Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek iapetek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20Din Račun prl poštnem ČekGvnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din ftedaicija in npravat Celje, Strossmayerjeva uiica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. RokopisJ se ne vračajo. Ogiasl po tarifu. Rokopisi »e sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pfbdpisi glede proitora in dneva objave oglasov le nvainjejo le po možnosti. Štev. 20. Celje, ponedeljek 12. marca 1934. Leto XVI. Ljubavna drama nad „Gozdno restavracijo" CELJE, 12. marca. Danes okrog 14.30 se je odigrala v gozdu nad »Gozdno restavracijo« lju- bavna drama, kakršne so v Celju redke. Po kosilu je šel 29-letni sli- kärski pomočnik Zmago Bevc, sin znanega slikarskega mojstra g. Vik- torja Bevca v Celju, s svojo zaročen- ko, 26-letno uradnico A. F. iz Celja na sprehod skozi park v gozd nad »Gozdno restavracijo«. Tarn je Bevc nepričakovano potegnil iz žepa samokres, ga naperil zaročenki v gla- vo in sprožil. Strel je zadel njo nad desnim očesom. Oria se je takoj zgrudila nezavestna. Bevc si je nato nastavil samokres na desno sencc in sprožil. Krogla mu je prebila sence. Bevc se je takoj zgrudil mrtev na tla. Kmalu so prihiteli ljudje, ki so sli- šali oba strela. Težko ranjeno deklo so prepeljali v bolnišnico, Bevca pa v mrtvašnico na okoliško pokopa- lišče. Pri Bevcu so našli poslovilno pismo, iz katercga bi se dalo skle- pati, da je izvršil dejanje zaradi /a- prek, ki so se mu stavile na življen- ski poti Kruto prizadetim staršem izreka- mo iskreno sožalje! Ustanovitev podružnice Narodno strokovne zveze v Celju CELJE, 12. marca. Celjska podružnica Narodho stro- kovne zveze je imela včeraj dopoldne v salonu restavracije v Narodnem domu ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Občni zbor je otvoril predsednik priprav- ljalnega odbora g. Franjo Wltavsky in pozdravil vse udeležence, zlasti pa predsednika mariborske podružnice g. Bajta, podpredsednika mariborske podružnice g. Tumpeja in strokovnc- ga tajnika g. Kravosa iz Ljubljane. Celjska podružnica šteje že 170 čla- nov. Gosp. Tumpej je v daljšem govoru orisal težki položaj našega delavstva ter program in smernice nacionalne- ga delavskega pokreta, ki ga zastopa Narodno strokovna zveza in ki hoče priboriti delavstvu človeka vreden položaj. Ta pokret hoče iztrebiti vse, kar je nezdravega, in delati popolno- ma samostojno. Gosp. Kravos je go- voril o brezposelnosti, stanovski za- vednosti in potrebi močne strokovne organizacije nacionalnega delavstva. Za predsednika celjske podružnice NSZ je bil soglasno izvoljen g. Ema- nuel Janežič, za odbornike gg. Krajnc, Fr. Wltavsky, Zadnik, Cere- njak, Napred, Letnar, Zupan, Krulc, Gerdina, Dejak in Fric, za clana nad- zornega odbora pa Šeruga in Hotko. Govorili so še gg. Bajt iz Maribora o zahtevah delavstva, Fric in Bavdek iz Celja ter Tumpej iz Maribora, ki jc povdaril, da je nacionalno delavstvo avantgarda našega naroda in Nj. Vel. kralja. Nacionalno delavstvo v Celju in okolici je dobilo svojo strokovno or- ganizacijo, s katero bo lahko uspeš- no zastopalo svoje interese in za- hteve. Odkritje spominske plošče bratom Ipavcem v Št. Juriju ob juž. žel. Ipavčeva pevska župa pripravlja slavje, da se postavi trajni spomenik našim zasluženim skladateljem, bra- tom Ipavcem, ki so s pcsmijo prvi vzbujali narodno zavest zlasti na biv- šem Štajerskem. Njihove pesmi so postale last ne le Slovencev, ampak tudi Hrvatov in Srbov. Da se tern moŽem vsaj nekoliko oddolži in po- Časti njihov spomin, si je župa ob ustanovitvi nadela po njih tudi ime. Letos pa namerava odkriti krasno spominsko ploščo na njihovi rojstni hiši v Št. Juriju ob j. ž. in sicer v nedeljo 13. maja popoldne. To od- kritje pa ni samo zadeva Ipavčeve župe, inarveč vse naäe narodne jav- nosti in möra postati narodna mani- festacija. Ta slavnost bo zahtevala pol eg nihogega organizatornega dela tudi precej sredstev, predvsem za nabavo plošče in za kritje ostalih, s teni spo- jenih stroškov. Ker pa župa žal ne razpolaga s takimi sredstvi, se obra- ča s tern na našo javnost, predvsem pa na premožnejše faktorje, da ji s primernimi prispevki pripomorejo, da se ta svečanost izvrši čim dostoj- nejže. Prispevke zbira Ipavčeva žu- pa JPS v Mariboru. Ce se je posre- Cilo pred dvema letoma Hubadovi pevski župi, da je odkrila spominske plošče Davorinu Jenku in Miroslavu Vilharju, upamo, da se bo tudi nam. S tern slavjem pa bo spojena tu- di proslava 40-letnice Celjskega pev- skega dmštva. Dne 12. maja zvečer bo njegov jubilejni koncert v Celju in 13. maja popoldne bo v okviru te j>roslavo koncert Ipavčeve župe v Colju. Ipnvčeva pevska župa JPS v Mariboru. Petdesetletnica „Kmetovalca" Letos s 1. marcem je preteklo 50 let, odkar je izšla 1. številka tega najbolj uglednega kmetijsko-strokov- nega glasila. Doba, ki jo je prehodil »Kmetovalec«, ni bila samo dolga. ampak tudi zelo težavna in polna največjih vplivov, ne samo na naše- ga kmeta, temveč na ves naš narod. Pomisliti moramo, da je pričel »Kme- tovalec« izhajati V dobi, ko je bilo treba našega kmeta takorekoČ učiti brati in razmišljati o težavah njego- vega gospodarstva. 