Tri nove vojne napovedi. Rumunija napovedala vojsko Avstriji, Italija Nemčiji, Nemčija umuniji« RumuDija napovedala Avstriji vojsko. V pondeljek, dne 28. avgusta dopoldne se je po bliskovito raznesla sledeča vest, ki se je uradno brzojavila iz Dunaja: Včeraj (dne 27. argusta) ponoči je kraljevski rumunski poslanik na Dunaju došel v zunanje ini»istrstvo, kjer je izrcH-il spomenico, po kateri se smatra Kumunija od nedelje dne 27. avgusta ©b 9. uri zvečer dalj« v vojnem staDJu z Avstro-Ogrsko. Nemčiia napovedala Rumuniji voisko. Iz Berolina se uradno poroSa dne 28. avgusf a: ,,Rumunska vlada je napovedala sinoci Avstro-Ogrski vojsko. Zvezni svet se bo sklical za takojšno sejo'.' V zveznem svetu se je sklenila vojna napoved Nemčije Rumuniji. O tem brzojavno poroča nemški Wol~ fov urad dne 28. avgusta: ,,Ker je, kakor se je že poročalo, Eumunija s sramotnim prelomljenjem z Avstro-Ogrsko in Nemčijo sklenjenih pogodb, TČeraj napovedala našemu zavezniku vojsko, je cesarski poslanik v Bukarešti dobil naročilo, naj zabteva svoje potne listine ter naj izjavi rumunski vladi, da se Nemcija istotako smatra z Kumunijo y vojnem stanju^ Italija napov aSa Hemčiii voisko Berolin, dne 27. avgusta. Kraljeva italijanska vlada je po posredoTanjn SricarBke vlade naznanila cesarski nemSki rladi, da §e od .#•. t. m. nahmja z Nemčijo t Tojnem stanjtt- Rumuniia. Rumunija ali Romania, kakor pravijo Rumuni, ima svoje ime, ker je romanskaga (rimskega) potoljenja. Gtovorijo namreč jezik, ki je najbolj podoben italijanskemu. Ker pa *do eadnjega časa ni bilo SKOro nio rumunskega slovstva, zato se rumunski jezik ni veliko razvil in ima jako stare romanske (rimske) oblike. Ze v II, stoletju je bila v Rumuniji rimskapofcrajina Dacija. Pozneje so si Rumuni ustanavljali različne vojvodine. Te se niso mogle povspeti do ka^ k» prave neodvisnosti. Močnejši narodi okoli njio so jih večkrat spravili v svojo odvisnost. Tudi stari Slovani (Anti) in Bolgari so bilij njihovi gospodje. Odvisnost od slovanskega živl^a je bila tako velika, da so Rumuni sprejeli slovanski (cerkvenoslovanski) jezik za služtto božjo. Do najnovejšega časa so Rumuni darovaJi sv. mašo in dsliili sv. zakramenle v slovanskem jeziku, kakor Slovani, ki imajo vzhodni (pravoslavni) obred. Zato je v rumunskem jeziku le kar mrgolelo slovanskih besed. Sele v zadnjih 4esetletjLh so nvedli rumunski jezik aa obredni jezik ter ga začeli čistiti slcvvanskih besed s tem, da jih na^ domeščajo z latinsjldmi (rimsko-pitalijansMnii). Kljub temu še imajo tudi zdaj veliko slovanskib besed v svojem jeziku. Po veri so Rumuni pravoslavni ali raekolniki, kakor Rusi, Srbi, Bolgari, Grki. Njih duhovniStvo je malo izobraženo. Bogosloviji profesorji se večinoma šolajo na nemških protestantskih uaiverzah, za to pridejo v domovino s protestantskimi nazori lar so večinoma popolni brezverci.. Zato je Rumunoni vera skoro samo kot državni naJcit, izvzemši km«fiko ljud stvo, ki se drži starih navai Tudi pravoslavna stol nica v. Bukarešti, kjer se je obhajala leta 1913 aalivalna služba božja za bukareški mir, je po našib po.jmih