot je navedla sama v svoji oporoki.
NOV POKLIC ZA ŽENSKE,—Ogrski državni rabelj Kazarik je umrl zadnjo zimo, in razpisana je služba po lepi starodavni ogrski vladi, da vsakdo lahko vloži prošnjo zanjo. Prosilec mora seveda navesti vse svoje sposobnosti za tako delo in ob enem tudi vzroke, zakaj prosi za službo. Kot poroča časopisje, so med prosilci tudi tri ženske. Vse tri so navedle nenavadno telesno moč za snosobnost, in kot vzrok željo znositi se nad moškimi.
POPRAVEK. — V zadnji številki Zarje se nam je vrinila neljuba pomota. C astita mati prednica slovenskih šolskih sester v Jugoslaviji se imenuje Angelina Križanič O.S.F., in ne Magdalena Križanič, kot smo jo nazvali.
« I 41 S\ 14 I ril I 4
Pismo glavne predsednice.
ČASTNA KNJIGA!. . . Veliko članic niti r..e ve, da jo imamo. Odobrila jo je že prva konvencija leta 1927 v namenu, da se v njo spiše zgo-govina organizacije in vseh podrejenih podružnic, posebno pa, da se v nji na častnem mestu označijo imena vseh tistih marljivih članic, ki so podružnice ustanavljale. Zato ime “ČASTNA KNJIGA”.
Vsled zaposljenosti prve, kakor sedajne glavne tajnice, sem jaz prevzela nalogo izpopolniti to knjigo. — Nekaj podatkov sem dobila v knjigi Ameriška Slovenka, kjer je označena zgodovina onih podružnic, ki so bile ustanovljene ob času izdaje te knjige. Za informacije od ostalih podružnic sem se pa obrnila na sestre tajnice, ki so mi prijazno postregle. V častni knjigi je tora j spisana zgodovina Zveze, kakor vseh 52 podružnic: imena vseh utsanoviteljic so pa častno omenjena.
Pri pregledovanju zgodovinskih podatkov sem sprevidela, da marsikatera članica ni bila zadovoljna, da je ustanovila domačo podružnico, ampak je šla v sosednje naselbine na agitacijo. Tako je na primer sestra glavna podpredsednica Barbara Kramer ustanovila štiri podružnice, ki so si po več tisoč milj narazen. Prva je št. 13 v San Francisco, druga št. 20 v Jolietu, tretja št. 43 v Milwaukee, in četrta št. 45 v Portlandu. — Poleg tega da so zavedne rojakinje ustanavljale podružnice, so navadno prevzele še odborniška mesta. Niso bile zadovoljne samo s tem, da so vsadile seme, hotele so ga kot dobi'e vrtnarice tudi vzgojiti. — Zanimivo je, da ima na primer št. 4 v Oregon City še vedno isto predsednico, tajnico in blagajničarko, kot jo je imela ob ustanovitvi. Tudi št. 3 v Pueblo ima še vedno isto tajnico in blagajničarko; št. 7 v Forest City pa ima še prvo predsednico in tajnico; podružnica št. 9, Detroit, pa prvo tajnico. Vse te podružnice poslujejo že šesto leto s skoro istim odborom, kar daje dobro izpričevalo tako odbornicam kot članstvu.
Ko sem pisala zgodovino, sem se zamislila v vaše delo, drage sestre ustanoviteljice naših podružnic. Predočila sem si, koliko stopinj ste morale napraviti, koliko prigovarjanje je bilo treba predno se je podružnica ustanovila, in vendar je bil to šele začetek vašega dela. Ker ste kot ustanoviteljice navadno prevzele važne odbore pri podružnici, ste skrbele, da ista ostane na začrtani poti, da napreduje in se širi. Da se to doseže, je
pa treba delati, marsikako žaljivko preslišati ter prenesti več ali manj razočaranja. Ker je pa bi-
lo	vaše delo nesebično, ga je Bog blagoslovil, in danes je močna organizacija in 52 nadebudnih podružnic vaše plačilo.
Častna knjiga bo shranjena v glavnem uradu, da 1)0 na razpolago za zgodovinske podatke. Upam, da se bo v bližnji bodočnosti pridejalo še marsikatero ime, ime ustanoviteljice, ki danes še ni v knjigi zapisano.
H koncu še besedico o naši kampanji, ki se bo v par dneh oficijelno zaključila. — Pristna kampanja ne obstoji samo v tem, da prinese kolikor mogoče novih članic, ampak, da ohrani tudi vse tiste, ki so že včlanjene. Kampanja za novo članstvo se bo toraj nehala; prihodnjo polovico leta pa imejmo kampanjo za ohranitev vseh naših članic, da ob koncu leta ne bomo kazale na razredčene vrste, ampak vsaj na isto število kot ga imamo danes, ako ne na večje. — Vem, da so časi slabi. Prvi vzrok da članica pusti, je to, da ne more plačevati; po nekod bo to resnica, drugod je pa samo neke vrste izgovor. Zato prosim sestre tajnice in tudi druge odbornice, predno črtate eno članico iz podružnice, govorite osebno z njo! Včasih ženska zgovornost čudeže dela; lepa beseda je še vedno našla lepo mesto. Kjer so slabi časi samo pretveza, tam boste vse presodke razblinile s prijazno razumljivo besedo. Ako je pa članica res v tako slabem položaju, da ne, zmore asesmenta, pa nekatere podružnice poročajo, da tu in tam premožnejše članice založijo asesment za revnejše, kar je jako velikodušno in spričuje na prave sesterske odnošaje med članstvom.
Toraj še enkrat prosim odbornice vseh podružnic, da skušajo svojo zgovornost in prepriče-valnost obrniti v to, da ohranijo celotno število našega članstva kot ga imamo danes, in da ga po možnosti povečajo. Ako pa na vsak način morate kakšno članico črtati, pa prosim, da takoj dobite novo na njeno mesto; pravzaprav ne samo eno, am-p?,'k dve. Ako gremo en korak nazaj, bi morale potem iti dva naprej, da lahko pokažemo napredek.
Vsem podružnicam in posameznim članicam pa, ki so se kampanje udeležile, izrekam že sedaj v imenu glavnega odbora najlepšo zahvalo in priznanje!
Maric Prisland.
Poročilo gl. tajnice.
Polletna seja gl. odbora se bo začela v ponde- tajnici, ljek zjutraj 18. julija 1932. Podružnice, kakor	Kampanja za nove članice se zaključi 30. junija
posamezne članice, ki želite predložiti kako važnej-	o polnoči, to se pravi, poročila, ki bodo dospele na
šo uradno zadevo v razrešitev, pošljite tozadevna	gl. urad kasneje, ne bodo več všteta v kampanjo,
pisma zadosti zgodaj gl. predsednici ali pa gl.	ob času, ko mora ta številka Zarje v tisk, je prišlo
samo par mesečnih poročil za junij, zato junijskih uspehov tukaj ni mogoče navesti, pač pa lahko orišem glavni potek kampanje do konca maja. Tukaj so podružnice in posamezne agitatorke, ki so do tedaj pridobile po deset ali več novih članic:
fit. 23,	Ely, Minn			novih
St. 17.	West Allis. Wis		37	tt
Št. 41,	Collinwood, Ohio 		33	tt
Št. 15,	Newburg, Ohio 		20	tt
Št. 38,	Chisholm Minn		26	tt
St. 25,	Cleveland, Ohio 		25	tt
St. 5,	Indianapolis, Tnd. 		24	tt
št. r.,	Barberton, Ohio 		23	ti
Št. 12,	Milwaukee, Wis		.21	ii
Št. 14.	Nottingham, Ohio 		17	a
Št. 2,	Chicago, 111	 		16	ii
Št. 24,	La Salle. Til			15	ti
Št. 20,	Joliet, Til			14	it
Št. 42,	Maple Heights, Ohio	14	it
Št. 32,	Euclid, Ohio 		12	ti
St. 47, Garfield Heights, 0........12	“
Št. 18, Cleveland, Ohio ...........11	“
*	* *
Annie Trdan (za št. 38 in 52)..23 novih
Josephine Barbaric (št. 5) ........16	“
Jennie Juzina (št. 17) ............15	“
Anna Grozdanic (št. 15) ___________12	“
Jennie Barle (št. 15) .............11	“
Frances Ošaben (št. 6) ____________11	“
Angela Štrukelj (št. 24) ..........11	“
Mary Tomazin (št. 2) ..............10	“
Johanna Dolinar (št. 38) ...... 10	“
C.	Oblak in A. Legan, skupaj,
(št. 42) .......................14	“
Letošnja kampanja je do konca maja privedla k Zvezi 452 novih članic, torej 42 več kakor lanska kampanja ob enakem času. Vendar je težko reči, da bo letošnja kampanja tudi ob koncu prekosila lansko, ker je lanska ravno v mesecu juniju pokazala nenavadno velik razmah. Morda bo letošnja
tudi.
Josephine Račič.
