GLASILO = delavcev organizacije združenega dela trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi,obrati d i n o 61001 ljubljana, parmova 33 LJUBLJANA, OKTOBER—NOVEMBER 1977 LETO XVI — ŠT. 72, 73 Kaj se dogaja s starim železom V letošnjem letu smo morali nekajkrat ustaviti dobave starega železa slovenskim železarnam zaradi remontov, popravil žerjavnih prog ali zaradi dotoka starega železa iz uvoza in iz drugih razlogov. Tu je prednjačila Železarna Jesenice, kateri moramo po pogodbi dobaviti ca. 50% razpoložljivih količin. V' letu 1977 se je precej zaostril kriterij za kakovostni prevzem. Po vsem tem bi bilo soditi, da je starega železa na domačem in tujem tržišču več kot dovolj in da so ponudbe večje od povpraševanja. Pa smo kar blizu resnice. Železarne imajo v resnici dovolj železa, vendar pa je velik del tega treba predhodno v železarni še zrezati, sprešati in ga pripraviti za vložek. Dne 17. oktobra t. 1. je bil v železarni Jesenice sestanek Poslovnega odbora Slovenskih železarn (Poslovni odbor predstavljajo predsedniki vseh treh železarn, predstavniki Združenja slovenskih železarn in predstavniki našega podjetja, Surovine in Obnove Osijek). V odmoru smo si ogledali zaloge starega železa na skladišču železarne Jesenice. Razlika med uvoženim in domačim je bila neverjetno velika. Uvoženo je bilo težko železo vezano na predoisane dimenzije, medtem ko je bila ogromna grmada domačega železa nesortirana in potrebna predelave za vložek. Pri vsem tem pa je uvoženo železo mnogo kvalitetnejše, njegova nabavna cena pa občutno nižja od domače. Ni čudno, da so klasifikanti pri gvzemu starega železa postali jvnejši in reklamirajo naše po-šiljiqZ^ nekatere pa celo zavračajo. JjBuuimS 'C* <4 ... Veličina oktobrske revolucije in Leninovega teoretičnega in praktičnega revolucionarnega dela se ne kaže samo kot rdeče zapisan datum na koledarju človeške zgodovine, temveč predvsem kot dragocen kažipot in bogata izkušnja, pridobljena v boju za osvoboditev de lavskega razreda, ki v boju traja še danes ... Med nezaželene pošiljke spadajo tudi prešani ali neprešani sodi v katerih so bille oljne barve ali bitumen. če bomo hoteli zadovoljiti potrošnike starega železa bo treba v bodoče skrbneje pripravljati pošiljke namenjene v pretopitev. Zaradi vse nižje in nižje cene na zunanjem tržišču ni izgledov, da bi se tržna situacija v prihodnjem letu glede cen osnovnih surovin v mednarodnem trgu kaj spremenila. Treba se bo čimpreje prilagoditi zahtevam časa, da ne bomo z upravičenimi reklamacijami ali z zavračanjem pošiljk zgubili veliko več, kot, če bi predhodno dobro pripravili vložek za železarne. DANILO JANČIČ Iz programa o nagrajevanju po delu v skladu z zakonom o združenem delu V členu 62. Zakona o združenem delu je določilo, po katerem morajo temeljne organizacije do 1. januarja 1978 uskladiti svoje splošne akte Zakonu o združenem delu, ki določa, da mora biti osebni dohodek delavca odvisen od njegovega prispevka k delu in od rezultatov dela. Če temeljna organizacija ne prilagodi svoje delitve osebnih dohodkov Zakonu o združenem delu, lahko od 1. 1. 1978 dalje izplačuje osebne dohodke le v višini zajamčenih osebnih dohodkov. Predlog programa obsega tudi vse novosti iz področja delitve in nakazuje nekatere rešitve. Izvoljena bo morala biti komisija, ki bo pripravila ob strokovni pomoči delavcev delovne skupnosti predloge samoupravnih aktov za sprejem na zboru delavcev in organih upravljanja. Zakonska osnova za razporeditev delavca V členu 171 ZZD je določeno, da je delavčeva pravica in dolžnost opravljati delovna opravila — naloge, zaradi katerih je bil sklenil delovno razmerje v združenem delu. (DM = mezdni odnos) Delavec je v času trajanja njegovega delovnega razmerja lahko razporejen na opravljanje vsakega delovnega opravila, ki ustreza njegovemu strokovnemu znanju in delovni praksi. Delovna opravila — zamenjujejo delovno mesto Delovno mesto je statičen pojem, posebno še glede vrednotenja in nagrajevanja. Ob nagrajevanju po času, kjer je delavec nagrajevan po predvidenem in ne po stvarno opravljenem delu in, če ob tem niso bili upoštevani rezultati količine in kakovosti ter eventualni prihranki, so bili OD delavcem iz-plačevani celo mimo dohodkovnih odnosov. Tako se je ustvarila psihologija, da delavcu pripada OD po 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE OD AVNOJA DO ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Drugo zasedanje AVNOJA v Jajcu leta 1943 je s svojimi zgodovinskimi sklepi utemeljilo Jugoslavijo, kot novo socialistično državo. AVNOJ je svoje zgodovinske sklepe sprejel, ko so v Evropi fašistične tolpe povzročale trpljnje in razdejanje ko je bilo odpiranje tako imenovane druge fronte v Evropi samo želja, ko so enote Rdeče armade še krvavele na svojem ozemlju, in ko je bilo do popolne osvoboditve naše domovine še leto in pol surovih borb in naporov ... Toda za zgodovinskimi sklepi AVNOJA so stale pridobitve dotedanjega narodnoosvobodilnega boja, uspehi naše revolucije in obstoj nove ljudske oblasti, prežete z bratstvom in enotnostjo in z osvobodilno vojsko, ki je štela več kot tristo tisoč borcev... Sklepi AVNOJA so bili zato izbojevani, izbojevani pa so bili tudi zato, ker je naše ljudstvo imelo enotno partijo in voditelja, kot je Tito. Že 34. bomo letos proslavili rojstvo nove Jugoslavije in vsakokrat smo ta dan dočakali z novimi delovnimi zmagami. Letošnji obletnici se pridružujejo enoletni rezultati uresničevanja Zakona o združenem delu, ki je bil sprejet tik pred lanskim praznovanjem dneva republike. Sklepe AVNOJA in določila Zakona o združenem delu združuje enaka misel, misel o svobodnem in samoupravnem uravnavanju naših hotenj. Ta pot, Titova pot, se je v desetletjih zgodovinskih izkušenj potrdila, kot edino sprejemljiva za naše delovne ljudi. Edino po tej poti so bili mogoči takšni dosežki, s katerimi smo postali resnična samoupravna socialistična družba in neuvrščena država enakopravnih in pobratenih narodov. S. K. dajmo industriji odpadne surovine določilih delovnega mesta ne glede na okolnosti, kako se je ustvarjal dohodek, kjer združuje svoje delo. Zato se delovno mesto ne pojavlja več, kot osnova za nagrajevanje, temveč je lahko le kot organizacijska oblika v zvezi z osnovnimi sredstvi in predmeti za delo, kot zaokrožena celota nekih delovnih opravil itd___ Sistemizacija delovnih opravil Splošni akt o ugotavljanju delovnih opravil, ki ga moramo sprejeti, urejuje zlasti: — pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje opravil, ki se v TOZD in DS opravljajo v skladu z njeno osnovno dejavnostjo in njeno tehnologijo, — delovna opravila, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti, — postopek za sprejemanje sklepov o delovnih opravilh, za katere se bodo sklepala delovna razmerja, — Seznam delovnih opravil — (Sl), — Sistemizacija delovnih opravil (S 2), — Katalog delovnih postopkov, ki združujejo posamezna delovna opravila in dela (S 3). To je obsežno delo, ki zahteva široko angažiranost vseh činiteljev — od strokovnih delavcev do vsakega delavca v delovnem procesu. Pomen sistemizacije delovnih opravil Sistemizacija kot pojem pomeni ugotavljanje in urejevanje posameznih činiteljev — zahtevkov za delovno opravilo po v naprej določenih karakteristikah v sklopu osvojenega sistema. Zato je taka sistemizacija lahko dobra osnova za več namenov, zlasti za: — enotno vpeljavo organizacije dela, — popis opravil, ki veljajo v vsej organizacijski strukturi poslovanja, — sprejem delavcev in njihovo razporejanje, — izdelavo kadrovskega načrta, — izdelavo načrta za strokovno usposabljanje delavcev, — izvajanje ustreznih postopkov za zaščito delavcev na delu, — izvajanje metod vrednotenja po rezultatih dela, — izvajanje organizacijskih predpisov, — spremljanje in urejevanje podatkov v zvezi z delovnimi nalogami in opravili. S tem bomo izboljšali interno organizacijo našega poslovanja. S pojmom delovnega opravila moramo jasno definirati vse delovne postopke, pooblastila, odgovornosti, potrebna sredstva, informacije in druge pogoje, ki izhajajo iz delovnega procesa po ustrezni tehnologiji. Vsak delavec v TOZD mora opravljati svoje odrejeno delo, ki je sestavljeno iz delovnih opravil. Torej delavec lahko sklene delovno razmerje le, če bo razporejen za opravljanje delovnih opravil. Med trajanjem delovnega razmerja pa bo lahko izvrševal več delovnih opravil. Če se bo funkcija poslovanja TOZD spremenila, bo potrebno sistemizirati nova delovna opravila s spremembo oziroma dopolnitvijo splošnega akta — seznama opravil in del. To je predvsem strokovno opravilo, kjer pa morajo sodelovati vsi strokovnjaki in vse samoupravne strukture, medtem ko sprejemajo akt vsi delavci TOZD. Torej pripraviti in izdelati bo treba seznam in novo sistemizacijo delovnih opravil. Novo po obliki in vsebini, vendar z upoštevanjem sedanje metodologije vrednotenja. Ob razporeditvi delavcev pa bomo ugotavljali pravilno zasedenost posameznih delavcev, kar bo zahtevalo Vhod v stavbo na Staničevi 17, kjer so v I. nadstropju prostori TOZD Priprava odpadnih surovin. analizo naše organizacije dela, ki bo pripomogla, kot nadaljnji korak k še boljši organiziranosti našega dela in boljšemu izvrševanju delovnih opravil. S tem bi dosegli: a) da bi se ugotovila optimalna struktura in obseg delovnih opravil, b) da bi se ugotovila delovna opravila v vsaki organizacijski enoti TOZD in delovni skupnosti in delovno področje vsakega delavca, bi se s tem bolj določile in opredelile njegove pravice in dolžnosti v delovnim procesu, c) da bi se ugotovili delovni pogoji, kjer se delo odvija s ciljem, da bi se zmanjšali škodljivi vplivi na delavčevo delovno sposobnost, č) da bi se ugotovile vse zahtevnosti delovnih opravil in potrebni profil delavcev za opravljanje delovnih opravil, da bi lahko s pravilnim izborom kadrov in razporeditvijo delavcev v skladu z njihovim znanjem in strokovno in delovno usposobljenostjo bolje izvrševali delovna opravila, d) da bi se pridobila dokumentacija s potrebnimi podatki za izvajanje ustreznih organizacijskih postopkov. Za razporeditev delavcev in vrednotenja delovnih prispevkov delavcev pri izvajanju delovnih opravil, e) da bi se ugotovile in odpravile neustrezne rešitve v organizaciji dela in poslovanja in njihove negativne posledice ter ugotovili potrebni ukrepi za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in tudi splošne efektivnosti poslovanja. Doaffi naDffi 33 IT) DdCbIT 2. UGOTAVLJANJE IN VREDNO-TENJE DELOVNIH OPRAVIL Definicija delovnega opravila Delovno opravilo predstavlja določen delovni proces, kot nujen sestavni de opravljanja določene dejavnosti TOZD. Opravilo predstavlja trajno delavčevo aktivnost, dokler je razporejen na določeno delo z določeno potrebno stopnjo strokovne in delovne sposobnosti. Ves delovni proces v TOZD razdeljujemo na posamezne funkcije in to na posamezna delovna opravila in dalje na delovne operacije. Značilno za delovna opravila je: a) da se po vsebini eno opravilo razlikuje od drugega, b) da se