Lelo XVIII.
V.b.b.
Klagenfurl (Celovec), dne 13. aprila 1938
Si. 15.
KPD?-
' 1Vo^T'-? Vl -g&x*
I SLOVENEC
Naroča se pod i
Klage
Rokopisi se i	j-j« na naslov:
Koroški Slovenec, urednLmj, Klagenfurl, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. Posamezna štev. lORpf
Stane četrtletno: RM 1'—; celoletno: RM 4'— Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25-— ; celoletno: Din 100'—
OOOOOOCOOCCOOGOCOOOOCOOCOOOOOGOOOOOC5 Q	O
o ffiUupblcva polne velikonočne (Vtaznikc 8
p «tam članom olovonske natodne dtuiinef c
‘Utedniiloo in untava. 8
o	o
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Veliki petek — velike nedelja.
Velika noč je! Pred njo pa je veliki petek. In ni je velike noči brez velikega petka kot ni dneva brez noči, dežja brez sonca, žalosti brez veselja. Kedaj bomo mi zemljani končno doumeli to preprosto modrost vsakdanjega in javnega, malega in velikega življenja, življenja telesa in življenja duha?
Cerkev, kraljica duhovnega sveta, hiti v teh dneh in v veličastnih obredih in molitvah velikega tedna doživlja pot Križanega in Vstalega Gospoda, pot, ki je tudi njena pot od prvega do zadnjega dne in ki jo hodi v vsakem svojem letu od dni pričakovanja, božjega rojstva v božje trpljenje in vstajenje do prihoda božjega duha. To je pot trpljenja do zmage. V triumfu cvetne nedelje vpije množica svoj Hozana, v slutnji nečesa bridkega in strašnega se nato ob izdaji Učenika odmakne in se končno skrije pred Golgoto in Križem. Ed-najsteri doživljajo z Gospodom njegovo oljskogor-sko pot, ko so sprejeli iz Njegovih rok Njega samega v dar, v hipnem navdušenju Ga hočejo braniti pred izdajalskim poljubom Judeževim, da se v naslednjem trenutku še sami razkropijo in u-maknejo. Kralj na križevem prestolu, ob Njem Njegova mati in apostol ljubezni. In potem sam, sam s svojim Bogom-očetom v pretresljivem kriku: Zakaj si me zapustil? V tišino velike sobote se ukrade prvi žarek skrivnostnega velikonočnega vstajenja: Duh je zmagal nad mrtvo snovjo, ljubezen nad sovraštvom, božji svet nad človeško zaslepljenostjo — zmagal po trpljenju Boga-člo-veka.
Poslej je tako v vsem življenju: po trpljenju k zmagi. Trpljenje, usoda tega sveta, postane blagoslov vsakomur, ki ga doume iz golgotske skrivnosti. Če je vek pred Križanim tudi doba trpljenja, neizprosnega in nemega, je to trpljenje nesmiselno in ga njegovi ljudje niso mogli doumeti nikdar. Črna koprena nedoumete bolesti je nad nekdanjim babilonskim, egipčanskim in nato grškim in rimljanskim ljudstvom. S Križanim pa vstopi v svet novi zakon, ki spremeni trpljenje vse kreature v blagoslov. Vse, prav vse na svetu hodi križevo pot. Hodi jo Cerkev, hodijo jo narodi, države, stanovi in družine, hodijo jo posamezniki. Stoletja do danes so koncem konca samo povestnica križevih postaj, padcev in udarcev in neštetih gol-gotskih križev. A to brezštevilno trpljenje, ki je sotrpljenje in soodreševanje z Njim, Križanim, je skozi vsa stoletja do današnjih dni hkrati zibelka neštetih velikonočnih juter, velikonočne radosti in velikonočnega veselja. Vsepovsod se življenje, malo in veliko, zasebno in javno, prikazuje kot ena sama pot od bolestnega velikega petka do razkošne velike nedelje. Le mi mali in neznatni se ji umikamo in odmikamo, nevedoči, da gre naša pot preko Oljske gore in Kalvarije do križa in vstajenja.
Tudi nad narodi je taisti paragraf velikega petka in velike nedelje. Kako lep je nemški narod v svoji bolesti, kako vzvišen v svoji borbi in kako močan v svojem boju! Njegov vodja mu pravi, da je bilo treba zanj vojne in povojne stiske, da se je spet znašel v svojem občestvu. Morda je res tako, da tudi tod rodi že sedaj sadove veliko predhodno trpljenje. Vsaj zdi se, da postaja nemški narod veličasten dokaz zgodovine, da še nobeno ljudstvo ni zastonj in zaman trpelo. Danes srečavamo v državi znake porajajočega se novega, bolj ob-čestvenega življenja. „V narodu je tvoje mesto in tvoja služba! Narodna usoda je tvoja usoda! Narodna korist je pred tvojo zasebno koristjo! Tvoje delo ni muka, le blagoslov, ki te plemeniti! Čast in svoboda tvojega naroda sta tvoja cilja, od borbe k zmagi tvojega naroda je tvoja pot!“ Ta in slična gesla srečavamo v najnovejših dneh in zazdijo se nam kot znanilke vigredi nove, velike
Nemčije. Morda je res tako, da svet ni razumel krivice, katero je naložil velikemu nemškemu narodu po svoji zmagoviti vojni, in da se ni znal uživeti v ponižano in razžaljeno nemško dušo. Če je tako, da je veliki svet z vojaškim porazom ponižani in z mirovnimi pogodbami utesnjeni Nemčiji dodal še novo krivied, da je ni hotel razumeti niti v njeni najtežji bolesfl povojnega časa, potem je vse to novo v novi državi sad brezmejnega in brezizraznega nemškega trpljenja. In če bi ne bilo tako, ima vodja in kanclei' s svojo trditvijo o blagoslovu nemškega trpljenja še vedno prav in bodo to izpričala bodoča desetletja.
- Tudi v naših slovenskih vaseh koroške zemlje bodo zazvonili velikonočni zvonovi. Množica se bo zgrinjala v božje hrame in bo v velikonočni procesiji proslavljala veliki dan. Naj bi svečani in j praznični glasovi velikonočnih zvonov dosegali j slehernega našinca v zadnji kočici naših vasic. I Naj bi pozvanjali velikonočni zvonovi vsem na-| šim družinam in soseskam in vsemu našemu na-‘ rodu skrivnost, ki je največja — in tudi najtežja
Z zanosom je Fiihrer in kancler Adolf Hitler j na predvečer glasovanja govoril z Dunaja po radiu vsej državi in jo pozval na glasovanje ter poudaril, da je Avstrija izšla iz nemške Ostmarke in i sama ni bila zmožna samostojnega življenja, marveč so jo od Nemčije ločile samo krivične mirovne pogodbe. „Končno je Avstrija moja domovina, katero sem v mladosti z pustil, šel v raih in se j boril na fronti kot pošten nemški vojak. Videl sem j Nemčijo v njeni stiski, pa sem bil ponosen na to, i da sem Nemec. Boril sem se za ta svoj narod in I pridobil njegovo zaupanje. Ostalo mi je le še h r e-penenje, da udružim v to najdražjo mi državo tudi svojo domovino!"
