N0.16C
Ameriška Domovi ima
■ ■
lAJk1 sl rlg^m
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, AUGUST 25, 1952
LETO LIH — VOL. LIH
Pregled važnih novic preteklega tedna
★	LJUDSKA DEMOKRACIJA! K našemu nedavnemu poročilu o nezaslišanem izropavanju naših ameriških ljudi z jugoslov. carino, katero poročilo smo ponatisnili iz ljubljanskega komunističnega “Slov. poročevalca”, objavljamo na tem mestu še eno poročilo iz istega vira, namreč iz “Slov. poročevalca” z dne 9. julija tega' leta. List piše: — “Na državnem posestvu v Starem Logu pri Kočevju že od leta 1946 obstoja menza (ljudska kuhinja), v kateri se hrani 76 poljedelskih delavcev tega posestva (kolhoza). Za vse abonente (stalne goste, ki tam jedo) ima menza samo 13 vilic in tri nože! Morda se uprava državnega posestva boji, da bi kdo od abonentov ne pojedel ali odnesel nožev in vilic. Toda ta strah je nepotreben. Saj so vilice in ‘noži tako umazani in zarjaveli, da se človek že pri jedi težko odloči, ali bi jih prinesel do ust ali ne.” — Nadaljna poročila iz istega vira naznanjajo, da mnogi nadzorniki in partijski veljaki delavce v državnih podjetjih dejansko — pretepajo. . . Ponovno opozarjamo, da tega ne poroča kaka “klerofašistična reakcionarna cunja,” temveč glasilo “ultranapredne” Titove “ljudske demokracije.” Le kdo je sedaj kriv teh sramotnih razmer, ko so “farji” ob vso veljavo?!
★	PRI MONARHOF AŠISTIH! k>ne 21. avgusta je prispelo v Atene na Grško petnajst jugoslovanskih državnih poslancev. Jugoslovanski gostje, ki so pod vodstvom glavnega jugoslov. ko-niunist. teoretika Žida Mojzesa kijade, bodo prisostvovali večjemu številu recepcij, prirejenih njim na čast, vključno recepciji ali sprejemu na kraljevskem dvoru, kjer se bodo poklonili utelešenemu poosebljenju drŠkega “monar ho fašizma” — Njegovemu Veličanstvu kralju v kraljevi palači. . .
★	TUDI PREMOG AR JI imajo besedo! — Premogarji locala št. 1516 United Mine Workers organizacije v Shenandoah, Pa., so zahtevali v svojem pismu na Predsednika Johna L. Lewisa, "da morajo imeti tudi lokalne nnije besedo, kadar gre za njihove lastne interese.” Njihovo Pismo Lewisu se nanaša na tako zvani “praznik”, ki ga je J. L. Lewis samovoljno proglasil “v sPomin” v rovih ponesrečenim Premogarjem in ki pomeni, da bodo premogarji zopet deset dni brez zaslužka. “Mi plačujemo Po 4 dolarje mesečno unijske članarine in še dva dolarja po sobnega asesmenta, pa ne morejo kolektati niti zavarovalnine Proti brezposelnosti, za kar se ^ttiamo zahvaliti našim voditel-•lom, ki so nam blokirali vse dohodke”, je rečeno v pismu Prelogarjev Lewisu. Premogarji So tudi zahtevali, da se mora Zaslužek unijskih uradnikov, ki §a bodo deležni tekom tega brezdelnega “praznika” premogarjev, izročiti zdravstvenemu in dobro-delnuemu skladu organizacije.
* PITTSBURGH. — Philipu hlurrayju, predsedniku CIO jeklarjev, je bila zvišana plača za $15,000 na leto. To zvišanje je določil in odobril unijski ekse-kutivni odbor, ki šteje 33 članov, hlurray, ki je doslej prejemal $25,000 na leto, bo dobival poslej $40,000 letne plače. Obenem je eksekutivni odbor zvišal tudi s:-bi Plačo od $8,000 na $12,000 let-d° za vsakega člana odbora.
j Murray je odredil preiskavo stavke pri Republic Steel
Imenoval je komisijo dveh mož, ki naj preiščeta vzroke neavtorizirane stavke.
PHILIP MURRAY, predsednik unije jeklarjev, je imenoval komisijo dveh mož, ki bosta prišla v ponedeljek v Cleveland preiskovat vzroke in zadeve neavtoriziranega štrajka v Republic Steel jeklarni.
Kakor smo že poročali, je pretekli teden pustilo v tej jeklarni delo nad 2000 jeklarjev, na kar je vodstvo Republic Steel odgovorilo s tem, da je odslovilo pet delavcev, ki so uradniki locala št. 2265, kateri local je odredil to stavko.
Kot preiskovalca te stavke je Murray imenoval Jamesa Robb iz Indianapolisa in Jamesa Grif-fina iz Youngstowna, ki imata zadevo preiskati ter poročati o rezultatu svoje preiskave unij-skemu eksekutivnemu odboru, ki bo potem podvzel korake, katere bo smatral za primerne.
William Donovan krajevni direktor unije, je izjavil, da je naročil uradnikom locala, naj se danes sestanejo z omenjenima preiskovalcema.
Tibetanci so prepričani, da bo napočil dan, ko bodo iz-tirali kitajske zavojevalce iz dežele.
KAL1MČONG, Indija. — Sovraštvo proti kitajskim komunistom zaradi starodavne in sedaj izgubljene svobode Tibetancev, nevarno tli pot površino Ti-oeta. To sovraštvo čaka samo ugodnega trenutka, da vzbukne plamenom na dan., kakor je
ZATVORITEV
RUDNIKOV
PREMOGA
V času te zatvoritve bo brezposelnih 475,000 premogarjev.
PITTSBURGH. — United Mine Workers unija je v soboto zaprla za deset dni premogovnike po deželi ter naročila operatorjem, naj v tem času pregledajo in izboljšajo varnostne naprave v rudnikih. Zatvoritev je odredil John L. Lewis, predsednik organizacije, in sicer “v spomin in počastitev smrtno ponesrečenih žrtev tega poklica.” Lewis je izjavil, da je bilo v zadnjih sedmih mesecih 334 premogarjev ubitih v rudnikih, zato je pozval operatorje, naj izboljšajo varnostne naprave v rovih.
To periodo zatvoritve premogovnikov smatrajo mnogi za predhodno znanilko splošnega štrajka v premogovni industriji. Kontrakt njegove unije z industrijo premoga poteče namreč prihodnji mesec in Lewiso-vo stališče njegovih zahtev bo o-jačeno z redukcijo premoga.
Tajinslvena ognjena krogla je baje udarila moža
valci.
Pod pepelom v Tibelu sloy.eB®c p®"0™. .
(8.	aretiran radi beračenja
nevarno lil	CLEVELAND. — Na njegovo
lastno zahtevo je bila določena za 13. oktobra porotna obravnava proti Slovencu Josephu Gogali, staremu 66 let, ki je bil obdolžen splošnega beračenja, pri katerem so ga spet zalotili ta mesec na Public Square.
Gogala, ki je slep in prodaja svinčnike, je bil v zadnjih desetih letih že šestkrat aretiran zaradi beračenja pred veletrgovino May Co. Nabral si je na ta izbruhnilo vsak pot v preteklo- v.	.	.
,	,	,	...	.	način $47,000, dokler niso tega
sto, kadar koli so si poizkusih.	v ’	&
Kitajci podvreči to himalajsko izvohali leta 1946 davčni iztirje-državo.
Inteligentni Tibetanci se prav dobro zavedajo, da v dogledni bodočnosti še ne bo prilike, da bi iztirali iz dežele okupatorje, ki so premočni za primitivno o-aorožene Tibetance. Toda so prepričani, da bo prišel njih dan.
Tak dan utegne napočiti, čim se Kitajska zaplete v kako večjo vojno. V takem slučaju bi Tibetanci nemudoma nastopili kot gerilci ob strani sovražnikov Kitajske.