v okviru določenega opravila lahko meri (okvantificira) delovni prispevek. (Nadaljevanje na 4. strani) LETOS SLAVIMO 60-LETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE V tem letu mineva šestdeset let od oktobrske revolucije, ki predstavlja odločilno prelomnico v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja. Bila je 25. oktobra 1917, po našem koledarju pa 7. novembra 1917. Ves nadaljnji razvoj mednarodnega, posebej še revolucionarnega delavskega gibanja potrjuje njen neprecenljiv teoretični in praktični pomen. Vse do danes lahko spremljamo, kako je veliki oktober v različnih obdobjih in razmerah navdihaval delavski razred v boju za bolj humane in demokratične družbene ter mednarodne odnose. Oktobrska revolucija je močno vplivala tudi na razvoj delavskega gibanja v Jugoslaviji. Prebijajoč se skozi mnoga nasprotja, se je v delavskem gibanju vedno bolj uveljavljala politika komunistov, oprta na spoznanje marksizma-Ieninizma. na izkušnje oktobrske revolucije ter na vedno bolj poglobljeno analizo neposrednih družbenih razmer, v katerih so se borile napredne ljudske množice proti vsem oblikam razrednega in nacionalnega zatiranja. Tako so jugoslovanski komunisti na specifičen način uveljavljali izvirna načela in smotre marksistično-leninistične znanosti in izkušnje oktobrske revolucije. Hkrati so z doslednim spoštovanjem teh načel in izročil v mnogočem le-ta obogatili na teoretičnem in praktičnem področju. Samo tisti smotri in načini razrednega boja, ki so preživeli trde zgodovinske preizkušnje, lahko dobijo polno priznanje, in ob proslavljanju šestdesetletnice Oktobra zaslužijo vso našo pozornost. S. K. Sindikalne organizacije morajo uveljaviti načelo nagrajevanja po delu Smo pred nalogo, da do 1. 1. 1978 uresničimo določilo Zakona o združenem delu, ki zavezuje vse organizacije, da urede dohodkovne odnose in dopolnijo samoupravne sporazume o delitvi sredstev za osebne dohodke. Potrebno bo opraviti obsežno nalogo, v kateri bodo morali sodelovati vsi člani sindikata. Poudarek mora biti na tem, da se bomo približali načelu delitve po delu. Razumljivo, da sedanjega sistema ne bomo v celoti zavrgli. Poiskali bomo nove rešitve in boljše nagradili prizadevnost, kvaliteto, zavzetost in odnos do dela, to je tiste elemente, ki imajo vpliv na večjo produktivnost. KAKO PRISTOPITI K TEJ NALOGI? Pregledati moramo vsa dosedanja merila, po katerih ocenjujemo delo posameznika. Primerjali bomo ocene z ostalimi deli in tako dopolnili ali spremenili dosedanja merila. Nadalje bo treba pregledati še vsa druga dela, katera bi bilo možno nagrajevati tako, da sproti ali pa v določenem časovnem obdobju skušamo ugotoviti prispevek posameznika za izvršitev določene naloge. Ta merila morajo vsebovati količino in kvaliteto opravljenega dela, lahko pa tudi še druga merila. Osnovni namen pri tem mora biti — plačilo — nagrada — za opravljeno delo. Ta je odvisna od prizadevanja tistega, ki je nalogo opravil ali sodeloval pri izvedbi. V primerih, kjer nalogo istočasno izvršuje več delavcev se meri prizadevanje skupine. Najtežje bo oceniti tista dela, ki jih sedaj plačujemo po času. S sedanjim sporazumom so sicer podana nekatera razmerja med posameznimi delovnimi mesti. Osnovna postavka sedanje ocene je zahtevnost za posamezno delovno mesto. Zelo malo pa je upoštevano delo, ki ga je posameznik opravil. V sistem delitve po delu bo treba vnesti torej načelo »nagrajeno mora biti opravljeno delo«, ne pa zahtevnost delovnega mesta ali tisto, kar bi nekdo moral narediti. Zavedamo se, da je to v teoriji zelo jasno, da pa bodo tu glavne težave. Zato iz tega izhaja jasna naloga, da bo treba k sodelovanju pri postavljanju meril pritegniti čim večje število sodelavcev. (Nadaljevanje na 5. stani) Edina sila, ki človeka veže, je spoznanje dolžnosti. DR. FRANCE KOBLAR (Nadaljevanje s 3. strani) Delovno opravilo je torej določeno delo, ki je omejeno s količino in časom. Brez ugotovitve količine in časa ni mogoče definirati delovnega opravila. Torej delovno opravilo je vrsta dela, ki ga izvršuje delavec ali skupina delavcev in ga je mogoče programirati, spremljati, evidentirati, prevzeti in obračunati. Vrednotenje delovnih opravil Vsa delovna opravila v temeljni organizaciji je potrebno razdeliti glede na vsebino v 3 skupine: a) področje obdelave materiala (sortiranje, rezanje, nakladanje in tako dalje...), b) področje obdelave podatkov (analiziranje, knjiženje, planiranje, konstituiranje in tako dalje ...), c) področje koordinacije upravljanja (komuniciranje na ravni TOZD, DO, sodelovanje, vodenje, zastopanje in tako dalje...). Ne glede na skupino delovnih opravil pa je potrebno pri vrednotenju upoštevati delovna opravila še iz naslednjih vidikov: — Z vidika zahtevnosti, kjer je treba vrednotiti, relativni odnos delovnih opravil od najmanj do najbolj zahtevnega dela, — z vidika načina dela, kjer je treba vrednotiti opravila na: a) ponavljajoča se dela (repetitivna), b) obnavljajoča se dela (reproduktivna), c) ustvarjalna dela (kreativna). Za vrednotenje delovnih opravil bomo upoštevali izkušnje in metodologijo, ki ismo jo sprejeli lansko leto v samoupravnem sporazumu naše DO. Verjetno bodo tu potrebni nekateri manjši popravki, iki pa jih bo komisija ob preverjanju ustreznosti predlagala v predlogu novega spolšnega akta. Merjenje dela Za merjenje količine in kakovosti dela je treba imeti normative. Normativ pa predpisuje normalno količino in kakovost določene vrste dela. Pri tem bomo uporabili dosedanje normative in akorde, ki so bili doslej osnove za merjenje dela. Voditi nas bo moralo pravilo, da bomo povečali število delavcev, ki jim bomo delo merili. Predvsem pri delovnih opravilih pri obdelavi podatkov, kjer doslej nismo uporabljali meril. Ocenitev uspešnosti dela Za ocenitev uspešnosti izvršenega dela je potrebno imeti poleg urejene organizacije dela v okviru sistema delitve osebnih dohodkov po delu tudi metodo oziroma način za ocenitev uspešnosti izvršenega dela. Določanje meril za vse vrste in oblike dela je obsežno delo, ki je zelo zamudno in terja množico usposobljenih analitikov za posamezna področja dela. Za vsa neponavljajo-ča se deda in zahtevna strokovna dela pa je določanje meril celo zelo problematično. Zato imajo tehnike vrednotenja ocenjevanja uspešnosti prednost pred tehnikami merjenja dela zlasti zato, ker so bližja delavcem in ker omogoča delavcem, da sami ugotavljajo uspešnost svojega dela. Zaradi razmeroma hitre možnosti uvedbe je zlasti primerna metoda primerjanja v parih, ki je najpreprostejša in najhitrejša ocenitev uspešnosti dela. Primerna pa je le za manjše ocenjevalne skupine, ker vsak delavec ocenjuje delo vsakega v svoji Skupini v parih. Metoda ocenitve delovne uspešnosti v TOZD Organizacijske enote v okviru ene TOZD se bodo ocenjevale glede delovne uspešnosti na osnovi planskih izhodišč in minimalne uspešnosti gospodarjenja, ki jih bo opredeljeval perspektivni plan TOZD in delovne skupnosti, letni plan TOZD, tromesečni in mesečni plani TOZD. Letni plan vsebuje vse aktivnosti, ki jih bo treba izvršiti v TOZD in njenih organizacijskih enotah in so osnova za operativne tromesečne plane. 3. NOVE OSNOVE OSEBNEGA DOHODKA ZA MINULO DELO Pričakujejo se nova zakonska določila, ki bodo dala zadostno osnovo za ugotovitev prispevkov za delitev OD iz minulega dela. Vendar je jasno že zdaj, da ne bo več osnovno merilo za minulo delo delovni staž delavca, temveč bodo merila odvisna od vrste kazalcev uspešnosti delovne organizacije v primerjavi s povprečnimi rezultati v panogi. Na račun uravnilovke »češ, ta in ta mnogo manj dela kot jaz, dobi pa enako«, je bilo veliko pripomb in predlogov. Sedaj je torej čas, da te pripombe upoštevamo in sestavimo predlog, ki bo upošteval vse kriterije. Na konferenci sindikata, ki je bila 9. 8. 1977, smo sprejeli sklep, naj sindikalne organizacije ocenijo dosedanje stanje s stališča; katera določila sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, je treba spremeniti ali dopolniti, žal nam podatki kažejo, da tega sklepa večina sindikalnih organizacij ni izvršila. To pa je ena prvih nalog pristopa k delu. NALOGE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Kot rečeno, gre za odgovorno nalogo, ki jo moramo opraviti v kratkem času. K delu moramo pristopiti organizirano. V sprejetem programu ima vsak določene naloge. Najvažnejša je: pritegniti k sodelovanju in k obravnavi čimveč članov kolektiva. To je naloga sindikalne organizacije. Ta bo organizirala razpravo, dajala predloge na posamezne rešitve, pazila, da ne bodo prevladale običajne že znane težnje »enakih želodcev« itd. Zavedati se moramo, da lahko računamo s povečanjem produktivnosti samo tedaj, če bomo mobilizirali vse, ki so pripravljeni več in bolje delati, razumljivo, za boljše nagrade. Kolikšna bodo sredstva, ki jih bomo lahko porabili za osebne dohodke je odvisno od ustvarjenega dohodka. Gre torej za medsebojno povezanost mnogih dejavnikov. Pravilno delovanje le-teh pa smo dolžni predhodno urediti s sporazumom. Osnovno vodilo pri tej akciji je: SPREJETI TAKA MERILA, KI BODO VEČINI RAZUMLJIVA. MED TISTIMI, KI SO PRIPRAVLJENI VEDNO UPORABITI VSE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA DOSEGO BOLJŠIH REZULTATOV TER TISTIMI, KI DAJEJO PREDNOST LAGODJU IN OSEBNIM INTERESOM MORA PRITI DO RAZLIK V OSEBNIH DOHODKIH. TONE PLEŠEC ... Sedmega novembra 1977 je minilo 60 let, odkar je ruski proletariat uspešno izpeljal prvo socialistično revolucijo v svetu ... ... Streli z Aurore, juriši na Zimski dvorec, herojske in krvave bitke državljanske vojne in zmagovita pa tudi trnova pot prve socialistične revolucije so odprli novo obdobje človeške zgodovine... Stavba, kjer so v I. nadstropju prostori TOZD-Priprava surovin križišču Staničeve in Samove ulice. je na ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DINOS TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Istočasno s postopkom za volitve v delavski svet delovne organizacije je tekel kandidacijski postopek za volitve članov odbora samoupravne delavske kontrole DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin. Na volitvah 31. avgusta 1977 so vsi kandidati dobili več kot polovico glasov vseh volilnih upravičencev, zato so bili v odbor izvoljeni: BERNJAK ALOJZ, rojen 1. 8. 1925 — voznik tovornjaka, Celje HORVAT JOŽE, rojen 21. 11. 1919 — skladiščnik Murska Sobota JAKŠA FRANC, rojen 12. 7. 1931 — skladiščnik, Črnomelj LOTRIČ JANEZ, rojen 10. 10. 1930 — skladiščnik, šofer, Kranj MAVRIC ANTON, rojen 1. 3. 1944 — voznik tovornjaka, Nova Gorica POCEK VLASTA, rojena 23. 9. 1930 — ekonomski tehnik, Brežice RAKAR JANEZ, rojen 25. 8. 