NOVE ČLANICE V MESECU MAJU
Podr.: 1
0
12
M
IS
Ime nove članice:	Ime agitatorice:	Podr.	: Ime nove članice:	Ime agitatorice:
Mary Dragan	Mary Startz	21	Theresa Lach	Cecilia Brodnik
Mary Sklander	II II	23	Mary Indihar	Agnes Galin
Ursula Smrke	II II		Mary Knapp	Frances Mikolicb
Alva Jerin	Theresa Chernich		Mary Stepec	Mary Skalar
Ernestine Garhain	Josephine Racic		Angela Lenich	Anna Slogar
Anna Kahover	Mary Tomazin	21	Anna Kesic	Angela Strukel
Mary Klopcic	a *t		Theresa Terselic	It II
Jennie Primozich	it ti		Elisabeth Tomazin	It II
Theresa Tomazin	tt n		Mary Ambroz	it n
Lisabetli Zefran	it a		Anna Senica	it ii
Louise Jug	Josephine Barbaric	25	Mary Hribar	Marv Hren
Gizela Rlazic	Mary »Dragan		Antonia Skander	Mary Hrovatin
Wilma Kocjan	It II		Maria Nosan	Josephine Ludiha
Augusta Perkovich	Mary Zunk		Anna Tenc	Frances Ponikvar
Angeline M. Rcgg	Jennie Okolish		Frances Petrie	a ti
Anna A. Gerbec	14 II	>i,	Helen Rahorich	Mrs. N. Veseli:'
Antoinette Gerbec Anna Hiti	II t* a n	30	Freda Rutschar	Mrs. M. Rutschar
Jennie Klančar	it it	.35	Mary Turk	Katie Kostelich
Jennie Lukezic	it ii	37	Mary Rent. Miss	Mary Starich
Julia Yankovich	n u	38	Mary Koschak	Annie Trdan
Mary Zakrajšek	n ii	40	Johanna Paul	Frances Bresak
Angeline Zupec	it it		Antonia Perusek	« It
Mary Trambush	Anna Potočnik	■II	Ella Rratina	Mary Milner
Fanny Cerar	Helen Risiak		Anna Longar	II tt
Cili Sagadin	Mary Frangesh		tennie Dolenc	Marion Penko
Mary Krachman	Marie Glavan		Victoria Dolenc	It II
Anna Revsck	Flisabeth Sedmak		Dorothy Sega	II II
Mary Golob	Fanny Zuzck		Rose Rais	Francos Planinc
Frances Plazotta	n a		M ary. Cercck	tt ti
Fannie Seston	it n		Frances Gornik	n tt
Anna Vidmar	it it		Caroline Markočič	n ti
M arySchumer	Elisabeth lllich		Fannie Yerse	a ti
Tosepbine Gregorčič	Anna Grozdanich		Anna Zivkovich	it ti
Frances Gucanac	& Tennie Rarle		Frances Hočevar	Margaret Poznich
Macda Gtindic	tt ii		Pauline Opalich	It tt
Antonia Kozer	Tosie Gustinčič		Frances Srakar	
\mn Yakic	Anna Malter		Anna Pinculic	Anna Prišel
TT'-sula Ralskar	Jennie Tu/ipa	43	Elisabeth Revsek	Mary Hilda j
Theresa Gallatin	ti tt	50	Julia Oblak	Antonia Tanko
Mildred Golob	It II			
Angela Strajner	Josephine Erjavec	V	MESECU MAJU JE BILO 81	NOVIH ČLANIC
Z	a r j a		— 130 —					The Dawn
		FINANČNO POROČILO S.		Ž. Z. ZA	MESEC	MAJ 1932		
	DOHODKI:							
Št.	Podružnica	Mesečnina	Pristopnina	Doklada	Razno	Zarja	Skupaj	Št. članic
1.	Sheboygan, Wis. .. .	$ 17.25	$ 2.25			$11.50	$31.00	115
2,	Chicago, III. 		. . 10.35	6.00			6.90	23.25	70
3.	Pueblo, Colo		18. '0		—.—	—.—	12.20	30.50	122
4.	Oregon Citj', Ore.	4.35	—.—	—	—.—	2. 0	, .25	29
5.	Indianapolis, Ind.	♦>.15	3.00	—.—	—.—	6.10	18.25	61
6.	Barberton, Ohio		 14.55	(>.75	—.—	—.—	9.70	31.00	07
7.	Forest City, Pa		8.70	—.—	—.—	—.—	5.80	14.50	58
8.	Steelton, l’a			 7.95	—.—	3.75	—.—	5.30	17.00	5.5
<>.	Detroit, Mich			 8.55	.75	—.—	—.	5.70	15.00	57
10.	Cleveland, Ohio	56.70		—.—	—.	.57.80	94.50	374
11.	Eveleth, Minil. 				 11.55		—t—	—.—	7.70	19.25	77
12.	Milwaukee, Wis		26.10	6.00	—,—	—.	1 /.40	49.50	. 174
13.	San Francisco, Ca 1 it	11.70	—.—	—.—	—.—	7.80	19.50	78
14.	Nottingham, Ohio	36.30	.75	—.—.	—t—	24.20	61.25	241
15.	Newburgh, Ohio 		16.35	3.75	—.—	—.—	10.90	31.00	103
10.	So. Chicago, 111.	7.95		—.—	—.—	5.30	1.5.25	5.5
17.	West Allis. Wis.		 10.80	2.25	—.—	—.—	7.20	20.25	72
18.	Cleveland. Ohio		 7.50	—.—		,—	—.—	5.00	12.50	59
19.	Eveleth, Minn			 27.75	—.—		t—	—t—	18.50	46.25	223
20.	Joliet, ill		35.10	.75		,—	—.- -	2.1/0	59.75	236
21.	Cleveland, Ohio	8.55	' .75		t—	—			r70	15.00	57
22.	Bradley, 111		3.30	—.—	—.—	——	2.20	5.50	22
23.	Ely, Minn		19.95	3.00	—f—	—v—	13.30	36.25	133
24.	I a Salic, 111.	9.00	3.75		#—	—.—	M 0	18.75	60
25.	Cleveland, Ohio	.. .. 81.45	3.75			—		t—.	5 i.:o	139.50	543
26.	Pittsburgh, Pa			 15.45	.75	.25	—.—	10.30	26.75	106
27.	North Braddock, Pa.		 7.80	—.—						,—	5 >0	13.0')	50
28.	Calumet, Mich		10.50	—,—			—		t—	7.00	17.50	70
29.	Broundalc, Pa			 2.85	—,—		t			t		1.00	4.75	19
30.	Aurora, 111			 2.40	.75						t—	1.60	4.75	10
31.	Gilbert, Minn		9.60	—.—		t			t		6.40	16.00	64
32.	Euclid, Ohio 			 12.75	—.—							8.50	21.25	85
33.	New Duluth. Minn.		 3.75		.—			2.50	6.25	24
34.	Soudan, Minn		3.00	—			_			<		2.00	5.00	20
35.	Aurora, Minn			 2.10	75						1.40	4.25	14
36.	McKinley, Minn.		 7.20	—t—						t		4.80	12.00	48
.57.	(ireaney. Minn		3.00	75									2.00	5.75	20
38.	Chisholm. Minn		19.35	.75						#		12.60	33.00	13.5
39.	Biwabik, Minn			 3.15	—.		—		_		2.10	5.25	21
40.	I.orain, Ohio		 3.90	1.50		#			t		2.60	8.00	26
41.	Cleveland, Ohio 			 30.00	11.25		a			t		20.00	61.25	200
42.	Maple Heights, Ohio	4.65		,			.—		#		3.10	7.75	31
43.	Milwaukee, Wis			 8.85	.75		t			t		5."0	15.50	50
44.	Valley, Wash. .	1.05										_		70	1.75	7
45.	Portland, Ore	3.15		_		—.—	.35	2.10	5.60	21
46.	St. Louis. Mo		3.90		#			_					2.60	6.50	26
47.	Garfield Hghts, Ohio	15.60		#			_						10.40	26.00	104
48.	Buhl, Minn.		 2.25		_		—t			#		1.50	3.75	15
49.	Noble, Ohio 			 2.70				t						! 80	4.50	18
50.	Cleveland, Ohio		 8.10	.75	—.—		t		5.40	14.25	54
51.	Kenmore Ohio	2.70								t		! 80	4.50	18
52.	Kitzville, Minn			 1.35		—.—	—.—	00	2.25	9
		$660.60	$61.50	$4.00	$0.35	$440.40	$1 1 66.85	4450
	Za naročnino Zarje —	<h r ne-članici 						2.00	
1	Obresti od County of Genesee honda						22.50	
	SKUP	AJ 						$1191.35	
STROŠKI:
Tiskarna, majeva Zarja in adrcsar .....................
Uradna soba za niaj ..............................
Pošnina za Zarjo (P. O. deposit)
Pošiljanje majeve Zar.ic (delo) .......................
Znamke .................................
Uradne plače: duh. nadz. $10, gl. preds. $25.00, gl. tajnica-urednica $100.00
$250.77 10 00
10.00
17.00
(,.00
1.55.00
SKUPNI STROŠKI V MAJU .................................................................................................................................................... $4.-54.77
Balanca 30. aprila 1932 Dohodki v maju .............
Skupni dohodki 31. maja Stroški v maju ...........
$24,686.40
1,191.35
$25,877.75
434.77
PREOSTANEK V BLAGAJNI 31. MAJA 1932
  $25,442.98
Josephine Račič, gl. tajnica.
Podružnica št. 1, Sheboygan, Wis. —
Na zadnji seji smo sprejele štiri nove članice. V tej kampanji se je najbolj potrudila sestra Kose Start/., zakar ji gre v?e priznanje. V čast novim članicam, ki so v tej kampanji pristopile, smo imele mal party, za katerega so prispevale sestre Mervar, Prisland, Golobici) in Za-Rožen. — lJrav presenečene smo bile, ko je naša članica Johanna. Zakrajšek,
—	mlado dekle — privlekla iz nekega zaboja lepo harmoniko in začela ubirati naše domače popevke. Nismo vedele, da je Johanca tako dobra muzi-kantinja. Upamo, da jo bomo slišale še ' ečkrat.
Nad vse zanimiv je bil govor sestre Ane Golobich, ko nam je opisovala svo-le doživljaje v Ameriki, ter na ginljiv način pripovedovala, kako so ji Italijani v I’ennsylvaniji edinega sinčka ustrelili, l'i je liil star komaj enajst let.
Iz tukajšne višje šole so graduirali sledeči sinovi in hčerke naših članic: •Stanley Karsnick, Theodore Prisland, I‘rances Ribicli in Olga Hlade. Nadebudni mladini naše častitke! — Članica.
St. 2, Chicago, 111. — Na zadnji seji, ki je zopet potekla izredno družabno — tudi dobrot ni manjkalo, ker je Mrs. Albina Biček prinesla veliko okusno torto, Mrs. Jos. Račič jabolčni štrudel, Mrs Mae Fabian imenitne "donace”, Mrs. Mary Tomažin pa “mehko” pijačo, — je prišlo več važnih zadev v zapisnik, ki lili pa tukaj ne bomo naštevale.
Predvsem ne smemo pozabiti, da se za nas z junijem ne sme končati kampanja, temveč jo moramo nadaljevati C£lo leto. Ne pozabimo tudi, da je napredek podružnice v veliki meri odvisen od tqga, kakšna udeležba je na sejah. Naše seje so prijetne, da bi bolj ne inogle biti. Naj jih nobena ne zamudi. —Odbor.
St. 3, Pueblo Colo. — Spet se oglašam v listu Zarja, da nekoliko povem o naši naselbini in naši slovenski fari Marije Pomagaj. Dne 20. aprila smo obhajali Pomemben dan; praznovali smo 70 letnico našega častitega župnika Father Cirila. Pripravili snip surprise party in udeležba je bila velika. Častite šolske sestre so naučile otroke lepega petja in castitk v čast našemu duhovnemu gospodu. Mladi muzikantje so tudi lepo zaigrali par komadov. Gospod John Germ je nastopil večkrat s svojo harmoniko, in je prav lepo zaigral in še 'epše zraven zapej; tudi je lepo častital
župniku v imenu KSKJ.. Parkrat so nastopili pevci in pevke zbora “Pre-Uern"; tudi Dekliško društvo je zapelo častitke. Ob tej priliki je bilo veliko govornikov, ki so vsi častitali Father Cirilu k 70 letnici. Vsak je bil zadovoljen in vesel na banketu. Father Ciril so bili iznenadeni in zelo veseli; rekli so, da ne morejo dopovedati svoje hvaležnosti in veselja, in da se počutijo, ko da So samo 40 let stari.
To jc lepo, da se jih farani spominjamo in da smo hvaležni za delo in trud, ki ga naš častiti duhovnik opravljajo v naši fari že 40 let neprestano. Ko so F'a-ther Ciril prišli v našo mesto, tačas je bilo še malo Slovencev, ali vendar pogumni g. župnik so se začeli truditi in graditi farno cerke.y in župnišče. Zdaj imamo poleg farne cerkve še lepo kapelico, kjjer je vsak dan sv. maša, in veliko šolo. župnišče, stanovanje za šolske sestre in prostran vrt. Kdor pride da si ogleda ta lepi prostor, vsakdo ga pohvali. Za ves ta napredek so odgovorni dobri farani z dobnim župnikom na čelu.
Moram povedati, da smo šest društev, štiri ženska, in dve moški, skupaj stopili in darovali Father Cirilu 70 dolarjev v cekinih.
Želim, da bi naš častiti g. župnik doživeli še velino let zdravi in veseli!
Naša podružnica sc precej lepo giblje; imamo precej dobrih in rednih članic, katere ste pa manj redne, ste pa prošene, da pridete in poravnate mesečni asesment, da boste tudi ve potem pohvale vredne in deležne. Bodite lepo pozdravljene vse članice in tudi gl. odbornice SŽZ. — Margaret Kozjan, tajnica.
St. 6, Barberton, Ohio. — Naša običajna spomladanska prireditev je za nami. Dolžnost me veže, da se v imenu naše. podružnice iskreno zahvalim vsem za tako obilen poset. Ker so se igre in razne druge prireditve vršile zaporedoma skoraj vsako soboto, nismo me pričakovale tako velike udeležbe in ne tako velikega uspeha v gmotnem oziru. Vidi se, da zna naš narod ceniti trud in žrtvovanje, ki ga naša podružnica vedno posveča pri svojih prireditvah tukaj rojeni mladini. Pri letošnji prireditvi je nastopilo 23 oseb, ki so bile razen treh vse t.ukaj rojene. Trinajst je bilo otrok v starosti od 0. do 18. leta. Lepa hvala Mrs. J. Okolish, ki se je trudila z mladino; naučila je male deklice petja in deklamacije, sama jc učila tudi obe igri in uredila ves program. Lepa hvala tudi članicam Fr. Žagar, Fr. Župec, A. Žagar, A. Žitpec, Fr. Prostovič, Fr. Lah, J. Podlipec, M. Mihalčič in M. Mekina, ki so se prostovoljno priglasile za predprodajo vstopnic. Lepa hvala tudi vsem drugim, katere ste drugače kaj pomagale. ter tistim, ki ste kaj darovale v jestvinah, ti a so se zmanjšali stroški. Najlepša hvala vsem igralcem, posebno otrokom, ki so bili vsi pridni in poslušni ter so vedno točno prihajali k učnim vajam in se pridno učili. Vsem sc še v bodoče vljudno priporočamo.
Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo na 4. julija piknik na mestnem prostoru ob Brady Ave. tik za Seyberling tovarno. Tam je prav prijazen prostor, ter v bližini, tako da ne bo treba skrbeti, kih) nas bo vozil tja. Članice, katere morebiti ne veste za dotični prostor, pridite v nedeljo 3. julija na sejo, po seji pa vam lahko pokažemo prav natančno
kje bo piknik. Naše pridne članice so že toliko dobrega obljubile, da bo na tem pikniku kakor na svatbi, in vse bo prav poceni, ker omenjeni piknik bomo priredile bolj zaradi družabnosti kot dobička.
Prav prijazno ste vabljeni vsi; bo dovolj vsakovrstne zabave za vse, stare, mlade in otroke. Torej na svidenje v prosti naravi pod zelenini drevjem v pondeljek 4. julija popoldne ob vsakem času. — Pozdrav vsem. — Frances Ošaben, tajnica.
*	* *
LEP USPEH PRIREDITVE
Krasen in pomemben dan je bil 14. maj v naši naselbini. Mislim, da kar sem videla sličnih prireditev in nastopov mladine, mi ni še nobena tako ugajala in šla do srca. Morda tudi zato, ker me veseli, ko vidim, kako se radi učijo fantje, dekleta, otroci, in odzovejo vsaki stvari. Saj je pa tudi lepo in občudovanja vredno delo, da se mladina u-uejstvuje na društvenem polju. Ali veste, ko ikega pomena je to za nas druge, če prav oni še ne vedo zdaj, kaj vse to pomeni. Sčasoma, ko mi ne bomo več za take sts ari, bo pa naša mladina vrlo nadaljevala delo, ki smo ga mi začeli. Zato sc ne bojmo žrtvovati za mladino dokler ni prepozno. Če prav oni še ne vedo, kaj vse to pomeni, ali ko nas drugih ne bo, se bo vsak spominjal, tako me je moja mama učila,, tako je delala, tako govorila, tako je pravilno, tukaj jc resnica. — Naj na tem mestu iskreno ča-stitam vsem dekletom, fantom, deklicam in dečkom, ker so tako prav do pičice pravilno izvršili vloge., da skoraj ni bilo hib. Priznanje zasluži pa tudi odlična in delavna pri vseh stvareh, kar se jih za-počne, Mrs. J. Okolish; ona jc imela vso stvar v rokah, in je izpeljala tako krasen program in sama učila otroke, kar ie zares težavno delo in je mnogo časa žrtvovala. Tudi druge članice, moram reči, so prav pridno pomagale. Še za naprej tako, pa bomo zmeraj vesele, kaj vse smo naredile.
Program je bil izpeljan nekako takole. Najprej igrica "Materi za god”. Nastopita Jožek in Jerica in si eden pred drugim prizadevata, kako bi bolj razveselila svojo mamico, vdov®, s skromnim, toda krasnim darilom, kar je pa materi jako po volji, ko ima tako dobra otroka, ki se spominjata nje godu, ko je od vseh zapuščena. Druga igrica. “Oj ta Anže”, je tudi lepa. Anže se je pripravljal na nrvo spoved, mati ga lepo podučuje, kako in kaj, ali on prav malo sluša svojo mater; njegova trmoglavost in razposa-'enost je do kraja ukoreninjena. Vseeno se ojunači, si izpraša vest in s težavo napiše svo.ie grehe na listek; tudi muhica mu je dosti pomagala, ki jo je vjel sedeč za mizo. Tako se odpravlja k jM'vi spovedi, ko jc pa on mislil, da je prišel tisti najbolj srečni čas, namreč da je grehov pro.st, lahak po spovedi in spravljen z Bogom in ljudmi, ki jim nikoli ni dal miru, je bilo baš narobe. Kaj se je zgodilo? Listek, na katerem so bili
napisani grehi, jc bil zgubil pred spovednico; pobral ga je njegov součenec sosedov Simen, ki sta se tudi zmiraj suvala, in njegove grehe razglasil po celi vasi. Kar naenkrat se začnejo ljudje vrstiti in Anžeta pošteno pretepati. Prvi vaški sel, ki mu je Anže na vrečah žita vezi porezal, druga 1'arovška kuharica, za njeno mačko, ki jo je ubil, tretji Klančnikov oče, ki jih je z velikonočnimi blagoslovljenimi jajci ometa val. Nazadnje še njegova mati, ki ji je zmiraj smetano polizal, mleko popil, in denar kradel. — Nato so nastopile male deklice, in zapele jako žalostno pesem o umrli mamici; med petjem je prišla na oder in predstavljala .siroto brez mamice in aleka prav mala deklica in povedala, da nima kaj obleči in ne se kam uleči, oj ti rotica! slednjič poklekne na materin grob in tu sladko zaspi. Ta.prizor je bil tako žalosten in izvrstno narejen, da mi še zdaj silijo solze v oči, ko to pišem. Zatem je bila deklamacija “Moji materi”, tudi žalostno in pretresljivo za vsa-cega, če ima le količkaj srca. Nato so zapele zopet male deklice vesele pesmice
o	pomladi in rožicah, obenem pa tudi 'kdale kretnje. Kuplet “Klepetavi Mi-ček” je povzročil tudi dosti smeha; Mi-ček jc za desetico svoje starše ovadil botru svaku, da ravno ko so bila jedila pripravljena na mizi katera je ta najbolj cenil, jih je mamica poskrila, "da botra svaka grlo ne bo vse požrlo”. Dobil bi jih bil Miček od očeta in matere, <la ga ni branil sam boter svak. ‘'Dete mamici”, zadnjo točko, je deklamirala mala deklica.
Dete malo se smehljalo reklo mami to:
Mama moja, jaz sem tvoja ljubim te srčno.
Tukaj imam rožice za vse naše mamice nekaj pa za ateke.
Tmela jc rožice v košarici, povite v šopke, v drugi košarici pa cigare; vse to jc z odra porazmetala med občinstvo, in s tem je bil program zaključen. Udeležba ie bila, kakor se v današnjem času računa, prav dobra, in občinstvo se je izrazilo, da je bilo jako zadovoljno s prireditvijo. Podružnica je hvaležna občinstvu za lepo udeležbo, in sc še za naprej priporoča. Me pa glejmo, da drugim po svoji moči izkažemo hvaležnost za naklonjenost napram nam. — Iskren pozdrav! — Frances Smrdel, nadzornica.
Št. 7, Forest City, Pa. — Malokateri-krat se oglasimo od naše podružnice; smo menda boječe, ker nas ni posebno veliko število, kakor po nekod drugod. Da bi se vsaj bolj zanimale za seje! Prosim v imenu celega odbora, pridite vse na prihodnjo sejo 3. julija in pripeljite še kaj novih seboj, saj berete v Zarji, kako se po drugih podružnicah trudijo na vse načine, da bi dobile več novih članic. Ne pozabite priti, boste nekaj novega slišale.
Moram še sporočiti, da je naša predsednica Anna Kamin dočakala vesel in nad vse lep dan, da je videla svojega sina pri oltarju Gospodovem kot novo-
mašnika 22. maja, tukaj v Forest City.
V	eselimo se ž njo vse članice, saj je ona tako skrbna in dobra za našo Zvezo. Novoinašniku Rev. J. P. Kaminu smo darovale mal dar $10 iz naše blagajne, za kar se je lepo zahvalil; želi nam veliko napredka. Želimo tudi me njemu veliko blagoslova božjega. — Pozdrav vsem članicam! — Mrs. J. Gačnik.
Št. 11, Eveleth, Minn. — Veselica in javna večerja, ki smo jo imele 22. maja v proslavo S letnice obstanka naše podružnice, se je kljub slabim časom še dobro obnesla. V imenu podružnice se najlepše zahvalim vsem, katere so kaj dale prostovoljno, da je bila veselica boljša, kakor potice, donace, krofe, kavo, cuker, itd. Ne morem vsako posebej imenovati, ker bi vzelo preveč prostora. Nadalje hvala dekletom,, ki so nam prišle pomagat na mizo nosit, sploh vsem, katera je kaj pomogla. Tudi Jivala ženskam in njihovim možem od sosednje št. 19, ker ste nas obiskali; o priliki pa vrnemo.
Na zadnji seji ni bilo nič posebno novega. Prosila bi članice, da bi se v malo večjem številu udeležile seje; saj ni tako dolgo; skoraj vsaka si lahko vzame eno dobro uro, da se vsaj enkrat na mesec vidimo.
Naznaniti vam moram tudi žalostno vest, da nam je uiyrla ena članica, Uršula Mrvich. Dne 22. maja zjutraj je bila še zdrava, kar naenkrat i>a ji je prišlo slabo in ni več prišla k zavesti; zadela jo je namreč kap (božji žlak), in dne 28. maja je za vedno zaspala. Pokojna Uršula je bila doma nekje blizu Ljubljane. V Ameriki je bila okrog 20 let. Zapušča moža in sedem otrok. Podružnica št 11 ji jc, kakor tudi društvo Marije Pomagaj, priredila izredno lep pogreb, pri katerem ni ostalo nobeno oko suho.
Prizadeti družini izrekamo naše sožalje. Tebi, nepozabljena nam sestra, pa želimo, naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Bila si agilna in zvesta članica štiri leta. in Slovenska Zenska Zveza Te bo zelo pogrešala. -— Amalia Smoley, tajnica.
*	* ♦
Petletnico podružnice smo praznovali s tem, da smo se malo zavrteli, stari in mladi. Naš rojak Mr. Jack Setnikar nam ie z lepimi besedami čestital k proslavi in nas bodril v lepih besedah, naj vstrajamo na krepko začeti poti.. Ne moremo vsega storiti, toliko nam pa tudi ne bodo mogle očitati naše potomke, da nismo skušale postaviti temelja, na katerega one lahko zidajo naprej.
Podružnica št. 11 je izgubila članico Uršulo Mrvič. Naše članice so ji stale ob bolniški postelji noč in dan ko je šlo njeno zemeljsko življenje proti koncu. Slovenska ženska Zveza nima lepih besed in dobrih namenov samo na papirju, ampak jih tudi udejstvuje. Vse "as bo prej ali sloi doletela ista usoda— smrt. Kakor mi sočustvujemo z drugimi,
v	isti meri se bodo tudi drugi zanimali za nas. kadar napočijo za nas najtežavnejši trenutki.
Veselje jc prebirati poročila marljivih agitatorje v Zarji. Vemo, da nikjer ni napredka, kjer ni izrednega dela in posebne požrtvovalnosti. Milo pa izgleda, če mora v poročilih kampanje za številko podružnice ostati le prazen prostor ali pa samo črtica počez. V končnem pregledu naša podružnica že ne sme imeti samo take črtice.
Vse rade prebiramo poročila in do-
ise od drugih podružnic in drugih krajev, vse rade zyemo ne samo, kaj se godi doma. t tim več tudi, kako se gibljejo drugod. Dopisi dajo Zarji posebno privlačno moč in zanimivost. Na dan ž njimi! — J. O.
Št. 12, Milwaukee, Wis. — Naša podružnica je povzdignila proslavo letošnjega Materinskega dne z izvrstno pro-izvajano Meškovo dramo “Mati”. Mrs. Suban je bila mati, Mrs. Stariha pa Sil-
vi	ia, najdenka. Mrs. Mohorko jc bila 'I ržanka, in nam jc izzvala mnogo smeha. Tudi Tinka — naša Tinka Koropec
—	je bila imenitna v svoji vlogi. Enako so naši fantje in možje prav izvrstno nastopili. Naj zakličem: Prav lepa hvala vsem skupaj! In Mr. Veraniču, soprogu ene naših članic, ki je vežbal igralce, smo dolžne še posebne zahvale. Našim trgovcem, obrtnikom in profesijonali-stom smo hvaležne za oglase, s katerimi so nam pomagali kriti stroške. Ne smemo pozabiti tudi naših dobrih članic, Mrs. Dobnik in Mrs. Suban, ki sta nam toliko cvetlic darovali.