ŠEST NOVIH SLUČA-JEV POLIO
CLEVELAND. — V soboto je bilo poročanih šest novih slučajev bolezni polio, s čemer je doseglo število obolenj za to boleznijo 298.
Radovednež je dobil ognjen udarec, ki ga je onesvestil.
WEST PALM BEACH, Ela.— D. S. Desvergers, 30-letni načelnik skavtov in bivši marin, je povedal o svoji dogodivščini pretekli torek, ko je na podeželju uzrl neki predmet, podoben tako zvanemu “letečemu krožniku.” Ta predmet je imel obliko polovične žoge iz kavčuka, je dejal. Ob kr j ih je bil tri čevlje debel, v sredini pa dovolj visok, da bi lahko mož stal vzravnan v njem.
Desvergers je dejal, da je v torek spremil tri skavte domov, nakar se je ustavil ponoči v gozdiču, kjer je opazil neke luči. Ko je naravnal žar svoje električne svetilke na skrivnostni predmet je bil zadet ob ognjene krogle, katere udarev ga je onesvetil.
Šerif Mott N. Partin, ki so ga skavti poklicali, je izjavil, da so bile kocine na Desvergerjevih rokah ožgane in v njegovi čepici so ble tri male luknje. Dalje je bila ožgana tudi trava, kjer je po Desvergerjevih besedah bil tisti predmet.
Eden škavtov, Charles Stevens, je povedal, da so videli “veliko beložarečo luč, ki je prihajala z neba; ko r,e je luč približala zemlji, se je pojavilo o-koli nje še šest rdečkasto žarečih luči.” — David Rowan, na-daljni skavt, je povedal, da kakor hitro so stopili v gozdič, so iz tistega predmeta zažarele luči kakor bengalični ogenj.
Desverger je dejal, da ve, kaj je bil tisti predmet, in prav tako vedo oblasti v Washingtonu, katerim je to čudno doživetje sporočil. Stvar da je vitalne' važnosti.
Zaključek konvencije Amer. bralske zveze
CLEVELAND. — Kakor smo že na kratko poročali v četrtek, je bila 19. konvencija Ameriške bratske zveze, katere glavni u-rad se nahaja v Ely, Minn., v četrtek zvečer končana. —Konvencija se je pričela v ponedeljek, 18. avgusta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in je trajala štiri dni.
V petek so razpravljali o glasilu Nova Doba. Nekateri delegatje, zlasti mlajše generacije, so bili mnenja, da bi organizaciji zadostovala mesečna revija, tiskana večinoma v angleščini, toda prevladala je večina, da glasilo ostane kot je, namreč tedensko.
Pri volitvah v glavni odbor za dobo štirih let so bili z nekaterimi spremembami izvoljeni dosedanji glavni uradniki in sicer: Frank J. Kress iz Pittsburgha,
Zbašnik, Ely, Minn.; pomožni gl. tajnik Frank Tomsich ml.; vrh. zdravnik dr. F. J. Arch, Pitt burgh, Pa.; urednik in upravnik glasila Anton J. Terbovec, Cie veland, O.; preds. gl. nadzor, odbora (nov) Janko N. Rogelj, Cleveland, O.; prvi gl. nadzornik Frank E. Vraničar, Joliet, Illinois; drugi gl. nadzornik Matt Anzelc, Aurora, Minn.; tretja gl. nadzornica Fannie Yenko, Rock Springs, Wyo.; četrta gl. nadzornica Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis.; predsednica gl. porotnega odbora Rose Svetich, Ely, Minn.; prva gl. porotnica (nova) Hermina Zortz, Lorain, O.; druga gl. porotnica Mary Bo-dack, Pittsburgh, Pa.; tretji gl. porotnik (nov) John G. Peterlin, Pueblo, Colo. in četrta gl. porotnica Ann Allen.
Prihodnja konvencija se vrši
Pa., je bil izvoljen s tremi gla-	v Chicagu, 111.
sovi večine nad dosedanjim gl. predsednikom Jankom Rogljem; prvi gl. podpredsednik (nov) A.
Krapenc, Chicago, 111.; drugi Krapenc, Chicago, Illinois; drugi gl. podpreds. Steve Mauser, Denver, Colo.; tretja gl. podpredsednica Mary Predovich iz Spokane, Wash.; četrti gl. podpredsednik (nov) Stanley Pe-chaver, Ely, Minn.; peta gl. pod-predš. (nova) Jennie Smith, E. Helena, Mont.; šesti gl. podpredsednik Louis Polaski, Canons-burg, Pa.;glavni tajnik Anton
Pobegli kaznjenec ubit
CHIPLEY, Fla. — Jamesa Sullivana, 25 let starega kaznjenca, ki je pobegnil iz ječe, so zalotili v nekem močvirju ter ga ustrelili.
Pesem proslavlja Stalina
LONDON. — Zadnja popularna pesem v Sovjetiji nosi naslov: “Veliki Stalin nas vodi v komunizem.” —- Zdaj jo neprenehoma ponavlja moskovski radio.
To je moralo biti stanovanje in pol!
PITTSBURGH. — V domu Mrs. Edne Stone, katere stanovanje obstoji iz dveh sob, je našla policija 25 psov, dve mački in njene tri — vnuke. . . Kako je izglodalo v tem “stanovanju”, si ni težko predstavljati.
Federalna pomoč katoliškim bolnišnicam
WASHINGTON. — Katoliške bolnišnice v tej deželi so dobile $68,143,000 pomoči pod Hill-Burtonovim zakonom za pomoč takim ustanovam,
To je 78 odstotkov skupne vsote, ki je bila dana kot pomoč cerkvam pridruženim ustanovam, ki so dobile $87,476,000. — Protestantske in židovske bolnišnice so dobile preostalih $19,-333,000.
ZAVAROVANJE GRIČA “OLD BALDY” — Ojačenja Združenih narodov se vzpenjajo po “komunikacijskih” jarkih na “Old Baldy,” za katerega so se vršili v zadnjem času hudi boji. Vojaki, ki prinašajo strelivo, nosijo posebne “oklopne telovnike.”
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Asesment—
Vsi tajniki, ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave., ga bodo tokrat pobirali zaradi nedelje, danes, to je v ponedeljek in jutri, v torek ob navadni uri.
25. obletnica—
V torek 26. avgusta ob osmih bo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Geneva, O., sv. maša za pok. Jožefa Lazar v spomin 25.. obletnice njegove smrti, in za pok. Mary Lazar - Strojin v spomin tretje obletnice njene smrti.
Kdo je pripravljen?—
Peter Dolinar, 19421 Chickasaw Ave., gre v sredo 27. avgusta v bolnico in nujno potrebuje kri. Bil je že petkrat tam. Njegova žena Frances prosi, če bi bil kdo izmed njegovih prijateljev tado dober, da bi daroval zanj kri, da naj pokliče KE 1-6251 po 5. uri zvečer.
Seja—
Klub Ljubljana ima jutri, v torek ob 7:30 zvečer sejo v navadnih prostorih, članstvo je vabljeno.
Odsotnost radi nesreče—
Mr. in Mrs. Joseph Fera; tajnik dr. sv. Jožefa, 169 KSKJ, sta odpotovala danes v Toronto, Ont., Kanada, k pogrebu Ivo Pretnarja, ki je bil bratranec od Mrs. Ferra in ki se je v soboto v letalski nezgodi smrtno ponesrečil. Asesment bo nocoj od 6. ure naprej pobiral njun sin v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Zanimiva sličica iz dežele, ki ji “diktira proletariat’
Vremenski
Danes sončno in toplo. Jasno in ne prehladno ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 25. avgusta praznik sv, Ludovika IX. kralja Francije.