1938 — voznik tovornjaka, Ljubljana Udeležba na volitvah je bila 82,2 %. Poročilo o ogledu sejma »Birminghamski dnevi sekundarnih surovin v Angliji« roma o informacijskih sistemih vodenja organizacij z večjim številom skladišč oziroma poslovnih enot. Na tem področju organizacije poslovanja so precej napredovali v Angliji, kjer s sistemom najbolj enostavnega vodenja podatkov preko telepro-cesing sistema zbiranja na enem mestu, shranjevanja preko magnetnih diskov in odčitavanja na displayu, lahko na enem mestu vsak dan odčitajo vse količinske kakor tudi vrednostne podatke za posamezne vrste odpadnih surovin, ki jih zbirajo oziroma odkupujejo. Tudi te dosežke bo potrebno v bližnji bodočnosti prenesti v naše življenje, ker podatek, ki nudi pravočasno in- V času od 12. do 16. 9. je bil v Birminghamu v Angliji po 8 letih največji sejem strojne opreme naše dejavnosti, na katerem je razstavljalo več kot 50 najbolj priznanih proizvajalcev iz vsega sveta, razen iz vzhodnoevropskih dežel. Sejma se je udeležila tudi strokovna skupina naše delovne organizacije z namenom, da si ogleda dosežke na področju naprav za predelavo vseh vrst odpadnih surovin v sekundarne. Ogleda sejma so se udeležili poslovodje poslovalnic iz Maribora, Kranja in Ljubljane: Kušar Ivan, Jenko Franc in Jamšek Janez, kot predstavniki tistih delov delovne organizacije, kjer so podane možnosti za izgradnjo prvih večjih predelovalnih centrov, kot predstavniki strokovnih služb in odgovorni delavci za razvoj oziroma izgradnjo predelovalnih centrov v naši delovni organizaciji pa: Golja Anton, Mancini Stane in Kralj Vladimir. Odločitev za ogled sejma je bila sprejeta na strokovnem svetu in odobrena od organov upravljanja. Po programu, ki smo si ga zadali še pred odhodom, smo v treh dneh strokovnega ogleda, razgovorov in demonstracij doživeli in spo: znali mnogo novega, hkrati pa tudi ugotovili, da s sedanjo stopnjo razvoja v naši DO nismo ravno na repu dogodkov v evropskem in svetovnem merilu. Vso pozornost smo posvetili predvsem vsem vrstam stiskalnic in se v glavnem opredelili na oglede pri svetovno znanih firmah, kot so: Lindemann, Arnold, Vanesco, Lolli-ni in drugi. Ugotovili smo, da je v zadnjih 8 letih razvoja napredek v masivnosti, večji zmogljivosti in kakovosti stiskanja, izraženi v specifični teži in manjšem volumnu paketov. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da se avstrijska firma Arnold, od katere smo v preteklem letu kupili stiskalnico SP 150, uvršča med vodilne svetovne proizvajalce omenjene opreme. Veliko časa smo posvetili tudi strokovnim razgovorom in ogledu peči za taljenje vseh vrst zemeljskih in drugih kablov. Te peči delujejo na principu tališč posameznih kemičnih elementov. Vodilni na tem področju so predvsem Angleži in Italijani, kakor tudi Nemci. Ogledali smo si peč firme Sailamanda iz Anglije in firme Lol-lini iz Bologne. Na samem razstavnem prostoru je bilo razstavljeno tudi veliko opreme proizvajalcev, ki so preusmerili svoje razvojne programe v zaključene celote predelovalnih in obdelovalnih strojev. Tako smo videli sistem strojev za luščenje kablov v povezavi z majhnimi stiskalnicami, ki izluščene kable, sortirane po elementih, stiskajo v majhne pakete. Pri strokovnih razgovorih, informativnih vprašanjih in pri ogledu sejma smo bili več ali manj zaključena celota, oziroma smo se razdelil v dve skupini po tri, da bi lahko čim več koristnega v kratkem času slišali, doživeli in obogatili naše znanje s področja dosežkov pri predelavi odpadnih v sekundarne surovine. Imeli smo tudi daljši razgovor o elektronski obdelavi podatkov ozi- AKCIJSKI PROGRAM ZA PRILAGODITEV NAGRAJEVANJA PO DELU ZAKONU 0 ZDRUŽENEM DELU Nosilec naloge Rok 1. Koncept delovnega Strokovni svet programa delovne skupnosti 10. 10. 1977 2. Postavitev komisije za Delavski svet izvedbo sistemizacije TOZD 19. 10. 1977 delovnih opravil in vrednotenje. Sprejem terminskega programa 3. Definiranje zahtevkov za Skupna komisija 26. 10. 1977 popisovanje delovnih opravil 4. Popisovanje delovnih nalog Komisija po v poslovnih enotah delovnih enotah in poslovodje 3. 11. 1977 5. Analiziranje in Skupna komisija 9. 11. 1977 selekcioniranje popisovanje delovnih opravil v enotni seznam delovnih opravil TOZD Obdelava seznama delovnih Strokovni svet opravil v katalog delovnih in Skupna postopkov, ki združujejo komisija 9. 11. 1977 delovne naloge v zaokrožena delovna opravila 6. Izdelava osnutka Strokovni svet Pravilnika o ugotavljanju in skupna komisija delovnih opravil, ter strokovni sistemizacija in vrednotenje sodelavci 17. 11. 1977 opravil in izdelava dokončnega seznama delovnih opravil 7. Predlog samoupravnega DS TOZD in (Sporazuma o nagrajevanju delovne skup. 21. 11. 1977 8. Razprava v kolektivu Zbor delavcev in sind. org. 2. 12. 1977 9. Oblikovanje predloga Skupna komisija 2. 12. 1977 samoupravnega sporazuma na osnovi pripomb 10. Sklepanje z osebnim Zbori delavcev 14. 12. 1977 izjavljanjem 11. Sprejem Pravilnika o Delavski sveti sistemizaciji delovnih TOZD 20. 12. 1977 opravil 12. Razporeditev delavcev na Strokovne delovna opravila službe 10. 12. 1977 Ta akcijski program je bil sprejet na zasedanju Delavskega sveta delovne organizacije 19. 10. 1977. formacijo bodisi o količinah, vrednostih, kupcih, pomeni pravočasno in optimalno poslovno odločitev v sistemu gospodarstva, kjer veljajo zakonitosti tržišča in zakon ponudbe in povpraševanja. V bližini Birminghama smo si ogledali dve večj i škladišči odpadnih surovin. Prisostvovali smo demonstraciji taljenja trdega aluminija v katerega so biM inkorporirani razni železni deli (bloki, ohišja motorjev). Ta demonstracija je bila pri firmi Salamanda, ki ima svoj sedež v Birminghamu. Na drugem skladišču pa smo si ogledali demonstracijo 700-tonskih Škarij oziroma stiskalnice firme Arnold. Nad obema demonstracijama smo bili zelo navdušeni, predvsem zato, ker smo ob ogledu delovanja obeh strojev imeli priložnost spoznati delovni dan oziroma življenje dejavnosti odpadnih surovin v Angliji. Ugotovitev je bila kratka in jasna, da sta z enostavno organizacijo točenja odpadnih surovin, takojšnje predelave in velike storilnosti delovne sile, obe skladišči predstavljali proizvodni obrat in ne le zbirališče koristnih odpadkov. Hkrati pa smo ugotovili, da se mogoče nekoliko manj poslužujejo kontejnerskega sistema pri dovozu kot tudi odvozu pripravljenih sekundarnih surovin. Pozornost so nam vzbudili boksi iz betonskih preklad, ki se lahko prestavljajo glede na potrebe v večje ali manjše talne površine oziroma celotne prostomin-ske bokse, ki nastane s premikanjem betonskih preklad. To je le nekaj zapažanj, sodelavci, ki so se sejma udeležili, pa naj osvetlijo ta sejem in naš strokovni ogled s še drugih zornih kotov. Za zaključek predlagam nekaj sklepov, ki naj bi bili smernica za naše strokovo izobraževanje iz namenskih 1,5 % skupnih sredstev, kamor sodi tudi takšna oblika strokovnega izobraževanja, kot so obiski svetovno znanih sejmov iz področja naše dejavnosti: 1. Evropskim in svetovnim dogajanjem lahko sledimo le, če bomo sredi teh dogajanj neposredno prisotni tudi mi sami (obiski strokovnih sejmov, proučevanje organizacije dela na skladiščih znanih firm v tujini), dajmo industriji odpadne surovine 2. 1,5 % sredstev za izobraževanje je potrebno točiti za izobraževanje doma in za morebitne potrebe izobraževanja v tujini, 3. potrebno je sprejeti kriterije oziroma poslovnik, ki naj opredeljuje možnosti in oblike strokovnega izobraževanja v tujini (sejmi, študije, specializacije in drugo), 4. točijo naj se tekoča komercialna opravila v tujini (sklepanje po- godb, proučevanje tržišča, reševanje reklamacij) od sistema izobraževalnih obiskov v tujini in 5. strokovnega izobraževanja ob delu, bodisi doma ali v tujini, naj bodo deležni takšni strokovni in vodilni delavci TOZD in DO, ki lahko zaradi svoje predizobrazbe in dolgoletnih izkušenj največ pridobijo in največ koristijo pri delu in razvoju TOZD in DO. SEDEMNAJSTČLANSKI DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Sporazum o združevanju v delovno organizacijo določa število delegatov delavskega sveta delovne organizacije. S sporazumom je določeno tudi število delegatov posamezne TOZD in delovne skupnosti. Tako je bilo v TOZD Priprava odpadnih surovin izvoljenih 9, v TOZD Regeneracija tekstila 4 in v delovni skupnosti 4 delegati. Kandidacijski postopek so opravile osnovne organizacije sindikata in sicer v mesecu avgustu 1977. Volitve so bile 31. avgusta 1977. V delavski svet DO DINOS so bili_ izvoljeni naslednji delegati: 1. DINOS — TOZD Priprava odpadnih surovin: BITEŽNIK MARTA, rojena 17. 7. 1927, pom. poslovodje, Nova Gorica ČAKŠ FRANC, rojen 11. 9. 1942, skladiščnik, Celje GOSTINČAR JOŽE, rojen 19. 3. 1920, pom. poslovodje, Ljubljana JAMŠEK JANEZ, rojen 10. 4. 1932, poslovodja, Ljubljana KOSTANJŠEK FRANC, rojen 18. 11. 1938, šofer, Brežice KUŠAR IVAN, rojen 5. 1. 1940, poslovodja, Maribor LUZAR SLAVKO, rojen 13. 4. 1941, šofer — pom. poslovodje, Novo mesto MATEŠIČ ERVIN, rojen 31. 5. 1922, poslovodja, Trbovlje NAHTIGAL SLAVKA, rojena 10. 10. 1946, ref. za obr. OD, Kranj 2. DINOS — TOZD Regeneracija tekstila: GREGORIČ NADJA, rojena 16. 9. 1945, tekstilni tehnik, TO Ljubljana JANIČ ANA, rojena 30. 5. 1934, vodja izmene, TO Ljubljana MIKL MARJAN, rojen 18. 5. 1949, voznik tovornjaka, Bohova ŠPANINGER IVAN, rojen 22. 11. 1942, vodja vzdrževanja, Bohova 3. DELOVNA SKUPNOST: BAJŽELJ ALENKA, rojena 28. 11. 1946, referent za kredite KORENE JANKO, rojen 24. 7.1927, vodja notranje kontrole KURENT REZKA, rojena 30. 3.1943, ref. za poravn. obvezn. RAMOVŠ JANEZ, rojen 4. 8. 1934, vodja tehn. anal. sektor. Udeležba na volitvah je bila 82,09 %. ... Proslava 60-Ietnice oktobra je v letu jubilejne 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije ... ... Za naše delovne ljudi ima to več kot samo simboličen pomen. Vezi, ki dajejo vsebino tej simboliki, so mnogostranske... ... Ne samo da je v oktobru sodelovalo na tisoče Jugoslovanov in da je imel oktober velik neposredni vpliv na revolucionarna gibanja v komaj ustanovljeni monarhistično-buržoazni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ... ... Oktober je pustil globoko sled v razvoju revolucionarnega delavskega gibanja Jugoslavije... Naše poslovanje v devetih mesecih letošnjega leta Rezultati poslovanja devetih mesecev letošnjega leta so ugodnejši, kot smo jih pričakovali ob obračunu za prvo polletje. Običajno so poletni meseci slabši. Toda akcija za dosego programa izpolnitve plana in vnovčene realizacije, ki je bila ves čas prisotna, ni dovoljevala, da bi se rezultati poslovanja poslabšali. Zato so v primerjavi s preteklim letom naslednji: Ob 3 % manjšem številu delavcev na delu smo presegli promet po količini za 11 % ter celoten prihodek za 8 %. Ker pa so se porabljena sredstva zvišala le za 1 %, materialni stroški za 12 % in amortizacija za 16 %, se je dohodek zvišal za 33%. Zaradi po- večanih družbenih in samoupravnih obveznosti ter davkov in prispevkov za 100,4%, se je čisti dohodek povečal za 19 %, in je za 31% večji, kot je bil planiran. Osebni dohodki so obračunani v skladu z določili samoupravnega sporazuma za področje trgovine SR Slovenije. Ob indeksu produktivnosti 136 % smo z upoštevanjem resolucijskih določil, da morajo rasti osebni dohodki za 10 % počasneje od rasti dohodka, upoštevali tudi kazalce iz zakona o združenem