Na večer po glasovanju sta pokrajinski namestnik S e y s s - I n a u a r t in nar. soc. vodja Biirckel zamogla javiti impozantni izid glasovanja v Avstriji, nakar je iz Berlina po radiu odgovoril kancler sam: „Mnogo sem pričakoval od svoje domovine. A glasovanjski izid pre-i sega vsa pričakovanja. S tem je nemška Avstrija pokazala svoje pravo naziranje in potrdila moje I delo. Ne morem drugače, kot pa da se vsemu nem-! škemu ljudstvu in predvsem svoji dragi domovini od srca zahvalim."
Skupni volilni izid v vsej državi: Volilnih upravičencev je bilo 49,546.950, od teh je 48,799. 269 Ja-glasov, kar znaša 99.08 odstotkov.
Volilni izid v Avstriji: 4,300.177 volilnih upravičencev in od teh je volilo z „Ja!" 4,270.517 ter 11.263 z „Ne!“, neveljavnih pa je bilo 5651 glasov. Odstotek: 99.75 za Veliko Nemčijo.
Državno posojilo je razpisano. Vlada je razpisala 4 K>odstotno notranje posojilo v skupnem ; znesku ene milijarde mark, da zamore nadaljevati započeta javna dela. Četrtina posojila je bila pod-| pisana takoj prvi dan po razpisu. Posojilo se odplača po 20 letih, vplačila pa se izvršijo v štirih I obrokih.
Tajne radio-postaje so najnovejše orožje. Že mesece sem iščejo sovjeti tajno radio-postajo, ki ve-i čer za večerom prinaša grožnje proti Stalinu in j mu napoveduje zadnjo uro. Neljube postaje še niso mogli najti. — V Franciji pa sta se nenadno oglasili kar dve skriti postaji in začeli napadati vlado socialista Bluma. Ko je Blum nato demisi-joniral, sta tudi postaji ukinili svojo oddajo. — Se-1 daj torej se pričenja vrhuvsega še nevidni boj v zraku.
I Močna vlada v Franciji. Dogodki v Nemčiji so našli svoj odmev tudi v Franciji. Vlada socialista j Bluma je napravila prostor zmernejši smeri radi-| kalnega socialista Daladier-a. Slednji skuša sestaviti koncentracijski kabinet. V slučaju, da bo le-ta dela nezmožen, sledi vlada brez parlamenta, ki bo vladala na podlagi diktatorskih ukrepov.
vseh časov: skozi trpljenje do zmage! Da bi se spet zasvetilo oko zaskrbljenih očetov in mater in bi se spet zaiskrili pogledi v nejasno bodočnost zreče mladine ter da bi narodni vodci in delavci preko vprašanja po zastrti slovenski usodi prihod-| njih let zajemali novo silo in novo, še močnejšo vero vase in v svoj trpeči rod! Tudi naša slovenska pot gre od velikega petka do velike nedelje. 1 Ne vemo, kedaj trpljenje prikipi do vrhunca. Ne ; vemo, kedaj ga zamenja radost, kot dan zamenja noč. Vemo le. da so nas ukanila v naših nadah minula leta, ko smo za obljubami želi le trdo razočaranje in ponižanje. Bodočega našega slovenskega razvoja ne poznamo. A vemo to: Še noben narod na svetu ni zastonj prenašal udarcev usode in težav svojih prilik. In če bi se med nami tudi v bodoče redčila vrsta zvestih in vernih, ostali bodo tem zvestejši in tem vernejši.
Zato naša velikonočna prošnja: Življenje je pot i za križem do vstajenja. Ostani — prijatelj, družina. narod — na tej poti k resničnemu miru in pravi sreči'
! Volilni izid na Koroškem: od 246.368 volilnih upravičencev je glasovalo 244.988 z „Ja!" in 426 j z „Ne!“, neveljavnih glasov pa je bilo 356. Od-I stotek: 99.69.
Volilni izid po okrajih spodnje Koroške ob za-j ključku lista še ni točno znan. Podrobne številke po občinah priobčimo v prihodnjem listu. Podčrtamo pa nadvse hvalevredno in vsega občudovanja vredno dejstvo, da so koroški Slovenci pokazali vsepovsod železno disciplino, se volitev vsepovsod polnoštevilno, stoodstotno udeležili in glasovali brez izjeme z „Ja!“. Navajamo danes nekatere občine: Ledenice 638 volilnih upravičencev in 638 „Ja!" glasov, Št. Jakob v R. 2116 volilnih upravičencev in 2111 „Ja!“ glasov, Svetna ves 543 volilcev in razun dveh neveljavnih vsi za „Ja!“, Bilčovs 431 volilcev in vsi z „Ja“. Škofiče 800 volilcev in vsi za „Ja!“, Sele 635 volilcev in 632 „Ja!“ glasov, Ra di še 371 vol. upravičencev in vsi za „Ja!", L ib uče 1 617 „.Ta!“ in 1 „Ne!“, Globasnici 721 „Ja!" j in 4 „Ne!“.
Odlično zadržanje naših rojakov ob glasovanju je na najučinkovitejši našin postavilo vsa natolcevanja o iredenti in protidržavnosti narodne manj-; šine na laž. Stoodstotno smo izkazali svoji državi našo zvestobo in ji dali, kar ji gre. Ta zvestoba do države ostane tudi v bodoče enako neomajana. Z isto vnemo in silo pa stojimo tudi za našimi slovenskimi kulturnimi pravicami in pričakujemo od države, da se bo sedaj tudi ona oddolžila manjšini s svojo zvestobo.
Velika Rumunija. Nova vlada metropolita Chris-! tea je razpustila vsa politična udruženja in pro-j glasila popolno preosnovo političnega življenja, j Spremenila bo sistem občinske uprave, izročila : gospodarske zadeve posebnemu gospodarskemu j svetu, zunanjo politiko pridržala izključno kralju ! ter sestavila poseben prestolni svet, kateremu bo ; pripadalo več zaslužnih politikov in častnikov in ki bo najvišja instanca v državi.
V Egiptu so bile volitve v parlament. Borba se ! je vršila med vlado in egiptovskimi nacionalisti,
! zvanimi Wafd. Rezultat je: 130 poslancev vladne ! stranke Mohameda Mahmuda, 20 Wafd in 73 Saad-1 paša. Rezultata je vesel posebno mladi kralj, ka-| teremu je oblastni vodja Wafdovcev delal velike preglavice. V vladnem taboru je predvsem mla-| dina, ki pričakuje od kralja, da bo odločno varo-i val neodvisnost Egipta.
Čankajšek jo postal diktator Kitajske. Kitajska je proglasila maršala Čankajška za diktatorja države in mu dovolila neomejeno oblast. To ime-i novanje smatrajo Japonci kot nov dokaz odločne | kitajske volje za obrambo do skrajnosti. Japonsko i napredovanje v pokrajini Šantung je bilo medtem j ustavljeno. Tudi z drugih front javljajo nove ki-
„Moja domovina je, katero sem vodil v rajh!“
tajske uspehe. Po zadnjih poročilih korakajo Kitajci proti Šangaju in so od njega oddaljeni komaj 80 km.
Napetost med Rusijo in Japonsko se ostri. Na
Kitajskem japonske čete ne morejo doseči nobenih večjih uspehov. V zadnjem času javljajo listi celo japonske poraze. Japonci dolžijo Ruse, da so tih zaveznik Kitajske in jo stalno in izdatno podpirajo. Zbog tega je japonski diplomatski zastopnik že vložil protest pri sovjetski vladi, a dobil nepovoljen odgovor. Litvinov je samo priznal, da se nahajajo na Kitajskem ruska letala. Japonska sedaj grozi, da bo zbrala svoje milijonske armade za vojno proti Rusiji.