Dve naši članici sta bili letos posebno srečni in z njima vred se čuti nekako počeščena in vzradoščena cela naša podružnica in cela naša naselbina. Prva od teh jc Miss Frances Koren, ki je zadnje čase že marsikaj napisala za angleški del Zarje. In kako bi Fanny ne bila srečna, ko ie pred kratkem videla svo-iega brata peti novo mašo. Na vsak način ji moramo častitati, da ima takega brata. - Enako moramo častitati naši Mrs. Kirn, sai je nien sin T.ouis Kirn ravnokar prejel posebno odlikovanje na mornariški akademiji v Annapolisu, ki
10 je pravkar absolviral in tako postal posebno odličen častnik ameriške mornarice.
T.ahko rečem, da pri naši podružnici vsestransko zelo dobro napredujemo. Predno sklenem, nai se še zahvalim našim častitim duhovnim gospodom, ki so prišli na našo proslavo na Materinski dan: Rev. T.. Gladek. Rev. R, Potočnik in Rev. A. Schiffrer. Posebna hvala Father Sehiffreriu. ki so nam tudi dali dar za našo blagajno. — Marica Kopač, predsednica.
Št. 13, San Francisco, Calif. — O delu ne morem poročati, ker tega tukaj ni, naznanim pa, da je bilo sklenjeno redni mesečni seji 2. junija, da vsaka članica plača 25c v blagajno, to kadar
11 bo mogoče, 7. julija pa bom pobirala 25c za naš list Zarja. .
Omeniti moram o zabavi, za katero so poskrbele Mrs. M. favehnian, Mrs. M. Slcoff, Mrs. P. Rauh in Mr. M. Ra uh, ter Mrs. M. Slane. V resnici m°'
ra vsako članico veseliti, ko vidi, koliko se sosestre potrudijo, da se vse skupaj razveselimo. Sestra predsednica je hotela po vsej sili vedeti, kdo se ženi, ker bi bila rada za starešinko, pa žal, naša dekleta, kakor tudi vdove, so nekam znirzle; želim, da sc sedaj, ko sonce pripeka, kaj ogrejejo; tudi prestopno leto ni vsako leto. Torej, dekleta in vdove, na delo! Obilo napredka in novih članic vsej Ženski Zvezi! — Ivana Ma-tjasich, tajnica.
St. IS, Newburg, Ohio. Na zadnji seji je bilo prebrano pismo gl. predsednice Mary Prisland, v katerem izraža svojo pohvalo glede napredka naše podružnice in nas navdušuje za nadaljno delo. Torej, sosestre., poslušajmo jo! Četudi bo sedaj minila kampanja, pa le skrbimo, da bomo redno vsak mesec dobile nekaj novih članic. Saj ima vsaka kako prijateljico, znanko, sestro, ali hčerko, katero bi lahko pripeljala v našo organizacijo.
Dne 13. julija, to je drugo sredo v mesecu, bomo imele važno sejo, na kateri bi morale biti vse navzoče. Prebran bo tV'lletni račun: treba bo tudi nekaj ukreniti za proslavo naše petletnice. Naj '■saka sama zase malo prevdari in prekisli in potem pove na seji, kaj bi bilo dobro in koristno. Opozarjam tudi vse •isto članice, ki ste zaostale z asesmen-l°w. da kakor mogoče hitro poravnate. Mislim, da še ni nobeni tako huda sila. da hi zaradi tistih par centov raje pustila Zvezo. Appollonia Kic, predsednica.
Št. 17, West Allis, Wis. — Najiskrc-nejše se zahvaljujem vsem, ki so se u-deležili naše domače zabave. Nišam pričakovala take velike udeležbe v teh slabili časih. Posebna hvala podružnici st- 12, Milwaukee in dr. Sestre Slovenije št. 9, J. P. Z. Sloga za tako veliko udeležbo. — Najlepša hvala sosestri Mrs. Kozniut, ker je dala nam dvorano zastonj in več okusnih jedil in posodo; so-sestri Skaza za svetilko, sosestri Bozich '■'A stojalo in sosestri Žagar za “fern”; ti dobitki so bili v čisti dobiček naši blagajni, — Hvala vsem članicam, ki so de-tale in toliko napekle in skuhale, in za dobro vino, ki so ga dale, in vse sabo "rinesle, tako da ni bilo treba nič skriti, kaj bodo gostje jedli in pili. Ta za-,vala naj velja vsem skupaj, ker ne '"orem vsa imena pisati — jih je pre-'rt'. Sc priporočim še za naprej za tako s 'fle1ovanjc od strani članic.
Ne smem pozabit," na mlada dekleta, rr so nam tako lepo zapele na Materni »šti, Hvala Miss J. Imprl za njen trud, '° 'c učila dekleta peti, in upam, da bo v kratkem tudi naša članica. Hvala č. Rev. Potočnik, ker so preskrbeli ta-
lepe pesmi za našo podružnico. .Opozarjam vse članice, da ne poza-na piknik naše cerkve 3. julija, če [* Pa dež pa 4.. in prosim, dn bi čla-tl,Ce nekaj darovale, ker naša podružni-
11	bo skrbela za “fish-pan” in za ribe, n j'h bodo lahko lovili, toraj moramo
paziti, da nam ne bo primanjkovalo. "Fish, 10c a bite”, pa 10 do 20 funtov ribe, to je poceni. Pripeljite svoje prijatelje sabo, ker bo dosti zabave za mlade in stare.
Kampanja bo najbrže prinesla nekaj žalosti pri nas; naše podpredsednice ni nikoli doma, in jo poliemani iščejo zato, ker hodi od hiše do hiše, in mislijo, da ljudi šunta za revolucijo; pa sc motijo; samo za ženami in dekleti hodi, pravi, ako boš stopila v Zvezo, pa bodo boljši časi, pravi, pri naši podružnici ni nič brezposelnosti, nasprotno smo jako ‘ busy”. Mislim, da ji bomo dolžne kupiti nove čevlje ali pa olje za avtomobil ker ima šoferja, to pa stane, Le tako naprej dokler sonce sije. — J. Schlosar, predsednica.
O	št. 19, Eveleth, Minn.
Dolžnost nas veže, da se najlepše zahvalimo članicam SŽZ. št. 19, ker so nas tako imenitno pogostile dne 12. junija zvečer z res okusno večerjo. Kuharicam in drugim članicam, ki so kaj prispevale. gre vsa čast in polivala. Imeli smo tildi nekaj točk za kratek čas, za kar sta preskrbela igrovodji Mr. in Mrs. Prebilic. 1’odr. št. 19 je zares pokazala svojo hvaležnost do igralccy; veselili smo se do dvanajste ure (in šc malo dalj — pa to naj bo zamolčano).
Imenovana podružnica ima res izvrstne članice, posebno moram omeniti, kako se trudi njihova predsednica Mrs. Nem-gar, ki je tudi izvrstna igralka in nad vse požrtvovalna ter se vsestransko' zanima za napredek društva. Vsaka zavedna slovenska žena bi morala bi pri tej dični ženski organizaciji, kateri od srca želim obilo uspeha. — Eden igralcev.
Št. 20, Joliet, 111. — Sklenile smo na naši zadnji seji, da naša podružnica priredi svoj piknik v nedeljo 17. julija na Von F.sch farmi.
Ker smo lflosko leto imele svoj piknik ravno tam, je ta prostor vsem dobro znan. Te na dobrem kraju in kakor nalašč za piknike.	*
Na programu bodo razne tekme in igre z nagradami za zmagovalce in zmagovalke. Tudi muzikantaria bomo imele, da bo mogoče plesati. Preskrbljeno bo za raznovrsten prigrizek, in tudi prepovedane tekočine ne bo manjkalo.
Za članice, njih družine in prijatelje, ki nimajo svojih avtomobilov, bo preskrbljen truck; ob katerem času in po kateri cesti ho vozil in pobiral naše članice in njih družine, b® že pozneje naznanjeno.
Ker je bil na seji izbran poseben odbor. da uredi vse potrebno za piknik, je ■ nčakovati, da bo ves program potekal v tiaivečio zadovoljnost vseh, ki se bodo udeležili.
Končno še naznanjamo, da je bila naša seia predstavljena na vsak četrtek no tretji nedelji v mesecu in vabimo vse članice, da se teh sej udeležujete v po-'otnem času. ker je vedno treba kaj novega ukreniti za korist naše podružnice.
Ker ne bo nobene sej« več pred našim piknikom, že danes vabimo vsa članice in vaše družinice, kakor tudi vse prijatelje, da pridete na naš piknik, ter vam že danes kličemo: Na veselo svidenje v nedeljo 17. julija. — Pripravljalni odbor.
Št. 21, West Park, Ohio. — Morani nekoliko poročati, kako in kaj smo imele tukaj za Materinski dan 7. maja. Imele smo zelo lepo igro in vzoren program v spomin našim umrlim materam, za kar se v imenu naše podružnice lepo zahvaljujemo vsem igralkam in igralcem, ki so se potrudili in se tako lepo izučili, fla jih je bil« res veselje gledati na odru in poslušati njih krasno petje. Vsa čast pa gre sosestri Ceciliji Brodnik za njeno delo, ko sc je toliko potrudila, da jih 'e tako lepo izučila in vse preskrbela, da je bil program tako 1‘cpo izvršen. Vse članice ji moramo biti iz srca hvaležne; se ji še za drugič priporočamo.
Morani tudi povedati, da je bila ta naša prireditev tudi precej dobro obiskana, in je to precej pripomoglo naši blagajni. — Iskren pozdrav vsem članicam SŽZ. — Josephine Zupan.
Št. 36, McKinley, Minn. — Naša glavna tajnica nas vedno prosi za dopise, in ker imam precej novic, veselih in žalostnih, ji bom pa dala malo dela.
Z življenjem naše podružnice se lahko precej pohvalimo. Seje so dobro obiskane, in članice pridno delajo, da nas jo čimdalje več. Jako smo ponesne na naš napredek v tek slabih časih, in zelo smo vesele članic, ki so se nam pridružile v tej kampanj.
Za Materin dan smo bile povabljene vse matere otrok petega in šestega razreda v tukajšnjo šolo. Otroci so nam priredili zelo lep in zanimiv program in party. Peli so nam lepe pesmice in bra-
li	vsakovrstne sestavke nam materam v čast. Nazadnje pa, v moje veselo presenečenje. je hčerka ene naših članic vzela “Zarjo” z mize in nam brala angleško odstavke iz nje. Srce mi je močno utripalo, ko sem videla, da se tudi šolski otroci in učiteljica zanimajo, kaj se piše v naši Zarji.
Imamo med nami bolno članico Mrs. Marv Perko, ki ji želimo vsi skupaj skorajšnjo zdravje, da se ho z nami veselila toh lepili dnevov.
Dne 21. maja smo se zbrale članice na kare in truck in šle malo presenetit in veselo častitat Mr. in Mrs. Tohn Zalar na Biwabik. Mrs. Zalar je bila prej na-
marliiva članica Mrs. Tohanna Steblaj. Tukaj se v imenu vseh članic prav lepo zahvalim celi Zalarjevi družini za zelo vespl in nrijazen večer.
Rada bi videla, da bi bilo tt* konec mojih novic, ker nobeden rad ne piše žalostnih. Nemila smrt nam je zopet iztrarala eno članico. Umrla je po mučni t>r,1o7iii Anna Snidarsich v najlepši dobi. 49 let. Vzgojila si otroke in se trudila in sodni ko si se iih veselila, si i'll morala za vedno pustiti. Rade bi Te bile obdržale med nami. pa ni bila. to bo?.-
ja volja. Zmočile smo Tvojo rakcv z solzami in kličemo Ti srečno svidenje nad zvezdami! Vsem članicam podružnice št. 39, iz Biwabik, Minn, izrekamo srčno hvalo za njihovo udeležbo pri pogrebu. Lepo se pa tudi zahvalim našim clanicam, podr. št. 36, ki so se v tako polnem številu udeležile pogreba. V grob smo ji vrgle vsaka en bel nagelj v zadnji pozdrav.
H koncu mojega dopisa opozarjam članice, naj se udeležijo julijske seje kakor najbolj mogoče; je zmeraj kaj važnega na dnevnem redu. In ta mesec imamo vse naklado 25 centov za našo Zarjo. Težko je res za vse, ampak to malo vsoto bo vsaka rada odtrgala za tako veliko dobrega berila. Pozdrav vsem članicam SŽZ., posebno pa pozdravljam članice naše podružnice št. 36. ■— Agnes Siškar. tajnica.