Wolj kapela ali vaška cerk\ica. Rumuni, ki prebiivajo na Ogrskem, so bili nekdaj tudi razkolniki, pa so zdaj zopet z Rimom združeni aj.i unirani. Takih uniranih Rumunov je v Rumuniji tudi nekaj. V Bukarešti imajo eno župnijo, župnik pa je sedaj duhovnik iz sedmograške škofije. Katolicani so v Rumuniji veginoma tujci, največ Nemcev, ki imajo svojega misijonskega škofa in misijonske duhovnike, nemške in tudi druge narodnosti, n. pr. bolgarske. V, Bukarešti je rimsko-katoliška in unirana ali grško-katoliškja cerkev v Luegerjevi ulici, imeftovani po rajnem dunajskem županu Luegerju. Rumuni so večinoma samo kmečko Ijudstvo in veleposestniki. Srednji stan še ni razvit, Veleobrti m velapodjetja so v rokah tujcev, največ Nemcev. Razun rumunskega jeziiia govorijo Rumuni tisti slovanski jezik, ki se govori v njih bližini, naivefi bolgarski. Solani Rumuni pa se nauce nemSčine in francoiščine. V zadnjih letih je francoski jezik dobil v Rumuniji velik ugled. Na potniškib. ladjab govori vsak pomorščak francoski. iSploh so Rumuni v zadnjem času posnemali Francoze v vseh njih dobrih in slabih lastnostih. Bukarešta n. pr. je kakor drugi Pariz v obnašanju, v potratnosti, lahkoživosti in nenratvnosti, dasi ]e na zunaj Kakor l«pa, Siroka vas i velikomrestpimi okrasiri. Politično se j« razvijala Rumunija kakor druR8 balkansk« drža\-«. J«5ala je tudi pod turSkim jarmom. Zadnja desetletja se je s pomočjo evropskih t«>tedržar ogfoboidlla t«r iavolila nemfivi Hohetnoolerc« za svoj« rladarje. Kn«z KarOl s\ Je priitol nasloT lrralia. AvBtrija je zlasti po zunanjem ministru, ogrskem grofu AndSrašiju, podpirala Rumunijo kot odporno silo proti slovanskim ^osedom. Kralj Karol je Bil zato Avstriji tudi bvaležer Po njegovi smrti, v začetku svetovne vojske, pa je prišel drugi tok. NJ&gov naslednik kralj Ferdinand se je udal vplivu 6e<H verosporazuma. Vlajda še je hlinila do zadnjega 6asa nepristranost. Cetverosporazum pa je hujskal vtn dno bolj in bolj, dokler ni imel javnega mnenja za seboj. Rumunijo so končno dobili naši sovražniki z velikanskimi obljubami, da rešijo ^neodrešene" Rumune na Ogrskem, popolnoma za^se. Rumunija se je ž njimi zvezala pred kakimi desetimi dnevi, avstrijskemu poslaniku je pa zagotavljal kralj Ferdinand, ter ministrski predsednik, da ostan© Rumunija nevtralna;. Kronski svet pa ]g sklenil vojsko z Avslrijo in par ur pozneje je rumunski poslanik yojsko napovedal na Dunaju in skoro isfočasno so Rumuni napadli naše stražne čete na meji. Kakor po plemenu, tako je tudi Rumunija po KinaVaki zahrlttnosti podobna Italiji, Btalijo in Rumunijo je Avstrija podpirala in bila z njima zveza? na po pogodbah. Obe sta prelomili pogodbe in šli so ropat. Rumunija ]e v zaidnji balkanski vojski enako zahrbtno napadla Bolgarijo ter ji odvzela velik kos bolgarskega ozemlja, kakor je že prej dobila Dobrudžo, Kjer p.rebivajo vecinoma sami Bolgari. Zato iudi Bolgari soyražijo Rumunijo. Nemčija je takoj iz^ polnila svoje zravezniške dolžnosti ter tudi Rumuniji napove3aJa rojsko. -Tako se je naša fronta razširila tudi na rumunsko mejo, kjer se bodo