Angleški časnikar John Smith je pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo, nakar je objavil svoje vtise v posebnem članku, iz katerega posnemamo sledeče u-gotcvitve:
“Pred kratkim sem obiskal sovjetsko zvezo”, piše Smith. — “Z ozirom na vso zamočvirjeno sovjetsko lažnivost, kar se tiče vesti in podatkov, se človek lahko zanese samo na svoje oči. — Prav zaradi tega lahko razumemo, zakaj se Sovjeti tako trudijo, da bi preprečili vsakomer, posebno pa še tujim odposlanstvom, da bi si ogledali stvari na lastne oči.
Prva iluzija, ki sem se je pri tem iznebil, je bila, da je Sovjetska zveza nepremagljiva. — Lahko da je vojaško' močna in pripravljena sprožiti bliskovito vojno po nemškem primeru, vendar pa ne verjamem, da bi mogla vnovič — in tokrat brez ameriške “lend-lease” pomoči,
dostavljene na prag, vzdržati o- mogoče govoriti, ker tega stanje nih rož in zastorov. Modernejše
fenzivne vojne. Moj prvi in cest ne dopušča, čisto jasno je, najmočnejši vtis, ki sem ga do- da je sovjetski transportni sis-bil v Sovjetski zvezi, je bil vtis tem že zdaj skrajno preobreme-fantastične zanemarjenosti. Sko- njen in da bi ne dopustil nadalj-
ro vsaka stvar — ceste in železnice ter nova in stara poslopja — je v izredno slabem stanju. Samo glavne ceste v Moskvi so asfaltirane, ostale so tlakovane, stranske ulice pa sploh ne.. Če se vozi človek iz Moskve, opazi, da so glavne ceste do določene razdalje še asfaltirane, potem pa se zoži asfaltna pot na ozki trak po sredi ceste, ali pa se spremeni v navadno, z debelim kamenjem tlakovano cesto, ki pogosto sploh ni tlakovana. Tovorni avtomobili, ki jih vidi človek na cestah, so po večini zelo stari in imajo kvečjemu nosilnost 2 ton, ali pa so desetkolesni ameriški tovorni avtomobili, ki so jih dobili Sovjeti med vojno od Amerike. O kakem težkem prometu na sovjetskih cestah ni
nega povečanja trgovskega prometa, ki bi bilo potrebno zaradi preselitve industrije in prebivalstva zaradi bombardiranja.
Isto velja o sovjetskih poslop-
zgradbe so le malo boljše. Tudi če so jih dokončali, kar pa se redko zgodi, so bolj podobne arhitektonski razstavi, ki so jo predolgo pustili stati na prostem, kakor pa trdnim zgradbam. Pleskanja sploh ne poznajo. Nobena zapadna dežela bi se ne mogla ohraniti v takih razmerah niti v
Novi grobovi
Luka Rotar
Po letu in pol rahlega zdravja je umrl v University bolnišnici Luka Rotar, stanujoč na 14906 Sylvia Ave. Bil je samski. Tukaj zapušča brata Josepha in Jacoba in več sorodnikov. Rojen je bil v Kalu, fara Košana na Notranjskem, kjer zapušča brata Antona in več sorodnikov. Tukaj je bil 40 let. Bil je član dr. Kras št. 8 SDZ. Zadnji dve Leti je bil v pokoju. Poprej je delal pri New York Central. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 1552 St. ter na Highland Park pokopališče.
jih. Razmere, v katerih živi so-1mirnem času, posebno spričo ta-vjetsko prebivalstvo, so slabše ko slabih prometnih zvez in kakor kjer koli drugod na svetu, slabih
prometnih razmer. Tako je
zvez m kljub
celo slabše, kakor v najslabših temu, da so sovjetske oblasti vse
mestnih predelih Neaplja. Na-trpanost stanovanj je neverjetna. V neko majhno nekdanjo cerkvico se je natlačilo enajst družin. Prav tabo neverjetno slabo je stanje zgradb. Hiše, ki izvirajo še iz carskih časov, niso bile prebeljene že ves čas po revoluciji, pa naj bodo iz opeke ali lesa. Nagnjene so postrani in potlačene, tako da bi človek skoraj ne verjel, da prebivajo v njih ljudje, če bi ne bilo na ok-
storile, da bi utrdile policijsko moč v državi in da so prav azi-jatsko brezbrižne do revščine in trpljenja, je težko verjeti, da bi mogla Sovjetska zveza s tako o-premo in v takih razmerah dolgo časa voditi ofenzivo vojno, četudi bi dobro opremila čete na fronti. Uspehi, ki jih je dosegla v zadnji vojni, ne morejo biti merilo za novo vojno.
Pozabljena iznajdba
KRASNA JA ZVEZDA, ki je glasilo Rdeče armade, se je sedaj spomnila, da je v dolgem seznamu ruskih iznajdb pozabila navesti telegraf, ki ga je baje že davno pred Amerikancem Samuelom F. B. Morse-jem, iznašel Rus Z.. Y. Slonimsky. — Toliko v naknadno obvestilo či-tateljem, da ne bodo tudi te iznajdbe pripisovale gnilemu Za-padu!
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Diplomatski uradniki so izjavili, da so sovjetski pogoji za sejo Velike četvorke, na kateri bi se razpravljalo o združitvi Nemčije, nesprejemljivi in jih bodo zapadne sile odklonile.
MANILA. — Na Filipinih raste iz morja nov vulkan, ki se dvigne vsak mesec za 50 čevljev više.
TOKIO. — Zavezniški bombniki so včeraj bombardirali važno komunistično železniško postajo in kretališča eno miljo od reke Jalu.
Ameriška Domovina
m /vn >	Moivtt
«ovBur«.
«117 StTciair Ave.	HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___
83	No. 166 Mon., Aug. 25, 1952
Škodljivo strankarstvo
Že prejšnja angleška delavska vlada je z državami atlantske zveze sklenila dogovor glede oborožitve. Ta dogovor je bilo treba odobriti v parlamentu. Med tem časom pa so prevzeli na Angleškem vlado konservativci, ki so predložili ta dogovor v ratifikacijo. Toda ista stranka, ki je prej ta dogovor sestavila in sklenila, je sedaj v parlamentu glasovala proti njegovi odobritvi.
Istotako je laboristična stranka v glavnem že pripravila mirovno pogodbo z Zapadno Nemčijo, ki jo je pred kratkem predložila Churchillova vlada v odobrenje pred parlament in zopet so poslanci delavske stranke glasovali proti temu, kar so prej sami izdelali.
Take in podobne pojave srečujemo kaj pogosto v raznih demokratičnih državah. Vse to kaže, da večkrat demokratičnim strankam ni prvo resno delo za državni blagor, mar^pč da jim je prvi cilj Stankin interes in propaganda za lastno stranko. Radi tega glasujejo proti temu, o čemer so se sami dogovorili, podirajo t,o kar so sami ustvarili, ker tako kažejo trenotni strankini interesi.
Ko je ameriška zunanja politika pod Rooseveltom žrtvovala Poljsko Stalinu in Jugoslavijo Titu, ni nihče izmed vodilnih mož v republikanski stranki proti taki politiki nastopil. Le zveza slovenskih župnij v Clevelandu je svarila pred politiko, ki je izdala zaveznike in pripomogla k oblasti Titu in komunizmu. Toda ta glas je bil glas vpijočega v puščavi, vse je odobravalo Rooseveltovo nespametno politiko, tudi republikanci.
Danes pa že vsak vrabec na strehi čivka, da je bila ta politika zavožena in škodljiva naši državi. Zdaj pa skušajo mnogi to polomijo naprtiti le predsedniku Trumanu, ki je pač podedoval to žalostno dediščino, za katero sta odgovorni več ali manj obe veliki ameriški stranki, tako demokratska kot republikanska,
Prepričani smo, da bi bil Taft, če bi bil on predsednik mesto Trumana, vodil zunanjo politiko približno tako kot jo je Truman, pa je vendar ob svoji kampanji večkrat izjavljal, da je Truman kriv vse polomije in da bo tudi on-kriv tretje svetovne vojne. . .