50 dolgih let je bil »Kmetovalec« strokovni svetova- lec in vodnik našemu kmetu, ne sa- mo v strokovnih, marveč tudi v nje- govih trgovskih in pravnih zadevah. Koliko praktičnih nasvetov iz vsak- danjega življenja je dal »Kmetova- lec« v teku svoje dolge 50-letne dobe našemu kmetskemu gospodarju, mo- re presoditi samo oni, ki ima pre- gled čez to ogromno dclo. Naše polje- delstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, travništvo in pašnistvo, vinogradni- štvo in kletarstvo, živinorcja in mle- kai'stvo, konjereja in živinozdravstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, gospodinj- | stvo in ostale pomožne panoge, vse { to je našlo v današnjem jubilantu 1 vedno pravo mesto preudarnega in odJočilnega pospeševanja. Nobena teli panog našega kmetijskega gospo- darstva ne bi bila na tako visoki stopnji razvoja, kakor se danes na- haja, če bi no bilo »Kmetovalca«. Kljub težkim razmeram, v katerih živimo, moramo priznati, da je »Kme- tovalec« ravno dandanes neobhodno potreben za vsakega, kdor se zanima j za napredek našega kmetijskega go- spodarstva. Ta list prinaša poleg po- I trebnih aktualnih strokovnih član- j kov in spisov tudi navodila, nasvete in odgovore na vprašanja z vsega področja kmetijstva. V novejšem ča- su je tudi trgovsko-vnovčevalni pre- gled za najvažnejše kmetijske proiz- vqde zelo skrbno obdelan, po kate- rera se naši kmetje s pridom ravna- jo. Trdi se lahko, da kinetska doma- čija, ki ninia tega lista, marsikaj pre- potrebnega pogreša za izboljšanje in preureditev svojega gospodarstva. Koristi, ki jih prinaša ta list, se ne more jo dovolj preceniti. Jubilejna številka, ki je izšla na 56 straneh v lepi novi opremi, prina- ša pol no poučnega gradiva, a. tudi zgodovinskega pregleda važnih do- godkov, ki so bili v zvezi v tej dolgi dobi ž njim in s Kmetijsko družbo. Ker znaša naročnina na list letno samo 25 Din, je oCividno, da mora prispevati za njegovo izdajanje izda- ten del Kmotijska družba sama. Vsi prijatelji našega kmeta si bo- do gotovo šteli nekako v dolžnost, da bodo »Kmetovalca« kljub težkim 5a- Mom priporočali in širili. Saj spada »Kmetovalec« kot naše najstarejše kmetsko glasilo gotovo v vsako kmet- sko liišo. Za „Celjski dorn" v Bakarcu Celjski javnosti je vecinoma že znano, da hoče Kolo jugoslovenskih sester v Celju izvršiti nekatera nuj- nä obnovitvena dela na Kvojem do- mu v Bakarcu. Vsako leto so povzročale kraške buije na strehi — ki je bila pač že prvotno prešibka za ogromno stavbo — precejšnje poškodbe. Taka popra- vila so društvo precej stala, kar je na drugi strani končno potrata, če se ne odstranijo vzroki poškodb. Tre- ba je streho obnoviti ter jo veliki stavbi in tamkajšnjim bur jam pri- merno ojačiti. Ker se letos gradi mimo Bakarca vodovod v Kraljevico, je »Kolo« po- rabilo to lepo priliko in si izposlova- lo dovljenje za odcep. Vodovod v do- mu bo izredno velikega higijenskega pomena. S tern so omogočene razne climge naprave, kakor primerno ure- jena umivalnica s prhami, angleški kloseti itd. Že davno je bila želja društva, da bi imelo v domu na l'azpolago več sob za odrasle. Saj je med njimi rano- go utrujenih, ki žde vse leto, dan na dan v zaduhlih pisarnah äli šolskih prostorih in so željni solnca ter okrepčila v zdravilni morski vodi. Težko si privoščijo tako okrepčilo po dragih morskih kopališčih, dočim jiin bo to omogočeno v »Celjskem do- mu«, kjer bodo imeli poslej najpo- trebnejie udobnosti po prav nižkih c.enan.. S prezidayo 8 metrov visoke dvorane in izkoriščenjem nekaterih drugfih prilik piidobi društvo 11 sob, ki bodo vse opremljene z vodovodni- mi napravami za umivanje. Ker bo treba sobe primerno opre- miti, društvo pa je posebno v zad- njih težkih letih mnogo žrtvovalo za vzdrževanje revnih otrok v sivojih kolonijah, kakor tudi za živila raz- nim revnim družinam, nima dovolj potrebnega kapitala y ta namen. Ža- to se. je zateklo k zbirki s prodajo »opeke« po 2, 10 in 20 Din ter kam- nov po 50 in 100 Din., Društvo prosi celjskp javnost, da bi ne odbijala prodajalk, odbornic »Kola«, z nepri- jaznimi izgovori, kajti one upravlja- jo težko delo v dobrobit Celja. V Ce- lju je bilo že na tisoče raznih zbirk, a malo je med njimi takih, ki bi do- na§ale Celjanom stalno socialno ko- rist. Vsi, ki kupite »kamen« odnosno »opeko« za obnovo »Celjsikega doma« v Bakarcu, investirate svoj dar v varno posest, v lepo zgradbo, na ka- tero boste lahko ponosni. V sredo 14. t. m. ob 19.30 bo v spod- njih .prostorih Narodnega doma V Celju občni zbor Kola jugosl. setter. Pridite vse, ki vas zanima društveni program in delovanje! Hišni posestniki v Celju in okolici! Podpisano društvo je prejelo dopis sledeče vsebine: Št. (J2/1934. Prodstojništvu mestiie policije v Celju. Pri zadnjem visokem snegu se je pokazala potreba, da se bo moralo mnogo his v mestu Celju in tudi v okolici opremiti s snežnimi prestrez- niki v smislu § 63. mestnega cestne- ga reda. Predlagamo, da naslov po- zove hišno posestnike v svojem rajo- nu, da strehe z nagibom na javne ce- ste in pota opremijo s snežnimi pre- strezniki, ki bodo zanesljivo prepre- čevali padanje snega s streh. Zadev- na dela naj bi se izvršila v teku pri- hodnje gradbene sezone, najpozneje pa do 1. oktobra t. 1. Pri novih hišah v mestu bo mestno načelstvo za na- prej pazilo, da bodo prestrezniki na- pravljeni s streho vred. Vse dotlej, dokler prestrezniki ne bodo naprav- Ijeni, so pa hišni posestniki dolžni, da v slučaju opasnosti opozorijo pa- sante z vidnimi znamenji o nevar- nosti padanja snega s streh. Ta ziiamenja (dolgo letve, prislonjene k zidu) se mora jo namestiti vedno ta- ko, da je omogočena pasaža ob zidu, kajti sredina lazmeroma ozkih ulic je pri padanju s streh najbolj izpo- stavljena. Predlagamo, da se tudi hišni posestuiki opozorijo na to dolž- nost. Mestno naCelstvo Celje, dne 4. I. 1934. Za načelnika: Pogačnik s. r. Predstojništvo mestne pölicije Št. 111/2. v Celju. CELJE, dne 5. februarja 1934. Druätvu hišnih posestnikov v Celju v vednost s pros njo, da obvesti hiäne posestnike p prednjem razpisu mest- nega uaCelstva v Celju. Precbstojnik mestne policije: Puš s. r. Glede na goinji poziv se vabijo vsi oni hišni posestniki, ki imajo na svo- jih hižah strehe z nagibom na javne ceste in pota, ki pa še niso opremlje- ne s sneŽnimi prestrezniki, da do do- ločenega roka zadostijo pozivu. Za