delu. Osebni dohodki so se zato povečali za 26 % na zaposlenega. Masa bruto osebnih dohodkov pa le za 23 % v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Kazalci merjenja uspešnosti poslovanja kažejo tudi v tem trimesečju ugodno gibanje. Poleg stopnje produktivnosti, ki je večja za 36%, je višja tudi stopnja ekonomičnosti za 7 %, stopnja rentabilnosti za 19 % in stopnja akumulativnosti za 7 %. Obračanje obratnih sredstev je počasnejše za 11 %, obračanje zalog pa počasnejše za 4%. Tako da je povprečno obračanje celo za 1 dan počasnejše, kot je bilo obračanje zalog, izkazano ob polletnem periodičnem obračunu. Vsekakor se akcija za zniževanje zalog, ki je bila sprožena ob polletju, očitno še ne odraža dovolj. Potrebno bo nadaljevati začeta prizadevanja. Plačevanje kupcev je bilo zaradi zakonsko urejenih odnosov v povprečju zelo hitro, saj nam ti plačujejo svoje račune v 8 dneh, medtem ko plačujemo mi račune svojim dobaviteljem v dveh dneh. Skladi so se zvišali na zaposlenega za 17 %. Prihodki na' zaposlenega so 11% večji. Razlika v ceni med odpadki in pripravlje- Prve delavske športne igre organizacij za predelavo in promet industrijskih odpadkov Jugoslavije »INOT ’77« Delovni ljudje organizacij združenega dela za zbiranje, predelavo in promet industrijskih odpadkov — sekundarnih surovin v Jugoslaviji so organizirali svoje prve delavske športne igre, z željo, da bi s tem prispevali svoj delež k proslavi Titovih jubilejev: 40 let na čelu partije in 85-letnice Titovega rojstva. Igre hkrati krepijo razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, bratstva in enotnosti, tovarištva in prijateljstva, v realizaciji programa rekreacije, kot dela telesne kulture delavskega razreda. Pobudo za organiziranje delavskih športnih iger »INOT ’77« so dale sindikalne organizacije, kot najširša družbeno-politična sila delovnih ljudi. Istočasno, ko so tekla športna tekmovanja je bila organizirana »okrogla miza« na temo »Delitev osebnih dohodkov v skladu z določili Zakona o združenem delu«, kjer so delegati iz posameznih republik izmenjali izkušnje in v diskusiji prispevali svoj delež k skupnim željam, da bi naša stroka enotno strokovno pristopila k reševanju problemov delitve po delu, za področje cele Jugoslavije. Našo DO je zastopal Mancini Stane, ki je plodno sodeloval v diskusiji. I. delavske športne igre so bile v času med 23. in 25. septembrom v Tučepih pri Makarski. Slavnostna otvoritev I. delavskih športnih iger je bila pred spomenikom Jugoslovanske vojne mornarice v Podgori 23. 9.1977. Po govorih predsednika Skupščine občine Makarska in predsednika organizacijskega komiteja je igre odprla članica našega kolektiva Ana Rojšek, po stažu najstarejši še aktivni član, ki dela v tej stroki od 23. 10. 1945. Vse ekipe, 17 po številu, so bile enotno športno opremljene. Naša je, zaradi prijetnih skladnih modrih barvnih kombinacij, z ličnimi oznakami in čepicami povsod vzbujala pozornost. 17 ekip s 470 športniki predstavlja ca. 7% . vseh zaposlenih v tej stroki. Naša ekipa je štela 34 športnikov, ki so nastopili v 12 športnih disciplinah, od skupno 16, ki so bile na sporedu. Med 11 ženskimi ekipami je naša dosegla 4. mesto in med 16. moškimi ekipami 7. mesto. V skupni uvrstitvi ženskih in moških ekip, je naša ekipa dosegla 5. mesto. To je vsekakor lep uspeh, če upoštevamo, da so bile priprave nimi odpadnimi surovinami kot posledica naših prizadevanj za čim kvalitetnejši izplen pa je na zaposlenega večja za 30 0 na 1 tono prodanih količin pa je le za 13 % večja. Stroški na 1 tono prodanih količin so se v istem primerjalnem razdobju zvišali za 19 %. Vsekakor so imeli ti ugodni rezultati delovne organizacije kot celote tudi ugodne rezultate na nivoju poslovalnic in na rezultate obeh temeljnih organizacij, kjer delujejo te poslovalnice in obrati. Obračun po tozdih še ni sestavljen za SDK, ker so tozdi v postopku registracije na gospodarskem sodišču. Pač pa smo pripravili interni obračun tudi za obe temeljni organizaciji, BBBa|žTKi ki bo služil organom upravljanja za orientacijo in pregled ter bazne primerjalne podatke za prihodnje leto. Po količini smo prodali 106.221 ton blaga in tako povečali količinski promet v primerjavi z lanskim letom za 10.718 ton, na plan pa za 5.543 ton ali za 6 odstotkov. Plačanih prihodkov smo dosegli 292,692.837 din ali za 21,022.202 din več kot v enakem razdobju preteklega leta in kar za 19,615.182 din več, kot smo planirali. Nakup blaga se je prav tako povečal v primerjavi s preteklim letom za 10% ali za 9.316 ton več. Tako da je znašal letos 105.389 ton odpadkov. Dohodek smo dosegli v višini 80.747.477 din, to je za 19,830.713 dinarjev ali za 33 % več kot v lanskem obdobju in za 22.608.501 dinarjev več, kot smo planirali. Letošnje leto so večji tudi davki in prispevki in samoupravno sprejete obveznosti. Republiški davek iz dohodka je večji od 5,5% na 7 %, republiški prispe- vek za izobraževanje iz 10,2 " „ na 10,6 o o, prispevek za raziskovalno dejavnost iz 2,1 na 2,96 %, prispevek za starostno zavarovanje kmetov iz 0,49 na 0,73 %, pokrivanje izpada transportnih dohodkov železnic v višini 5 0 0 ipd. S tem je čisti dohodek višji le za 19 % in znaša 60,126.220 din. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti neugodnim poslovnim rezultatom nekaterih poslovalnic. Predvsem poslovalnici Koper, ki izkazuje 367.520,60 din nepokritih osebnih dohodkov po planskih instrumentih delitve. Ker znašajo njihovi izplačani bruto osebni dohodki v 9 mesecih v masi 1,128.682 din in predstavljajo v povprečju 4.305 neto osebnega dohodka na delavca, ustvarili pa so le 761.161,40 din, kar da na delavca povprečno 2.903 din neto ali 1.402 din na delavca povprečno mesečno nepokritih osebnih dohodkov. Zato je situacija te poslovalnice zelo kritična. Nemogoče je zahtevati od delavcev, da prejemajo toliko (Nadaljevanje na 10. strani) Športne ekipe — 1NOT 77 na slavnostni otvoritvi pred spomenikom Jugoslovanski vojni mornarici v Podgori zelo skromne in izbor športnikov bolj naključen, v glavnem na prijave delavcev — športnikov samih. Naša ekipa je zmagala in osvojila 2 pokala za dve prvi mesti, in sicer v moškem kegljanju in ženskem streljanju. Dve ekipi 3. mesto: v moškem in ženskem teku. 1. mesto in pokal med posameznimi strelkami: Cafuta Zdenka, dve tretji mesti med posamezniki: v moškem teku Stupar Stevo in ženskem strelstvu Ku- rent Rezka. REZULTATI — Ženske ekipe točk 1. »OTPAD« Split 40 2. »OTPAD« Skopje 34 3. »RENOVA« Začretje 32 4. »DINOS« Ljubljana 29 5. »NOVA SUROVINA« Banja Luka 27 6. »UNIJA« Zagreb 15 7. »SIROVINA« Sisak 12 8. »INOS« Beograd 10 9. »METALPROMET« Rijeka 9 10. »SUROVINA« Maribor 8 11. »OTPAD« Novi Sad 7 Ne verjamem, da bi bilo mogoče poleg svoje domovine imeti še eno, pa četudi bi se imenovala druga domovina. VITOMIL ZUPAN — Moške ekipe točk 1. »INOS« Beograd 135 2. »UNIJA« Zagreb 126 3. »OTPAD« Split 113 4. »OTPAD« Skopje 111 5. »SIROVINAPROMET« Sarajevo 79 6. »NOVA SIROVINA« Banja Luka 77 7. »DINOS« Ljubljana 75 8. SUROVINA« Maribor 71 9. »RENOVA« Začretje 70 10: »OTPAD« Novi Sad 55 11. »METALPROMET« Rijeka 52 12. »OTPAD« Zrenj anin 51 13. »ANGROSIROVINA« Tuzla 47 14. »SIROVINA« Sisak 45 15. »OTPAD« Kragujevac 42 16. »INDUSTROSIROVINA« Travnik 16 (Nadaljevanje z 9. strani) znižane osebne dohodke. Vsekakor pa je položaj tak, da je potreben temeljite analize in ukrepov, ki bodo odpravili vzroke za takšno gibanje v koprskem poslovanju. Nekoliko boljša je situacija v poslovalnici Pivka, kjer niso pokrili s poslovanjem za 25.701,24 dinarjev bruto osebnih dohodkov ali povprečno mesečno na zaposlenega 179 din. Izpad dohodka bo poslovalnica morala nadoknaditi do konca leta. Problem poslovalnice Beograd je bil opisan že v polletnem periodičnem obračunu. Ker bomo po sklepu DS prenehali s pošlo- dajmo industriji odpadne surovine vanjem, bo ob zaključku njihovega poslovanja pripravljen predlog za rešitev tega problema. Po sklepu DS se začasno zadrži izplačilo osebnih dohodkov v tistih poslovalnicah, kjer presegajo poprečne osebne dohodke 4.812 din za 25 %. Tako je pripravljen predlog sklepa, da se delno zadržijo izplačila razlik v Slovenskih Konjicah, Novem mestu in Novi Gorici. Skupaj za 411.614,41 din. V teh poslovalni- cah je zato njihov povprečni osebni dohodek najvišji in enak 6,015 din, kar pa ni malo. V delovni organizaciji kot celoti bo znašal osebni dohodek po izplačilu razlik po tem obračunu 5.123 din in bo za 25 % višji, kot je znašalo povprečje leta 1976. S tem izplačilom pa se bodo osebni dohodki v povprečju dvignili za 11 % z ozirom na izplačane osebne dohodke v tem letu. STANE MANCINI STANOVANJSKI KREDITI V letošnjem letu so bili iz sklada skupne porabe in iz vezanih sredstev v Ljubljanski banki, odobreni naslednji stanovanjski krediti in sofinanciranja: Uršič Petru iz Maribora 120.000,00 din, kot sofinansiranje pri nakupu družbenega stanovanja. Nikolaju Ogorevcu iz Brežic 70.000,00 din Rajku Zadravcu iz Celja 30.000,00 din Otu Centrihu iz Celja 50.000,00 din Vladu Strahiji iz Bohove 30.000,00 din Branku Smrdelju iz Pivke 50.000,00 Jelki Repušič iz Maribora 100.000,00 din Viktorju Rojacu iz Kopra 110.000,00 din Bojanu Sanaborju iz Nove Gorice 120.000,00 din Mariji Rozina iz Ljubljane 50.000,00 din Dragici Vujevic iz Beograda 40.000,00 din A. B. S®8® * m, &&&*£&& HOTEL ALGA V TUČEPI, kjer so prebivali tekmovalci prvih delavskih športnih iger — INOT 77 (Nadaljevanje z 9. strani) Rezultati po panogah: Mali nogomet: (15 ekip) 1. INOS Beograd, 2. UNIJA Zagreb, 3. OT-PAD Novi Sad, 10. DINOS Ljubljana. Rokomet: (5 ekip) 1. UNIJA Zagreb, 2. INOS Beograd, 3. NOVA SIROVINA Banja Luka (Dinos ni nastopil). Šah: (16 ekip) 1. INOS Beograd, 2. UNIJA Zagreb, 3. OTPAD Novi Sad, 13. DINOS Ljubljana (Vojin Duro, Luzar Slovko, Lah Milan) . Namizni tenis: 14 ekip) 1. SIRO-VINAPROMET Sarajevo, 2. SUROVINA Maribor, 3 OTPAD Zrenj a-nin, 7. DINOS Ljubljana (Marija Garič, Kralj Vladimir). Kegljanje: (8 ekip) 1. DINOS Ljubljana, 195 kegljev (Simonišek Sandi, Vidmar Bojan, Jenko Franc, Podakar Tine, Komac Alfred, Koman Stane, Paternoster Janez, Trope Slavko) 2. OTPAD Split 187 kegljev, 3. SUROVINA Maribor kegljev. Vlečenje vrvi: (12 ekip) 1. SI-ROVINAPROMET Sarajevo, 2. OTPAD Split, 3. OTPAD 'Zrenj anin (Dinos ni nastopil). Streljanje —■ moški: (15 ekip) 1. UNIJA Zagreb 187 krogov, 2. INOS Beograd 182 krogov, 3. SUROVINA Maribor 179 krogov, 6. DINOS Ljubljana 154 krogov (Trope Slavko, Malnarič Zdravko, Kragulj Tone). Od 45 strelcev so se uvrstili: 15.