*	* *
ZAHVALA
Kad bi se na tem mestu primerno zahvalil ženskam podružnice št. 36, SŽZ. za vse kar ste storile za mojo ženo v njeni mučni bolezni in nemili smrti.
Stregle ste ji kar je bilo najbolj mogoče, in ni ji bilo treba nikdar dvakrat klicati za kapljico hladne vode. Potem, ko jo je pa mili Bog vzel k sebi, ste združeno stale meni in otrokom v tolažbo in pomoč. Obsipale ste njeno ra-kev s cvetlicami, ki jih je v življenju tako rada imela, in izkazale ste ji vso čast na njeni zadnji poti.
Ne bom nobene ženske posebej imenoval, ker ste vse skupaj delale, in meni ie nemogoče razločevati.
Iskreno sc vam zahvaljujem in nikdar ne bom vaše dobrote pozabil. — Joseph Snidarsich in otroci.
Št. 37, Greaney, Minn. — Podružnica št. 37 SZZ. in Altarno društvo smo se zmenile, da priredimo skupaj piknik dne
4.	julija. Tom prav prijazno vabimo vse članice S.Ž.Z. iz McKinley, Gilbert, Soudan, Ely in vse iz rancha. Na veselo svidenje na Greanev! Piknik bomo priredili v Slovenski dvorani. — Vabi Odbor.
*	★ *
Naše seje bodo odslej vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani. — Pozdrav! —■ Katarina Kochevar.
Št. 39, Biwabik, Minn. — Naznanjam članicam podružnice št. 39, da se bodo od zdaj seje vršile vsako prvo nedeljo v ">esecu namesto druge, kakor smo zdai imele; tako je bilo sklenjeno na zadnji seji, in to z večino.
Prosim tudi. da sc prihodnje seje vse udeležite. Vršila se bo v Pineville pri sestri Sever; imamo več reči za ukreniti v korist Zveze. — Clanicam Zveze širom Amerike iv\šiliamo pozdrave in častita-mo k velikim uspehom, katere je Zveza v kratkem času dosegla z božio pomoč-
io	in trudom naših člnnic in naših nri-inteliev. — Ana Milkovich, predsednica.
Št. 43, Milwaukee, Wis. — Članicam naše podružnice, vljudno naznanjam, da se prihodnja seja vrši dne 11. julija in ne
4.	julija; ker je tedaj ravno praznik Ne-
odvisnosti, smo preložili sejo. Prosim članice, da upoštevate to naznanilo. Ker bomo na tej seji dobile krasno na roko slikano sliko, ki jo je darovala Mrs. Ju-lia Terček, ste vabljeni vse, da za gotovo pridete. Bomo videle, kateri je sreča najbolj naklonjena.
Nadalje naznanim članicam, da je bilo sklenjeno, da sedaj za mesec julij in avgust ne bomo imele card party; kako bo za naprej, bomo ukrenile na seji. Zadnji dve card parties sta izpadli precej povoljno, čeprav ni bila udeležba ta-1 o velika kakor bi lahko bila. V imenu podružnice se zahvalim Mrs. A. Cert-weznik in Mrs. Josephine Tominšek za prostor, ki sta nam__ga dali na razpolago,
000000000000000-0000-00-000000
BLAGOSLC VITEV ZASTAVE.
Št. 32, Euclid, Ohio. — Dne 15. maja je bila slovesno blagoslovljena naša nova zastava. Te zanimive in krasne slavnosti so se udeležile sosednje podružnice SŽZ., društva drugih organizacij, in veliko število občinstva sploh. Se moramo v resnici zahvaliti vsem, ki so nam v teh kritičnih časih pomagali na en ali drug način. Dolgo smo gojile željo, da bi dobile svojo lastno zastavo, in sedaj se nam je ta želja uresničila. Zastavo, ki ie krasno delo, je naročil rojak Frank Kerže, ki zasluži vse priznanje. In veste, kdo sta bila boter in botra? Nihče drugi kakor Mr. Anton Grdina in naša sestra Margareta Jamnik. — Mrs. Mary Petek.
oooooooo	oooooooooooooo oo ooo
in za izvrstno malico in dobitke. Ti dve dekleti sla se izvrstno postavili. — Pozdrav! — A. Velkovrh, tajnica.
Št. 47, Garfield Heights, O. — Dne 17.
junija je minilo eno leto, odkar sc je u-stanovila naša podružnica. V številu članstva nismo mogle tekom leta posebno napredovati, ker je naša naselbina majhna in časi slabi.
Ker delujemo složno skupaj, je sklep zadnje mesečne seje, da za obletnico napravimo 3. juliig piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens, ter da mora vsaka članica vzeti za 50c “pitnih” tike-tov, katere sem vam po naročilu poslala. Kateri ni glede tega kaj po volji, je prošena, da ne hodi s pritožbo k meni, ker >az kot tajnica sama ne morem nič odločati, pač pa naj vsaka pride na sejo. Katera želi tikete pred sejo plačati, jih vsak čas lahko na mojem domu, zadnji čas pa morajo biti plačani na julijski seji.
Res so malo bolj slabi časi, toda na piknik pridite vse, pripeljite seboj svoje družine, prijatelje in zinyice, da nas bo več! Sedaj, ko je narava vsa oživljena, se človek najbolj razveseli pod zelenimi košatimi drevesi, in poleg ptičjega žvr-golcnja dobi začasno uteho.
Prav vljudno vabimo tudi sosestrc sosednih podružnic št. 15 in 42, da nas ta dan posetite, in tudi od št. 25 vam ni ra'"' daleč; se boste še več svežega zraka nabrale. V enaki priložnosti vam bomo z veseljem povrnile.
Zadnji dnevi tečejo v kampanji, zato sem upanje izgubila, da bi nam še za naprej knjiga ostala, in ako jo bomo zc res morale oddati, upam, da jo dobi kaka sosedna podružnica v Clevelandu.
Članice naše podružnice ste prav pri' jazno prošene, da se bolj povoljno udeležujete mesečnih sej; ako vam sobota večer ne ugaja, ker ste morda preveč zaposlene, pridite na prihodnjo sejo, ter si izberite kak drug dan v mesecu, kateri vam bo bolj pripraven. Na julijski seji t. j. 9. julija, pride poročilo o šestmesečnih računih, kakor tudi izid piknika, zato ste še enkrat prošene, da sc gotovo udeležite. Ker se sedaj naša predsednica nahaja v Washington, I). C., in ker je pisala, da bo povabila Mr. in Mrs. Hoover na prihodnjo sejo, nam bosta ta dva gotovo prinesla prosperiteto. — Na veselo svidenje kliče — H. Tomažič, tajnica.
Št. 49, Noble, Ohio. — Tudi jaz sc vam pridružujem, cenjene dopisovalke, s svojim skromnim dopisom. Kako rada čitani Zarjo prav do zadnje vrstice. Sc p sebno je vabljiv Kuhinjski kotiček.
Moj mož se zelo pohvalilo izra_ža o podučnem čtivu in vzornem urejevanju Zarje.
Zadnja seja je bila zelo lepo obiskana. Sprejetih je bilo tudi nekaj novib deklet v našo sredo, tako da počasi stopamo kvišku, zato pa bolj sigurno. Naše seje so zelo zanimive in podučne. Zato se pa članice vsake seje udeležijo v lepem številu. Se lepše bi bilo, ko na prihodnji seji ne bi nobene manjkalo. Zbo-rovalna soba je dovolj velika, in tudi sedežev ne bo premalo. Po vsaki seji imamo nekaj zabave, prigrizka, in da žeje ne trpimo, to sc pa tudi razume.
Kmalu bo leto okrog, kar je bila naša podružnica ustanovljena. Treba se bo kaj pripraviti, da bomo na lep način obhajale prvo obletnico, da bo ostala nam vsem v lepem spominu. Končno še mo-ie pozdrave vsem sestram širom Amerike. — Frances Kosten, blagajničarka.
I KUHINJSKI KOTIČEK. J
(PrispcvJ<e za ta kotiček pošljite na-
ravnost na Josephine Erjavec, 1013 N-Chicago St., Joliet, IH.; ona urejuje ta kotiček.)
Kaj je kozica?
V	aprilov! števiJki Zarje sem čita a> kaj je “kozica”. D.anes želim bolj obširno poročati o koZvc*- Kozica stoji J1, treh nogah. In zakaj h na kozica tli (,l štiri) podstavke oz. nog." ''	■*'’
se tudi naše mlajše žene podučijo, '( ,l in kako se uporablja kozic*. •	.	•
Pred več časom ni bilo domovi^
niti ene železne kuhinjske posOv^e’ 'c!!'
i	,	-	'o	rib-
vcc smo uncle samp lončeno posoc*
niškega izdelka. Na domačih ognjiščih se je kuhalo le v piskrih, napravljenih 'z lončarske ilovice. Potrebovali smo mnogo drv predno je zavrelo in se skuhalo. Ako smo hoteli kaj speči, smo morali velik ogenj napraviti; tako smo krompir kar zakopali v ognju, da se ie spekel.
Meso se je speklo na ražnju. Iznajdljivi Ribničan pa je kmalu pronašel, da Je na ražnju peči prevelika izguba, ker na ražnji pečeno meso izgubi veliko maščobe. Ker so pa meso na ražnju pek-
li	navadno le moški, je bilo njih meso najboljše, zakar so želi mnogo pohvale.
Modri Ribničan je izprevidel, da meso na ražnju peči ni priporočljivo, zaradi tega si je izmislil lončeno posodo na nogah. 'Pako kozico smo postavili na °gnjišče ter smo goreče oglje pod njo Porivali. Večkrat se je zgodilo pri u-niivanjti, da je katera noga odpadla. Tako kozico smo morali nato podložiti z opeko, da se ie lahko ogenj pod njo po-’’ival, in smo jo rabili toliko časa, dok-'er ni zopet Ribničan prišel okrog čez bril h* in doline s polnim košem svoje r°1>e. Imel je vsakovrstno robo: kozice,
Razno.
VZROKI JETIKE MED ŽENSKAMI. _ Dv akrat toliko žensk kakor moških umrje od jetike mecj IS. in 24. letom. National Tuberculosis Association navaja prvič znanstvene vzroke za ta Pojav. Rotom statistik, ki jih navaja Miss Jessamine S. Whitney, je vzrok večine slučajev prezgodnja možitev in Materinstvo.
Preiskali so na tisoče slučajev, preiskali zgodovino družine, gmotne razbere, hrano, stanovanje in tudi življen-ske navade onih, ki so bili prizadeti. Poklicali so na odgovor starše, sorodnike, bailee in sosede, da so izpolnili potrebne podatke v zgodovini vsake bolnice.
Po zadnji vojni se je število slučajev letike znatno pomnožilo med ženstvom. Navajajo vsakovrstne vzroke; dolžijo Vsakovrstne razvade, katere je zanesla v deželo povojna doba. Kajenje, plesi, obleka, delo po tovarnah, — vsako je dobilo kar mu gre. Celo šola ni izostala v tej kritiki. Največjo krivdo so ''aložili na hrbet dijeti.
Statistike navajajo kol začetek tuberkuloze troje najbolj značilnih vzrokov. ' vsakem slučaju se navaja pomanika-V,e počitka. Eden vzrokov je stik z okusnimi osejiami in skrajna zane 'arie-n°st vseh varnostnih odredb v takih s*učaiih. Naiveč slučajev so našli med "’ladimi materami. Nad 70% teh mladih a te r je stopilo v zakon prezgodaj in n - o po enega ali dva otroka	"’O
'toni starosti. Začetek bolezni >e bil ?vezi navadno vsakokrat s nofnd''-”.