Zdaj imamo dva odlična kandidata za bodočega predsednika. Oba sta simpatična, dasi moramo priznati, da nam obnašanje Stevensona zadnje čase dosti bolj ugaja kot pa nastopi Eisenhowerja.
Pred kratkem so časopisi poročali, da je Eisenhower govoril, da bo prišlo do tretje svetovne vojne po krivdi demokratske stranke. Zdi se nam, da je taka izjava preveč strankarsko pobarvana in da se je sicer pametni general dal speljati na led od politikantov. Vsak pameten človek v državi danes po tolikih skušnjah že more presoditi, da bo zunanjo politko vodil približno enako Stevenson, kot bi jo Eisenhower. Res je naša zunanja politika v prejšnjih letih delala velike napake, za katere so vsi odgovorni, demokrati in republikanci, ker so to politiko vsi odobravali. Danes so vsi spregledali, dasi je žal prepozno zvoniti po toči. Toda zdaj, ko vsi vidijo napako preteklosti in ko so vsi spoznali, kaj je komunizem, bo — upamo vsaj — vsak toliko pameten, da se ne bo dal več speljati na led od Stalina. Zadnje čase nismo slišali, da bi bila n. pr. republikanska stranka nastopila proti podpiranju Tita. V kongresu so nekako vsi enako govorili: demokratje in republikanci, toda proti Trumanovi politiki napram Titu ni nihče nastopil odločno. Če se bo — in to se bo prej ali slej — pokazalo, da je bila ta politika napačna, bodo spet republikanci vpili, da je to demokratska polomija. Zakaj zdaj, ko je bil čas, ni nastopila republikanska stranka proti pestovanju Tituša? To bi bilo po našem mnenju nespametno in škodljivo strankarsko politikanstvo, če bi danes kdo očital, da bo izbruhnila tretja svetovna vojna, če bo Eisenhower naš predsednik; ravno tako pa je po-grešeno, če kdo govoriči iz propagandnih ozirov, da bo prišlo do tretje svetovne vojne, če bo izvoljen Stevenson. Če bo komunizem hotel tretjo svetovno vojno, je ne bo preprečil ne Eisenhower in ne Stevenson. Torej čemu begati ljudi s takimi neresnimi očitki?
Truman je povabil Eisenhowerja v Belo hišo, da mu poda tajne informacije glede zunanje politike. General pa je to povabilo vljudno odklonil, češ da bi to moglo napraviti med narodom napačen utis. Kaj se to pravi? Eisenhower oziroma njegovi svetovalci smatrajo, da bi moglo to, če bi se odzval temu povabilu, škodovati njegovi strankarski kampanji.
Kake namene je imel predsednik Truman, ko je povabil Eisenhowerja v Belo hišo, nam ni točno znano. Vsekakor pa je bila to gentlemanska gesta. V interesu države je, da sta oba kandidata za predsednika pravočasno obveščena o položaju glede zunanje politike. Te informacije so potrebne v interesu države, če pa Eisenhower misli, da bi to moglo škodovati njegovi volilni kampaniji, ustvarja med državljani nehote utis, da so mu več strankarske koristi kot pa državne. Eisenhowerja visoko cenimo in smo prepričani, da pri njem to ni tako, toda ta odklonitev kaj lahko pri ljudeh ustvarja to mišljenje, ki ni ugodno za njega. Mnogi držav-
ljani so bili navdušeni za Eisenhowerjevo kandidaturo predvsem radi tega, ker so upali, da je on dasi republikanec vendar nekako nad strankami, da bo on odstranil preveliko strankarstvo v naši politiki. Radi napak, ki jih zagreše demokratične stranke, postajajo ljudje naveličani prevelikega strankarstva, saj gre v naši državi na volišče komaj nekaj nad 50% volilcev. Ameriškemu narodu bo tisti kandidat najbolj všeč, ki bo v kampaniji za predsednika čim bolj stal nad strankinimi koristmi, ki bo čim bolj pravičen tudi do nasprotnika in ne bo strankinih interesov višje cenli od državnih.	M.
[ BESEDA IZ NARODA |
Joliet, Ul. — Vojna v Koreji se vleče naprej in zdi se, da ta vojna služi komunistom v Rusiji in Kitajski kot nekak adut, češ, koliko nam daste kje drugje, če nehamo z vojno v Koreji. Med tem, pa grozijo v Aziji nove težave, ki bodo delale Ameriki in evropskim zapadnim silam ne male težave. Podobna je, da bo Azija polagoma izrinila vpliv in moč belih sil iz Azije. Komunisti so na strani Azijatov in Moskva v Aziji na vso moč piha v žerjavico nacionalizma Azijatov, da jih s tem uvrsti proti Ameriki in zapadnim silam v Aziji. Med tem pa sama utrjuje svoj vpliv med njimi.
In mi?
Postavljamo se, da se borimo za demokracijo in svobodo v svetu. Sklicujemo se na naše zgodovinske osebnosti kot Washington, Lnicoln, Wilson, Roosevelt, itd., ki so stali v svetu kot
.	.	. .. i .	■
borci in branilci prave svobode in demokracije. Vse lepo, ampak pri tem pozabljamo, da se v Aziji borimo, da bi tam ostali še tisti proti katerim smo se včasi morali boriti mi sami na naših lastnih tleh. To so Angleži, Francozi in nekateri drugi, ki so vsi-drani v raznih točkah Azije in tamkaj izkoriščajo domačine na razne načine. Kaj bi rekli mi onim, ki bi bili pomagali Angležem v naši borbi pred 175 leti? Gre za logiko.
SeVeda gre v tej borbi za druge cilje, ki so: ustavljajmo komunizem, kjerkoli pride na svetlo. To je prav, ampak pozabljamo, da komunisti v Moskvi to v svoj prid obračajo in šepetajo Azijatom: Poglejte jih, pravijo, da so za svobodo in demokracijo, pa pomagajo vašim izkoriščevalcem, da bi še dalje ostali na vaši zemlji in vas izkoriščevali. S tem adutom Moskva osvoja Azijo.
Zelo pametno je te dni govoril o tem vprašanju Dr. Sunder Joshi, priznan sociolog in šolnik na univerzi v Chicagi, rodom Indijec hindujskega rodu, ki je tekom zadnjih 25 let dovršil visoke študije, postal ameriški državljan in kristjan. V govoru na nižjem kolegiju je dejal:
“Predvsem je treba razumeti, da ni samo v obstoju evropski ali tako imenovani zapadni svet, marveč, da postoji tudi azijatski svet. Dalje moramo razumeti, če hočemo posegati v svetovna vprašanja, da misel in pojmovanje zapadnega sveta o demokraciji in svobodi, kateri naj bi stali na razumevanju njunih dosedanjih stališč do zapadnega sveta in azijskega sveta, je že zastarelo in ni več praktično za sedanje čase. ičias hiti naprej in spreminja tudi miselnosti in pojmovanja. To se zaustaviti ne da in kdor skuša to, plava proti mogočnemu toku, katerega zemljani še nikdar niso zaustavili in podjarmili.
Napredujoča in razvijajoča se demokracija ni samo demokracija recimo Združenih držav, ampak mora biti demokracija vsega sveta. Da pa moremo prila-
goditi našo demokracijo spreminjajočim se časom sveta, moramo pa znati razumeti svet. V tem ležijo naše naj večje napake. Mi ne poznamo, kakor bi to morali, zgodovine, kulture, ne misli azijatskih ljudi. Mi jim sicer želimo pomagati, ne razumemo pa ne, kako bi se jim dalo uspešno pomagati.
Ne samo, da nam manjka razumevanje Azijatov, ampak smo zraven še obsedeni z neko histerijo, da smo v strahu pred strahom samim. Nam manjka zaupanja v našo lastno deželo, ki vodi ostali svet v proizvodnjah in v tehničnem znanju.