V mednarodnem evropskem koncertu napovedujejo velike preosnove. 15. aprila bo v Londonu podpisan angleško-italijanski sporazum, po katerem se Italija umakne iz Španije, Anglija zato izposluje priznanje italijanskega imperija pri Društvu narodov, obe državi pa si zajamčita obojestranske interese ob Sredozemskem morju. V zvezi s tem napovedujejo nekateri listi pričetek pogajanj za sporazum med štirimi velesilami, kot ga je svoječasno predlagal Mussolini. To bi dale slutiti tudi nepotrjene napovedi o pričetku pogajanj med Anglijo in Nemčijo,
Politika v enem stavku. Avstrijo je zapustil nadvojvoda Evgen, zadnji Habsburžan. — Kardinal Innitzer je bival v Rimu pri sv. očetu. — V Rimu in v drugih italijanskih mestih se vršijo velikanske priprave za sprejem kanclerja Hitlerja. V Florenci bodo po njem krstili velik, ravnokar dograjen kolodvor, v Rimu pa bo obsežen trg odslej zvan Hitlerjev trg. Baje poseti kancler tudi sv. očeta. — Poslanci sudetsko-nemške stranke K. Henleina so izstopili iz praškega parlamenta in senata. Medtem urejuje vlada statut za narodne manjšine. Statut predvideva popolno kulturno avtonomijo. — Poljaki v Nemčiji so glasovali dne 10. aprila vsi z „Ja!'\ a dodali, da njihovi glasovi ne veljajo za državni zbor, ker na kandidatni listi ni nobenega Poljaka. — -General Franco ponovno poudarja, da mora ostati Španija nedotaknjena. Medtem se Anglija in Rusija trudita za premirje.
—	Odstavljen je sovjetski maršal Budjenij. Baje prede trda tudi že maršalu Vorošilovu. — Japoncem v Kitajski se godi vedno težje. V okolici Šan-gaja so kitajske čete obkolile 250.000 mož broječo japonsko armado. Na japonsko željo naj bi sedaj Anglija posredovala pri sovjetih v prilog Japonski.
—	Sovjeti so lani izdali za oboroževanje celih 100 milijard nemških mark. — Japonska vlada se je z ozirom na novonastali položaj na Kitajskem pre-osnovala.
Zgodovinski dan Koroške.
Fiihrer in kancler Adolf Hitler v Celovcu.
Na svojem predglasovanjskem potovanju po vseh pokrajinah Velike Nemčije je kancler Adolf Hitler v pondeljek 4. aprila dospel tudi v deželno koroško mesto. Dan njegovega bivanja v deželi je postal uprav zgodovinski dan že zgolj po svoji izredni zunanji obliki in ostane v koroški povest-nici neizbrisna znamenitost. Že v rano jutro so se polnile ulice, neprestano so vlaki in avtobusi vsipali vedno nove množice iz najoddaljenejših dolin. Morje ljudi je valovalo po mestu, pestre narodne
Podlistek
Skriti svet.
Glasoviti flamski slikar Peter Pavel Rubens, ki je živel v letih 1577 do 1640, je nekoč hodil po okolici Madrida na Španskem, skupaj z nekaterimi svojimi učenci. Na tem sprehodu je obiskal tudi nek samostan, kjer so živeli menihi zelo strogega reda. Ko je vstopil umetnik v cerkev, je pred neko sliko obstal kakor okamenel; občudoval jo je, kajti naslikati jo je moral najboljši slikarski talent. Podoba je predstavljala smrt meniha. Rubens je tolmačil svojim učencem lepo umetnino; niso se ji mogli dovolj načuditi. „In kdo naj bi bil umetnik, ki je tako krasno naslikal to podobo?" je vprašal Van Dyck, najljubši Rubensov učenec. „Neko ime je bilo napisano tu doli v kotu pod sliko; pa je prav skrbno izbrisano," je še pristavil Van Thul-<jen.
Rubens je prosil, da bi smel govoriti s samostanskim predstavnikom; starejši menih je vse skupaj odvedel v govorilnico, in ko je vstopil predstojnik, je Rubens takoj hotel zvedeti ime tistega umetnika, kateremu je bil dolžan vse svoje začudenje.
„Ta umetnik slikar ni več od tega svetit!" je rekel menih.
„Mrtev!... in nihče ga ni poznal doslej, nihče ni občudoval njegovega imena, ki bi moralo ostati nesmrtno; da, to ime, pred katerim bi se mogoče
i noše so krasile svečano sliko, SA in SS moštvo ter vojaščina je bila vsa na nogah.
Kanclerjev prihod.
Na kolodvoru, slavnostno okrašenem z zelenjem in zastavami, se je zbrala vojaška godba, častniki i in ostale osebnosti z ministrom Klausnerjem in j glavarjem Pawlovskim na čelu. Točno ob napovedani minuti se je s spremstvom pojavil kancler Velike Nemčije. Adolf Hitler, pozdravil navzoče vodje, ter s svojimi, obdan od viharja pozdravov, krenil po kolodvorski ulici na novi trg, ki nosi sedaj njegovo ime, tja do mestne hiše. V slavnostni občinski dvorani ga je pozdravil celovški župan, mu predložil v podpis zlato knjigo častnih občanov ter mu vročil častno diplomo. Nato so kancler-I ju predstavili prevzv. knezoškofa, člane dež. vlade in vodilne može javnega in gospodarskega življenja. Po kratkem odmoru v hotelu Sandwirt se je visoki gost nato podal po natrpano polni 10. okto-; berski ulici proti zborovalnemu prostoru na ce-I lovškem sejmišču.
Na zborovalnem prostoru.
Na sejmišču je bilo že v dopoldanskih urah ka-! kor na mravljišču in vedno spet so se vsipale | nove množice — skupno število v mestu navzo-I čih oseb cenijo črez 150.000. Preko kolodvorske ulice in sem od rotovža se je bližal orkan zdravic | in klicev, vesela nervoznost se je stopnjevala do viška, valovi glasov so se bližali sejmišču. V zbo-rovalni veliki dvorani je medtem pozdravil tisoče pokrajinski vodja NSDAP Kutschera in nato predal besedo narodno-socialističnemu vodju Bavarske, W a g n e r j u. Slednji je poudaril sorodnost svoje dežele z Avstrijo in dejal, da bo avstrijsko veselje in žalost delila vsa Nemčija. „Naj bi nemški narod postal vreden velikega Adolfa
Hitler-ja in naj bi mu sledil korak za korakom."
.
Fiihrer govori.