1 onrod s*1''1, ki ie izs^sfl in 'v*:
'tnr,, nn '■ n:i noniq n ika n * °	1,1
vrli'avia in potrebne oskrbe zn -'net ”o-jP(-'nosti in poroda. Na podla"’ dot" -in skrbnih preiskav skl^m n.V>-, 'ca, da mora mati sama imet' živpe-’)e prei, predno ga more dati dnijri’Ti.
velike in majhne, razne piskre in sklede. Za nekaj avstrijskih kroni*; sc je dalo pogoditi za kozico. Razume se, da jc bila velika “glihenga”, kajti gospodinja je vedno našla kako napako; zdaj kozica ni bila dovolj pobarvana, zdaj je bila zopet nekoliko počena itd. Navsezadnje sta bila oba zadovoljna. V poznejšem času so prišle v navado tudi železne ponve in kozice.
Odkar so prišle v modo kuhinjske peči in štedilniki, ne pride kozica več v poštev.
V	današnjih časih imamo vsakovrstno posodo, ter kuhamo na dva načina. Ako ^cmo imeti jed hitro napravljeno, ji damo več vročine, ako pa hočemo, da je jed okusna, moramo kuhati bolj počasi in večkrat premešati. Taki kuhi rečemo, da je v kozici napravljena. Večkrat se sliši, da je ta ali ona oseba tenstala ali pražila; po domače bi se izrazili, da je nekaj ‘‘napravila v kozici”.
Mary Urbas, Collinwood, Ohio.
*	* *
Jabolčni štrudel.
Vzemi in presjaj dve šalčki in pol moke. en rumenjak, za jajce velikosti ma-
Poleg življenja potrebuje zdravja in toliko previdnosti, da se ve sama obvarovati pred boleznijo. — Da ne bo kdo dolžil dela kot vzrok tuberkuloze, so navedene sledeče statistike: 35 odstotkov b_lmc ni nikdar v^clo tovarne od znotraj. K temu pridaj še dvajset procentov onih, ki niso imele nikdar nobenega stalnega dela. Ni delo, pač pa brezdelje, ki najhitreje uniči odpornost telesa pro-i; bolezni.
ČUDNA OPOROKA. — L. 1926 ie umrl v Toronto, Canada, veseljak in bogataš Millar. Pred smrtjo je napravil oporoko, potom katere se mora izplačati $500,00«) oni kanadski materi ki bo imela deset let po njegovi smrt največ otrok. Delnice'^voje pivovarne je zapustil svojini sovražnikom protestantskim pridigarjem in protestantskim klubom, ki so mu nasprotovali celo življenje. Vsakemu pridigarju v mestih Windsor in Sandwich je zapustil po eno delnico konjskega dirkališča v Ontario. Nekemu tekmecu, katerega je prekosil pri kun-či.ii, je volil $1000. Poleg tega je pustil manjšo svoto za maše, ki naj se bereio za enega izmed njegovih katoliških prijateljev, ki bo — |io njegovih lastnih besedah potreben molitev, naj že bo kjer hoče.
Takoj po Millarjevi smrti so se oglasile družine, ki se ponašajo z največjim številom otrok. Mrs. Henry Brown ie poslala na ogled 26 krstnih listov od svojih otrok, katerim je dala življenje v zadnjih 22 letih. Mrs. Grace Bagnato. stara 36 let, je tudi vložila prošnjo za nagrado. Do sedaj jc imela 21 otrok in pravi, da jih bo še več predno bo rok oporoke pretekel.
Končno se je letos oglasil tudi Col. W. II Price, attorney general. Pravi, da bi noben človek pri zdravi pameti ne
sla (putra), dovolj vode, katero si osolila, d;j se napravi vlečeno testo. Testo dobro ugladi in udelaj, pokrij in pusti, da sc za četrt ure počije. Med tem časom zmešaj za jajce velikosti putra, dva rumenjaka, dve žlički cukra, štiri žlice smetane (ako je nimaš je ravno tako d obrij). Iz beljakov napravi sneg, katerega zraven umešaj. Nato izvaljaj in izvleci testo, da bo tenko, pomaži z mazilom, natresi gor izrezana jabolka, na-vrli tega pa malo cimeta, sladkorja, nekoliko rozin, eno pest kruhovih drobtin, in zavij. Model ali “pleh" dobro namaži z mastjo, in po dnu potresi nekoliko kruhovih drobtin. Predno deneš štrudel v peč, pomaži povrh z mlekom ali putrom. Peci počasi približno eno uro. Pečenega zreži ko je še gorak.
*	* *
Gospodinjski nasvet.
Ako tvoj okrogli prt, ki si mu prišila ali priheklala čipke, ne leži gladko na mizi, si lahko pomagaš s tem, da ga potem ko ga opereš, dobro pri krajeh nategneš. Stori ravno tako predno ga začneš likati.	Josephine	Erjavec.
napravil takega testamenta. Stavil ie predlog v državni zakonodaji, naj se zavrže oporoka Charles Vanče Millarja in denar porabi za univerzo v Toronto. Zakonodaja do sedaj še ni prišla do nobenega zaključka, komu naj se izplača denar. "Pridigarji so dobili svoje, ravno tako različni klubi”, pravi Mrs. Brown, “zakaj naj bi jaz ne dobila kar mi gre po pravici?” Mrs. Bagnato je pa rekla: ■'Bomo videli!”
VJELA GA JE NA PIVO. — Če se
ne motim, so včasih našteli sedmero lastnosti, ki so potrebne dobri hišni gospodinji. Biti mora delavna, šparovna, molitvena, krotka, ponižna. . . Druge smo pozabili. V Calilorniji je potrebno navili tega še to, da zna variti pivo.
Jim Dale, bogat perutninar, je prišel v 58. letu svoje starosti do prepričanja, da človeku tii dobro samemu biti. Ker se nikdar ni učil, tudi ni vedel, kako priti do gospodinje. Naznanil je v časopisih, naj se oglase vse kandidatinje na pikniku, ki ga bo priredilo društvo Elks v Holister, Calif.
Mrs. Emma Johnson, stara 52 let, po poklicu učiteljica, je naznanila svoje dobre lastnosti in pristavila, da je nihče ne poseka v varjenju piva. Dasiravno najstarejša izmed tekmovalk, je odnesla nagrado, ker je občinstvo njej najbolj ploskalo. Jim ie rekel, da bo izbral njo za Mrs. Jim. Governer Rolph, ki je bil tudi navzoč, jc takoj poročil srečni par, poljubil sramežljivo nevesto in jo poslal domov z Jimom, da je takoj lahko pokazala svoie kuhinjske zmožnosti. Drugih šestero deklet, ki so se potegovale za isto čast, sc je moralo zadovoljiti s tem, da so bile za družice pri poroki. Ločile so sc od neveste z zagotovilom, da se bodo tudi one naučile, kako loviti može na “homebrew".
Trije rodovi
Spisal Engelbert Gangl
(Dalje )
Jože je pospešil korake, da ga je oskrbnik komaj dohajal. Zavil je na stranske steze, ki so se strmo spenjale v klanec. Ozrl se je nazaj. Duhovnik je bil še daleč zadaj na cesti. Jožefu je tekel znoj s čela. Ko je dospel pred domačo hišo, je dobil tamkaj nekaj sosed in sosedov, ki so držali sveče v rokah.
‘Ali je materi slabo?” je vprašal, a ni čakal odgovora. Planil je na vežo. Vrata v materino sobo so bila odprta.
“Mati!” je zakli'cal Jože in stopil k postelji.
“Kako je to lepo, da si prišel k meni!” je rekla starka, “počakaj tu, da pridejo z Bogom, potem se bova kaj pomenila — za slovo.”
“Ne za slovo, mati! Za slovo še ne!” je vzkliknil Jože in prijel mater za roko. Bila je vela in mrzla.
“Tako bo, moj dragi! Življenje se izteka, to čutim. Sam gospod Bog naj še pride, da me ojači za zadnjo pot, in potem se zgodi božja volja,” je govorila mati. Obraz ji je bil miren, oči so se o-bračale do vrat. Ob zglavju sta goreli dve debeli voščenki.
“Prišel si ravno prav,” je začela bolnica. “Videl boš, kako je človek srečen, kadar pride k njemu Jezus, stvarnik nebes in zemlje.”
Zaslišal se je glas zvončka. Bliže in bliže je prihajal. Starka je sklenila roke, Jože je pokleknil k postelji. Na vratih se je prikazal duhovnik in je napravil s ciborijem znamenje svetega križa. Jože je stopil iz sobe in zaprl vrata za seboj. Duhovnik je izpovedoval bolnico. Izpoved je bila kratka. Čista je bila starkina duša, oprale so jo molitve; napravile so jo vredno, da sprejme Sinu božjega.
Po izpovedi jo je duhovnik obhajal in opravil molitve, potem je odšel, in Jože je ostal z materjo sam.
“Življenje je težko, moj Jože!” je povzela starka. “Človek se bojuje in poteza za posvetno blago, nazadnje mu ostane tolažba — upanje v usmiljenje božje. Takrat vidi, kako majhen je in neznaten, kakor kaplja v morju. Upanje v usmiljenje božje dvigne njegovo dušo, da želi pretrgati spone, ki jo vežejo na svet, da hrepeni po združenju z Njim, ki je nje začetek in konec.”
“Pa saj ne boste še umrli, mati,” je dejal Jo-ze> tako rad vas imam. Življenje me je odtrgalo od vas, življenje me je zopet privedlo do vas. Zdaj mi je tako dobro, ko vas gledam!”
“Vedno sem bila s teboj, čeprav me nisi videl. Spremljala sem vsa tvoja pota, trpela sem s teboj in se veselila. Moja ljubezen je bila, ki je poto-
vala s teboj. Moja ljubezen, ki bo iz višav nebeških rosila nate svoj blagoslov.”
“Blagoslovite me, mati!” je prosil Jože in pokleknil k zglavju. Začutil je, kako mu je padla na teme mrzla, vela materina roka. Dvignil je glavo in videl, kako so zalile solze materine oči in kako so gledale te oči kvišku, in videl je, kako so se gibale materine ustnice. Potem je mati zaprla oči i;> mirno obležala. Jože je segel po njeni roki in jo pritistnil na ustnice.
“Kadar je duša čista in Bogu vdana, takrat jo oblagodari materin blagoslov s srečo in blaginjo. Greh odvrača blagoslov in uničuje njegovo moč,” je šepetala starka. “Blagoslavljam tebe in tvojo ženo in tvojega otroka! To je bilo, zakar sem te klicala k sebi!”
Potem je umolknila in se onesvestila. In ni se več zbudila.
VIII.
I1 rice je dobil oficirsko sabljo in je ostal v garniziji v Zagrebu.
Bil je slok, lepo rasel mladenič, pravi oficir. Vesele nravi si je pridobil mnogo prijateljev, zlasti se zato, ker so vedeli, da je bogat z doma. Ni mu treba služit pri vojakih zaradi kruha, ker bi vsak čas lahko popustil službo in se preselil na očetov grad. A bil je še mlad in željan življenja, zato je s-užil pri vojakih takorekoč za kratek čas. Služil it pri ulancih. Lepo ga je bilo videti na mladem, iskrem konju s čapko, s črnim žimastim repkom okrašeno, na glavi, ob desni rami z razpeto ulanko, ki mu je povihravala v zraku, kadar je izpodbodel konja, da je zdirjal v dolgih skokih po ravnih cestah zagrebške okolice.
Na plesih in veselicah, ki jih je prirejala zagrebška gospoda, je bil med najbolj čislanimi plesalci in družabniki. Vztrajal je vselej do zadnjega, zabaval in kratkočasil vsakogar, ki mu je prišel v bližino.
Za veselo življenje je bila njegova mesečna plača premajhna. Zalagal ga je oče, a ta je bil bolj stiskav. ?e za njegovega šolanja je izdal zanj lepe denarje, zdaj je menil, da naj živi ob svojem. Zato se je Frice zatekal k materi.
Ta je prišla pred pustom v Zagreb. Vso zimo je bolehala in večinoma ves čas prebila v postelji-Komaj je čakala, da se je vreme nekoliko omehčalo, da je mogla v Zagreb, kjer so imeli sloveče zdravnike. Pozvedovala je pri njih in iskala pomoči zrahljanemu zdravju. Zapisavali so ji zdravila-razne neokusne kapljice in ji priporočali gibanje v toplem, svežem zraku. Dol na jug bi morala iti-da se ji okrepe pljuča.