Ta strah ima tri vire:
Prvi je, da Ameriki je usoda na hitro položila v roke vodstvo sveta po drugi vojni, za katerega ni bila pripravljena in ni imela nobenih načrtov za to. Dalje, mi ne moremo postati dobri voditelji sveta, dokler nismo sami edini v naši lastni vladi. Mi bi morali imeti voditelje, ki bi jim bila domovina pred vsako stranko. Naša zunanja politika, mesto, da bi bila dobro zamišljena z vso skrbnostjo sodelujočih državnikov, ni nič drugega kakor navadna žoga, ki jo mečejo in bijejo semintja.
Drugi vir je, da v tej zmedi ne znamo sprejeti vodstva, ki ga je nam čas potisnil v roke. Mi dopuščamo, da Rusija vodi. Mi sedimo in opazujemo, kam bo krenila Rusija, potem pa uravnavamo svojo pot temu primerno. Potrebno in nujno pa je, da bi mi podvzeli inicijativo.
Tretji in morda najbolj pomenljiv vir pa je v tej zmedi, da smo brez vsakega razumevanja do razlik med revolucijami v Evropi in revolucijami v Aziji. Revolucije v Evropi so bile umetne, povzročene po pronikanju (to je, da so se ti znali vtihotapiti in pripraviti pripravno polje) in njihovi propagandi. To niso bile kake ljudske revolucije. Revolucije v Aziji so pa različne.
V	azijskih ljudstvih se je začel pojavljati močan nacionalizem (čut narodnjaštva). Ti se navdušujejo za svobodo in prostost pred tujezemskimi silami. Ako tudi hočejo naše vodstvo v gotovih ozirih, odklanjajo pa, da bi si mi lastili kako lastninsko pravico do njihove zemlje in njih. Njihovi upori so izraz demokratične enakosti. Zahtevajo, da se jih smatra enake vsem drugim po svetu.
Ostali del govora se je nanašal le zgolj na Indijo.
Joshijeve besede so ostri leviti na račun naše zunanje politike in na račun naše diplomacije. Mož nima v vsem prav, v marsičem pa ima. Na splošno je res. Ameriška diplomacija je še mlada. Marsikaj se bo imela še za učit. Svetovne težave in pa njene napake jo bodo likale v tem. Nihče ni mojster v nobenem poklicu prvi dan. Zato menda tudi naša diplomacija strelja kozle, kakor jih strelja n. pr. s podpiranjem zagrizenega komunista Tita v Evropi in mu polni bisago z ameriškimi dolarji, ki jih pobira ameriškim davkoplačevalcem. To je naravnost sramota! Tito in Moskva se jim lahko smejita v pest.
In kaj je drugega novega okrog nas?
V	našem farnem parku na našem hribu smo imeli že celo vrsto izletov (piknikov). Priredila so jih razna društva in organizacije, ter so vsi dobro izpad-
li. Poleti vsi radi pijemo dobro bo pokazala razprava.
hladno pivo, korajžo pa povečujemo z dobrimi “rakijami,” kakor pravimo mi Belokranjci. Ko postanemo veseli, pa pojemo kakor “škrjančki za goro,” vesele slovenske pesmi in zdravičke. Še bomo dihali še . . .
Miss Lois Testin, ki biva v bližnjem mestecu Minooka, po-poklicu bolničarka, je vložila te dni tožbo za $100,000.00 odškodnine za poškodbe, ki jih je dobila 29. junija 1951 v auto nezgodi na Jefferson St. in Eastern Ave. v našem mestu. Tožba je vložena prtoi H. J. Jeffries Truck Line Co. iz Oklahoma City, Okla. Vanjo se je zaletel truk omenjene družbe. Kako bo slučaj izpadel ---------------------------------o-
V bližnjem Rockdalu je umrla Mrs. Katherine Orlovič, stara 62 let. Umrla je v bolnišnici sv. Jožefa. Pokojna je dospela v Joliet pred 41 leti iz Srbije. Bila je dobro poznana. Pogreb je imela v oskrbi Težakova pogrebna' tvrdka, ki se je vršil iz srbske pravoslavne cerkve sv. Jurija.
Novomašnik Rev. Richard Ko-stelz, je bil te dni nastavljen po našem škofu za pomočnika v Naperville. Mnogo uspeha.
Za pomočnika pri fari sv. Jožefa v Rockdalu, pa je bil imenovan Rev. Paul Petrič, benediktinec. Tud njemu mnogo uspeha.
Vsem lepe pozdrave od
Toneta s hriba.
dom tako, da je lahko nam vsem v svetal zgled. Vem, da je njegova dobra duša zdaj ob vsakem beguncu in da vsakemu šepeče, po bohinjsko, po domače: Dobro se drži, prekvat!
Mnogo sem Ti osebno dolžan, Miha. Še veš, kako sva se vozila v Defreggen k prijatelju župniku Zabretu? Kako si se smejal, ko sem Ti povedal tisto šalo. In kako so naju Dimnikova mama devali nazaj. Preveč sem klel in so se bali, da Te bom čisto pokončal. Pa si jim še Ti nagajal. Zdaj smo vsi ostali brez Tebe. Prijatelj Zabret, Dimnikova mama in jaz. In tisoči in tisoči, ki so Te poznali, Miha. Od svojega srca si nam vsem dajal.
Prijatelju Mihi Burji v spomin
Ko sva si segla v roke, je imel voril: Dobro se držimo, prekvat,
solzne oči. Dve leti bo zdaj od tistega slovesa.
“Ko bi šla ti na Bled, jaz pa v Bohinj, prekvat, da bi vriskala,” je dejal takrat. Ves nemiren je stopical -okrog avtomobilov, težko mu je bilo, kakor mu je bilo težko vselej, kadar so odhajali avtomobili iz taborišča na kolodvor in vozili ljudi na vlake.
Potlej mi je velikokrat pisal. O bolnikih, o otrocih. Te je imel posebno rad. Bolniki v See-bachu ga pač nikoli ne bodo pozabili. Po naravi živahen in veder, je znal vsakemu povedati šalo. Meni je vselej ponagajal, ker smo Blejci in Bohinjci od starih časov v vednem prepiru. V baraki, na cesti, kjerkoli si ga dobil, ob njem si pozabil na dolgčas, že od daleč si videl, da. je Miha na poti. Cela rajda otrok je šla za njim. Nekaj jih je držal za roko, drugi so se ga držali kakor očeta, če se more o kakšnem duhovniku reči, da je storil vse, kar je mogel, to se mora reči o župniku Mihi Burji. Prepričan sem, da hi imel sovražnika, da pa jih je veliko, ki so od srca zavekali, ko so slišali za njegovo smrt. Odkrito lahko rečem, da mi je bil pokojni duhovnik naj simpatične j ši duhovnik, kar sem jih v življenju srečal. Nikoli ni kazal potrtega obraza, vedno je znal ob pravem času reči veselo besedo. In to je bilo v taborišču veliko. Ne pišem tega spomina v svojem imenu. Pišem te besede v imenu vseh špitalskih beguncev, ki so v župniku Mihi Burji gledali dobrega duhovnika in plemenitega človeka.
Ko sem mu ob slovesu dejal, da bo živel še sto let, tako je zdrav, se je zasmejal: Vsaj enega se ne bojim — je rekel — Burja me ne bo vzela. Šalil se se je poslovil. Ne bo več videl Bohinja, čeprav je tako hrepenel po njem. Begunci v špitalskem taborišču in vsi oni, ki smo ga je iz svojega imena. Za vsakega, ki je pokojnika poznal, bo novica res težka. Miha je bil zdrav, močan, prepihan od bohinjskega zraka. Kdo bi si mogel misliti, da bo tako hitro za vselej legel! V zadnjem pismu mi je še potožil, da ima težave z žolčnimi kamni. Upal sem, da bo to prešlo. Pa ni. Bolečine so postajale hujše in morali so ga odpeljati v beljaško bolnico. Toda rešitve zanj ni bilo več. Operirali so ga, na dan 16. avgusta ob pol dvanajstih dopoldne pa se je utrnilo to dobro življenje, to zvesto srce. Blizu Karavank, blizu doma, ki ga je tako ljubil, poznali, se dobro zavedamo, da taki značaji, kakor je bil pokojni Miha, ne zrastejo vsak dan. Pogrešali ga bodo bolniki, pogrešali ga bodo otroci, pogrešil ga bo vsak, ki je le enkrat govoril z njim.