Na govorniško tribuno je nato stopil, viharno pozdravljen, kancler Adolf Hitler. Uvodno je govoril o težavah in trpljenju, skozi katere se je moral on s svojim narodom preboriti, da je nemštvo ! dospelo tja, koder se drugi narodi že stoletja nahajajo. „A čim težja je bila borba, tem dražja nam mora biti svoboda. Prej nekoč je bila Nemčija združena samo v pesmi, danes je združena tudi v dejanju. Kako zelo je enotnost Nemcem pri srcu. sem spoznal na sedanjem potovanju, ki me je vodilo od skrajnega nemškega severa preko vse nemške zemlje do nemškega juga. Kljub različnim nošam povsod isti ljudje in isto navdušenje v očeh. Nepoznan sem se začel boriti proti razkrajajočim strankam, proti predsodkom stanovske ošabnosti in razredne miselnosti. 15 let je trajalo, da sem pridobil množico, s katero sem zamogel tirjati tudi oblast. V teh petnajstih letih sem hodil naokrog | po nemški zemlji in reči smem, da ga ni državnika na svetu, ki bi svoje ljudstvopoznalkakorjaz. V velikem raj-hu sem videl svojo domovino in ne smete se čuditi, če je nisem mogel nikdar pozabiti. Končno I sem postal jaz zgodovinski prispevek Avstrije k dograditvi nemškega občestva in velike nemške države. — Ce se je sedanji prevrat izvršil brez krvi, se imam za to zahva-i liti svoji domovini, ki me ni pozabila,
j skrilo in zasenčilo celò moje! In vendar, prečastiti gospodar pater," je z razumljivim ponosom pride-jal Rubens, „in vendar sem jaz Peter Pavel Ru-j bens!"
Ko je predstojnik slišal to ime, se mu je od samega presenečenja zasvetil obraz, in oči so se mu zaiskrile; na Rubensa je uprl te svoje začudene oči, in videlo se mu je, da so razodevale več kakor pa samo radovednost; toda to začudenje in, reke! bi, veselje, je trajalo samo en trenutek. Menih je povesil svoje oči, prekrižal na prsih svoje roke, ki jih je v trenutku začudenja povzdignil | proti nebu, in ponovil: „Umetnika ne najdete več!"
„Njegovo ime, prečastiti, njegovo ime, da ga lahko dam spoznati vsemu svetu, da mu preskrbim slavo, ki mu gre!"
In Rubens, Van Dyck, Jakob Jordaens, Van Thulden in ostali Rubensovi učenci — morda že vrstniki! — so se vstopili okrog predstojnika in ga prav lepo prosili, naj jim vendar pové, kdo je bil umetnik, ki je naslikal to krasno podobo ...
Menih se je ves tresel, mrzel pòt mu je rosil po čelu in izsušenem licu, in njegove ustnice so se premikale kot pripravljene, da izgovorijo in izdajo ! skrivnost, katere tajnost je poznal pač samo on.
..Njegovo ime, njegovo ime!" je ponavljal Ru-\ bens.
Predstojnik je napravil s svojo roko slovesno kretnjo in začel govoriti: ..Prosim, poslušajte me," je dejal; „niste me prav razumeli, ko sem vam rekel, da umetnik, ki je tisto podobo naslikal, ni več od tega sveta. S tem pa nikakor nisem hotel reči, da bi že bil umrl!"
i k a k o r j e t ud i jaz nisem pozabil. — 10.
! aprila naj ne bo navadno glasovanje, marveč ro-Ì manje vse Nemčije od severnega morja sem do Karavank. Zakaj tisočletje kliče! Zakar so se bo-! rili predniki, smo dosegli mi in bomo trdo držali j v naših pesteh."
Po nepopisnih prizorih navdušenja se je kancler po govoru vračal v hotel. Pa še tam ni našel miru,
: nad desetkrat se je moral na burno zahtevo mno-1 žice pokazati na balkonu, klici tisočih pa so ga dosegali še v pozno noč. Fiihrer je prenočil v Celovcu in se opoldne naslednjega dne preko Beljaka podal v Inomost ter odtam v Salcburg. Line in ! Dunaj.
Dan bivanja Fiihrer-ja in kanclerja v deželnem glavnem mestu je bilo resnično doživetje za vsakogar, ki je imel priliko opazovati priprave, sprejem in potek bivanja samega. Vzorna disciplina, izredno okusni okraski javnih prostorov in predvsem veličastno pripravljeni zborovalni prostor, brezhibni železniški dovoz stotisočih, občudovanja vredni red na ulicah — že vse to je bil pravi užitek. Ljubezen in prisrčnost pa, s katerim je ljudstvo sprejelo voditelja države, sta doslej edinstve-ni v zgodovini Koroške.
Ustroj NSDAP.
Kratica NSDAP označuje narodno-socialistično nemško delavsko stranko (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei). Po svojem programu je državi nadrejena, to se pravi, da določuje stranka politično in svetovno-nazorno smer države. Funkcionarji stranke so hkrati funkcionarji države. Vodja stranke je Adolf Hitler, njegov namestnik pa Rudolf Hess.
Stranka se deli v državno vodstvo, pokrajinske, okrožne in krajevne skupine. V državnem vodstvu so še načelniki SA in SS in vodja nemške mladine. Pristaši stranke nosijo naslov Pg. (Partei-; genosse}, vstop v stranko je vezan na gotove predpogoje.
Stranka se deli v sledeče skupine: L SA (Sturm-abteilung), ki se naprej deli v skupine, brigade, i standarte, Sturmbann, Sturm itd. V SA smejo vstopiti samo letniki od 18. do 35. leta. — 2. SS (Schutzstaffel), ki se enako deli naprej v podskupine. — 3. NSKK (Nationalsozialistisches Kraft-fahrkorps) je zveza avtomobilistov in motociklistov. — 4. NSFK (Nat. soz. Fliegerkorps) je zveza pilotov. — 5. NSRK (Nat. soz. Reiterkorps) je ! zveza jezdecev. — 6. HJ (Hitlerjungend) je mladinska zveza s 3 skupinami: a) moška mladina do 14. leta. b) moška mladina od 14. do 16. leta in I c) jenska mladina (BdM — Bund deutscher Mà-del), ki druži dekleta od 10 do 21 leta. —	7.
NSDSTB (Nat. soz. Studentenbund) je zveza dijakov. — 8. NS-Frauenschaft je ženska zveza, in 9. NSDAP-organizacija za inozemstvo.
Stranki sami so pridružene sledeče zveze: 1. NS-Volkswohlfahrt vrši socialno delo v odsekih „Mutter und Kind" (materinska in otroška akcija) in v ..Winterhilfswerk" (WHW — zimska akcija).
2.	Nemška delavska fronta (DAF) združuje vse duševne in ročne delavce. V njej so združeni narodni stanovi, katerih pozna 18. — V to fronto spada tudi akcija „Kraft durch Freude" (KdF), ki j se spet deli v osem poduradov in je njen delo-
, „Kaj, ali je še živ, še živ?... O, dajte nam ga S spoznati, povejte nam vendar njegovo ime!"
..Odrekel se je dobrinam in slavi tega sveta; živi v nekem samostanu, redovnik je, menih!"
„Kaj, menih, prečastiti, menih je?" tako je na-j daljeval Rubens. ..Povejte mi, v katerem samostanu; takoj mora zapustiti samostansko zidovje. Kadar Bog označi kakega človeka s posebnim pe-1 čatom umetnika, se ta človek ne sme zakopati v puščavo, kajti Bog mu je dal vzvišeno poslanstvo. In to poslanstvo mora tudi izvrševati. Povejte mi ime tistega samostana, koder se skriva, in šel bom tja, da ga spravim ven in mu pokažem slavo, ki ! ga še čaka. če se mi bo zoperstavljal, ga bom prisilil po samem papežu, da se bo moral vrniti nazaj v svet in da bo moral nanovo vzeti v roke čopiče in barve! Sveti oče papež me ima zelo rad, in vem da mi ne bo odrekel, kar ga bom prosil."
„Ne bom vam povedal ne njegovega imena, ne samostana, kamor se je zatekel," je odgovoril menih odločno.
Rubens pa, užaljen, je nadaljeval: „Papež vas bo prisilil, potem boste pa morali ubogati."