—16. Malnarič Zdravko 56 krogov, 23. Kraguilj Tode 51 krogov, 28. Trope Slavko 47 krogov. Streljanje — ženske: (8 ekip) 1. Dinos Ljubljana 103 kroge, (Cafuta Zdenka, Kurent Rezka, Dju-rič Meri) 2. OTPAD Skopje 99 krogov, 3. RENOVA Začretje 68 krogov. Od 24 nastopajočih so se uvrstile takole: 1. Cafuta Zdenka 48 krogov, 3. Kurent Rezka 31 krogov, Djurič Meri 21 krogov. Člani naše tekmovalne ekipe, ki so se udeležili prvih delavskih športnih iger — INOT 77 ... Naša revolucija je bila navdahnjena z duhom oktobra, vendar ni bila njegova kopija. Nikoli se ni razvijala, kot bi rekel Lenin, po boljševiškem koledarju ... ... Bila je edinstven spoj narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. V njej smo vzporedno reševali vprašanja ljudske osvoboditve, nacionalnih odnosov, zavezništva delavskega razreda, kot vodilne sile osvobodilne vstaje s kmeti in drugimi domoljubnimi silami, vprašanja ljudske oblasti... ... Z osvobodilnim bojem in revolucijo smo pregnali okupatorja, rušili strukturo stare kapitalistične ureditve in gradili temelje nove socialistične Jugoslavije ... Metanje krogle — moški: (9 ekip) 1. INOS Beograd, 2. SIRO-VINAPROMET Sarajevo, 3. OT-PAD Sarajevo, 3. OTPAD Split, (Dinos ni nastopil). Metanje krogle — ženske: (6 ekip) 1. RENOVA Začretje, 2. OTPAD Split, 3. SUROVINA Maribor, 4. DINOS Ljubljana (Omahen Bojana, Bajželj Alenka). Posamezno: 5. Omahen Bojana, 9,35 m, 8. Baj-ždlj Alenka 8,05 m od 12 nastopajočih. Tek 100 m moški: (11 ekip) 1. INOS Beograd, 2. OTPAD Split, 3. DINOS Ljubljana (Stupar Stevo, Nadarevič Agan, Razboršek Fredi). Med posamezniki: 3. Stupar Stevo 3. DINOS Ljubljana (Kurent Aca, 18. Razboršek Fredi 3:34,0. Bilo je 29 tekačev. Tek 600 m ženske: (6 ekip) 1. RENOVA Začretje, 2. OTPAD Split, 3. DNOS Ljubljana (Kurent Aca, Srebot Breda). Posamezno med 18 tekačicami: 7. Aca Kurent 2:29,0, 8. Breda Srebot 2:35,1. Pikado — ženske: (10 ekip) 1. OTPAD Skopje 201 krog, 2. ME-TALOPROMET Rijeka 187 krogov, 3. NOVOSIROVINA Banja Luka, 185 krogov, 10. DINOS Ljubljana 43 krogov (Rojšek Ana, Djurič Meri, Barle Marija). Sortiranje papirja: (6 ekip) 1. OTPAD Skopje, 2. OTPAD Split, 3. UNIJA Zagreb, 4. DINOS Ljubljana. Plavanje —• moški 75 m: (7 ekip) 1. OTPAD Split, 2. OTPAD Skopje, 3. UNIJA Zagreb, 6. DINOS Ljubljana. Od 10 tekmovalcev je bil naš Radovanovič Franc 8. Plavanje — ženske 60 m: (3 ekipe) 1. OTPAD Split, 2. NOVA-SIROVINA Banja Luka, 3. UNIJA Zagreb (DINOS ni nastopil). I. delavske športne igre organizacij za predelavo in promet industrijskih odpadkov Jugoslavije so uspele in dosegle svoj namen. Sklenjeno je bilo mnogo novih poznanstev in prijateljstev, bili smo priča zares trdnega in iskrenega bratstva in enotnosti med delavci naše stroke, ki ga ni mogoče popisati, treba ga je bilo doživeti. Razhajali smo se z željo, da se čez dve leti ponovno srečamo na II. delavskih športnih igrah naše stroke. V vsaki naši osnovni organizaciji sindikata moramo gojiti športno aktivnost v tisti panogi, kjer je največje zanimanje. Tekmovanja, ki jih bomo prirejali med seboj, pa bodo dala izbor športnikov na II. delavskih športnih igrah naše stroke leta 1979. Stane Mancini Začetek gradnje poslovne hiše Vsi, ki ste se peljali po Titovi cesti, ste lahko opazili širok ograjen izkop, zraven Centra za dežele v razvoju. Na tem mestu je začel Gradis, kot izvajalec vseh gradbenih del, graditi kompleks poslovnih objektov A, B, C, ki bodo med seboj povezani z zveznim delom. Celoten kompleks BS 101/2 je zaključena celota, zato bo v njem poleg velikega števila pisarniških prostorov tudi več konferenčnih dvoran, obrat družbene prehrane in večje število pomožnih prostorov. Največji in najvišji objekt bo A, stolpnica z 8 nadstropji, pritličjem, podpritličjem in kletjo. V njej bodo poslovni prostori za 10 podjetij v Skupni etažni površini 4472 m2. Od tega bo odpadlo na DINOS 1150 m2 ali 25,5% (dobro četrtino v dveh celotnih etažah in dveh tretjinah tretje etaže za skupne službe DO in strokovne službe TOZDA). K tem površinam pripadajo ustrezne površine I. in II. kleti, konferenčnih dvoran in obrata družbene prehrane. Celotna predračunska vrednost, ki jo je potrdil in sprejel DS DO DINOS dne 29. 7. 1977, znaša 14,203.650 din, vključno s prispevkom za energetiko. V zvezi s tem smo zaprosili v Ljubljanski banki za dolgoročno investicijsko posojilo in smo ga v višini 3.133.000 din tudi dobili pod normalnimi bančnim pogoji. To nam bo pomagalo, da bomo v manjši meri angažirali lastna sredstva za te namene. Z ustrezno razdelitvijo in razporeditvijo prostorov med posamezne delovne skupine, ki jih druži enako strokovno področje oziroma opravila in naloge s tega področja, bodo dani primerni delovni pogoji in komunikativnost posameznih delavcev. To bo velikega pomena za učinkovitost delovne skupnosti DO in strokovnih služb TOZDA, saj je obstoječa prostorska dislociranost in pogoji dela večkrat vzrok raznim težavam, ki se pojavljajo ob delu. Z upoštevanjem sodobnih orga-nizacijiskih rešitev je mogoče v še večji meri pričakovati, da bodo zastavljeni cilji uresničeni. Velikega pomena za nas je, da smo uspeli dobiti poslovne prostore v II. in III. nadstropju in deloma I., saj smo s tem ustregli želji velike večine zaposlenih. Toliko za začetek. Jama je izkopana, sredstva so zagotovljena in zdaj je od gradbenikov odvisno, da bodo zgradili trden in potresno varen betonski skelet do konca tega leta. Notranjost instalacijskih in montažnih del pa se bo nadaljevala v prihodnjem letu. Vsa dela bi morala biti predvidoma končana do konca leta 1978. Do tedaj pa bomo poskrbeli za vse potrebne informacije, ki vas bodo zanimale. Janez Ramovš Naša nova sindikalna organiziranost Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela bo treba na novo organizirati tudi sindikalne organizacije. Zaradi posebnosti našega dela- imamo v vseh poslovalnicah in v obeh obratih osnovne organizacije sindikata. Naloge, ki stoje pred sindikalno organizacijo, pa zahtevajo enotno reševanje in zato moramo biti tako organizirani, da bo do raznih skupnih nalog organizirana enotna akcija. Kos tej nalogi bomo samo tako, če bomo primerno organizirani. TOZD DINOS PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN V tej temeljni organizaciji imamo 10 osnovnih organizacij sindikata. Vse te organizacije sindikata se bodo povezale v konferenco sidikata na ravni TOZD. V razpravi je že sporazum o ustanovitvi konference organizacij sindikata TOZD, prav tako tudi predlog o notranji organiziranosti in načinu poslovanja konference. Na osnovi teh dveh dokumentov so podani pogoji za delo. Konferenca sindikata v nobenem primeru ne nadzoruje dela osnovnih organizacij. Te so samostojne pri svojem delu in opravljajo delo po sprejetem programu in sklepih. Na konfe- renci demokratično sprejemamo sklepe in stališča, ki so skupnega pomena in za katera smo se dogovorili, da jih bomo uresničevali. Gre torej za enotnost akcij do določenih vprašanj, ki so skupna. TOZD DINOS REGENERACIJA TEKSTILA V tej temeljni organizaciji združenega dela imamo dve osnovni organizaciji sindikata. Zato ni konference sindikata, ampak se v primerih ko je potrebno, sestaneta oba izvršna odbora in zavzameta stališče do vprašanj, za katere je treba imeti enotno stališče. KONFERENCA SINDIKATA NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE Na ravni delovne organizacije bo organizirana konferenca sindikata. V njej bodo vključene vse organizacije sindikata. Ta konferenca bo opravljala tiste naloge, ki bodo pomembne za delovno organizacijo. Naloge in pristojnosti delovne organizacije pa so dogovorjene v samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v delovno organizacijo ... PLEŠEC TONE TUČEPI — spominska fotografija naših tekmovalcev Nasilje si je res v rodu s strahom. ARTURO GRAF Stok se sliši, pa če tepeš alj tepejo tebe. IBSEN Iz zbora delovnih ljudi poslovalnice Koper Dne 27. 10. t. 1. je bil na poslovalnici Koper zbor delovnih ljudi, ki so se ga udeležili Vladimir Kralj, Danilo Jančič, Janko Korene in Justina Tekavc. Komisija je raziskovala vzroke za nastalo preplačilo osebnih dohodkov v višini 367.520,60 in prišla do naslednjih ugotovitev: — da je bil glavni vzrok za izpad prometa pri odkupu in prodaji odpadnih materialov v III. četrtletju letos v mehanizaciji, ki zaradi okvar in manjkajočih rezervnih delov ni bila usposobljena za delo, — da imajo velike količine materiala na skladišču in še ne prevzetega pri dobaviteljih, kar zagotavlja, da bo možno z dobro organiziranim delom nadoknaditi izpad prometa v IV. četrtletju, — da so v mesecu oktobru od-premili ca. 730 ton materiala, to je za 42% ali 210 ton več kot znaša 9-mesečno povprečje, — da mora poslovalnica Koper v mesecu novembru in decembru storiti vse potrebno, da bo preplačilo sanirala do konca leta, — da mora svoj strojni park v tem času maksimalno izkoriščati z delom v popoldanskem času in v prostih sobotah; kolikor njihova mehanizacija ne bo zadostovala, da dobijo pomoč v mehanizaciji od ostalih poslovalnic, — da je za brezhibno delovanje mehanizacije odgovoren tovariš Golja, — da morajo do konca meseca decembra vsak teden javljati tajništvu skupnih služb količino in vrednost blaga v minulem tednu, — da akcijo odpreme akcijsko vodi Danilo Jančič. JUSTINA TEKAVC dajmo industriji odpadne surovine UKINITEV POSLOVALNICE V BEOGRADU Delavski svet je na svoji 35. seji 29. 7. 1977 sprejel sklep, da zaradi stalno ponavljajočih se negativnih rezultatov poslovalnice Beograd in zaradi lokalne beograjske gospodarske politike zbiranja odpadnih surovin ter slabih izgledov, da bi se poslovanje v tej poslovalnici izboljšalo, prenehamo s poslovanjem v Beogradu. Na 36. zasedanju dne 10. oktobra 1977 pa je DS imenoval ko-mislijo za pripravo vsega potrebnega, da bi se ta sklep izvršil. Komisija se je sestala 25. oktobra in pripravila predloge za delavski svet, ki je na svojem zasedanju 28. oktobra 1977 sprejel naslednje sklepe: — v poslovalnici Beograd se takoj ustavi odkup. Zato se ukine akreditiv; — razreši se tov. Nikolič Vladimir vseh pooblastil in postavi tov. Milivoja Jovanoviča, da v okviru že danih pooblastil opravlja vse posle v poslovalnici; — imenuje se komisija za ugotovitev dejanskega stanja zalog. Ta mora svoje delo opraviti do 10. 11. 