event, nadaljne informacije se je obračati na mestno načelstvo v Celju. Driištvo hišnih posestnikoT za Celje in okollco. Stran 2. »Nova Doba« 12. III. 1934. Štev. 20. DOMACE VESTI d Narodna skupščina jc v petek odobrila proraCun kmetijskega in tr- govinskega ministrstva, v soboto pro- račun ministrstev za šume in rudni- ke tor socialne politikc in narodnega zdravja, v nedeljo pa proračnn fi- nanCnega ministrstva. d Senat bo imel priliodnjo sejo v sredo 14. t. m. ob 17. d Zračni promet na podrocju dru- štva za zračni promet. Naše domačo društvo »Aeroput« je lani opravljalo promet od 1. maja do 28. oktobra. Poleg prog Beograd—Zagreb in Beo- grad—Skoplje—Solun, Zagreb — Su- šak, Beograd—Zagreb in Beograd— Skoplje je bila lani otvorjena nova proga Zagreb—Ljubljana in Ljublja- na—Sušak. V celoti je bilo v zadnji poslovni dobi preletenih 230.521 km, od tega po riaših progah v draveki banovini 16.720 km. Potnikov so pre- nesla letala 1.512, od tega iz Ljub- Ijane v smeri proti Zagrebu in Beo- gradu ter Ljubljane proti Sušaku in obratno 450. Prtljage je bilo oddane po letalih 7.287 kg, pisma in poštni paketi pa so znašali na teži 274 kg. Ves promet je vršilo sedmero potniš- kih letal tipe Potez 29 s 450 HP, da- Ije trimotor Farman z motorji po 240 HP in trimotor Spartan Cruiser z motorji po 130 HP. Poleg navedenih velikih potniških letal sta obratovali dve sportni metali kot aerotaksija in to Gipsy Moth z motorjem s 100 HP in Fox Moth z motorjem s 130 HP. Po programu je bilo predvidenih 947 poletov, ker so bile vse zgoraj nave- dene linije vzdrževane dnevno, razen ob nedeljah, izvršilo pa se je 937 po- letov. Deset poletov, ki so bili pred- videni, pa ne izvršeni, so pa prepre- čile težke atmosferske prilike. Iz na- vedenih številk je razvidno, da je znašala regularnost v letenju 98.94 odstotkov. Za letošnje leto je predvi- dena otvoritev zračnega prometa na vseh dosedanjih linijah, poleg tega pa bo Ljubljana zvezana še z ino- zemstvom in to z linijo Ljubljana— Gelovec in obratno. Za promet sta nabavljeni Se dve novi letali trimo- torja tipe Spartan Cruiser, od kate- rih bo eno zgrajeno na Angleškem, drugo pa v licenci v Jugoslaviji. d Prepoved zahajanja v kröme. Okrožno sodišCe v Celju je s sodbo z dne 21. junija 1932 Kzp VI 83/32/28 v smislu § 55 k. z. prepovedalo Ivanu Roškarju, roj. 31. oktobra 1905, de- lavcu od Sv. Jurija štev. 70 občina Hrastnik - Dol, pristojnemu v obCino Hrastnik - Dol, zahajanje v krCme za dobo dveh let in sicer od 8. marca Ogromno znižanje cen čevljev od 12. marca do Velike noči „PEKO" C e 1 j e , Aleksandrova ulica 1934 do 7. marca 1936. Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vkljub temu postreže tej osebi z opojilom, bo kaznovan po § 268. kazenskega zakonika. d Dunajska vremenska napoved za torek 13. marca: Severne Alpe: Iz- premenljivo, zaenkrat šo južno in to- plo. Južne Alpe: Oblačno, dež, širo- kalno. Celje in okolica c Obrtniški praznik v Celju. Slo- vensko obrtno društvo v Celju bo ka- kor običajno tudi letos praznovalo dan sv. Jožefa 19. t. m. kot obrtniški praznik. Ob 8. zjutraj bo v župni cer- kvi maša, pri kateri bo pelo pevsko društvo »Oljka«, ob 10. dopoldne pa bo v mali dvorani Celjskega doma mladinski koncert vajeniškega pev- skega zbora. Zbor, menda edini te vrste v naši banovini, šteje nad 30 članov pod vodstvom g. Peca Šegule. Na ta koncert opozarjamo vse ljubi- telje lepega petja. c Koncert mariborskih malih har- monikarjev v Celju. Zbor malih har- monikarjev iz Maribora bo po sijaj- no uspelih koncertih na Bledu, v Rogaški Slatini in Zagrebu priredil v nedeljo 18. t. m. ob 18. koncert v Mestnem gledališCu v Celju. Ta iz- vrstni, Ijubki in disciplinirani zbor, ki šteje 30 otrok v starosti 4 do 10 let, bo pod vodstvom g. prof. Viktor- ja Schweigorja izvajal nad 30 narod- nih pesmi in popevk. Zbor nastopi v kranjski narodni noši. V Celje pri- spe v nedeljo ob 16.08 z ljubljanskim osebnim vlakom. Vstopnice za ta za- nimivi koncert se dobe v predpro.da- ji v novi knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti 45 poleg gostilne »Branibor«. c Predavanje o pračloveku in opi- ci. Dievi ob osmih bo predaval na Ljudskem vseuCilišču v risalnici deš- ke mcščanske sole privatni docent g. dr. Božo Škerlj iz Ljubljane o pra- človeku in opici. Zanimivo predava- nje bodo spremljalo skioptične slike. c Odbor oböinske organizacije JNS za Celje-okolico bo imel v sredo 14. t. m. ob 19. v gostilni »Wilson« v Ga- berju sejo. Dnevni red: Konstituira- nje odbora in slučajnosti. Zaradi važnosti seje se prosijo vsi odborni- ki, ki so bili na občnem zboru izvo- ljeni in so svoje funkcije sprejeli, da se zanesljivo udeležijo seje. c Francoski krožek priredi v sredo 14. t. in. ob 20. v mali dvorani Narod- nega doma javno predavanje v fran- coskem jeziku. Predavala bo ga. S. Jerasova iz Ljubljane o življenju na deželi v Franciji, njeni prvi do- movini. Vstop vsakomur prost. Iskre- no vabljeni! c Društvo »Soča« naznanja, da bo na rednem setanku, ki bo v sredo 14. t. m. zvečer, predaval g. dr. Mi- kuletič o Masaryku. Vaje pevskega oclseka bodo ob četrtkih ob 20. c Kolc jugoslovenskih sester v Ce- lju bo imelo redni občni zbor v sre- do 14. t. m. ob 19.30 v spodnjih pro- storih Narodnega doma. c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje bo imelo redni letni občni zbor v eotrtek 15. t. m. ob 19.30 v mali dvo- rani Narodnega doma. c Združenje mizarjev v Celju je imelo v nedeljo 11. t. m. dopoldne let- no skupščino, ki je bila zclo dobro obiskana. Po poročilih "'funkcijonar- jev in odobritvi proraCuna je pri raz- pravi o razmerah v upravi združenja prišlo do velikih nesoglasij. Stavljen in sprejet je bil predlog, da se izreče upravi nezaupnica, vsled Cesar so vsi člani uprave podali ostavko. Ker volitev novega