..Poslušajte me," je dejal nato menih, „v imenu božjem vas prosim, poslušajte me. Mislite li, da se ta človek ni moral na vse načine bojevati s svojo dušo, preden se je odločil, da bo vstopil v samostan in zapustil svet in vso svetno srečo, bogastvo in slavo? Mislite li, da mu ni bilo treba najti grenkih in strašnih ur in razočaranj vseh vrst, krutih bolečin v svoji duši, da je nazadnje spoznal," — in tu se je menih udaril na prša —, „da je vse na | svetu samo nečimurnost? Pustite ga torej v tem
krog prosveta, gojitev športa, organizacija do- \ pustov itd.
Po zamisli ustanovitelja stranke Adolfa Hitler-ja ] je strankin ustroj nekako zrcalo narodne družine. | Stranka skuša zajeti vse narodno življenje in ga j oblikovati po svojih načelih. Izven strankinega | okvirja vršijo svoje javno delo le še Cerkev in j - po izvajah Fiihrer-ja in kanclerja — drugorodni narodi oz. narodne manjšine.
Domače novice
Odločna glavarjeva izjava.
Št. Jakob v Rožu 10. aprila 1938.
Minuli četrtek je poselil našo občino g. dež. | glavar Pawlowski v spremstvu dež. svet. Maier-Kaibitsc h-a. Vas je bila razkošno j okinčana, prostor pred glasovanjskim spomenikom in spomenik sam z reflektorji razsvetljen. Poleg številnega občinstva se je zbrala mladina, narod-no-socialistične formacije, koroški bojevniki, o-rožništvo i. dr. Po otvoritveni pesmi je pozdravil glavarja in zborovalce župan in nadučitelj R. Zherne in med dragim dejal: „Naša občina je i uboga. Šteje 4000 duš in četrtina živi od podpore.
In vendar smo v zavesti velike zmage bogati in srečni. Zato bomo ob glasovanju sklenjeno in ve- ! selo glasovali z „Ja!“, ki naj velja domovini in našim borcem, naši novi državi in ljubljenemu voditelju Adolfu Hitler -j u.“ Za mladino je govoril učitelj D i m n i g, ki je obljubil v imenu mladine. da bo zvesto sledila vzorom svojih prednikov. Po petju vrbljanskega zbora je povzel nato besedo dež. glavar v. Pawlowski. Uvodno se je spominjal let okoli glasovanja ter poudaril, da koroški sinovi nikakor niso zaman padli za svojo domovino. Omenil je, kako je bil Fithrer ob priliki svojega obiska dežele zadivljen nad lepoto pokrajin in ljudstvom in kako je izjavil v mestni hiši, da hoče iz Koroške napraviti pravi dragulj. Ooering spet je zagotovil gospodarsko pomoč vsega rajha. Pokrajinski vodja Burckel končno je dovolil večjo denarno svoto v svrhe takojšnje zaposlitve brezposelnih. Dež. glavar se je nato o-brnil do navzočih Slovencev in jih sledeče nagovoril:
..Pred očmi vse javnosti hočem nasloviti nekatere besede tudi na naše slovenske rojake. Zagotavljam Vam: Nemčija, ki je zgradila vso svojo veličino in svojo silo na narodnost, bo razumela tudi tujo narodnost in jo bo branila. Vaša kultura, vaše kulturno-politične želje in vaša kulturna svojstvenost bodo pod zaščito Tretjega cesarstva bolje varovane kakor pod bivšo avstrijsko vlado. Da v naši obmejni deželi ne bo več tal za držav-no-politična stremljenja, za to mi jamči politična uvidevnost in zrelost vaših lastnih voditeljev. Bili so pri meni, rad sem jih sprejel in z veseljem sem vzel njihovo ustmeno izjavo lojalnosti na znanje. Zaupam tem možem. Slovenci! Naj vas torej ne skrbi, kako si boste ohranili svojo narodno kulturo. Del naše koroške dežele je in Korošci bi je ne mogli pogrešati.
Tako hočemo iti vsi z dobro voljo lepši in srečnejši bodočnosti nasproti. Vidim pred seboj, kako ustavljeni rudokopispet obratujejo, kako do-
božjem samostanskem miru, da tu živi in tudi tu umrje, ker je edino tu našel zavetje pred svetom in njegovimi prevarami. Sicer pa bi vaša prizadevanja tudi ne imela zaželjenega uspeha, najmanj takega, ki si ga vi predstavljate. To je zanj samo huda skušnjava, ki jo bo pa znal pogumno pre-magati“ — tu se je menih pobožno prekrižal -..Bog. ravno isti Bog, ki ga je v svojem usmiljenju poklical v svojo sveto službo, ga zdaj ne bo odstranil izpred svojega obličja, ne bo ga zapustil, ne bo mu odrekel svoje pomoči!"
„Toda, prečastiti, saj se vendar s tem odreče neumrljivosti!?"
..Nesmrtnost ni prav nič v primeri z večnostjo." Menih si je potegnil kapuco čez glavo in obrnil pogovor na druge stvari, tako da ga Rubens ni več mogel še dalje nadlegovati in siliti.
Otožno je slavni flamski umetnik s svojim spremstvom zapustil samostan. Vrnili so se v Madrid, zamišljeni in tihi.
Samostanski predstojnik se je pa vrnil v svojo celico. Pokleknil je na tla pred slamnatim ležiščem in se poglobil v pobožno molitev. Potem pa je vstal, obrnil se v ono stran, kjer je imel vse svoje barve in čopiče in stojala za slike in vse skupaj vrgel skozi okno v potok pod samostanskim zidovjem. Zamišljen je nato nekaj trenutkov gledal v vodo, ki je odnesla s seboj predmete, njemu, menihu-predstojniku, najljubša zabava...
Ko je vse slikarsko orodje izginilo v vodi in se niso več poznali sledovi barv, se je menih vrgel na kolena’ in se spet zatopil v gorečo molitev pred svojim svetim razpelom.	F. K.
slej propadajoče kmetije spet pro-cvitajo, slišim udarjanje kladiv, vi- i dim široke ceste in cvetoč tujski pr o- ! met. Vidim lepo, cvetočo Koroško in vam obljub- j Ijam, da vidim svoj poklic samo v tem, da služim svoji domovini, kjerkoli zamorem ...“
Zvestoba za zvestobo! Zastopniki kulturnih organizacij gradiščanskih Hrvatov so naslovili na ; pokrajinskega vodjo Biirckla izjavo, ki se gla: si: ..Hrvaška narodna manjšina v nemški Avstriji živi že stoletja skupno z nemškim narodom. Sožitje doslej ni bi bilo samo korektno, marveč prisrčno in prijateljsko. 10. aprila bo hrvaška manj- j šina veselo in odločno glasovala z „Ja!", ne samo. j ker deli usodo z nemškim narodom in je bila na- j pram državi vsikdar lojalna, marveč tudi v prepričanju, da bo narodna Nemčija imela polno razumevanje za narodno-kulturna stremljenja hrvaške | narodne manjšine in ji bo dovolila svobodni kul- I turni razvoj..." — Vodja Burckel je odgovoril, da velja v Nemčiji načelo „Z v e s t o b a za zvestobo!" in da bo Nemčija ravnala z manjšinami tako, kakor hoče, da bi se ravnalo z nemškimi manjšinami v tujih državah.