1977. S. M. JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKIH NOVIH ZAKONOV Po določilh zakona o združenem delu je treba nekatera vprašanja urediti s posebnimi zakoni republik in pokrajin. Ti zakoni urejajo posamezna vprašanja, ki so posebna za posamezno republiko. Tako je narejenih že več osnutkov zakonov v SR Sloveniji. Zaradi pomembnosti vprašanj, ki jih obravnavajo zakoni, je republiški svet zveze sindikatov Slovenije poslal vsem članom, organizacijam in organom sindikalnih organizacij poziv, naj organizirajo javno razpravo. Osnutki so bili objavljeni v »Sindikalnem poročevalcu« (priloga časopisa Delavska enotnost št. 5 in 4). ZAKON O DELOVNIH RAZMER JIH podrobno ureja vprašanja, ki so pomembna za Slovenijo. Razčlenjene so posamezne pravice in dolžnosti, ki so posebne v naših razmerah. ZAKON O ORGANU SAMOV-PRAVNE DELAVSKE KONTROLE podrobno ureja pravice in obveznosti tega organa, način dela in odnos do drugih organov in nekatera vprašanja, ki so do sedaj pogosto povzročala nejasnosti, na primer glede pristojnosti. ZAKON O VOLITVAH IN ODPO-KLICU ORGANOV UPRAVLJANJA IN O IMENOVANJU POSLOVOD NIH ORGANOV V ORGANIZACI JAH ZDRUŽENEGA DELA. Ta vprašanja so že bila zakonsko urejena, toda s sprejetjem ustave so ti zakonski predpisi nehali veljati. Do sedaj nismo imeli z zakonom določenega načina volitev in drugo, zato so s tem zakonom urejena posamezna vprašanja, ki so enaka povsod. ZAKON O REFERENDUMU IN DRUGIH OBLIKAH OSEBNEGA IZ-JAVLJANJA Nov zakon o združenem delu je na tem področju prinesel več novosti. V Sloveniji smo že imeli zakon o referendumu, ki je urejal postopke in druga vprašanja v zveza z razpisom in izvedbo referenduma. Ker pa novi zakon o združenem delu pozna še druge načine osebnega izjavljanja (podpisovanje izjav, odločanja na zborih neposredno), so s tem zakonom urejena vprašanja, ki se nanašajo na postopke, roke posameznih opravil in obveznosti organov, ki vodijo postopek. Javna razprava ima namen seznaniti vse zainteresirane s to problematiko zato, da bi na te osnutke dobili pripombe, ki naj kvalitetno izboljšajo predlagane rešitve. Osnovne organizacije naj zato organizirajo razpravo, v uvodno razpravo pa vključijo tiste, ki zadeve poznajo. Lahko dobe tudi pomoč preko' delavskih univerz, katerih strokovnjaki bodo lahko obrazložili vsebino novih zakonskih določil. Plešec Tone Naša ženska ekipa pri streljanju z zračno puško na I. delavskih športnih igrah — INOT 77 ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DINOS TOZD REGENERACIJA TEKSTILA V skladu z določili statuta TOZD Regeneracija tekstila so bili na volitvah 31. 8. 1977 izvoljeni v odbor samoupravne delavske kontrole: ADLEŠIC MILENA, rojena 2. 6. 1949 — materialni knjigovodja, Ljubljana DOBRIJEVIČ IVANKA, rojena 29. 7. 1954 — tekstilna delavka, Bohova POTOKAR MARIJA, rojena 5. 8. 1929 — sortirka tekstila, Ljubljana POTOČNIK ANICA, rojena 10. 6. 1932 — tekstilna delavka, Bohova ! ŠIVIC MARJAN, rojen 3. 3. 1953 — voznik tovornjaka in viličarja, Ljubljana Udeležba na volitvah je bila 84 %. Vsi kandidati so dobili več kot polovico glasov vseh vo-lilcev. Važnejši sklepi iz zasedanja organov upravljanja delovne organizacije in temeljnih organizacij združenega dela A. Iz zasedanj delavskega sveta delovne organizacije 1. Na svojem 33. zasedanju dne 17. junija 1977 je delavski svet pristopil k samoupravnemu sporazumu o: — osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja za čas od 1976—1980, — temeljih načrtih raziskovalne dejavnosti v obdobju 1976—1980, —■ temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 1976 1980, — temeljih plana starostnega zavarovanja kmetov za obdobje 1976—1980, — temeljih plana razvoja letalske mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, —• medsebojnih odnosih pri zbiranju, pripravi in uporabi sekundarnih surovin cinka, svinca in njihovih Zlitin. Na zasedanju je bil obravnavan zahtevek za popravek članka Objavljenega v glasilu INOTA o združevanju delovnih organizacij Dinos in Surovina iz Maribora, — za 'delegata v združenje za trgovino Jugoslavije je bil imenovan tov. Kralj Vladimir, — odobrena so bila sredstva za nakup zemljišč v industrijski coni BP 8 v Črnučah v višini 4.350.000 din. 2. Na svojem 34. zasedanju z dne 1. julija 1977 je delavski svet razpravljal o predlogu temeljnega plana za leto 1977 in dohodkovnih osnovah. V tej zvezi je sklenil: — da znaša za poslovalnico Maribor osnovni prispevek za sklade iz poslovanja z repromaterialom črne metalurgije v višini 12%, — da se oproščata poslovalnici Trbovlje in Brežice, od nadaljnjega plačila prispevkov za premalo izkoriščene strojne naprave s področja baliranja železnih odpadkov, — da znašajo sredstva za gradnje 40,074.873 din in prispevki za energetiko 3,630.447 din, — da se najame pri Ljubljanski banki za komunalno opremo zemljišča v Črnučah kredit v višini 14,691.834 Idin. Hkrati je potrdil plan za leto 1977, ki znaša: a) za proizvodno opremo 9 milijonov 198,000 din, b) za nepredvideno opremo 1.150.000 din. Imenoval je komisijo za popis rezervnih delov strojne opreme in odločil, da se del čistega dohodka med letom izkazanega po periodičnih obračunih za leto 1977 začasno razporedi na sklade v sorazmerju s strukturo določitve po zaključnem računu ze leto 1976. 3. Na 35. zasedanju z dne 29. julija 1977, pa je delavski svet sprejel naslednje važnejše odločitve, predvsem v zvezi s sprejetim periodičnim obračunom za prvo polletje: — da se razporejeni osebni dohodek v poslovnih enotah lahko izplača do višine 125% od povprečno doseženih OD vseh poslovnih enot skupaj, neizplačani del osebnih dohodkov v poslovalnici Slovenske Konjice, Komercialni biro in v Novi Gorici pa prenese v III. trimesečje, — da mora poslovalnica Koper preveč izplačani OD kriti s pospešenim poslovanjem in z znižanjem mesečnih akontacij, DOHODEK se začasno razporedi 1. Za davke in prispevke, pogodbene, zakonske in samoupravno prevzete obveznosti 2. Čisti dohodek — da se nepokriti osebni dohodki v tekstilnih obratih lahko pokrijejo v naslednjem obračunskem obdobju, — da se preneha s poslovanjem v poslovalnici Beograd, za kar bo delavski svet od 1. 9. 1977 imenoval komisijo za izvedbo likvidacijskega postopka za to poslovalnico, — da pripravijo strokovne službe načrt za znižanje zalog, predvsem reprodukcijskega blaga, ki ga more TOZD-Priprava izvajati in mesečno poročati strokovnemu svetu te TOZD. Delavski svet je odobril dogovor za nakup dodatnih 335 m2 površin v zgradbi A poslovnega centra BS 101/2 v Ljubljani, ter potrebna sredstva za ta nakup v višini 4,225.500 din tako, da bo skupna vrednost 1150 m2 površin znašala 14,203.650 din ter predlog, da se izposluje pri Ljubljanski banki garancija za plačilo prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča v industrijski coni v Črnučah, v višini 14,691.833,60 din. Končno je delavski svet pooblastil tov. Kralja, da še v naprej opravlja dolžnost v. d. direktorja, do imenovanja novega. 80,747.476,62 20,621.256,65 60,126.219,97 ČISTI DOHODEK se razporedi na: a) del čistega dohodka za OD — za osebne dohodke delav. 33,866.480,95 — za druge oseh. prejemke 429.591,80 34,296.072,75 b) Del čistega dohodka za stan. gradnjo — stan. prisp. od OD 1,166.906,00 — razpor. po per. odr. 1,596.229,60 2,763.135,60 c) Del čistega doh. za druge namene v SP — regres za prehrano 980.309,35 — razpor. po per. odb. 3,192.459,20 4,172.768,55 č) del čistega dohodka za PS 13,366.160,87 d) del čistega dohodka za posoj. skladu feder. za kredit, hitr. razvoja 2,721.372,30 e) del čistega dohodka za rezervni sklad — rezervni sklad DO 1,622.563,30 — skupne rezerve 1,184.146,60 2,806.709,90 3. Zaradi usklajenosti višine osebnih dohodkov z delovnimi rezultati in delovnimi napori delovnega kolektiva posameznih delovnih enot se naj sklep iz polletnega periodičnega obračuna podaljša tudi za ta obračun in se glasi: 4. Osebni dohdki se lahko izplačajo le do višine 125 % od povprečno doseženih osebnih dohodkov vseh poslovalnic skupaj. Po tem sklepu se zadržijo naslednji zneski v poslovalnici Slovenske Konjice 21.168,76 din, V poslovalnici Novo mesto 312.511,83 din in v poslovalnici Nova Gorica 77.933,82 din. Skupaj 411.614,41 din. 5. V poslovalnici Koper je potrebno analizirati poslovanje im pripraviti " predloge ukrepov, ki bodo odpravili vzroke za neustrezna gospodarska gibanja, ki se že dalj časa kažejo v tej organizacijski enoti, in dohodka in pokriti do sicer že v novembru in decembru 1977. Poslovalnica Pivka mora nadoknaditi izpad konca leta izplačane osebne dohodke. Razlike osebnih dohodkov naj se izplačajo skupaj z izplačili osebnih dohodkov za mesec oktober 1977. SKLF.PT o PERIODIČNEM OBRAČUNU, ZA KATERE SO SE DELAVCI OSEBNO IZJAVILI NA ZBORU DELAVCEV 27. OKTOBRA 1977 Poslovni rezultati od 1. 1. do 30. 9. 1977 so ugodni in so rezultat prizadevanja kolektiva, da se planska prizadevanja izpolnijo. Delavci se osebno izjavljajo za naslednjo razporeditev dohodka: 4. Na svojem 36. zasedanju dne 10. oktobra 1977 je delavski svet sprejel naslednje odločitve: — imenoval je komisijo za Ukinitev poslovalnice v Beogradu in skladišča v Zagrebu, — odobril je nakup zamlljišča za potrebe poslovalnice v Kočevju in skladišča v Velenju, — odobril je sklenitev garancijske pogodbe z Ljubljansko banko za komunalno ureditev zemljišča v coni BP-8 v višini 12,299.905 din, — pristopil je k samoupravnemu sporazumu o načinu odločanja uporabnikov komunalnih storitev in imenoval delegata v skupščino uporabnikov storitev fizičnega zavarovanja premoženja. B. Iz zasedanj novoizvoljenega delavskega sveta delovne organizacije: 1. Iz zasedanja z dne 21. septembra 1977 Po izvolitvi delegatov v delavski svet delovne organizacije dne 31. avgusta 1977, se je delavski svet konstituiral dne 21. septembra 1977. Na tem zasedanju je delavski svet izvolil: — za predsednika DS DO tov. Matešiča Ervina, poslovodjo iz Trbovelj, — za namestnika predsednika tov. Gregorčič Nadjo. Na tem zasedanju je delavski svet imenoval tov. Kralja Vladimirja za v. d. direktorja delovne organizacije do zasedbe delovnega mesta direktorja po razpisu. DS DO je še sklenil, da se začne postopek za sprejem: a) Pravilnika o določanju in oblikovanju prodajnih cen odpadnega, uporabnega in reprodukcijskega blaga ter cen za opravljene storitve, b) Samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu. Na tem zasedanju je delavski svet odločil še, da pristopa k samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. C. Iz zasedanj delavskih svetov TOZD RT in POS: TOZD-Regener aci j a tekstila je v času poročanja imel doslej 3 zasedanja delavskega sveta, in sicer: — idne 20. julija 1977, ko se je delavski svet konstituiral ter izvolil za predsednika delavskega sveta tov. Strahijo Vlada, za njegovega namestnika pa tov. Janič Ano, hkrati pa je sprejel tudi predlog statuta te TOZD in ga dal v razpravo zborom delavcev. — 2. zasedanje delavskega sveta je bilo dne 27. junija 1977, ko so razpravljali o dokončni formulaciji predloga statuta skupaj s predlogi in dopolnitvami k temu statutu, ter o dokončni formulaciji samoupavnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo DINOS z dne 27. 6. 1977. Za končni sprejem teh samoupravnih aktov je določen datum 30.6.1977 — za izvedbo referenduma. — 3. zasedanje delavskega sveta je bilo dne 2. avgusta 1977. Na tem zasedanju je imenovan za v. d. direktorja TOZD-Regeneraci j a tekstila tov. Zorec Bojan, hkrati pa je bilo sklenjeno, da se razpiše delovno mesto za direktorja TOZD. V razpisno komisijo sta bili imenovani tov. Janič Ana ter Ačko Gabrijela. Na tem zasedanju je delavski svet Sklenil, da se nabavi skobeljni stroj. TOZD-Priprava odpadnih surovin je prav tako imel doslej 3 zasedanja delavskega sveta, in sicer: Reportažni zapis iz Slovenskih Konjic MAKS NAGLIC V Slovenskih Konjicah smo, kot se reče, od leta 1976, na svojem. Mnogo let smo imeli skladišče in pisarno v najetih in starih prostorih, katerih namembnost je nekoč bržkone služila kmečkemu gospodarstvu. Pod vodstvom Frančka Javornika je naš kolektiv v tej poslovalnici kljub vsemu dosegal dobre poslovne rezultate, toda, kar priznajmo, delovni pogoji so bili vse prej kot dobri. V Slovenskih Konjicah smo kupili zemljišče in na njem zgradili novo skladišče, takšno, kakršno je po izkušnjah naše tehnične službe najbolj funkcionalno za majhen kolektiv. Sedaj kolektiv naše poslovalnice v Slovenskih Konjicah, pod vodstvom Maksa Nagliča dosega prav tako vsako leto večje in boljše poslovne rezultate, toda recimo bobu bob; delovni pogoji so na višini. Sicer pa: ob socializmu, ki ga gradimo, je to samo po sebi umevno. Lepše in boljše življenje vseh, to je cilj. Zaradi besedice »vseh« je ta cilj še daleč, toda prav gotovo smo na pravi poti. Tudi naša nova skla- — dne 21. junija 1977, ko se je delavski svet konstituiral ter izvolil za predsednika delavskega sveta tov. Centrih Ota, za njegovega namestnika pa tov. Luzar Slavka. Na tem delavskem svetu so določili orientacijski datum za razpis referenduma za sprejem statuta, in sicer 27. 