A kadar je bila poleg sina, je pozabila na bolezen. Pozabila je na vse drugo, gledala je sam« njega. Ko sta hodila po mestnih ulicah, je lahko videla mati, koliko je sinovo znanstvo. Na vsakih deset korakov ga je srečal znanec ali ga je srečala znanka. Zvečer je jemal Frice mater s seboj
veselice ali v gledališče. Seveda je morala nositi rnati obleke, prikrojene po zagrebškem okusu. Tako so je seznanila z mnogimi rodovinami, ki je z njimi občeval njen sin. Videla je njegovo veselo ndadost, nič ji ni bilo žal denarja, s katerim je pokrivala njegove izdatke. Naj uživa mladost, res-r.o življenje pride pozneje. In če ima človek mladost, ima vsaj nekaj, kamor se lahko ozre, kadar pridejo težki, skrbi polni časi.
Frieetovo veselje je bilo kipeče in neutešljivo. V noč je morala ostajati mati poleg njega. A če jo ,'c- končno le premagala slabost, jo je spremil sin na stanovanje in se vrnil k radovanju. Nikoli mu ni rekla:	Nehaj, postoj! Privoščila mu je vese-
lo	pomlad življenja, ker je sama ni imela in ker je vedela, kako je bridko, ako je človek brez nje.
Gospa Lenka se je vrnila domov z mnogimi re-cepli in nasveti, na zdravju prav tako šibka kakor je odšla v Zagreb. Prosila je sina, naj si vzame dopust, da odpotuje z njo v kraje, kamor so ji svetovali zdravniki. Ali v prvem letu službovanja ni dovolila vojaška oblast Zavinščaku dopusta. Zato je mati odložila potovanje dotlej, ko pojde lahko z njo tudi Frice. Poletne mesece je posedala gospa Lenka na vrtu pod smrekami. Nestrpno je čakala času, ko pride sin in odide ž njim. da se vrne potem Vsa ozdravljena in okrepčana.
Kolikor je mogla preudariti za svojega bivanja v Zagrebu, občuje Frice z najodličnejšimi rodovinami, med katerimi je mnogo bogatih. Gotovo si izbere mladi, lepi častnik iz obilice znank mlado, ""Po in — kar je glavno! — bogato nevesto. Dotlej ' o že zadoščal materin denar, ki si ga je prihranila tekom let, potem, če ne bo dovolj plače, bo zalagala zena, da bo pri Fricetu zmeraj lepo in bogato. In kadar mu bo zadosti mestnega življenja, pride do-»nov, saj je vse njegovo, kar je njenega in očetovega. Vsak človek se izživi in naveseli, naposled si zaželi pokojnega življenja, ki je daleč od mestnega
hrupa.
Za mladim, lepim ulanskim častnikom Zavin-xeakom so se ozirale dekliške oči. Samo migniti
mu bilo treba s prstom, in izvoljenka bi se mu cvila okrog vratu. Tovariši so ga zavidali, a mladi Zavinščak ni maral tako zgodaj prodati svobode, dekleta, ki so se ozirala za njim, niso bila samo le-fra, bila so tudi bogata. A vkljub temu ni še mislil Frice na ženitev. Izživeti se mora, užiti vse sladkosti svobodnega življenja, potem naj pride ženi-t-('V, če že mora priti.
Odprta so mu bila vrata v najuglednejše zagrebške hiše. Vabili so ga na domače pojedine in 2«bave, da je moral časih izbirati ali se pa odpove-dati vsem vabilom, da ni bilo zamere. V takih primerih se je izgovarjal z boleznijo.
Najčešče so mu dohajala vabila iz hiše bogata tvorničarja Mihajloviča.
Tvorničar Jovan Mihajlovič je bil previden gospodar, ki si je pridobil z izdelki iz stekla in porcelana veliko imetje. V svoji stroki je izvdžbal sina Vladoja, a gosposko je dal izobraziti hčer Jelko. Pil je ugleden mož, ki so ga klicali na odlična mesta v razne zastope in mnoga društva. Dasi skrben ir previden, je bil vendar vesel in dobrovoljen človek, in njegova hiša je bila gostoljubna. V nji se i. zbirala gospoda civilnega in vojaškega stanu.
Na veselicah se je Mihajlovičeva rodovina seznanila tudi z ulanskim častnikom Zavinščakom. Najbolj se je prikupil Jelki, ki je bila prijazna in vljudna, a manj lepa kot bogata. Bila je majhna in pegasta po licih. A bogata je bila, to so vedeli vsi, in tako ni bilo videti drobnih peg na njenih licih.
Jelka se je s srcem nagnila k Zavinščaku. Zato je bil tolikokrat vabljen k očetu. Na njegovem krožniku je vedno dehtela najlepša cvetka, in go-spica Jelka si je izbrala sedež poleg njega ali pa njemu nasproti. Kadar so napravljali ob nedeljah izlete v okolico, je moral Frice prisesti k njim v kočijo ali pa je moral obljubiti, da prijaše za njimi. Jelka ga ni nikoli klicala drugače nego “gospod poročnik Frice”. Če sta bila tako skupaj, da sta lahko šepetala sama zase, je izpuščala v nazi-vanju gospoda in poročnika in ostajal je sam Frice.
Pa tudi staremu Mihajloviču je bil Frice všeč. Odlikoval ga je od drugih s tem, da mu je ponudil pobratimstvo, in če je storil oče to, je moral storiti tudi sin Vladoje.
Fricetu torej ni bilo težko ugeniti, kaj bi radi Mihajlovičevi.
Seveda so zvedeli o tem tudi njegovi tovariši iri mu prigovarjali, naj bo pameten in naj izkoristi ugodno priliko.
“E, bratje, tako lepo je, če je človek mlad in svoboden,” je dejal Frice, “svoboda je več vredna nego zlato! Naposled pa, če mi je Jelka res tako naklonjena, mi ne uide niti. tedaj, kadar se zbudi meni volja po ženitvi.”
“Zdi se mi,” mu je odvrnil tovariš, “da te motijo njena nizka rast in pege na njenih licih.”
“Kaj tisto,” je odgovoril Frice, “človek se temu privadi. Ko bi čutil do Jelke le polovico tiste naklonjenosti, ki mi jo izkazujejo Mihajlovičevi, pa bi se zvezal z njo. Ali samo zaradi njenega denarja nečem še prodati svobode. Ako pride doba, da jo bo treba, pa jo bom. A vojak ni navezan samo na eno mesto. Kdo ve, kam me pokličejo jutri ali kako se zasučejo razmere doma. Mlad sem še,
ii	človek nič ne ve, kaj pride. Zatorej kratkoin-malo: pustimo za zdaj vse to!”
In pustili so vsa taka razpravljanja.
Frice je bil še nadalje vabljen k Mihajloviče-rim. Užival je vso vljudnost in naklonjenost njihove hiše. a dalje ni prišlo. Oprezen je bil v besedah. Nikoli ni rekel kaj takega kar bi bilo ob-
vezno in zahtevalo posledic. Vesel je bil in vljudnost je vračal z vljudnostjo. Več ne.
Prišla je doba manevrov. Vsa garnizija se je pripravljala, da odide na velike vojaške vaje. Prišli so v Zagreb rezervisti, vse ulice so bile polne vojakov. V vojaščnicah je vršalo in šumelo. Sna-žili so orožje in obleko, polnili telečnjake. Konjeniki so pregledavali konjsko opravo, sedla in jermen je. Častniki so pripravljali torbe in kovčege.
Zvečer pred odhodom je bil Frice z nekoliko ožjimi prijatelji pri Mihajloviču. Bili so dobre volje in pripovedovali razne dogodke iz vojaškega življenja. Poslovili so se nekoliko prej nego navadno. Drugi dan je bilo treba zgodaj vstati. Ko so odhajali iz jedilnice, je bil Frice zadnji. Jelka ga je potegnila v sobo nazaj in se mu ovila okrog \ ratu.
“Zakaj si tako trd, Frice?” je vprašala.
“Ne urnem tega, Jelka,” je odgovoril. “A zdaj ni časa za razgovor, oni že čakajo na veži.”
In Jelka se je spela do njegovih usten in ga je poljubila.
“To je prvi moj poljub,” mu je rekla, “naj te spremlja na tvojih potih in te varuje nezgod.”
“Hvala!” je rekel Frice. Gledal ji je v oči; iz njenih solz se je utrinjala luč visokega lestenca.
Zbežal je po stopnicah in se poslovil od Mihaj-lcviča in Vladoja.
Drugo jutro je še gosta megla ležala nad širokim posavskim poljem, ko se je ravnal Zavinščakov eskadron na odhod. Nemirno so kopali konji po tleh in natezali vratove. Poveljnik je potegnil sabljo iz nožnice in jo zavihtel visoko nad glavo. Sto sabelj je šinilo iz nožnic, ostroge so zazvenele, in udaril je ob zemljo peket konjskih kopit. Zunaj mesta so se spustili v dir. Zavihrali so praporci na dolgih sulicah, zaplapolale so ulanke v hladni jutranji sapi.
*	* *
Po končanih manevrih so se vrnili vojaki v garnizijo. Frice je prijahal nazaj zdrav in vesel. Nič se mu ni Zgodilo ob naporih in težavah vojaških vaj, zvesto ga je nosil konj, dobri tovariš. Fri-ceta je čuval nezgod Jelkin poljub.
Rezervisti so se razšli, ostalo je le stalno moštvo. Mnogo častnikov je dobilo dopust. Med njimi je bil tudi Frice, ki je moral domov, kjer ga je mati težko pričakovala.
Ustrašil se je, ko jo je zagledal. Bila je bleda in upadla. Globoka senca ji je ležala pod očmi. S težavo mu je šla naproti. Roka, ki mu jo je podala v pozdrav, je bila suha, sama kost in koža.
“Samo da si prišel,” je rekla, “zdaj bo zopet vse dobro in lepo.”
Frice je moral pripovedovati materi in očetu, kod je vse hodil in kaj vse je doživel. Drugi dan it' počival, potem sta se pa odpravila z materjo na jug, iskat zdravja.
Pot je bila naporna, ker je mater dušil kašelj in časih je omagovala od slabosti. Pa tudi dolga je bila pot, ker sta morala spotoma večkrat počivati, da si je mati nekoliko opomogla. Končno sta dospela do dalmatinskega obrežja, do slikovitega, staroslavnega Dubrovnika.
Jasno je bilo nebo, od morja je pihljala dobrodejna, hladeča sapa. Obrežje so senčile visoke ciprese; dehtele so oranže in citrone. Mirta je cvetela po vrteh, vsa obsipana z belim cvetjem.
Mati in sin sta posedala po prisojnih krajih, izravnanih v lepa izprehajališča.
“Tako mi je dobro in lepo,” se je radovala mati, “ko si ti pri meni, Frice! Nobene bolečine, nobene slabosti ne čutim. To blago solnce ima čudovito moč.”
Svetilo je na zemljo blago solnce. Grelo je ude in kri. Človeku je bilo dobro in lepo.
“Solnce ima čudovito moč!” je ponovil sin.
“Solnae je kakor sreča,” je govorila mati, “kamor posveti solnce, tam odbegne mraz in temota, in kamor se ozre sreča, tam vstane veselo življenje. In oboje — solnce in sreča — si meni ti, Frice!”
Naslonila se mu je na prsi. Pred njima je dvigalo mirne, šumljajoče valove brezbrežno morje.
“Frice,” se je zdramila mati, “Bog ve, kje je zdaj onkraj morja stric France? Ali je še živ? Kaj misliš?”
“Gotovo je še živ, sicer bi že dobili kako poročilo.”
“Ali je srečen?”
“Tudi srečen je! Saj vam nič ne piše, in le
v	sreči pozabi človek človeka.”
“O, moj Bog, kako smo se razkropili daleč po svetu!” je vzdihnila mati. “Solnca ni bilo, in šli smo tako daleč vsaksebi.”
Gladila je sinovo roko.
“Ali zdaj bo zopet vse dobro, samo da se vrne ljubo zdravje. In vrača se boljinbolj. Vsak dan sc čutim krepkejšo. In potem, ko se oženiš, se za stalno vrneš k meni ali pa pridem jaz k tebi. In kakor ima vsak dan svoj večer, tako ga ima tudi vsako življenje. Starost je naš večer. In ta večer mojega življenja bo lep, ker ga bo ozarjala tvoja sreča, moj Frice, edini, zlati!”