Z zadovoljstvom beležimo sledeče: Slovenskemu gasilnemu društvu v Št. Jakobu v Rožu je bila v dneh po 13. marcu odtegnjena pravica gašenja, zasežena blagajna in odvzeti ključi gasilnih domov. Na Kostanjah so tamošnjemu društvu odvzeli tamburice, zaprli dvorano in zasegli posojil-nično blagajno. Na takojšnjo intervencijo Slovenske prosvetne zveze pri dež. svetniku g. M a i e r-Kaibitsch-u je bila šentjakobskim gasilcem nemudoma spet vrnjena stara pravica, Kostanj-čane pa je posetil uradnik cel. okrajnega glavarstva, jim izročil tamburice in ključe ter jim izjavil, naj svoje narodno delo nemoteno vršijo naprej. Korektno in uslužno postopanje g. dež. svetnika Maier-Kaibitscha-a v prilog slovenski manjšini zasluži naše občudovanje in zahvalo!
Razdelitev referatov dež. vlade. Dež. glavar Pawlowski je prevzel sledeče posle: prezidial-ni urad. dež. tiskovno službo, gasilske zadeve, u-pravne zadeve gozdarstva, gradb, cest, mostov, elektrarn, obrtno šolstvo, posojilnice, društva, obrt, vodno pravo i. dr. Dež. svet. Kern-m a i e r ima kulturo zemlje, melioracije, veteri-narno službo, zemljiško reformo i. dr. — Dež. svet. M a i e r - K a i b i t s c h ima državljanske zadeve, ljudsko štetje, tujski promet, občinske odbore, občinske zadeve in doklade, občinske ceste, domovinske zadeve, izgone, plesne prireditve i. dr. — Dež. svetnik Natmessnig ima občinske finance, proračune, ubožne zadeve, občinsko premoženje, dolgove, knjigovodstvo, račune uprave in dež. zavodov. — Dež. svet. D 1 a s k a vodi šolske zadeve, v kolikor zanje ni pristojen dež. šolski svet, umetnost in znanstvo, upravne in gospodarske zadeve dež. šolskega sveta, zadeve nadzorstva srednjih, glavnih in ljudskih šol.
1242 koroških otrok se je odpeljalo v Nemčijo. Minuli teden se je v spremstvu večjega števila učiteljev ter dveh zdravnikov odpeljalo v Porenje | 1242 otrok iz Beljaka in okolice. Skozi šest tednov bodo malčki gostje nemških družin. Ob slovesu jih je nagovoril nar. soc. vodja Kutschera, naj vsepovsod s svojim vedenjem delajo čast svoji deželi.
20. aprila praznuje Fiihrer in kancler Adolf Hitler svoj 49. rojstni dan. Praznovala ga bo predvsem mladina v svojih šolah. Po radiu jo bo nagovoril prosvetni minister dr. Rust. — Za vpotovanje v rajh vidiranje potega lista ni več potrebno Potnikom iz bivše Nemčije v Avstrijo je dovoljenih preko meje 300 S.
Tudi vojni invalidi dobijo zvišano podporo. Mesečna podpora za vdove po vojnih invalidih se zviša v prvem razredu na 42, v drugem na 38.50 in v tretjem na 35 šilingov. — V veljavo stopi nemški invalidni zakon, ki pravi med drugim: Ce ima po invalidnem zakonu upravičeni tudi zaslužek iz svoje državne nastavitve, se mu izplača samo polovična renta, če dobiva vsaj mesečnih 170 RM. Ima upravičenec otroke, se odračuna od višine zaslužka za vsakega otroka 10 RM, ostanek opravičuje oz. ne opravičuje dobivanje invalidne rente.
Minulo nedeljo se je istočasno z glasovanjem vršila volitev poslancev v državni zbor v Berlinu. Vseh kandidatov je bilo 1717, na prvem mestu je Fiihrer in kancler, sledijo vodje stranke in njenih odsekov, vsi pokrajinski namestniki in okrožni vodje. Iz dežele Avstrije so na kandidatni listi za državni zbor poleg dr. Seyss-Inquart-a še ministri dr. Fischbock. Glaiss-Horste-nar, Hueber, dr. Jury, Klausner, Reinthaler, general Krauss, stotnik Leopold, avstrijski vodja SS dr. Kaltenbrunner, prof. Srbik, dr. Rainer in Glo-botschnig. Nadalje še vrsta borcev za narodno-socialistično Avstrijo, med njimi iz Koroške 13 mož in sicer: Feistritzer, Franc Gebhardt, dr. Kaufmann, Julijan Kollnitz, Fritz Kronegger, Franc
Kutschera, Franc Mikula, Schanz, Hans Scheriau in Stefan Zmolnig.
Zrelostni izpiti srednjih šol (matura) tekočega leta bodo z ozirom na dogodke v marcu znatno olajšani. Predpisani so samo štirje pismeni izpiti, za učence, ki so bili pred 11. marcem člani Hitlerjeve mladine ali druge narodno-socialistične organizacije, samo trije. Pismeni izpiti so predpisani pri nezadostnem uspehu v enem ali dveh predmetih.
Naš novi podlistek. S prihodnjo številko začnemo priobčevati v podlistku nadvse zanimivo, svojevrstno povest ameriškega pisatelja Žek Londena (Jack London), čigar dela slovijo po svetu kot glasan protest proti okorelemu gospodarskemu in družabnemu redu. Naša povest nosi naslov ..Klic divjine" in bo njena mikavna, čisto svojstvena vsebina nedvomno zgrabila vsakega bralca. Zato opozarjamo na novi podlistek tudi vse one, ki doslej še niso bili naročniki našega slovenskega tednika.
St. Johann—Št. Janž v Rožu. Naša fara doživlja veliko čast. V inomoškem semenišču Kanizijanu je bil 15. marca promoviran za doktorja bogoslovne vede naš rojak g. Janko Hornbock. pd. Ba-vantov. V nedeljo 3. aprila je bil v Inomostu posvečen v mašnika in bo na belo nedeljo ob 9. uri v svoji domači fari daroval novo mašo. Veliki dan bo za našo faro iskreno duhovno doživetje. Novo-mašnik nato nastopi svojo prvo službo v Železni Kapli. V težavno poklicno delo in trpljenja polno pot mu želimo obilo blagoslova!
To in ono. Minuli petek je govoril v Celovcu nar. soc. poverjenik za svetovno-nazorno vzgojo Alfred Rosenberg. — V cel. učiteljišče bodo naknadno sprejeti vsi izključeni učenci. — K glasovanju je dospelo v Celovec in Beljak 2000 Nemcev iz Jugoslavije in Italije. — Mesto Saarbrucken je prevzelo botrinstvo nad Velikovcem. — Bivši posl. Karl Krumpl je bil pred sodnijo obsojen na 4 mesece zapora. — V Solnogradu so pričeli graditi novo avto-cesto. Delo je otvoril Fiihrer sam. — Pri Linču vršijo predpriprave ža gradnjo velike elektrarne. — V Ljubljani je minuli petek umrla častna dvorna dama kraljice-matere Marije, gospa Franja Tavčarjeva. V slovenskem in jugoslovanskem javnem življenju je igrala prav odlično vlogo. — Dr. Julij Fellacher, namestnik državnega tožilca v Ljubljani, je premeščen v Celje. — Na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v poljskem Lodžu je zmagal kot prvak Jugoslovan Vasja Pirc. Sedaj sledi velika šahovska tekma v Ljubljani.