6. 1977, razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v delovno organizacijo pa naj bi bila zaključena dne 25. 6. 1977. — dne 27. junija je bilo drugo zasedanje delavskega sveta. Tudi to zasedanje je bilo v zvezi s končno formulacijo statuta TOZD in samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Dinos. V tej zvezi je bilo sklenjeno, da se v obeh aktih razpravlja od 10. do 25. 6. 1977, referendum pa razpiše za 30. julij 1977. Delavski svet je na tem zasedanju tudi sklenil, da skladišče v Zagrebu prenehala z delom po 30. 6. 1977, — dne 2. avgusta 1977 je bilo tretje zasedanje delavskega sveta. Za v. d. direktorja TOZD Priprava odpadnih surovin je bil imenovan tov. Jančič Danilo. V razpisno komisijo, za imenovanje direktorja, sta bila imenovana tov. Kušar Ivan in tov. Luzar Slavko. VETROVEC Človek, ki mu ni nihče všeč, je dosti bolj nesrečen, kakor tisti, ki ni nikomur všeč. LA ROCHEFOUCAULD dišča, kot na primer to v Slovenskih Konjicah, to dokazujejo. Dan je bil lep in septembrsko sonce je grelo kot naročeno, ko sem okrog dvanajste ure obiskal delavce poslovalnice v Slovenskih Konjicah. Nova pritlična stavba na robu Konjic v še nezazidanem okolišu se je bleščala v soncu. Nobenega hrupa ni bilo slišati, razen avtomobilskega iz dobrih 200 m oddaljene glavne ceste. Že pri vhodu sem srečal poslovodjo, tovariša Nagliča, na dvorišču pa sem istočasno zagledal dva delavca pri litostrojski preši in enega, ki je z varilnim aparatom rezal železo. Da, še fant, ki je prišel nekaj kupit, je bil tu. Nič nenavadnega, nič vznemirljivega. Prevladuje vtis, da tu vse teče kot dobra ura. Z Nagličem sva, mimo pisarne blagajničarke, ki ima okence na hodnik, stopila v njegovo pisarno. Obe pisarni sta na desni strani, na levi pa so sanitarije, garderoba in jedilnica, vse čisto in belo. Vrata jedilnice so bila odprta. Na veliki mizi (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) so bile litrske, plavo obarvane emajlirane posode — menažke. V Nagličev! pisarni je bilo temno in sploh tako, kot da jo ne uporablja. Vse čisto, vse pospravljeno, brez listka na mizi. Očitno se zelo malo zadržuje v njej. Poslovodja je bil zadovoljen zaradi obiska, zato je pogovor stekel kot med starimi znanci. Povedal je, da je poslovalnico »prevzel« 17. julija 1975 in da je že delal za nas od 1960. do 1964. leta, potem je odšel za tri leta in se spet vrnil. Redno se je zaposlil leta 1973, v prejšnjih letih pa je s svojim kamionom opravljal prevoze za poslovalnico. Ker sem opazil samo 3 delavce pri delu na zunanji deponiji, sem Nagliča vprašal, koliko šteje celoten kolektiv. Dvanajst, sem dobil odgovor. V pisarni sta le blagajničarka in materialna knjigovod-kinja. Komercialista nimajo, ker to funkcijo opravlja sam poslovodja. Nekaj delavcev je zaposlenih z nakladanjem v Žrečah. šofer vozi, in tako dalje. Pogovor se je zasukal na strojno opremljenost poslovalnice. Imajo li-tostrojsko prešo za pločevino, dva nakladalca za železo, od katerih je eden samohoden, lastno kamionsko tehtnico in en kamion samonakla-dalec, za drugega pa so že zaprosili. OLGA OROŽ Dobiti morajo še škarje za rezanje pločevine, da bi bili kompletno opremljeni. Po mojem mnenju je to dobra opremljenost na tolikšno število delavcev, zato me je zanimalo, kakšen je njihov letni plan prometa. Tovariš Naglič mi je dve osnovni številki povedal v trenutku, tako kot da stalno misli nanje. In najbrž je to res. Povedal je, da je njihov plan razlike v ceni 390 milijonov starih dinarjev, količinsko pa 9.427 ton raznega materiala. V sedmih mesecih so sedemmesečni plan uresničili in celo malo presegli, avgusta meseca pa so prišli pod plan — količinsko seveda, medtem ko so z raz- liko v ceni ali kot pravimo, s finančnim planom, daleč naprej. Seveda me je zanimala Nagliče-va ocena, kako bo s planom na kraju leta. Precej sigurno mi je odgovoril, da bodo finančni plan presegli, količinskega pa najbrž ne. Vzrok? Vzrok je v 20-dnevnem kolektivnem dopustu delavcev Tovarne orodja v Žrečah in takratni izpad, meni tovariš Naglič, tudi do konca leta ne bo mogoče nadoknaditi. Izpad znaša 200 do 300 ton rezanega železa. To je vzrok za izpad količin, kaj pa vzrok za nadplansko razliko v ceni? »Mi niti enega kosa ne spustimo iz rok, ne da bi ga sortirali v skupino, kamor spada.« Odgovor je bil povsem jasen in zadovoljiv. Spomnil sem se, kolikšna je bila produktivnost naših delavcev pred leti, in pogovarjati sva se začela tudi o tem. Odgovor za delavce v Konjicah je bil pozitiven. Seveda, pri kom delovna disciplina včasih še zašepa, toda v glavnem sedaj z njo, s to disciplino namreč, nimajo več problemov, pravi poslovodja Naglič. Uspehi naše poslovalnice v Slovenskih Konjicah so v mnogočem odvisni od obstoja in uspehov Tovarne orodja v Žrečah. Tam odkupijo največ. Za njo se zvrsti Kostroj, Konus, Komet-žreče in dve podjetji v Slovenski Bistrici. Poslovanje naše Konjiške poslovalnice je tako solidno, da konkurence praktično nimajo, čeprav so na njihovem območju v glavnem takšna podjetja, da 80% prometa predstavlja kvalitetno rezano železo. Vsi vemo, da Dinos preživlja reorganizacijo. Podelil se je na temeljne organizacije in združil v organizacijo združenega dela. Tudi v Slovenskih Konjicah so veliko sestankovali, ko so obravnavali nove samoupravne dogovore in volili nove organe svojih temeljnih organi- zacij združenega dela. Zanimalo me je, če čutijo, kakšne spremembe v poslovanju in v odnosih z vodilnimi kadri v Ljubljani. Prvi odgovor je bil, da ni sprememb, takoj za tem pa le pride na dan, da je povezava z Ljubljano boljša, ker so v okviru TOZD za pripravo odpadnih surovin redni in zelo koristni poslovodski sestanki. No, mimogrede naj povem, da je tovariš Naglič tudi član delavskega sveta TOZD za pripravo odpadnih surovin. Najin pogovor »zmoti« Maks Pod-grajšek, šofer kamiona in predsednik tukajšnje osnovne sindikalne organizacije. Izkoristil sem priliko in v razgovoru z njim zvedel, da imajo svojo sindikalno organizacijo od lanskega oktobra. Tovariš Pod-grajšek je pri Dinosu nekaj več kot leto dni in pol. Na sestanku vseh članov sindikata so obravnavali no- MAKS PODKRAJŠEK vo organizacijo Dinosa in volitve v zvezi s tem, enkrat pa so obravnavali dolžnosti in organiziranost civilne zaščite. V ta razgovor se je vključil tudi poslovodja in povedal, da so imeli letos tudi po dvakrat na teden zbore vsega kolektiva, na katerih so obravnavali nastale spremembe v Dinosu oziroma nove samoupravne sporazume, statut in tako dalje. Tovariš Podgrajšek je kot šofer zelo zadovoljen, manj pa kot predsednik sindikata. Težave pri svojem političnem delu je najbolje opisal z izjavo, da je največja v tem, ker se veliko govori, malo pa naredi. V prijetni pisarni, prvi, ko vstopiš v stavbo poslovalnice, dela prijazna, nasmejana in nekoliko v zadregi Olga Orož, blagajničarka. Olga je pri nas že 4 leta in ves čas opravlja enako delo. Svoje delo o-pravlja z velikm zadovoljstvom, ker se z vsemi dobro razume, pa tudi strank se je že navadila. MATIJA KALŠEK Tovarišica Oroževa mi je povedala, kakšno imajo prehrano. Tople obroke lahko izbirajo, dobijo pa jih iz gostilne »Pri Jelenu«. Sem, v jedilnico, hrano vsakokrat prinese snažilka. Komaj novo skladišče naše poslovalnice v Slovenskih Konjicah je že postalo premajhno, zunaj ograje so z buldožerji že odrinili zemljo za nove skladiščne površine. Poslovodja Naglič je povedal, da bo novega skladišča celo nekaj kvadratnih metrov več, kot je sedaj ograjenega. Skupno bo skladišče veliko okrog 5000 m2. Na novem delu bodo zgradili tudi nakladalno rampo in, ko bo sposoben za deponijo materiala, bodo na starem prostoru postavil še eno pokrito skladišče, dolgo 20 m in široko 8 m. ANTON ŠKORJANC Takoj za novo stavbo stojita dve napravi s streho za skladiščenje re-promateriala. Tu je ravno železo raznih profilov, dobijo pa ga pretežno v ALPOS — Šentjur, nekaj pa tudi v Mariboru in na Jesenicah. Letos so takega blaga prodali že okrog 50 ton. Zaloge se jim zelo hitro obračajo. Nasproti vhoda v Skladišče, ob ograji, stoji litostrojska preša in ob njej dva moža, ki sta z vajenimi in usklajenimi gibi družno stregla nenasitni stroj. Prosil sem ju, da za trenutek prenehata zaradi pogovora. Prenehala sta z delom, nista pa iz električnega omrežja izključila preše, zaradi česar smo se morali pogovarjati na ves glas. Prvi strojnik je Anton Škerjanec, ki je pri Dinosu že 5 let, pri preši pa dela dve leti. Povedal je, da s prešo nima nobenih težav in da je FRIDO RAZBORŠEK s svojim delom zadovoljen. Glede številnih sestankov, ki so jih imeli letos, je menil, da so bili koristni, oziroma da so uspeli. Za v prihodnje si je zaželel le to, da bi bilo vedno dovolj dela in da bi bile vedno primerne plače, tako kot sedaj. Matija Kalšek je rezalec in drugi strojnik pri preši. Pri nas je že 4 leta. Kadar ne reže zunaj, sta vedno skupaj s Škorjancem pri preši. Pločevine za prešo je vedno dovolj, delata pa le dopoldan. Je zadovoljen. Lani je bil na dopustu v Savudriji in bilo mu je všeč. Letos je dopust preživel doma, tako kot Škorjance, ki dopust vedno preživi doma. Oba sta povedala, da je doma veliko dela in da jima dopust pride ravno prav, da doma postorita, kar je potrebno. COK FRANC, pomožni skladiščnik in rezilec, predsednik zbora delavcev poslovalnice v Slovenskih ko-njicah Naj končam ta reportažni zapis. Prvi je po več letih, ne pa zadnji. Katera poslovalnica bo prihodnjič na vrsti, bo odločil uredniški odbor našega glasila, želim, da bi bil ta zapis in vsi prihodnji zanimivo branje za vse naše bralce. Poslovodji in delavcem poslovalnice v Slovenskih Konjicah pa se zahvaljujem za prijazno sodelovanje. Stane Koman dajmo industriji odpadne surovine Intervju z Mihom Štebetom v Savudriji Lepo je imeti lepe počitniške hišice, toda povsem negospodarno bi bilo, če takšne hišice ne bi imele dobrega oskrbnika. Počitniški odbor naše delovne organizacije se je odločil za spremembo dosedanje prakse, zato so letos naše počitniške hišice dobile oskrbnika na osnovi razpisa. Prijavil in sprejet na to delovno mesto je bil tovariš Miha štebe in z njim je potekal naslednji razgovor. MIHA ŠTEBE Tovariš Štebe, kdaj ste nastopili službo oskrbnika naših počitniških hišic v Savudriji? Uradno 28. maja letos, prvič pa sem bil