Ko smo špitalski begunci ku-1
da ne bodo mislili, da smo na gnoju zrasli.
Ponosen je bil pokojni Miha, velik Slovenec in ljubil je svoj
Iz vseh daljav, kjer smo razkropljeni, se zbiramo k Tvojemu grobu. Počivaj v miru, dragi Miha in Bog Ti bodi bogat plačnik.
Mi pa se bomo držali, kakor si Ti želel. Prekvat, da se bomo!
Karel Mauser.
Ne pozabimo trpečih bratov v domovini
Naveličanim
Mnogi so se naveličali, češ ni konca s tem pošiljanjem zavitkov v domovino. Teče vendar že osmo leto, pa še vedno prošnje, tarnanje, opisovanje bede. Po prvi svetovni vojni je bilo pa tako hitro v redu. Na take pritožbe je treba odgovoriti, da prva svetovna vojna ni pustošila Slovenije, da Slovenija tedaj ni bila zasedena, da tedaj ni bilo revolucije in da končno ni prišel na oblast komunizem, ki je odvzemanje premoženja nadaljeval tudi še potem, ko je bil že mir in “ropanje” nadaljuje še danes — osmo leto po “osvoboditvi.” Ni si mogoče predstavljati, koliko je uničil premoženja komunizem v času revolucije. Saj je bila ta revolucija dobesedno ropanje, pobijanje in požiganje. Od te in take “osvobodilne vojne” je najmanj trpel okupator, največ pa slovensko ljudstvo. O tem bo zgodovina pisala, ko bo komunistične diktature konec. Danes mora zgodovina samo lagati in slaviti kot osvoboditelje one, ki so, ljudstvu naložili suženjski jarem.
Moder mladenič
Dobil sem v roke “Naš tednik,” slovenski list, ki izhaja v Celovcu, in berem: dopis iz Cle-veland-a: “Takoj sedaj moram pomagati! Če bom imel skupaj en tisoč dolarjev, takrat mi bo Zadrgnil sam hudič mošnjo in moji domači bodo pozabljeni.” Kdo je dal tako moder odgovor? Mlad fant, ki je prišel kot D. P. Sem in je vsak teden pošiljal svojim domov pakete. Zato ga je gospodinja opomnila, naj ne razmeče sproti vsega zaslužka, temveč naj gleda, da najprej kak tisočak dene na stran. Pa ji je dal tako moder odgovor, dasi še mlad fant. Fant je videl nevarnost, če začne varčevati na račun pomoči domov, potem se bo ta varčnost zelo hitro spremenila v skopost. Zakaj prvi tisočak bo vaba, da začnemo zbirati drugega in potem se pa že ne bomo mogli ustaviti, ker nas bo obvladala strast, ki ji pravimo skopost. Vsakega dolarja se nam bo zdelo škoda za dom. Vidite, da je ta mladenič bil zares moder.
Nauk, ki drži
Sem ravno danes bral v new-burških novicah: “Ko umremo, bomo vse pustili tukaj. Le to bomo vzeli s seboj, kar smo dali drugim.” Tudi to je velika modrost, na katero bi morali misliti, misliti zlasti vsi mi, ki nas je božja previdnost privedla v to deželo blagostanja in ki ne sme-
,	..	.	. imo pozabiti, da naši domači, na-
p,h harmonij za novo kapelo, je 2nancji naši ijatelji preživ.
b. župnik Miha ves iz sebe, Lju- , o	-rne dni d komu.
bil je muziko, bil je odličen pe- v .	,
^	,	. msticnim gospodstvom
vec. To je bil nas zadnji dar njemu in njegovi kapeli. Zdaj Miha ne bo več pel in njegovega smeha ne bo več med barakami.
Pisma — najboljša slika
Liga dobiva veliko pisem. Čie bi jih objavljala, vsaj en odsto-Med drugimi leži in vem, da še'tek, bi naši slovenski naseljenci mrtev govori, kakor je vedno go-j videli, koliko je revščine, koliko
pomanjkanja doma, zlasti tam, kjer so družine s •številnimi otroci, kjer je revolucija domačijo izropala, požgala, kjer morajo živeti od borne preskrbnine Krajevnega ljudskega odbora, kjer imajo bolezen, ki je večkrat posledica težkih razmer med okupacijo in revolucijo. Da bi dali vsaj malo sliko velike bede doma, smo izbrali nekaj pisem, kjer pa seveda ne smemo navajati ne kraja in ne drugih okoliščin, da se ne bi videlo, kdo je prosil, kdo se zahvaljeval, kdo si upal pisati o težkem stanju pod komunizmom. Poglejmo ta mozaik!
Družine s številnimi otroci
Najprej nekaj pisem družin. Prvo pismo od družine, ki ni nič prosila, pa je dobila zavitek s ponošeno obleko: “Ne morete si predstavljati, koliko je za nas to darilo vredno, pri teh razmerah in draginji, ki vlada pri nas. In še če ima človek tako številno družino, kot je naša, ko nas je enajst in med temi osem otrok v starosti od 3 do 15 let. Pet jih hodi v šolo, eden se pojde učit mizarstva, dva sta pa še majhna. Ker imamo staro mater, sva od 11 članov družine samo z ženo sposobna za delo. Tako si lahko predstavljate, kakšno je bilo veselje, ko smo prejeli paket, ki je mene rešil velike skrbi. Naj Vam Bog poplača Vašo dobroto!”
Mati štirih otrok piše 10. junija: “Dobila sem Vaš paket, ki sem ga bila zelo vesela in se Vam zanj lepo zahvalim. Otroci so bili tako veseli, da Vam ne morem popisati, in so rekli, da bodo za Vas molili, za Vaše zdravje in srečo . . . Zima se bo približala, pa .ne bomo imeli kaj obleči ne obuti. Tukaj je res vsega naprodaj, a mi moramo pustiti in samo gledati. Na kmetih ni denarja. Zato Vas prosim, da mi pošljete kaj za zimo. Samo ponošeno prosim, ne novega.”
Tretja družina piše: “Koliko veselje je bilo pri otrocih, ko so se oblačili v lepe jope. Tudi jaz sem bila vesela, ker mi je bila skrb olajšana. Družina je precej velika, 6 otrok, med njimi 5 fantkov, letos smo pa dobili še punčko; stara je 4 mesece. Sem prav hvaležna, ker jo bom lahko oblekla v tople jopice . . • Letos se obeta slaba letina za žito.”
Četrta družina so pogorelci: “Prejeli smo Vaš paket popolnoma nepričakovano. Zato smo ga bili še bolj veseli, še so dobri ljudje na svetu, smo rekli. In to je bilo ravno na dan Obiskanja Device Marije, ko je tudi god naše mame. — Takega darila za god pa še nisi dobila, smo ji rekli. — Lansko jesen, oktobra, nam je pogorelo pol domačije in ker smo bili zavarovani premalo, so sedaj velike težave z obnovo, pa bo že šlo z božjo pomočjo-— Članov družine nas je devet od teh sedem otrok. Naj starejši je pri vojakih, drugi pa pojde (Dalje na 5. strani)
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 15
Leto UL
Slovenska ljudska stranka v kranjskem deželnem zboru
Mnogo ljudi se najde, ki pravijo, naj človek ne gleda nazaj marveč naprej. “Kar je bilo, je bilo in se ne povrne več.” Čemu tedaj pogrevati minule dogodke, govoriti o preteklih uspehih? Ali ni bolj prav, odločno in jasno pogledati v prihodnjost in krepko zastaviti pot v bodočnost po smernicah, ki smo jih spoznali za prave?