odbora ni bila na dnevnem redu, je na zahtevo zastop- nika Zbornice TOI kot nadzorne ob- lasti, g. Žabkarja predsednik združe- nja g. K. Golob skupščino predčasno zaključil. c V eel j ski bolnišnici so umrli: v petek 28-letni brezposelni krojač Henrik Gobec iz Rogatca, v soboto 76-letni obCinski revež Jurij Guček s Kalobja in 64-letni preddclavec Ferdo Učakar iz Laškega, v ponede- ljek pa 29-letni strojni ključavničar Štefan Suksiš iz Celja (Ljubljanska cesta 13). N. p. v m.! c Brezplačen semenski krompir bo delil občinski urad za Celje-oko- lico v torek 13. t. m. dopoldne. Intc- resenti poplavljenci naj se zglasijo v torek dopoldne v občinskem uradu na Bregu. c Sredpostni sejem je bil v soboto ; le srednje obiskan. Prišlo je manj kupcev in prodajalcev nego ob prejš- njih letnih sejmih. Policiji sta bili prijavljeni dve sejmski tatvini. Po» sestnici Ani Divjakovi iz Nove cer- kve je bila ukradena denarnica s 400 Din, posestnici Ribieevi pa 180 Din. c Iz trgoviuskega registra. V trgo- vinski register so jc vpisala tvrdica Sodin Blaž, trgovina z mešanim bla- gom in deželnimi pridelki na Spod. Hudinji; imetnik Sodin Blaž, trgovoc v Celju. Vpisani sta naslednji izpre- membi: Gajšek & drug Celje, Spod. Hudinja, trgovina z mešanim bla- gom; izbriše se dosedanji družabnik Sodin Blaž, vpiše pa se družabnik Šipler Josip, zasebnik v Gaberju. Pe- ter Majdič, »Merkur«, kovinska, in- dustrijska in trgovska družba z o. z. v Celju. Vsled smrti se izbriše kot poslovodja Peter Majdič. c: Kino Union Celje. Ponedeljek 12. marca: »Noč velike ljubezni«. Izred- no lep zvočni film. V glavnih ulogah slovta operna pevka Jarmila Novot- na in Gustav Fröhlich. Dve zvočni predigri. — Torek 13., sreda 14. in četrtek 15. marca: »Öe Baby ljubi«. Izvrstna opereta s sodelovanjem slo- vitega ženskega pevskega zbora »Sin- ging Babies«. V glavnih ulogah Anny Ondra, Albert Paulig in Kurt Lilien. Glasba Leo Leux. Predigra: zvočni tednik. — Od petka 16. marca dalje zvočni velefilm »Solnčni žarki«. (Annabella in Gustav Fröhlich.) c Velikonočne razglednice, pisalni pribor, nalivna peresa, vse vrste pa- pirja priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarna in veletrgovina s pa- pirjem. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Torek 13. marca ob 20: »Karijera kanclista Winziga«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. Četrtek 15. marca ob 20: »Deseti brat«. Uprizoritev osmošolcev celj- ske gimnazije. W. Lichtenberg: „Karijera kanclista Winziga" (K gostovanju ljubljanske drame 13. t. m.) Avtor imenuje svojo komedijo, ki iraa v nemščini naslov »Wein Gott ein Amt gibt«, »tri dejanja iz življe- nja malega človeka«. Ta mali človek •e sleherni državni uradnik. Vso nje- govo revščino so mojstrsko naslikali že Gogolj, Cehov, Hai'smanns in Maupassant, pri nas pa prav tako močno M. Pugelj. Življenje takega človeka je dolgotrajno, dolgočas- no in počasno umiranje brez začet- ka in brez konca. Dunajski pisatelj W. Lichtenberg nam je naslikal kanclista Winziga iz dunajskoga finanCnega ministrstva, prostodušnega dobričino, ki ima že 25 let državne službe. Kar naenkrat pa sredi uradnega dela vzkipi, sicer ves uklenjen v svojo nemilo usodo, vendar se upre, ne toliko za svojo pravico, temveč zato, da se mu plc menito prizna »krivica«. Bori se z navidezno gi'otesknimi sredstvi, ki pa so vseskozi človeška v najboljšem smislu besede. Bori se proti okoste- nelemu paragrafarju in da bi dobil polno pokojnino, mora igrati norca. Toda maščuje se nad normalnimi lažmi na ta način, da proglaša blaz- nost za edino normalno stanje, ki je možno v taki okolici. Kar naenkrat pa začne v njem kipeti življenje ka- kor pri napol ovenelem drevescu, ko mu sveži sok zakipi v koreninah. Izvrstno so slikani politiki in pre- napeti višji gospodje In dejanje je simpatično prepleteno z erotiko. * * * Vstopnice za komedijo »Karijera kanclista Winziga«, ki jo uprizori ljubljanska drama v torek 13. t. in ob 20. v Mestnem gledališču v Celju, se dobe v predprodaji v novi knjigar- ni »Domovini« na Kralja Petra cesti Opat Matija Vodušek in njegova „muca" Letos 15. aprila poteče osemdeset let, kar se je bil rodil profosor A n - ton Bezenšek (f 1915 v Sofiji), oče slovenske in bolgarske stenogra- fije, pijonir zbližanja vseh bratov na slovanskem jugu, slovenski pisatelj, znanstvenik in odličen javni kultur- ni delavec. Profesor Bezenšek se je rodil v mali vasici Bukovju v fran- kolski občini in jc bil torej naš ožji rojak. Ker so se že vsi naši večji kakor tudi bolgarski Casopis spomnili tega pomembnega jubileja, smatramo za dolžnost, da se tudi mi primerno od- dolžimo svetlemu spominu odlične- ga rojaka. Priobčevali bomo zanimi- ve in obenem zabavhe, a resniCne do- godbe iz življenja prof. Antona Be- zenška, ko je bil dijak višje gimna- zije v Celju in tri leta oskrbovanec celjskega opata Matije Voduška. Istočasno je bil opatov oskrbovanec tudi Josip Lendovšek (1854— 1895), poznejši profesor in odlični na- rodni buditelj koroških Slovencev. Oba, Bezenška in Lendovška, s krst- Tiimi imeni nazvana TonCek in To- žek, so imenovali meščani »opatova muca« in so ju imeli vsi v čislih. S svojim prikupnim vedenjem sta si pridobila »opatova muca« naklonje- nost in simpatije ne samo meščan- stva in predstojnikov, ampak tudi samega opata Matije Voduška, ki je bil znan kot ljubezniv in velik do- brotnik celjskega dijaštva. Vsekako je on zelo vplival s svojim vzgledom in življenjem na vzgojo mladih dija- kov ter jima je bil vzpodbujajoč vzor- nik v narodnem ozii*u. Te lepe spomine je po opatovi smr- ti popisal 1. 