Naša prosveta
In sedaj mi!
Velikonočno pismo našim rojakom in prijateljem.
Vedno bolj bomo čutili, da smo s političnimi dogodki minulih tednov stopili tudi v našem narodno- kulturnem življenju v čisto novo dobo. Pretesno je naše sožitje z narodom-sosedom, družijo nas iste državne meje, zato nova, vstajajoča miselnost državnega naroda in predvsem njegovo pojmovanje narodnosti in narodne družine ne more ostati brez vpliva na naš slovenski narod. Že sedaj čuje dober opazovalec čisto nove glasove o veličini delovanja v narodno dobrobit, ob ostrem posluhu odkriva nedvomno mnogo sorodnost z našimi dosedanjimi pozivi in gesli. Merodajne osebnosti novega nemškega javnega življenja odkrito in pošteno izjavljajo, da bo slovenska narodna manjšina deležna neovirane kulturne sv o-
bode in bo njena velika naloga, da si predvsem v samopomoči ohrani dosedanjo svojo kulturno višino, To nam nalaga dolžnost, da se danes kratko pomudimo pri vprašanju naše bodoče narodne prosvete.
V	prvo smemo zapisati: Napram nemškemu narodu bomo gojili tudi v bodoče nezmanjšano spoštovanje, kakoršno zasluži po svoji visoki kulturi in še po svoji izredni narodni požrtvovalnosti. Naš veliki sosed je in nedavne odkrite izjave v bodoči nemški velikodušnosti napram Slovencem nam nalagajo narodno dolžnost iskrenega spoštovanja naroda-soseda in njegove nove miselnosti. Čujemo, da je psovka | „čuš“ postala kazniva. Mi se oddolžimo s tem, da ! zbog morebitnih krajevnih nevšečnosti ne bomo d o 1 ž i 1 i k r i v d e celega naroda. Če treba, bomo znali odslej tudi marsikaj bridkega zamolčati in molče potrpeti in pre-trpeti v prilog mirnemu sožitju z velikim sosedom. Naš veliki cilj ostane pomirjenje in mir v deželi, zanj bomo doprinašali svoje žrtve in po obljubah in izjavah vodilnih nemških mož smemo pričakovati, da bo to časten in dostojanstva obeh narodnosti vreden mir.
V	drugo: Do naših nezavednih bratov in sester slovenske krvi in govorice smo doslej gojili lju- | bežen. Napram njim v minuli dobi ni bila zavestno izgovorjena nobena trpka beseda in noben očitek. Tako ostane tudi v bodoče! Ni šlo, da bi nas bile minule politične in kulturne prilike
v deželi združile spet v eno narodno družino. Morda se reši to pereče vprašanje dežele sedaj, 1 ko se nemški narod preraja v novi narodni ljubezni in ko s podvojeno ljubosumnostjo čuva svojo čast in svoje dobro ime. če nam merodajni gospodje zagotavljajo nujnost razčistitve vprašanja nezavednih bratov, smemo danes dostaviti našo prošnjo : Nikar naj se to razčiščenje ne izvede | na račun družinskega občestva, ki ima tudi v programu narodnega socializma tako ugledno mesto! Narava sama ne bi prenesla dveh narodnosti v eni družini, življenje bi pre silne protinaturnosti ne moglo nositi.
V	tretje: Naša narodna samopomoč! To bo ostalo naše, slovensko, kar si bomo najprej dali sami! čutimo že sedaj, kako bo stopnjevano narodno-nemško življenje zavračalo vse narodne dvoživke, t. j. ljudi, ki jim je njihova prirojena nrav v breme in spotiko. Zavedna nemška prosveta na eni strani zahteva zaved- I no slovensko kulturno življenje na drugi strani. Naše prosvetne organizacije in naš slovenski tednik in še naše kreditno zadružništvo grejo v | čas podvojenega dela. Pravimo: Marsičesa se bo treba učiti od soseda in njegovega novega življenja, predvsem dejavne narodne ljubezni in narodne požrtvovalnosti. Nemški narodni socializem
je vsekakor izrazito nemško gibanje, rojeno v globinah nemške duše in nemške zgodovine. A brez gotovega vpliva na nas ne bo ostalo. Na naši slovenski mladini predvsem je ležeče, da bo temu vplivu dodajala s požrtvovalnim, vztrajnim prosvetnim delom naše slovenske vrline in prvine in tako vzgajala sebe in svoj rod v zavedno slovensko narodno družino. Le taka družina bo zmožna samostojnega življenja v novi, veliki državi!
Naša prosveta torej mora brezpogojno tudi v bodoče živeti in delovati. Naglo, prav naglo se vrti kazalec časovne ure. Vsi, prav vsi moramo doživeti veličino dobe, v kateri se nahajamo, in zajeti moramo jedro v^s tajajočega kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja s svojim slovenskim pogledom in z našimi lastnimi očmi. Danes že gre klic na naša društva po skrbno pripravljenih prosvetnih tečajih, pestrih sestankih, občnih zborih in še klic za tem, da izpolnimo naše narodno življenje spet s prisrčnostjo naše slovenske pesmi, z vedrino naše igre in globino naše slovenske knjige. V harmoniji srca in razuma našega naroda je največje jamstvo naše narodne bodočnosti.	r0-
življa človek nov svet. Polja in travniki zelenijo, drevje se lepša z listjem in cvetjem. Duhteče rože posetijo svoje obiskovalce in vabijo ven na plan. Povsod gibanje, vstajanje, življenje! — Naj bi sredi vstajajočega življenja spali? Vzdramimo se, vrzimo od sebe, kar nas priklepa na preteklo, o-grnimo se kot drevje in rože z novim plaščem in začnimo novo življenje. Proč z dvomom in strahom, proč s trdo in grenko besedo, veselje in ljubezen naj zavladata v naših srcih in dušah! Vstati moramo in vstati hočemo za novo življenje!
Gospodarski vestnik
Kmetova delavnica.
Še vedno zveni v deželi Goeringov poziv: Gospodarji, vaša skrb pa bo, da bodo hlevi in skednji polni! Kdor pozna potankosti narodno-socialistič-ne agrarne politike, ve, koliko važnost polaga nova država na umno kmetovo udejstvovanje. Novi glasovi dajo tudi že slutiti, da bo v alpskih deželah pozornost gospodarskih krogov v državi osredotočena na živinorejo. S tem se bo dalo prav onim našim razumnim gospodarjem, ki so venomer naglašali: kmetje, naša delavnica je predvsem hlev!
Hlev je zelo važen objekt. Pravi gospodar je ponosen na svoj hlev in na živino kot na svojo hišo in družino. Saj mu živina pomaga hraniti in vzdrževati njega in njegovo družino, mu vozi in orje, daje mleko in meso in še marsikaj drugega koristnega. Živino vzredi, proda in dobi za nakup drugih življenjskih potrebščin.
Kot zahtevajo ljudje primerne stanovanjske prostore, tako zahteva umna. živinoreja prostorne, svetle, zračne in suhe hleve. Nizek, teman, zatohel, vlažen in umazan hlev ovira razvoj živine, pospešuje živinske bolezni, posebno tuberkulozo, I vpliva na slabo kakovost mleka ter ovira vrhu-vsega odstranjevanje odpadkov.