Imajo prav, ki tako govore. Vendar ne v vsem obsegu. Ali ni povsem dognano, da generacija za generacijo raste in se razvija iz kulturne, gospodarske in politične dediščine, ki so jo prejeli od prejšnjih rodov? Ta dota je kakor plodna zemlja, pognojena, izboljšana in zrahljana za nove sadove, ki naj jih vanjo vseje sodobni rod. Brez take zemlje ni pridelkov; brez dediščine, ki smo jo prejeli od prednikov, niso mogoči uspehi na nobenem področju javnega in tudi zasebnega življenja.	^
Danes prav pogosto slišimo besedo: “napreden” ali še bolj sodobno (ker tuje): progresiven. Zlasti komunisti šarijo z izrazom progresiven tako na široko, da bi človek mislil, da je kaj resnice na tem. Toda pogledati je treba le njihovo ideologijo in njihovo delo, pa lahko ugotovimo, da ima vsaka njihova pozitivna poteza korenine v krščanskem nauku, ki je star 2000 let. Kar je pa pri njih negativnega — in tega je velika večina — ni nič takega, kar bi se v zgodovini ne bilo že pojavilo v taki ali nekoliko drugačni obliki. Tudi Marksov historični materializem ni njegovo odkritje. Nešteto filozofov pred njim ga je učilo. Meni se zdi — mislim celo, da bi to domnevo lahko tudi dokazal —, da je progresivna predvsem lopovščina in zlo, dočim ima čednost in znanost močne korenine v preteklosti.
že stara modrost je velela, da je zgodovina učiteljica življenja (Historia vitae magistra). Zato naj tudi meni ne bo šteto na račun “nazadnjaštva,” če v teh sestavkih brskam po preteklosti. Kdor bere te črtice s pravim duhom, brez predsodkov in brez žolča, bo našel v njih marsikatero žlahtno zrno, ki bi — vsejano na sodobni način v današnjo zemljo — utegnilo roditi prav bogate sadove. Seveda moramo biti napredni, to se pravi navdušeni za napredek, vendar se ta napredek ne sme razvijati na pogorišču vekovitih vrednot, ker bi to pomenilo zgolj rast in napredek zla, ki nikdar in nikoli ne more prinesti blagostanja ni trajne sreče.
Naj se sedaj, po nekoliko dolgem uvodu, povrnem k predmetu, ki sem ga postavil v naslovu.
Naša politična zgodovina od 1. 1907 in 1908 je stala v znamenju Programa Slovenske ljudske strankt (SLS). Ker ne more biti nikakega dvoma, da je kulturni, gospodarski ter socialni razvoj tesno povezan s političnim, lahko mirno zapišem, da je od zgoraj navedenih let dalje SLS krojila slovenskemu narodu njegov vse-fitranski zgodovinski razvoj. Jedro slovenske politične, kulturne ^n gospodarske moči je bilo od Vsega začetka na ozmelju bivše dežele Kranjske, kjer edino so Slovenci imeli večino v deželnem zboru. Tu smo Slovenci Imeli 38 sedežev (Nemci 11). Na štajerskem smo imeli le 13 poslancev (Nemci 74), na Koroškem 2 (Nemci 41), na Goriškem
14 (Italijani 15), v Trstu 12 (Italijani 68) in v Istri 2 (Hrvati 16 in Italijani 26). V nobeni drugi bivši avstrijski deželi Slovenci nismo imeli možnosti razviti svojo politiko, razen na Kranjskem. In na Kranjskem je imela po volitvah v deželne zbore 1. 1908 SLS absolutno večino 26 poslancev. Tako lahko rečemo, da je edino v tej deželi stranka mogla pokazati svojo politiko v dejanju. In to je tudi storila. Gospodarila jev deželnem zboru in domala v vseh občinah.
Delo, ki ga je stranka opravila do prve svetovne vojne, je bilo širokopotezno in zelo obsežno. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli naštevati v podrobnosti ves naravnost ogromen napredek zlasti našega podeželja, kjer je stranka imela tudi jedro svojih pristašev. Vprav slovensko podeželje je bilo do takrat do kraja zanemarjeno. Prejšnja jalova politika liberalno — nemškega političnega sodelovanja je privedla kmeta na rob propada, posebno v gospodarskem pogledu. Dr. Janez Ev. Krek je sicer s svojimi zadrugami mnogo pomagal kmetu do osamosvojitve, toda gospodarske osnove kmetovanja so bile tako zaostale in izobrazba, kmetskega človeka tako pomanjkljiva, da zadruge niso mogle dosegati onih uspehov, ki bi jih sicer lahko dosegle. Treba je bilo začeti z načrtnim izboljševanjem kmetijskega gospodarstva. Podlaga takemu izboljševanju je pa v višji in boljši izobrazbi širokih kmetskih slojev prebivalstva. In tu je SLS zastavila svoje plodo-nosno delo. Začela je zidati ljudske šole, da je bilo otrokom mogoče nabrati tudi po naj oddaljenejših predelih dežele vsaj nekd mero osnovne izobrazbe, na kateri je pozneje mogoče graditi tudi kmetijsko-strokovno znanje in tako postaviti močne temelje za gospodarski napredek kmetskega človeka.
Kot značilno posebnost, ki kaže naprednost in daljnovidnost voditeljev SLS, naj omenim ustanovite Zadružne šole, ki je bila druga te vrste v vsej Evropi in ki je odločilno pripomogla k razvit-ku ne le slovenskega zadružništva na široko, marveč tudi globlji izobrazbi vodilnih kmetskih ljudi sploh. Iz te šole so desetletja odhajali na deželo kmetski mladeniči, ki so kmalu postali voditelji ne le zadružništva, marveč vsega javnega zlasti tudi kulturnega življenja. Prav zanimivo bi bilo, če bi bilo kdaj mogoče zbrati nekaj statističnih podatkov, kako je ta odlična šola prekvašala slovensko podeželje (ne samo na Kranjskem temveč po vsem slov. ozemlju) in kakšne so bile posledice njene vzgoje.
Vzporedno z izboljšanjem osnovne izobrazbe je SLS začela načrtno izobraževati tudi kmetske gospodarje. Nastavila je vrsto kmetijskih strokovnjakov (ta čas prava novost v naših krajih!) za posamezne gospodarske stroke in panoge, ki so prepotovali nekajkrat vsako leto celo deželo in poučevali, kazali, grajali in vzpodbujali kmete za napredno in dobičkanosno kmetovanje. Strokovni nadzorniki za živinorejo, poljedelstvo, gozdarstvo, planšarstvo, vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo, zadružništvo itd. so prirejali poučne in poljudne tečaje, hodili od vasi do vasi ter učili in pomagali vsakomur, ki je želel napredka in bil pripravljen slediti njihovemu pouku. Kaj je
■ (
rm.
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Francoski narod je politično navidezno zelo razbit. Pošilja v parlament veliko malih strank, ki so tako majhne, da je treba za vsako vladno koalicijo ne samo dveh ampak po več strank, da spravijo skupaj vsaj zmerno parlamentarno večino. Zato so vse francoske vlade od vojske sem tako nestalne, zato živimo pod vtisom, da v francoski politiki ni nobene kontinuitete. V resnici pa temu ni tako. Politika francoskega naroda jie v nekaterih osnovnih vprašanjih zelo stalna, pa naj si posamezne stranke v obravnavanju teh vprašanj in v postavljanju političnih ciljev v njih še tako nasprotujejo. Eno takih osnovnih vprašanj je stališče Francozov do ideje o združeni Evropi.
Francoski narod je znan po svoji jasni formulaciji vsakega problema in po doslednosti, ki ga z njo obravnava. Znan je pa tudi po svoji realnosti v presojanju vsakega vprašanja, ki gre včasih tako daleč, da se dotika meje cinizma. Te njegove lastnosti lahko opazimo tudi pri njegovem presojanju zamisli o združeni Evropi.