1880. v podlistkih »Slo- venskega Naroda« v šaljivi- obliki pu- blicist Anton Kos (1837—1900; s psevdonimom: Cestnikov ali Specta- bilis) z naslovom »Tonček in Jožek«. V nekoliko skrajšani in popravljeni obliki jih sedaj objavljamo tudi mi glede na osemdesetletnico Bezenško- vega rojstva. Bilo je v navadi, da je imel celjski opat Matija Vodušek po dva gimna- zijca okoli sebe, ki sta mu po redu stregla pri maši in pri mizi ter oprav- ljala službo strežaja, tajnika in eko- noma obenem. Sicer se »opatovima mucema« ni ravno slabo godilo. Ta dva »opatova muca« sta bila več let TonCek in Jožek. Oba sta bila iste starosti, le v gimnaziji je bil TonCek za dve leti pred Jožkom. Kadar je prišel sv. Matija, je po- vabil opat na obed ali k veCerji svo- je prijatelje in znance, a Tonček in Jožek sta stregla. Jožek se je sukal v kuhinji, doCim je imel TonCek vino pod ključem. — Ko pa je prišel po- tem sv. Anton, TonCkov patron, jc tudi Tonček povabil svoje prijatelje v opatijo in jim je nanosil vina v obilju izpod svojega kljuca, a doina- ča kuharica je priredila TonCkovim gostom malo veCerjico. Ko so se v prijateljskem krogu mlada grla raz- močila, so zapeli TonCkovi gosti eno prav tiho, da nc bi motili hišnega gospodarja v spanju. Ko so bili s prvo pesmico gotovi, so intonirali drugo in potem tretjo. Toda niso bili izgotovili še tretje, že se odpro vrata in na pragu se prikaže prijazna po- stava celjskega opata. Družbi je kar sapo zaprlo in ubrani glasovi so ma- homa obtičali pevcem v grlu. »Le naprej, le naprej, Studiosi ge- nerosi!« se oglasi hišni gospodar. Tončkovi gosti so začeli vstajati, a opat jih je dobrohotno pozval, naj obsede, in še sam si je izbral mesto pri mizi, kakor da je prišel med svo- je navadne goste. — TonCku je bilo sicer tesno pri sreu, a sc je tolažil: če bom jutri tudi klican »na besedo« k opatu, se bom že nekako izgovoril, da ne bo hude ure. — Ko je predse- dujoči opat s svojo prijaznostjo mla- deniCe nekoliko utolažil, da so zopet poizkušali peti, prinese kuharica sa- ma in lastnoroCno polno skledo kro- fov v sobo. Ko zapazi opata na čelu dr-užbe, se tako prestraši, da kar za- podi od daleč skledo na mizo in zbeži. »Jožek, pojdi in reci, naj pride ku- harica sem!« reče opat Cez nekaj Ca- sa. Jožek je šel v kuhinjo, a niC ni opravil. Tudi Tonček je poizkušal, toda kuharica ni hotela priti v sobo, marveč je zaklenila kuhinjo za se- boj. Ko je bilo že blizu polnoCi, se je opat poslovil in odšel; tudi dijaki so odšli vsak na svoj dorn. Vsi so dobro spali, le Toncek in kuharica nista mogla zaspati, ker je vest pekla ene- ga zaradi#vina, drugo pa zavoljo kro- fov. Naslednje jutro je ministriral Ton- cek v kapelici Matere Božje sedem žalosti in ni bil klican »na besedo«. Tudi kuharica ni bila klicana »na besedo«; obema je opat dobrohotno odpustil. * * (Dalje prih.) Štev. 20. »Nova Doba« 12. III. 1934. Stran 3 45 pol eg gostilnc »Branibor«. Vstop na dijaško stojišče bo odslej dovo- ljcn samo z dijaškimi izkaznicami. 4 Jurčičevega »Desetega brata« bo- do uprizorili ob 90-letnici Jurčičeve- ga rojstva osmošolci celjske gimna- zije v četrtek 15. t. m. ob 20. v Mest- nem gledališču, Vstopnice se bodo dobile v eetrtek od 14-. do 20. pri gle- dališki blagajni. Posetite to predsta- vo in pokažite svoje razumevanje za kulturno dclo našega dijaštva! Sport Dve tekmi za poškodbeni fond LNP CELJE, 12. marca. Kot zaključek nekakega domačega nogometnega turnirja, ki ga je dolo- čil LNP v korist svojega poškodbe- nega fonda, sta bili odigrani včeraj na Glaziji dve nogometni tekmi. Kot prvi par sta nastopila premaganca iz tekem prejšnje nedelje SK Jugo- slavija in SK Atletik, nato pa zma- govalca SK Celje in SK Olimp. Pri- sotnih je bilo nad 500 gledalcev. SK Atletik : SK Jugoslavija 3 : 2 (0 : 1) Tekma se je price!a z majhno za- mudo ob 14.10 pod vodstvom ss. g. Wagnerja. Takoj po početnem udar- cu SK Jugoslavijc se je prenesla igra na njeno polovico in izgledalo je, da bodo Atletiki z lahkoto zmagali. Z neprestanimi napadi so ogrožali na- sprotnikova vrata, vendar premoči vsled prevelikega oklevanja niso zna- li izkoristiti. V tern pa je prišla tudi »Jugoslavija« do veljave in igra so je pomaknila na sredino igrišča. Do 12. ininuto je šlo na obeli Ktraneh vso po sreči. V 12. minuti pa je izvedla »Jugoslavija« biter prodor in dose- gla zaradi roke v kazenskem prosto- ru enajstmetrovko, ki je sigurno ob- sedela. Na ta način je prišla poceni v vodstvo, ki ga je nato kljub lalmi premoči Atletikov ohranila ves prvi polčas. V drugem polčasu so bili Atletiki že v prvi minuti deležni preseneee- nja, ko jim je Jugoslavija zabila drugi gol. Igra se je nato precej ži- vahno razgibala, ostala pa je docela odprta. Za osvežitev moči je bilo pre- •.skrbljeno »od zgoraj«, kajti v pre- sledkih je pričelo močno deževati. Vsled vedno slabšega terena je pri- c'el tempo igro popuščati, inicijativo pa so prevzeli Atletiki in v 38. mi- muti izenačili. S tret jim golom v 40. minuti pa so si zagotovili pičlo zma- go. G. Wagner je sodil dobro. SK Celje : SK Olimp 3 : 1 (1 : 1) Glavno zanimanje je bilo osredo- točeno na drugo tekmo med SK Ce- Ijem in SK Olimpom. Olimp je v tek- mi prejšnjo nedeljo proti Atletikom pokazal, da je prav nevaren nasprot- nik, vsled Cesar se je obetala zani- miva borba. Na težavnem, blatnem terenu so se znašli prvi Olimpovci in prve minute so potekle na polju SK Celja. Igra se je končno odpiia, oba napada sta skušala uspeti, igra so je prenašala v živahnem tempu s polja na polje. Prvi so uspeli Celja- ni in Trifunovičeva v spodnji dosni kot streljana žoga, ki je bila za Olim- povega vratarja pretežka, se je zna- šla v mreži. Po tern uspehu v 17. mi- nuti je bil Olimp potisnjen v defen- zivo in Celjani so v 23. minuti izsilili onajstmetrovko, ki jo je pa vratar ubranil. Navdušenje »navijačev« »Olimpa« se je nekaj sekund nato še stopnjevalo, ko je uspelo »Olimpu« po hitrem napadu izenačenje. Lep predložek z desne strani je poslal Čater z glavo v