Na žalost je mnogo hlevov, ki nikakor ne odgovarjajo več zahtevam modernega časa. Eden vzrokov je nedvomno v pomanjkanju sredstev, kriva pa je marsičemu nepoučenost in zaostalost. Marsikaj na hlevu se da izboljšati brez velikih denarnih sredstev. Važna predvsem je prezidava malih oken. Okna v hlevu morajo biti velika, okvir mora biti tesno vdelan, da pozimi ni prepiha. Važna in lahko izvedljiva je tudi stropna naprava za zračenje hleva in sicer s preprostim mehanizmom za odpiranje in zapiranje od tal. Važna je nadalje kanalizacija hleva, da tekoči odpadki sproti odtekajo in ne močijo tal. Tako prihranimo na stelji, delu in lažje ohranimo snago. Tla v hlevu naj so po možnosti betonirana. Skrbeti moramo tudi v hlevu za odstranjevanje muh. Stari hlevi so večinoma prostorninsko zelo sfisnje-ni. Več zračnega prostora se da doseči, če dvignemo strop višje ali če stropa sploh ne delamo, marveč zgradimo dobro zaprto strešno konstrukcijo.
K hlevu spada gnojišče. Njegov prostor je bolj za hlevom, kakor pa predenj. V zadnji steni nasproti vhodu v hlevu vzidamo še ena vrata za dostop k gnojišču. Gnojišče mora biti urejeno tako, da se zbira gnoj na enem samem prostoru in da gnojnica ne pronica in ne odteka. Po načrtu izkopljemo jamo in betoniramo dno, stene in strop, v katerem je odprtina s pokrovom. Stene naj so dobro oglajene s cementno malto, da ostanejo gladke. Gnoj na gnojišču večkrat premečemo, da zatremo zarod muh. Primerno gnojišče omogoči dobro shranjevanje gnoja, zadosti gnoja da dobre njive, dober pridelek da jela ljudem in živini. No in h koncu o gnoju še to:	Nek gospodar se ie
vedno namrdal in je vihal nos, če je šel mimo gnojnega kupa, češ to je samo gnoj. Nekam pre-zrljivo je vigredi motril sosede, ko so se pečali s svojimi hlevi in z umnim gnojenjem svojih njiv. Pa pride jesen in žetev in odbira, gospodarji so zadovoljni seštevali svoj, četudi skromni prislužek in ko je prihajal sosed k njim za posojilo, so odgovarjali: pa saj je- samo gnoj!
Mark Twain:
KRALJEVIČ IN HROMAK
6.
Toma je njegov oče poslal ob najhujšem dežju prosjačit, dečko pa se je skril v parku kraljevske palače, kjer ga je našel mladi kraljevič. Edvard je odvedel Toma v svojo sobo, kjer sta si dečka za šalo zamenjala svoji obleki. Ko sta se gledala v ogledalo, se nista mogla dovolj načuditi svoji podobnosti.
za pospeševanje kmetijstva. S tem se bo pocenil predvsem umetni gnoj (za polovico). Za pridelovanje lanu in konoplje bodo izplačane premije in sicer 4 marke na dvojni stot, za pripravo hlevov, planinskih in pastirskih koč v planinah je dovoljenih okroglo 10 milijonov šilingov. Za silo-naprave dobijo kmetje kritje iK gradbenih stroškov. Na-daljnih 16 milijonov je dovoljenih za utrjevanje posestev (poprave poslopij, dokupovanje živine, gradba potov, podprava servitutov itd.). V pripravi je načrt za razdolžitev kmetijstva. Prisilne dražbe pa so ukinjene do 30. junija t. I. 7 milijonov šilingov se dovoli osebam, ki bi rade kupile kako kmetijo, a nimajo potrebnega kapitala. 21 mili. končno se porabi za regulacijo rek, potokov, hudournikov, izsuševanje in napravo vodovodov.
Proizvajati čim več ko mogoče, to je jedro narodno socialistične agrarne politike. Evo številk iz starega rajha: V letu 1936-37 je bilo v obvezni delovni službi pridobljena za novo obdelovanje površina v obsegu Bavarske in Wiirttemberga. To se je posrečilo z regulacijo rek in hudournikov, z izsuševanjem in odvajanjem vod, s pose-kavanjem, vzravnavanjem kotlin in višin, s pripravo dovoznih poti in končno s pomočjo pri spravljanju pridelka. Po računih se je skupni donos kmetijstva v enem letu zvišal za 60 milijonov mark. V Nemčiji ga ni koščka neizrabljene, zapuščene zemlje, vse, prav vse mora služiti svojemu namenu. In kar je najvažnejše: obdelovanje in pridelovanje se vrši po gotovem načrtu, ki določa vsaki pokrajini njej primerni pridelek.
Vabilo.
POSOJILNICA ZA ŽUPNIJE ŠKOFIČE, LOGA VAS, OTOK IN ŠT. ILJ,
registrovana zadruga z neom. zavezo v Škofičah.
ima v torek dne dne 19. aprila 1938 ob 4. uri pop. v lastni hiši v Škofičah št. 41
svoj
redni letni občni zbor
s sledečim sporedom:
1.	Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo o delovanju posojilnice v minulem letu. čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1937.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ne bi bilo zbrano zadostno število članov, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Mladim srcem! Velika noč! Ni še dolgo; božični zvonovi so peli in veter je zanesel njihovo pesem: in mir ljudem na zemlji, tja daleč v ozke doline in gor v strme gore. Še nekaterikrat so se zvonovi praznično oglasili. Potem pa so klicali z onim dobrim, vsakdanjim, a jeklenim glasom na delo in k molitvi. Sem in tja so žalovali z žalostnimi, sem in tja se veselili z veselimi. Potem pa so postali resni, skoraj otožni in hipoma so prenehali z vsako melodijo. Tedaj smo se vzdramili in zavedli: Stojimo pred onim velikim praznikom, ki je vir veselja in tolažbe mladim in starim, zdravim in bolnim. — Velika noč! Zvonovi, pojte in vriskajte, hvalite in častite Njega, ki je s svojim vstajenjem dal vstati človeku in vsej zemlji! — Povsod do-
K obilni udeležbi vabi
Paziv drž. tajnika Reinhardt-a. Z aprilom 1938 se družinam s 4 in več otroci pod 16 let izplačuje enkratni prispevek 300 do 500 S. — Kmetje, rokodelci in obrtniki dobijo za vsakega 5. otroka 15 S in za vsakega naslednjega pod 16 let starega po 15 S mesečne podpore. Delavci dobijo za tretjega otroka po 15, za četrtega po 30 in za vsakega naslednjega po 30 S mesečno. — Vlada nadalje dovoljuje mladim ljudem, ki se nameravajo poročiti, poročno posojilo do 1500 S. Prva izplačila se izvedejo v maju. Podrobna pojasnila dajo občinski uradi.
Minister Reinthaler napoveduje za kmetijstvo:
55 milijonov šilingov je namenjenih kot prispevek
23
Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica v Glinjah vsled glasovanja in velikonočnih praznikov zopet uraduje v nedeljo dne 24. aprila 1938.	24
Sprejmeta se 2 hlapca, vešča vseh del doma in na polju. Vprašati je v upravi lista.
Za S 5 na mesec dobavlja “
posnemalnike
Jos. PELZ, Wien XV., Nlariahilferatr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
---------------------7.	o	na KnrniVrm v Celovcu —Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt. Achatzelgasse 5
Ustnik: Pol. in gosp. društvo za	^fska tiskarna A? Machàt in dr^ba. Dunaj. V.. Margaretenplatz 7.