v prihodnjem času vršili hudi boji, ker bo četverosporazum lir.al Rumunijo v bitke, da si lahko oddalhne od drugih udarcev, ki so jih dobili nalši sovražniki na vseb irontah. DoRodJd pred vojno-napovedio. Kralj Ferdinand je dne 26. avgusta dopoldn© sprejel aystrijskega poslanika grola Cernina in mu je izjavil. da on ne mara vojske, a da se bo moral ravnati po tem, kar ho sklenil kronski svet. Ki*onsM svet pa ie v nedeljo, dne 27. avgnsta, ob 3. uri popoldne, sklenil vojsko z Avslrljo. Pred palačo v Bukarešti, kjer je /boroval kronski svet, se je zbrala ogroma množica Ijudstva, ki je nestrpno čakala izida, Razburjenje je rastlo od minute do minute. Med množico so se zmešali plačani vojni hujskači, ki so vpili: ,,Mi hočemo vojsko z Avstrijo!" Doli z Avstrijo in Nemčijo! Rešimo naše brate iz ogrskih krempljev! Smrt tlačiteljem!" In ko se je razglasilo, da je kironski svet sklenil vojsko, je veft^ tisočglava množica začela od veselja in na^ušonosti prepevati in vriskati. Celo noč so se Ijudske mnoi žioe valile po ulicah in prepevale vojne in narodna pesmi. Prijatelji Avslrije so bili izpostavljeni pso^anju in nevarnosti, da izgubijo življenje. Avstrijci in Nemci so že v nedeljo zgodaj zjutraj začeli odiiajati iz Bukairešte. Vsi vlaJd so bitt pre»iapolnj«ni beguncer. RnjHuiiske zahttfve. Da posežs Rumunlja t sretovno vojsko ob 6et» verosporazumovi strani, je zahtevala od 6«tverospo» razuma za svoje izdajaJst\ro kot JiiHežev gn>8 vu Bukorino, S»dmograšl:o, vso Besarabijo in tisti s»< venio-vzbodni d*I Srbije s patjrajlno l'«K, kjor 96 nc haja najvefi rudnikov in kjer živi nekaj tisoS Rumuoov. Cetverosporazum je baje br«z pridržka prirolil V vse rumunske zahteve. Eollko Rumunov žlvi na svetu. Za narodopisce je še popolnoma nepojasnjeno, kedaj so se naselili Rumuni v deželi, kjer sedaj bivajo, odkod so prišli, kako so se razvijali v teku stoletij in tudi izvor tega naroda je še popolnoma nepojasnjen. Tudi še ni natančno dognano število na svetu živečih Rumuncev, zlasti ne onih, ki bivajo v Rumuniji sami, kajti zadnje ljudsko štetje v Rumuniji meseca decembra leta 1912 ni nikakor povsem zanesljivo, ker ga ni rumunska vlada nadzorovala. Po zadnjem ljudskem štetju je štela Rumunija zavsem Tk milijona prebivalcev, od teh je bilo 7 milijonov ruraunske narodnosti, 300.000 židov, ki ne pripadajo k rujnunski narodnosti ter 200.000 Bolgarov in podanikov drugib držav, Po zadnjem ljudskem gtetju leta 1910 so našteli v kraljevini Ogrski 2.9 milijona Rumuncev, torej ne popolnoma 3 milijone. Nadalje so našteli v Bukovini blizu 300.000 Rumuncev. fTudi v Rusiji in sicer v Besarabiji so našteli po za,dnjem ruskem ljudskem štetju leta 1897 1.1 milijona Rumuncev. Nadalje je naseljeiiih v Srbiji in sicer v severno-vehodni Srbiji približno 180.000 Rumunov, v Bolgariji pa 80,000 oseb rumunske narodnosti. K Rumunom se še tudi prištevajo takozvani Aro-Rumuni, ki žive raztrošeni pod raznimi imeni na balkanskem polotoku. K tem prištevaimo 14.000 Meglenitov, ki žive severno-zahodno od Soluna, nekaj sto Istro-Valahov in kbnčno 160.000 Rumunov, ki živ© kot