mrežo. Rezultat se do konca polčasa ni menjal. V drugem polčasu so vzeli Celjani stvar nekoliko resneje in so skoro ves Gas lalino prevladovali. Gola pa do 16. minute le ni bilo. Olimpova obramba je bila trd oreh, ki se ga ni dalo zlepa zdrobiti in moral je pri- skočiti na pomoč Cater z lastnim go- lom. Razmerje je v 40. minuti povi- šal se Trifunovic in zabil 3. gol za SK Celje. Celjani, kakor tudi Olimp so podali zadovoljivo kombinacijsko igro. Tež- ki, blatni teren pa je stavil na igral- ce posebne zahteve in pri obeli enaj- storicah se je pokazalo pomanjkanje kondicijskega treninga. Tekmo je sodil g. Oberlintner iz Laškega. K. D. t Table tenis turnir za prehodni pokal SK Jugoslavije, ki je bil od- igran včeraj v Celju, je bil zaključen z naslednjimi rezultati: pokal in pr- vo darilo je dobil Žiža (SK Ilirija Ljubljana), drugo darilo Gerzinič (SK Ilirija), tretje in Cetrto darilo pa Drofenik in Kavčič (oba člana ŽSK i Hermesa Ljubljana). Single gospodov ' je pokazal, da Ljubljana fie absolut- no prevladuje v tej panogi sporta. V doublu si je priboril ^rvo mesto par Gerzinič—Žiža (Ilirija1), drugi pa Dro- i vcnik—Kavčič (Hermes). Razen na- i vedenih so se udeležili turnirja tudi trije člani ISSK Maribora, eden Clan SK Reke iz Ljubljane in osem članov SK Jug-oslavijo. t Crosscountry. Cim izgine zadnji sneg s polja in, travnikov in prve cvetlice naznanjajo pomlad, nastopi I za sportnike nova doba: Dvorane in zaprti prostori, kjer so so višili zim- ski treningi, osamijo, igrišča pa oži- vijo znova. To je tudi čas crosscoun- tryjev. Stalno prihajajo v tern raz- dobju med sportnimi novicami poro- Cila in razpisi teli tekov, predvsem iz inozemstva. Tudi v naši državi se I čodalje bolj priljublja ta tek. Saj či- tamo, da tečejo v tern mesecu vsako nedeljo bodisi v Mariboru, Zagrebu, Ljubljani ali drugod, dokler se ne zaključi sezona z državnim prven- stvom v aprilu (letos 8. aprila). Na- čin teka in ime crosscountry izvira, kakor večina sportov, iz Anglije, kjer je eden najpriljubljenejših spor- tov. Slovanskcga izraza nimamo; po- meni pa tek povprek po krajini (nem- ško: Querfeldeinlauf). S tern je na- čin teka dovolj oznaeen. Proga naj vodi po čim bolj menjajočem se te- renu preko gozda, vzpetin, meja in jarkov, da, nudi tekaču vedno nove težkoče, a tudi vedno izpremembo in nove slike. To je tekma žilavih, krep- kih teles, živa propaganda za sport. Proga sama s svojimi ovirami, ki silijo atleta, da menja korak, skače preko zaprek itd., izenačuje pred- nosti, ki jih ima sicer specializirani tekač. Iz teh razlogov imajo mnogo izgledov na uspeh posebno žilavi, vse- stransko strenirani sportniki. Dobro bi bilo, da se razširi ta vrsta sporta tudi v Celju, da bomo mogli poleg tekmovaleev zunanjih klubov po- zdraviti v čim večjem številu zlasti celjske tekače. Sokolstvo x Izlet smučarjev na Mozirsko pia- nino in Smrekovec organizira Sokol- sko društvo v Celju za 18. in 19. mar- ca. Odhod v soboto 17. t. m. ob 12.30 z vlakom, nato preko Mozirja do Mo- zirske koče. Diiigi dan na Smre- kovec. Bratje in sestre, ki se žele izle- ta udeležiti, naj to javijo do srede 14. t. m. zvečer br. Novaku zaradi preskrbe prenočišč in polovične vož- nje. Skavtizem s Seja »Rover-kluba« bo v sredo 14. t. m. Odborniki naj prinesejo s seboj vse poslovne knjige zaradi se- tave statistiko. s Savez latvijskih skavtov v Rigi priredi letos od 20. do 30. julija svoj jamboree na morski obali. Pozval je v goste 5 jugoslovenskih skavtov, ki bi plačali samo potne stroške, vse drugo bi pa imeli brezplačno. Prija- ve sprejema savez v Beograu do 15. aprila. Izrabite to ugodnost! Dopisi Konjice Ustanovni obdni zbor krajevnega odbora Narodne odbrane bo v sredo 14. t. in. ob pol 20. v Narodnem domu. Občni zbor dravinjske podružnice SPD bo v soboto 17. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma. Ustanovitev Narodne strokovne zveze. Po daljših predpripravah se je vršil v nedeljo 4. t. m. dopoldne v Narodnem domu ustanovni obCni zbor Narodne strokovne zveze za Ko- njice. Zbora se je udeležilo 192 de- lavcev. Na zboru sta govorila tajnik NSZ g. Kravos iz Ljubljane in dele- gat nacionalnega delavstva iz Mari- bora g. Vojska, Soglasno je bil izvo- ljen odbor, ki jamcl za uspešno delo te naše za delavstvo tako potrebne organizacije. Razmere na šolah v našem srezu so zelo težavne, ker je že dalje časa 9 mest praznih, in trpita pouk in učiteljstvo, zlasti v Konjicah, kjer je Hribolazcš in vsi, ki želite to po- stati, mislite vedno na dve temeljni pravili, ki se glasita: 1. Ne nosi pretesnih čevljev 2, Imej vedno s seboj o d 1 i Č n e in znane M bonbone ker dajo ti moč in svežost. PROIZVOD »UNION« ZAGREB mesto učitelja na deški šoli vsled smrtnega primera prazno že nad eno leto. Nujno potrebno je, da se vsa mesta takoj zasedejo, posebno še v trgu saraem. Zadevne ponovne pri- tožbe staršev so upravičene. Umrla je v petek 2. t. m. žena žu- pana občinc Konjice-okolica ga. Ma- rija Končeva. Pogreb je bil v nedeljo 4. t. m. ob številni udeležbi ljudstva, prijateljev in znancev priljubljenega župana in vnetega pristaša JNS g. Pavla Konca. Naše iskreno sožalje! Društvo kmetskh fantov in deklet v Konjicah je imelo v nedeljo 4. t. m. popoldno v telovadnici prav lepo uspelo akademijo. Deklamacije so bile povečini delo tov. Ivana Nemca, prav tako; tudi igra v treh slikah »Jurjeva ženitev«. Telovadnica je bi- la nabito polna. Naši agilni kmetski mladini iskreno čestitamo k uspehu. Sv. Jurij ob juž. ž. Sokolsko dru- štvo je v nedeljo 4. t. m. uprizorilo v režiji br. Frana Hajnška na svojem odru v šolski telovadnici dramo »Sve- ti plainen«. Prav je tako. Le preradi in prepogosto prirejajo podežclski odri same burke, ki so povečini brez globlje vsebine, preračunane le na samo, ki se rada snieji bolj ali manj dobrim