Materina roka je segla do sinovih lic. Frice ji začutil vlažen hlad.
“Da, mama! Vaši upi se uresničijo.”
In tako sta presedela vse dneve, dokler se ni začel Fricetu iztekati dopust. Odpotovati sta morala. Dolžnost je klicala sina od matere.
IX.
Kraljevi pevec — Pavel Plesec — je hodil Pc Kranju, brenkal na kitaro brez strun in pel;
Ubog popotnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma.
Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!
V	omračenem duhu so umrle jasne misli. Bil je miren in krotak. Nikomur ni storil nič žalega. Hodil je od hiše do hiše, ves ubog in bolan. Lice se mu je smehljalo, nikoli ni nič prosil. Ljudje so imeli usmiljenje do njega.. Kadar mu je bila obleka umazana in raztrgana, mu je kdo podaril svojo, že obrabljeno, da ni Pavla zeblo in da ga ni močil dež do kože. In to obleko je zopet nosil to-l'ko časa, dokler mu ni razpadla na telesu. Vse je vzel, kar mu je kdo ponudil. Kralj je hodil po hišah pobirat davke. Preko rame mu je visela torba. Vanjo je metal prejete darove: kruh, sadje, meso. Denar je spravljal v žep in ga znašal v žga-
li	jarnico.
“Dajte mi strun !” je zahteval in stresel denar na mizo.
In dali so mu strun, natočili so mu žganja.
“Takoj si jih napnem,” je dejal in izpil strupeno pijačo.
Z roko se je pogladil po prsih:	“Ah, zdaj bo-
do zopet lepo pele nove strune!”
Prijel je kitaro in je začel:
Nezvan, nevabljen, vedno sam s seboj,
nemirne misli le so mu družice;
nikjer nikogar, da bi del mu: Stoj!
Da bi izprala bol — več ni solzice!. . .
“Hvala ti, cesar Neron, kralj Pavelj, hvala ti!” sc. mu klicali ljudje.
Zravnal se je Pavel, dvignil glavo pokonci. Stisnil je napol trepalnice v znak milosti in kraljevega priznanja.
“Zdaj pa grem k Manici in k materi — kralj gre k mrličem,” je dejal časih in odšel na pokopališče.
Ponosno, dostojanstveno je stopal med grobo-
vi	do tja, kjer sta počivali Manica in mati. Tiho se je glasila njegova pesem. Ni hotel peti na glas, (’a ne bi motil kraljevih mrličev. Ti hočejo imeti mir v smrti, ker so imeli toliko dela in težav v življenju. Kakor on sam. Najrajši bi legel k njima in bi počival. Truden je že in zaspan, ali njegova pot še ni dovršena, delo še ni dopolnjeno. Velika je njegova dežela. Kaj bi počeli njegovi zakladi, ako bi ga ne bilo ponje? In če se dvigne sovražnik in prihrumi z veliko vojsko, da mu u-grabi zaklade — kdo jih bo čuval, ako bi legel kralj spat in počivat? Ne sme! Ne sme! Zakaj njegova pot še ni dovršena in delo še ni dopolnjeno!
“Zdaj grem k Lenki,” je dejal, ko je odhajal s pokopališča.
Po prstih se je bližal hiši, da jo preseneti, da bo veselje tem večje, ko tako nenadoma zagleda Pred seboj njega — kralja Pavla, rimskega cesar-•1*' Nerona!
Najprej tiho, potem glasno in vedno glasneje donela njegova pesem :
Ubog popotnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma.
Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!
Zile so se mu napele na vratu, hripav, kričeč, oduren je bil pevčev glas.
Pavel se je oziral po oknih, stopil je v hišo, a Lenke ni bilo nikjer!
Nikjer ni bilo Lenke, zatorej je vprašal: “Zakaj se skriva pred menoj? Recite ji, da mora priti takoj! Obsipala jo bo moja kraljeva milost.” A Lenke ni bilo.
“Lenke še ni nazaj!” so mu pravili domači ljudje, tisti, ki so se naselili tu po odhodu Franceta Ribiča.
“Pa jo počakam!” je dejal Pavel in sedel v gostilniški sobi za mizo.
Prinesli so mu pijače iz navade, iz usmiljenja. Prekrižal je roke na mizi pred seboj, globoko se mu je nagnila glava. Tako je pričakoval Lenke. “Ali je že prišla?” je vprašal črez nekaj časa. “Ni je še!” so mu odgovorili.
“Kam pa se je skrila? Ali pa je morda kam odšla?”
Povedali so mu že stokrat, da je Lenka daleč tam ob hrvaški meji, v Zavinkovcih v Beli Krajini, onkraj Gorjancev.
“Grem pa do nje!” je dejal in stopil iz hiše. Obrnil se je proti mestu, da odide po Lenko, a ko je dospel na most, je pozabil, kam se je namenil. Okrenil se je in odšel v mesto nazaj.
Tam so ga sprejeli otroci.
“Kralj Pavel gre! Cesar Neron prihaja!” so kričali in se drenjali okolo njega.
“Ali bi ne zapel tiste svoje pesmi, o, kralj, o, cesar!” so govorili nekateri.
Pavel se je ustavil. Otroci so se razvrstili v krog, se prijeli za roke in se začeli sukati ob njem. Pavel je prijel kitaro, in na trgu seje začulo kričavo petje.
Tako se je ponavljalo malone slehrni dan. Časih je hodil tudi po vaseh v bližini, tako da je tudi okolica poznala kraljevega pevca in njegovo pesem.
“Ali ste videli Lenko?” je izpraševal vaščane. “Lenke ni pri nas,” so mu odgovarjali.
Šel je dalje do druge vasi.
Otroci so začeli kričati:	“Kralj	Pavel gre!
Cesar Neron prihaja!”
Otroci so se sklenili okolo njega v krog.
“Ali bi ne zapel tiste svoje pesmi, o, kralj, o. cesar !” so ga prosili.
Pavel je vzel kitaro v roke in začel peti, in otroci so peli z njim:
Ubog popotnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma.
Človeška srca krije mraz in led,
in romar brez miru je in brez doma! (Dalje)
v°i. iv	THE	DAWN	July
No. 7	  1932
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN LADIES UNION OF AMERICA
OFFICIAL AND UNOFFICIAL NEWS
The special yearly assessment for the expense fund has been reduced to 25c for 1931 and likewise 1932 from the regular amount of 50c. All present members who were members of the SLU. before June 1932, are obliged to pay these extra 25c at the July meeting. Relatives living at the same address pay for one member only in case they receive one cppy of Zarja for all. This special yearly assessment is considered iust as important as the regular monthly assessjnent.
* * *
The Editor considers it her pleasant duty to congratulate those sisters, whose sons or brothers have recently achieved some special distinction. One of them is Mrs. Anna Kamin, president of Branch No. 7, Forest City, Pa., who had the privilege and the honor of seeing her son at the altar as a newly ordained priest. Another sister to whom we extend our cordial congratulations is Miss Frances Koren of Branch No. 12, Milwaukee, Wis., whose brother also celebrated his first holy Mass a few weeks ago. Frances is known to our readers as one of the most prominent contributors to our English section. Branch No. 12 has another outstanding member, who deserves the most hearty congratulations from us all. She is Mrs. Frances Kirn, whose son just graduated from the Naval Academy at Annapolis with special honors. — There may be more jubilant mothers and sisters among our members whom we would like to mention here if someone had keen kind enough to let us know.
*	* *
Our occasional contributors are asked to send us a few lines as often as possible. So far the co-operation was fine.
—	Do not let the hot summer months reduce our English section.
*	* *
We received two papers that we would like to recommend to all interested. One is “THE ISTRIAN WORD”, published monthly by friends of Slavonic Minorities in Italy. P. O. Box 18'5-W, Union City. New Jersey. Vlaho
S.	Vlahovič. Editor. — The other one is “THE SERBIAN NEWS”, published monthly by Serbian University Club. P. O. Box 316. Oakland Station. Pittsburgh. Pa. — Subscription $1.00 per year in both cases.
BRANCH NO. 26. PITTSBURGH, PA.
T was very disappointed last month, when I received my Zarja and found no contributions from Pittsburgh. And all the things that are going on around here! A person iust feels a whirl in the
head trying to attend to all the affairs. Just think what a wonderful time we had oil Decoration Day. There was a concert in the afternoon which I know that whoever attended it, wasn't sorry; then a dance in the evening; then we had a minstrel and then a big convention. Something different every day, and what a wonderful time we all had. Every delegate was so pleasant and sociable that you woul.d feel as if you knew them for a generation. Then came that last day when the delegates departed, which, 1 must say, wasn’t so pleasant for some of our girls. We had a very nice gentleman, from California here. I hope he tells Mrs. Bara Kramer how nice our girls treated him, for our SŽZ. girls had the honor of cooking and serving for the delegates, which
I	know, pleased them very much. We almost lost a few of our girls; for a while I thought we would have to vote for another vice-president, but by luck the convention was over; if it did last any longer I really do believe that we would be loosing a few of our girl members, but, thank goodness, it’s over. Well, I think it’s time for our srirls to wake up and send a few write-uns to Zaria. I know if I had all the trood time these girls of ours have, T would let some one else enjoy it by reading about it. so. girls. don't forget. Let's bear from you in the next Zarja.
Member.
 o--------
BRANCH NO. 46, ST. LOUIS, MO.
A Lotto Party was sponsored by the Slovenian Ladies’ Union oh May 17th, 1932 at the Slovenian National Hall. Many beautiful prizes were on display, mostly hand-embroidered pillowcases made by the members. Other gifts were also donated.
I	have been requested to express our thanks to the members who have donated prizes and helped in any way to make this Lotto such a wonderful success.
The proceeds of the Lotto will be ! laced in our treasury and will be used to help our needy members.
At the next meeting, the annual 25c will be collected for the “Zarja”.
Mary Speck, Secretary.
 o--------
A HEALTH FOOD STORE
( To the Pleiners)
I.
“Come into my a_uto,”
Said a friend so fair.
“I’ll show where you ought to Find some products rare —
Agar — agar from the sea,
Goods from all the earth Giving health to vou and me:
More than gold they're worth!”
II.
To the place she brought me,
S.uch a shining store Where a maid so comely Met us at the door.
Cleanliness pervaded In the very air.
Nothing dull or faded Could you find in there.
III
All the shelves were tidy —
Precious goods they held With arrangement sightly . . .
Sweet the dried fruits smelled!
We went down the bakeshop.
All was neat and white,
For they used a .clean mop To make all things bright.
IV
I	could go forever Telling of that store,
Where they all endeavor To spread health some more.
“Health," some say, “ ’s an asset,
Which you cannot buy.”
“They see help and pass it,"
Is my terse reply.
*	* *
There’s something unexplainably attractive about health food stores with their strange products from strange lauds, those odd jars and bottles and packages with bewildering labels set neatly, row in row, on carefully dusted shelves, the health breacls of whole' wheat, gluten, soy or lima bean flours,, tne agar wafers, the honey-bran genis, the nnsulphured fruits, raw nuts and sugar and the sugarless jellies tempting' ly displayed.
And the customers! The amaciated, the obese, the sufferers of acidosis, the diabetics and victims of other ills, each portray a story, a story of undaunted hope, of discouragement, of boredom °r of irritability. Yes indeed, I would say that a health food store is a wonderful psychological laboratory. At this poi«1
I	must mention the salespeople, always solicitous, always overlooking the pecU' liarities of the sick and ever smilinS through the long day. No one but those coming in contact with ill people ca*1 j realize the not-easy task of these tire* less, cheerful health food workers.
Though this poem can never do justice to a store such as Mrs. Pleiners Cas it was written on the spur of lTl0" ment with no forethought) T )llS j couldn't help sending it in acknowledge i ment to a couple who have devoted the"" lives in easing the suffering of others -by their wise counsel, cheerful encouf aprement and ready smile.
Next month I shall send in some tri® terial about our own people on the “Hill”.
Josephine C. Pluth-