pastirji raztreseni v gorovju Pindos. Ceni se, da sedai živi na svetu 11.85 milijonov, torej nekaj manj kakor 12 milijonov Rumunov. Rumunska arroada. Rumunska vlada se j-e že 25 let trudila, da bi za okrepitev vojaške moči in razširjenje dežele svoje vojajštvo dobro najobrazila. Ru-munija je izdala leta 1913-1914 okrog 77,700.000 K za armado. Na glavo rumunskega prebivalstva pride torej denarnih žrtev za vojaštvo skoro ravno toliko kot na vojaško močnem Japonskem. V Rumuniji imajo splošno vojaško dolžnost, ki je postavno upeljajaa. V ojaška dolžnost traja 2 5 1 e t in sicer od 21. do 46, leta,; od tega odpade 7 let za aktivno službo, 12 let za rezervo in 6 let za milico. Milica je v Rumuniii to, kar je pri nas Črna vojska. Vsako leto pride na Rumunskem 70,000 do 80.000 mož pod vojažko dolžnost. V mirnem času šteje rumunska armar da, ^akor je razvidno od postavk rumunskega drža^ vnega proračuna za leto 1912-1913, 85.000 do 90.000 mož. Armada je sestavljena iz 130 popolnih in 80 rezervnih batajjonov infajriterije, 14 obmeijnib sfotnij, 83 eskadronov kavalerije, 120 vozečih, 15 bavbičnib, 4 jezdecih baterij in 25 trdnjavslfib arfcileriiskih stotnij, 30 stotnij tehnifinih vojakov in 150 oddelkov Btrojnih pušk, V vojnem 6 a s u utegne šteti cela rumunsfca vlada, vštevši nadomestne oddelkej okroglo 5 0 0.0 0 0 0 mož. Ker pa ima Rumunija izvanredno mnogo dobro izobraženega moštva, posebno dobroSolanib podfiastnikov, se labko računa, da fco Rumunija v skrajni sili postavila na boiižče k prejSnjim 500.000 §e 300.000 mož. Pušk«, toporl ln str»llTO. Rumunska infanferija je oborožena z avstrijskimi puškami MManlichercami." Strelivo za te pu&k« se izdeluje samo r Avstriji in Nemčiji. Rumunija j» isto dobavljala vedno le iz Avstrije. Tudi artilerijSko gradivo se lzdeluje in dobavlja večinoma iz Av.strije in Nemčije. Armada ima brzostrelne topove iz tovarne Krupp, izdelani leta 1904, nadalje lahke topove za jezdeče baterije, tudi Kruppove izdelave iz leta 1908, Stara 12 cm poljska bavbica iz leta 1901 iu nova brzostrelna poljska Kruppova havbica iz 1. 1912 se smatrajo kot najboljše rumunsko artilerijsko gradivo. Fra^coskega izdelka je samo težka poljska brzostrelna 15 cm havbica iz leta 1912. Vso artilerijsko municijo je Rumunija dosedaj dobavljala od nas in od Nemčije. Seveda se je v zadnjera času, odkar se je pripravljala na vojsko, dodobra preskrbela s streli^om iz drugih dežel. Infjanterijčke puške-repetirke imajo premer 6.!5 cm, s 5 patronami; bajonet je podoben avstrijskemu, Posamezni vojak nosi 210 patron. Kavalerija, imeoovana ,,rosiori" in ,,kalarasiK, ima sablje, sulice z jeklenim rocajem, revolverje, oziroma puške-manliherce ali 5strelne karabinoe. Sablja je pritrjena ob sodlo. Oddelid strojnih pušk imajo takozvane ,.Maksim" puške. Topovi, ki jih ima rumunska artilerija, laliko oddajo na minuto 20 strelov. Trdnjavsko topni&tvo, ki je najmanj moderno urejeno, ima zelo mešano artilerijsko robo, večinoma še same staro ruske in pa francoske topove iz leta 1865 in 1877. Rumunska mornarlca. Rumunska črnomorska mornarica, ki