dovtipom. »Sveti plamen« za- hteva malo, a zato tern bolj rutinira- nih igralcev. Naši igralci so se to pot izredno izkazali. Poglobili so se v igro, igrali z ljubeznijo, toplino in fi- neso ter popolnoma priklenili nase gledalce, ki so z napeto pozornostjo sledili razvoju igj-e in ob koncu z bur- nini aplovzom dali duška svoj emu zadovoljstvu. K uspehu je tudi mno- go pripomogla elegantna in okusna scenerija. Vojnik. Gospodinjska sola v Vojni- ku je priredila v nedeljo 4. t. m. s svojimi učenkami igro »Božja roka«. Pred igi'o se je vršil zelo uspel šaljiv nastop kuharskega zbora s petjem. Tudi igra sama, ki jo je režiral gosp. Vido Vrtačnik, je dobro uspela. Dasi so učenke nastopale po večini prviC na odru, so resile svoje uloge prav častno v zadovoljstvo vseh navzoCih. Posebno so ugajale Kristina (gdč. Mastnakova), Lenčka (gdč. Kramar- škova) in Rezika (gdč. Ofentavško- va). NajveČje priznanje za to lepo uspelo prireditev gre vsekako sopro- gi šolskega upravitelja ge. Jankovi- čevi, ki vzorno vodi prepotrebno go- MAURICE LEBLANC: 51 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prev«l B. Rlhteršič Zvečer je dobil od Klarise brzojavko, da stvar slabo kaže in da bo ostala z Grogmardom in Le Ballu- jem v Parizu. To obvestilo ga je tako vznemirilo, da je ponoči zelo nemirno spal. Kaj pa se je moglo hu- dega zgoditi? Toda drugo jutro je prišla Klarisa vendar spet v njegovo sobo. Bila je zelo bleda in oči je imela rdeče od solz. Brez moči je omalinila v naslonjač. »Obnovitev procesa je odklonjena,« je zastokala. Premagal se je in jo vprašal s hlinjenim začu- denjem: »Ali ste nanjo računali?« »Ne, ne,« je nesitrpno odvrnila, »toda človek zine- raj upa . . .« »Ali so jo včeraj odklonili?« »Že pred osmimi dnevi. Le Ballu mi je to za- molčal, jaz pa si nisem upala brati listov.« »Ostane še pomilostitev.« »Pomilostitev? Ali mislite, da bodo pomilostili Lupinovega tovariša?« S tako zagrenjenostjo in s tolikšnimi očitki rau je povedala te besede! Toda on se je delal, kakor da bi bil vse preslišal. In iznova ji je začel prigovarjati: »Vauchcraya morda ne. Toda Gilberta se bodo usmilili, ker je še tako mlad . . .« »N e bodo s e ga usmilili!« »Kdo vam je to rekel?« »Z njegovim zagovornikom sem govorila.« »Z njegovim zagovornikom? Kaj pa ste mu rekli?« »Povedala sem mu, da sem njegova mati, in ga vprašala, ali ne bo vplivalo na odločitev ali vsaj zavleklo izvršitev obsodbe, če ugotove, kdo je Gil- bert.« »Kako? To bi storili? . . .« »Da, in še rada! Pred vsem je treba Gilberta re- šiti. Kaj mi je potem za moje dobro ime in ime mo- jega rajnega moža?« »In za ime vašega malega Jacquesa?« je rekel Lupin. »Ali imate pravico njega uničiti in raztro- biti vsemu svetu, da je brat človeka, ki je bil na smrt obsojen?« In dodal je še: »Kaj vam je pa rekel zagovornik?« »Odgovoril mi je, da vse to ne bi Gilbertu prav nič pomagalo. In opazila sem, da so prav nič ne vdaja upanju, da bi se komisija za pomilostitve Gilberta usmilila.« »Komisija morda ne; kaj pa predsednik repu- blike?« »Predsednik se vselej ozira na mnenje komisije.« »To pot tega ne bo storil.« »In zakaj ne?« »Ker bom jaz tako poskrbel.« »Kako?« »Kako?« .»Prinesel mu bom imenik setiomindvajsetih.« »Ali ga imate?« »Ne, toda dobil ga bom.« Njegovo zaupanje v samega sebe še ni izginilo. Spet je začel verjeti v neomejno mofi svoje volje. »Če Albufex ni dobil imenika, ga mora imeti še zmeraj Daubröcq. Od njega je vse odvisno. Samo njemu bi se lahko posrečilo rešiti Gilberta . . .« Te besede je rekla tako skrivnostno in s tako čudnim prizvokom, da se je prestrašil. Ali je mislila poiskati Daubrecqvia in njega prositi? Ceprav je tako dobro vedela, kaj bo za rešitev zaliteval . . . »Ali ste pozabili, kaj sto mi sveto obljubili?« jo je plašno spomnil. »Saj sva sklenila, da se združiva in da bom j a z vodil boj. Rekli ste, da se ne boste veC z njim sestali . . .« Odvrnila je: »Saj niti ne vem, kje je. Ce bi jaz to vedela, bi zvedeli tudi vi.« »Ali nihče ne ve, kje je?« »Ne. Najbrže ga je zadela ena izmed krogel, ki »Na. Najbrž ga je zadela ena izmed krogel, ki dobili v grmovju okrvavljen robec. In razen tega so videli na aumalski postaji možaka, ki je le prav težko hodil. Kupil si je vozni listek za Pariz.« Stran 4. »Nova Doba« 12. III. 1934. Štev. 20. Izgubljeno je treba hitro nadoknaditi! Vsako izgubljeno stvar je treba hitro nadoknaditi, ziasti pa vsled | bolezni izgubljeno zdravje! Različne bolezni, ki rušijo človeški organi- zcm, zapušCajo za seboj globoke sledove in posledice. V času, ko je bolnik prestal bolezen, se zelo pogosto dogaja, da okre- vanje ne gre hitro in sigurno. Oslabljeno telo in z njim tudi vsi njegovi deli ne delujejo kakor treba. Rekonvalescent nima teka in tudi ne volje do jedi, naravna posledica pa je, da se telo, ki ne prejema dovolj hrane, ne more popraviti in mu je, če se ne vrne takoj tek, treba dajati sred- stva, ki hitro delujejo na okrepitev krvi in ji nudijo zadostno koliCino železa. Tak pre- parat, ki daje krvi železo, je znan vsem zdravnikom, preizkušen z uspehom od sto- tisočev oseb, je »Energin« za okrepitev krvi, živcev in teka. To je preparat, v katerem I je uspelo spojiti železo s še nekaterimi hran- ljivimi snovmi v taki obliki, da ga želodec lahko sprejrae in daje krvi. Če dajemo krvi železa, se jača kri, s teni pa tudi telo. Od- rasli jemljejo »Energin« 3 krat na dan po 1 veliko žlico pred jedjo. Deca 3 krat na dan po 1 žličko pred jedjo. »Energin«, hran- ljivo sredstvo za kri in živce, se rabi z uspehom pri slabokrvnosti, splošni telesni slabosti, pri okrevanju po bolezni nervoze, razdražljivosti, pomanjkanja spanja, pri zaostajanju v telesnern razvoju, angleSki bolezni, pomanjkanju in nezadostnosti mleka pri dojiljah, po malariji in pomanjkanju apetita ter končno za splošno okrepitev telcsa in krvi. Če je kdo slabokrven, bled, slabih žlvccv in brez teka, mu dajta za ukre- pitev krvi »Energin«. »Energin« se dobi v yseh lekarnah v zaprtih (originalnih steklenicah) po pol litra. 