v Savudriji že 5. marca, ko sem si hišice ogledal s predsednikom počitniškega odbora. Drugič sem bil tu 18. aprila. Obrezal sem trto, ki raste ob ploščadi med drugo in tretjo hišico in pograbil vse listje okrog hišic in na zelenicah. No, v nekaj dneh sem počistil ves prostor. Ko sem bil tretjič tu, pa sem »na roke« pokosil vso travo. S strojem ni šlo, ker je bila trava že previsoka. Obenem sem pregledoval notranje prostore hišic in tako spoznaval, kakšno bo moje delo. Prostore je bilo potrebno počistiti in prezračiti. Najhuje je bilo v novih treh hišicah. Vsa oprema iz lesa, omare, vrata, je bila sivkasta od plesni, ki se je nabrala od jeseni, ko se te hišice niso več uporabljale. Vse je bilo treba umiti z detergentom. Ali se je plesen nabrala zato, ker so hišice nove ali zato, ker se jih je preko zime premalo prezračevalo? Verjetno je vzrok v tem, vsaj tako pravijo, ker letos pozimi tukaj ni bilo nobene močnejše burje, ki sicer osuši tukajšnji, zaradi bližine morja, vedno vlažni zrak. Mislim, pa da je vzrok tudi v prezračevanju. Enkratno prezračevanje čez zimo ni dovolj. Vsaj dvakrat bi morali prezračiti vse prostore v hišicah in to tri do štiri dni vsakokrat. Tudi posteljnino je potrebno prezračiti in jo znesti na sonce. Tovariš Miha, od kod pa ste prišli k nam za oskrbnika hišic? Prej sem bil gospodarski referent pri Akademiji znanosti in umetnosti. Skrbel sem za vzdrževanje petih objektov hiš. In zakaj ste pustili to službo? Upokojil sem se, vendar sem na istem delovnem mestu delal še dve leti in pol, dokler me ni zamenjal mlajši. Sicer pa sem tam že težko zmagoval vse delo. Preveč ga je bilo za moja leta. Ko sem prebral v časopisu Dinosov razpis za to delo tu, sem se prijavil predvsem zato, ker si ne morem predstavljati, da bi naenkrat odložil vse delo. Kako pa se sedaj počutite tu? Kar dobro. Nisem nič razočaran. Vse delo opravim sam, če bi pa Mo kdaj le česa preveč, pa mi bo počitniški odbor odobril dodatno delovno moč. Tako smo se dogovorili. Povejte nam, kakšen je vaš vsakdan? Pišem dnevnik, da bom drugo leto vedel, kako in kdaj začeti z delom, da ne bo kakšne nepotrebne kritike. Sicer pa sprejemam in odpravljam izmene — goste. Poberem od pooitndčarjev turistično takso, vodim knjigo gostov, ki je obvezna. Pri vsaki izmenjavi gostov popisujem stanje električnih števcev zaradi evidence porabe elektrike. Obrezujem in oblikujem živo mejo okrog hišic, kar traja 6 do 7 dni, v enakih presledkih pa strojno pokosim tudi vso travo. Tudi to delo mi vzame veliko časa, ker so okrog hišic velike travnate površine. Spomladi sem tudi vso travo pognojil z umetnim gnojilom, tako da je sedaj že podobna tepihu, kot se reče. Tudi zemljo okrog dreves sem pognojil. Doslej namreč še ni bilo nič pognojeno. Dve od treh naših novih počitniških hišic v Savudriji S takšnim aparatom so v Savudriji in tudi okrog naših počitniških hišic »zaprašili« komarje. V kakšnih odnosih živite s krajevnimi in tukajšnjimi turističnimi organi? Enkrat smo vsi oskrbniki iz tega področja imeli sestanek v Zambra-tiji. Bilo nas je 80 od 120. Sporočili so nam, kako je bilo z gosti lani in kakšen plan naj bi uresničili letos. Poudarjali so med drugim tudi to, da naj delovne organizacije, ki imajo tu počitniške hišice, dajo oskrbnikom' vsa pooblastila, tako da bodo lahko z njimi direktno urejevali vsa vprašanja, ki se prek leta ali sezone pojavijo. Kakšne izkušnje imate z našimi počitničarji? Gostje so dobri. Mislim, da so zelo zadovoljni, kadar je lepo vreme. Pritožb in pripomb v glavnem ni; če se kje kaj pokvari, kakšna pipa, vrata, kljuke ali podobno, to kar sam popravim. Ali so po vašem mnenju hišice dovolj opremljene z vsem, kar je potrebno? Razne malenkosti še manjkajo. Na primer: obešalniki v sobah in kopalnicah, zlasti v novih hišicah, ki tudi še niso opremljene s sončniki — marelami. Vi skrbite tudi za naše prikolice v bližnjem avtokampu; koliko prikolic imamo tu? Pet. Kdaj končate tu z delom? Sezona se bo končala 20. septembra, potem pa bo še potrebno vse generalno počisti in pripeljati prikolice sem. Vse okvare bo treba popisati, da bi jih čez zimo odstranili. Mislim, da bom z delom končal zadnje dni meseca oktobra. Ali vam teče delovno razmerje tudi čez zimo? Ne. Delovno razmerje mi teče od 1. marca do 31. oktobra. Če bo potrebno vmes kaj postoriti, se bomo posebej dogovorili o plačilu. Ste zadovoljni z osebnim dohodkom? Plača ni velika in če bi se hranil v gostilni, z njo ne bi shajal ves mesec. Ta del intervjuja sem z Mihom Štebetom opravil že julija meseca, drugi del pa v začetku meseca septembra. Na moja vprašanja sem dobil naslednje odgovore. Kakšen je bil odnos naših počit-ničarjev do skupne imovine, do opreme in okolice hišic? V redu. Večjih okvar ni bilo. Ali ste prejeli kakšne pritožbe? Jim je bilo vreme naklonjeno? Meni se niso pritoževali. Vreme je bilo, razen zadnjih avgustovskih dni, zelo lepo. Kaj bi bilo potrebno do prihodnje sezone urediti, da bi bili gostje še bolj zadovoljni? 1. Streho nad parkirnim prostorom. 2. V obeh prvih hišicah obnoviti pohištvo, straniščne školjke, nekatere stropne svetilke, kakor tudi mizo in stole ter ležalne stole, ki se upo rahljajo zunaj. 3. V novih treh hišicah preurediti shrambo v prostor s policami za zelenjavo, pijačo in podobno. 4. Vsem trem novim hišicam preskrbeti sončnike. Kako pa je bilo v avtokampu, v naših prikolicah? Do konca julija smo imeli tu 5 prikolic, prvega avgusta pa smo dve odpeljali v Bohinj. Ena prikolica ni uporabna, ker ima »baldahin« strgan, »baldahini« prikolic številka 2 in 5 pa se ne razpirajo. Ena prikolica pa sploh nima »baldahina«. Pravzaprav so vse prikolice potrebne popravil — remonta. Vse prikolice bi morali tudi opremiti s hladilniki, vrtnim mizami in stoli ter ležalniki. Prikolice, ki smo jih dobili nazaj iz Posočja, so bile brez kuhinjske opreme. Da bi jih vsaj malo opremili, smo nekaj posode in drugih stvari vzeli iz ostalih prikolic. Opremo prikolic bi morali obnoviti oziroma dopolniti. Ljubljana, dne 20. 9. 1977 Stane Koman O novi knjigi Edvarda Kardelja Na seminarju, ki ga je republiška konferenca SZDL organizirala za predsednike in sekretarje občinskih, mestne in obalne konference SZDL in predsednike občinskih, mestnega in obalnega sveta ZSS ter predsednike medobčinskih svetov SZDL, ZK, ZSS in ZSMS — navzoči so bili tudi člani IK predsedstva CK ZKS, predsedstva RK ZSMS, republiškega odbora ZZB NOV in skupščine SRS, je uvodoma predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher govoril o bistvenem prispevku k zakladnici marksizma in leninizma — o knjigi Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Sergej Kraigher je med drugim dejal: ... Kardeljevo knjigo, ki kaže rezultate naše revolucije v razvoju in poglabljanju njenih izročil, lahko uvrstimo med klasična dela marksistične literature o teoriji države in teoriji partije. Tako sta Marx-Engels napisala osnovna dela iz tega področja v obravnava- nju in kritični analizi razrednih bojev v Franciji in Nemčiji v letih 1849—1851, ter v analizi Pariške komune 1871. Lenin je svoje delo »Država in revolucija« kakor mnoga druga dela pred tem in kasneje zgradil izhajajoč že iz izkušenj Pariške komune, na bazi analizo ruske revolucije 1905—1906 ter revolucije 1917. leta in perspektiv njenega razvoja. Rezultati naše revolucije in njen razvoj in perspektive so dobili svojo znanstveno obdelavo v tej Kardeljevi knjigi, čeprav je tudi Kardeljev opus v celoti, lahko rečemo, posvečen analizi in razvoju naše revolucije v vsej njeni konkretnosti njenih posameznih razdobij in področij družbenega dela in življenja ... (Nadaljevanje na 20. strani) (Nadaljevanje z 19. strani) ... Očitno obstajajo razhajanja med deklarativnimi in v ustavi in zakonih pa tudi v političnih kongresih in drugih dokumentih naj-višjih političnih forumov ZK, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij zapisanimi in določenimi normami, odnosi in usmeritvami in družbeno prakso. Ko govorimo o teh razhajanjih, naj najprej ponovim misel tovariša Kardelja: »Zapletena družbena struktura in protislovje raznovrstnih interesov pogosto ne samo preprečujeta razvoj takšnih odnosov, ampak jih tudi deformirata. Toda bili bi utopisti, če ne bi razumeli, da so za uresničevanje takšnih revolucionarnih sprememb v neki družbi potrebni čas, izkušnje, znanje in nova zavest ljudi. Zato za oceno takšnega sistema in za njegovo primerjavo z drugimi sodobnimi političnimi sistemi ne morejo biti odločilnega pomena trenutne slabosti in nedorečenosti, ampak perspektive svobode, ki jih odpira. Takšen sistem pa jih odpira neprimerljivo širše, kot jih je kadarkoli mogel odpreti katerikoli demokratični sistem v dosedanji zgodovini človeštva.« LETOŠNJE KORIŠČENJE NAŠIH POČITNIŠKIH KAPACITET Savudrija — stanovanja v predsezoni: skupaj 70, od tega: 19 delavcev 35 družinskih članov 15 sorodnikov 1 poslovni partner v sezoni: skupaj 227, od tega: 45 delavcev 132 družinskih članov 40 sorodnikov 1 poslovni partner po sezoni: skupaj 63, od tega: 14 delavcev 26 družinskih članov 23 sorodnikov Vsega skupaj: 360, od tega: 87 delavcev 193 družinskih članov 78 sorodnikov 2 poslovna partnerja Bohinjska Bistrica — v najetih sobah Skupaj 9, od teh: 3 delavci 6 družinskih članov Savudrija — prikolice v predsezoni: skupaj 3, od tega: 1 delavec 2 družinska člana v sezoni: skupaj 63, od tega: 14 delavcev 38 družinskih članov 10 sorodnikov 1 poslovni partner Vsega skupaj: 66, od teh: 15 delavcev 40 družinskih članov 10 sorodnikov 1 poslovni partner Bohinj — prikolice zasedene od L 8. do 20. 8. 1977 skupaj 12, od teh: 4 delavci 6 družinskih članov 2 sorodnika Kot poziva tovariš Kardelj, moramo po naši že vpeljani praksi in načinu dela v ZK in SZDL pretehtati vzroke tem razhajanjem, za vsako področje dela in življenja posebej in za družbo v celoti. To je bistveni sestavni del priprav za oba kongresa ZK in k temu nas obvezujejo tudi pravkar sprejeti sklepi republiške konference Socialistične zveze... (Iz Komunista) Sobe, ki smo jih najeli v Bohinjski Bistrici, so bile zasedene v celoti samo od 1. 8. od 10. 8. 1977, od 11. 8. do 20. 8. le 1 soba. V zadnjem ter minu meseca avgusta ni bilo interesentov. V SAVUDRIJI IN BOHINJU je skupaj letovalo: 447 koristnikov — od tega 109 delavcev 245 družinskih članov 90 sorodnikov 3 poslovni partnerji Nada Urbančič Glasilo Dinos izdaja OZD Dinos Ljubljana, Parmova 33 v 550 izvodih. \ Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk Tiskarna Ljubljana, Ljubljana. Fant, ki je prišel prvi dan v vojsko, je bil brez vseh zob. Pa mu je rekel desetar: »Ja, kdo je pa tebe sprejel k nam? Saj nimaš niti enega zoba!« Fant pa se je razhudil: »A bomo tukaj streljali ali grizli?« »TELEKS« Od rož pričakujemo, da le- po dišijo, od ljudi, vljudni. da so INDIJSKI PREGOVOR Ko vrtnica ovene, ostane samo trnje. OVID - Zakaj pa bi kupila še en naslanjač? Ali nameravaš koga povabiti na obisk? Poslovalnica v Slovenskih Konjicah. V ospredju je videti odrinjeno zemljo zaradi povečevanja skladiščnega prostora