ima svoje glavno zbirališče in Oijorišče v pristanišču Sulina (blizu izliva Donave), šteje 1 malo križarko ,,Elizabeto", 6 topovskih fiolnov, 15 torpednih čolnov, 1 podmorski čoln in 2 šolski la,dji. ,,Elizabeta" je fiisto zastarela ladja iz leta 1888. Boljša kot črnomorska, je rumunska podonavska mornarica, ki sestoji iz 25 moniforjev, ki so nekoliko vecji kot naše podona-vske bojne ladje. Rumutnski podonaVski moinitorii so izborno oboroženi. Vsak ima po 2 12 cm havbici, 4 4.7 cm brzostrelne topove in 2 strojni puški. Monitorji so zavarovani z 56mm jeklenim oklopom. Poveljnlkl rumunskih armad. Rumunija je mobilizirala štiri armade, Prvi armadi poveljuje general Cuber, drugi general Avarescu. tretji in četrti pa generala Aulan in Brezan. Razvrstitev mmunskilj armad nam še ido sedaj ni znana. Prvl bojl z Rumunl. Komaj nekaj ur pozneje, ko je napovedala Rumunija Avstriji vojsko, je že prišlo dne 27. in 28. t. m. na najskrajnejšem južnem krilu armade nadvojvode Karola do prvib spopadov med avstroHOgrskim in rumunskim vojaštvom, Ker je naše annadno vodstvo pričakovalo, da bodo Rumuui skuSali vdreti čez prelaze in prehode Transilvanskih Alp ob južni sedmograško-rumunski meji na Ogrskot jib je pravočasno zastražilo. Na dveh mestih je nameravala mmunska infanterija vdreti na Ogrsko in sicer južno od Sibin]a (Hermannstadt) pri prelazu Crvena veža (Rotenturm) ter dalje vzhodno pri prelazu Temeš južno od sedmograškega mesta Braševo (Kronstadt), ob železnici. ki vež« mesto Sinajo v rumunski pokrajini Va- lahiji z južno-sedtaoigragkim mestom BraSevo. Na&« obmejne straže so na ob«h mestih zastavile pot rin munskim četam. Pri prelazu Crvena veža je priglc  do bitke, v kateri so naše obmejne straže dva ro-  munska bataljona zaATnile. Tukaj so imeli Rumuai  prvo ob^utne izgube, prve mrtvece in vjetnike, 81 voinih napovedl. Dosedaj imamo že 31 vojnih napovedi. Vrstilfr so se skBdeče: Avstrija Srbiji dne 28. julija 1914, N-emčija Franciji dne 3. aivgusta 1914, Belgija Nemčiji dne 3. avgusta 1914, Anglija Nemčija dne 4. avgusta 1914, Avstrija Rusiji dne 6. avgusta 1914» 5m bija Nemčiji dne 6. avgusta 1914, Crnagora Avslriji clne 7 avgusta 1914, Crnagora Nemčiji dne 9. avgusta 1914, Francija Avstriji dne 10. avgusta 1914, Aaglija Avstriji dne 12. avgusta 1914, 3a(ponska Nemčiji dne 23. avgusta 1914, Avstrija Japonski dne %S* avgusta 1914, Avstrija Belgiji dne 28. avgusta 1911, Rusija Turčiji dne 3. novembra 1914, Crnagora Tupčiji dne 3. novembra 1914, Japonska T.Tirfeiii dne 3« novembra 1914, Anglija Turčiji dne 5. novembra I, 1914. Francija Turčiji dne 5. novembra 1914, Belgija. Turčiji dne 7. novembra 1914, Italija Avstriji dne 29U maja 1915, Italija Turčiji dne 20. avgusta 1915, Bol« garija Srbiji dne 14, oktobra 1915, Anglija Bolgarlll dne 15. oktobra 1915. Francija Bolgariji dne 16. ok* tobra 1915, Italija Bolgariji dne 18. oktobra 1915, Rusija Bolgariji dne 22. oktobra 1915, Nemčija Portugalski dne 9t marca 1916, Italija Nemčiji dne 27. av* gusta 1916, Rumunija Avstriji dne 27. avgusta 1918« Nemčija Rumuniji dne 28» avigusta 1916«