1 steklenica »Energina« 35 Din. Po pošti pošilja: Laboratorij »Alga«, Sušak. 3 velike steklenice »Energina« 110 Din. 6 steklenic »Energina« 220 Din in 1 stekle- nica zastonj. 12 steklenic »Energina« 440 Din in 2 steklenicl zastonj. Reg. S. Br. 4788/32 spodinjsko Solo, v kateri se vzgajajo naša mlada dekleta za dobre, prak- tifcne gospodinje. Le negovana ženska glava da trpežno f rizuro ! Cudno je, koliko dam se pritožuje, da frizura ne drži. Tega so dame na- vadno same krive. Le dober damski frizer zna, da je trpežna frizura od- visna od efiliranja, t. j. od izpodre- zanja las. Tega izpodrezanja pa je dam strah — kakor da je to nekaj strašnega! Ziasti poleti, ko prihajajo tujci in tujke k nam, se pogosto sliši — no vidite te lepe frizure iz velemest — frizure so pač lepe, glava lepo obli- kovana, frizura vedno v najlepšem redu! Vsa tajnost te umetnosti pa je edino v efiliranju, ki se ga naše da- me tako boj6. Dame iz velemest nam- reč vedo, da se las, ki je slepo odre- zan, ne prilagodi glavi — in da se mora prekomerna bujnost las izpod- rezati (efilirati). Kajti predolg in tja v en dan odsekan las maha pri vsa- kem okretu leno na levo in desno ter na obraz in nazaj. Čim krajše in fi- nejše je las cfiliran, tern lepša, pri- kupnejša in trpežnejša je frizura. Posebno vaSno je efiliranje pri traj- ni ondulaciji in to od strokovnjaSke roke — kajti vodna ondulacija nato da šele pravo eleganco frizure. Efi- liranje je prava umetnost in zahteva precizno delo — in rezultat, cenjene dame, Vas bo presenetil. V nobenem ppgledu ne boste zaostajale za veli- komestnimi damami — tudi Vaša frizura bo v bodoče negovana in tr- pežno izgledala, ako bo strokovnjaš- ko efilirana. I. klub damskih frizerjev za dravsko banovino v Cclju. Skoraj nov Singerjev šivalni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. Velikonočne in godovne dopisnice novi vzorci, se dobijo v knjigarni in trgovini s papirjem SYanc LeskovšeK Cel|e, Glavnl trg 16 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,oooooo#— Kupuje in pro- daja devize in valuie Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var« nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj 60 q sena in ZD q slome prodam. Vpraša se pri V. Smigovcu, Celje, Vodnikova ul. 1. J a f f a- p o in a pa nee najboljše, sveže, pravkar prispele iz Pale- stine, nudi „AGAKO" d. z o. z. v Celju, Vodnikova ul. 2. Vptnice nizke v raznih sortah in sadno drevje prodaja drevesnica Gradišnik, Smarjeta. Orehi, mandlji, lešniki, dišave čokolada, keksi, južno sadje maslo, marmelada, pecilni praSek vaniljin sladkor, barve za jajca. NIZKE CENEI PROMEl trgovina z meSanim blagom Celje, Gosposka ulica 26 2 Bobi za i>isLii]?no ali slično se oddata na Kralja Petra c. 33 v Celju. Istotam se odda 2 Jobno Jtanovanje. Njiva ca 5000 m2 in travnik 1300 m2 ob Ljubljanski cesti v mestu se odda v najem skupaj ali pa razdeljeno na manjše ploskve. Poizve se v Celju, Za kresijo št. 4. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv. Karol Loibner C e 1 I e Kralja Pelra cesla 17 „Pri Zvoncn,. Pozor hišni posesfniki! Vabite se na občni zbor hišnih posestnikov ki bo v torek 2O. t. m. ob 2O. v hotelu Po$ta (Rebeuschegg) Občnega zbora se bo udeležil predsednik zveze g. FRELIH IZ LJUBLJANE, ki bo predaval o sestavljanju davčnih prijav za pridobnino, kakor tudi o drugih stanovskih zadevah. Udeležba obvezna! DruštY0 hlšnih posestnikou za Ce,]e ,n oko|lco. Vljudno naznanjam cenj. obCinstvu, da sem odprla v Celju, Gosposka ul. V7 modistovski lokal Na zalogi velika izbira damskih in otroških klobukov m • v i Nizke cene! Se priporoča AlllCft Kar Da, modistka K u p i m o omaro za spise z rolojem. Pro da tn o 2 prodajalni mizi (pudel) pribl. 200 cm, decimalno tehtnico 50 kg nosilnostj, omaro s predali, kuhinjsko kredenco. več trg. stelaž v dolgosti pribl. 2 rn s predali. Kramar & Mislej, Celje. Tpgovshi lohal se odda v Celju 's 1. aprilom v Prešernovi ulici št. 21 zraven glavne trafike. Poizve se v nisi pri g. Favaju ali lastniku hiše trgovcu Antonu Petku v Konjicah. Oglasulte! Sprejmeta se takoj dve zdravi, močni huhinjshi utenhi za restavracijn Prednost imajo Savinjčanke. Ponudbe na. upravo lista pod »Stev. 187«. Zahvala Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so spremili našega ljubljenčka Tončka Bpgleza na njegovi zadnji poti. Obenem sc zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v težkih trenutkih, č. g. duhovniku in mladini, ki je našega Tončka v tako obilni meri spremila na zadnji poti. Celje, 11. marca 1934. Rodbina Brglezova Policijsko požarna revizija v mestu Celju Na osnovi § 5. drž. zakona za bivšo Štajersko z dne 25. junija 1886, št. 29 dež. zak., bo rnestna obCina od 20. t. m. dalje vrSila policijsko požarno revizijo vseh stavb v mestu Celju. Vsi hiSni lastniki se pozivajo, da najkasneje v teku 8 dni odstranijo vse eventualne nedo- slatke, ki so v nasprotju s predpisi navedenega zakona. Mestno načelstvo Celje, 6. III. 1934. Za naCelnika : Šubic 1. r. Fraflio Dolžan C e I j a Za kresllo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema «a « zgoraj nnvedene stroka spada|oLa deia in poprawila — Cent zm«rna — Postražb« toina in solidne Ustanovljena lela I8G4. Pod stalnim državnfm nadzorstvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG O lastni palači pri kolodvoru) Za hranilnc vloge jamči poleg pre- moženja hranilnicc še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno moqo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado PeČialk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.