Francoski narod se predvsem zaveda svoje slavne zgodovine, ki mu je večkrat za dolga leta prisojala vodilno vlogo v Evropi. Misli, da ima še zmeraj pravico do upanja, da mu bo taka vloga še pripadala, akoravna trenutno ne pomeni v Evropi tega, kar bi rad; pomenil. Ta zavest mu dosledno narekuje stališče, da mora biti tudi v Združeni Evropi če ne edini, pa vendar eden med odločujočimi čl nitelji. To njegovo stališče je zanj pogoj, ki ga stavi za svoj pristop v katerokoli evropsko kombinacijo. Za kako združeno Evropo, kjer bi on ne bil med merodajnimi faktorji, se on sploh ne interesira. Tako misli jo vse stranke, razven komunistične, pa naj bodo v vladi ali v opoziji.
Hladen francoski razum pa se tudi zaveda, da je v Evropi samo en narod, ki mu v tej zamisli upravičeno konkurira, to so Nemci. Francozi priznajo, da mora biti tudi nemški narod radi svojega števila, svojih zmož-
Francija in Evropa
to pomenilo, je vam, ki to berete, težko razumeti. Iz lastne izkušnje še danes lahko rečem, da je ta način pospeševanja kmetijstva brez dvoma najuspešnejši in najboljši. Kmetu se je treba približati osebno in pridobiti njegovo zaupanje ter mu pomagati prav konkretno. Poznejši okrajni kmetijski referenti v Jugoslaviji so bili posnetek tega odličnega ,načrta, ki pa v svoji zasnovi ni dosegal prejšnjih strokovnih nadzornikov, ki jih je uvedla SLS. Vedno znova so se pojavljali predlogi, naj bi se povrnili k pospeševanju kmetijstva, kakor ga je na Kranjskem s tolikim uspehom začela SLS.' Gospodarsko močan kmet je pomenil tudi dvig gospodarstva po mestih, ker se je dvignila njegova kupna moč. Napredek je bilo čutiti v trgovini, ki je več prodajala na kmete, v industriji, ki je izdelovala več in boljših pripomočkov za kmetijsko gospodarjenje in gospodinjstvo, poznal se je v obrti, posebno na kmetih, ki se je razvila do prav lepe višine. Vzporedno se je kranjski deželni zbor brigal za izobrazbo gospodinje, vedoč, da gospodinja tri vogale pri hiši podpira. Z ustanavljanjem gospodinjskih šol je bil tudi na tem področju prebit led za razvoj v boljšo bodočnost.
Zamanov.
nosti in svoje zemljepisne lege eden med vodilnimi činitelji v združeni Evropi. Ne priznajo pa takega vodilnega položaja nobenemu drugemu evropskemu narodu.
Iz tega je možno narediti samo ien logičen sklep: združena Evropa je ostvarljiva samo takrat, ako se frančoski in nemški narod sporazumeta glede vodstva združene Evrope. Brez takega sporazuma pomenijo vsi načrti o združeni Evropi po mnenju Francozov samo gole fantazije, pa naj jih Amerika propagira še s takim poudarkom in pritiskom.
To francosko stališče temelji na zelo konkretni presoji sedanjega položaja v Evropi. Kar je še svobodne Evrope, je razdeljeno na posamezne male narode, ki živijo v svojih neodvisnih državah. V nobenem izmed teh narodov ni še zamisel o združeni Evropi prodrla tako globoko, da bi jo postavil nad idejo svoje lastne narodnosti, vsakemu so interesi svoje lastne narodnosti — resnični in namišljeni — višji od neke projektirane evropske državne narodnosti. Zato tudi nobena evropska država noče ničesar popustiti od svoje neodvisnosti. Manjka torej nove evropske miselnosti, ki bi bila močnejša od posameznih narodnih misielnosti. To stanje bi se bistveno ne spremenilo tudi v tem slučaju, ako bi se evropski narodi čez noč združili v neke vrste evropsko skupnost. Ako bi se ustvarila taka evropska skupnost tako hitro, kot si to želi Amerika, bi bila v vodilnih organih te skupnosti, to je v evropski vladi in v evropskem parlamentu, ista zmešnjava in nestalnost kot jo vidimo v Parizu. V takem evropskem parlamentu ne bi bilo nobene stalne parlamentarne večine, celo nobene velike politične stranke; tak evropski parlament bi bil konglomerat najrazličnejših malih strank in skupin, ki ne bi mogle ustvariti nobene močne vlade. V takem parlamentu bi se takoj pokazali dve struji: nemška in francoska, vsaka izmed njih bi hotela potegniti za seboj ostale narode; zmagala bi od o-beh samo ena, druga bi se ji verjetno ne hotela podrediti in poiskus o združeni Evropi/ bi propadel. Da do tega v združeni Evropi ne pride, je neobhod-no potrebno, da se tekma med Francozi in Nemci odpravi, še predno bi prišlo do evropskega parlamenta. To pa je mogoče samo s predhodnim sporazumom med Francozi in Nemci.
Do te točke so si vse francoske stranke edine. Ločijo se pa v vprašanju, kakšen naj bo postopek pri ustvarjanju franco-sko-nemškega sporazuma. Nekatere stranke mislijo, da je treba naj prvo ustvariti popoln sporazum med Francozi in Nemci na vseh političnih in gospodarskih področjih, še predno se začng resno obravnavati politična in gospodarska oblika združene Evrope. Dokler takega sporazuma ni, tako dolgo je vse govorjenje o združeni Evropi samo slepomišenje in strankarsko izigravanje. Te misli so predvsem francoske desničarske stranke. Francoska sredina pa misli drugače. Zavedajo se, da obsega francosko-nemški spora-
zuma toliko težkih in zapletenih problemov, da jih ni mogoče rešiti vseh v kratkem času. Treba je po njihovem mnenju postopoma doseči z Nemci celo vrsto sporazumov kakor se pač pokaže potreba: šele, ko bo to delo opravljeno, bo treba vse te sporazume rekapitulirati in jih združiti v en sam celoten sporazum. Kadarkoli pa se doseže kak sporazum med Francozi in Nemci v kakem vpršanju, se ta sporazum lahko takoj razširi na celo svobodno Evropo. Na ta način bi s postopnim sporazumevanjem med Francozi in Nemci nastajala tudi združena Evropa.
Na tej osnovni misli temelji tudi sedanja evropska politika francoskih vlad. Njen najvidnejši predstavnik in zagovornik je francoski zunanji minister Schuman. Tako delno sporazumevanje Se vrši siedaj na gospodarskem področju: premog in jeklo prehajata počasi iz kompetence posameznih evropskih držav v kompetenco nalašč v to svrho ustvarjene evropske uprave. Isti proces se vrši tudi na vojaškem polju pri ustvarjanju skupne evropske armade.
To stališče francoske sredine je naletelo seveda na zelo različne odmeve doma in po svetu. Doma ga napada — poleg komunistov — desnica, posebno de Gaullova skupina. Trdijo, da so vsi ti delni sporazumi “trupla brez duše.” Tudi v Ameriki se jim ta pot ne zdi simpatična, ker se po njej ideja združene Evrope pomika prepočasi naprej. Najvažnejši je pa odmev med Nemci. Sedanja nemška vlada in njena parlamentarna večina tega načina v načelu ne zametujeta, skušata pa pri tem iztisniti za Nemoe, kar največ mogoče ugodnosti. Ta nemška tak tika daje francoski opoziciji dosti materijala za kritiziranje. Nemška opozicija pa trdi tole: Francozom ni do združene Evrope; oni rabijo sedaj to idejo samo v to svrho, da privežejo Nemce na francosko politiko. Z drugimi besedami se to pravi: Nemci se hočejo čim preje osvoboditi vseh obvez, ki jim jih je naložila zgubljena vojska, istočasno jih pa hočejo Francozi spraviti v novo odvisnost; od enega jarma bi prišli pod drugega. Tako mislijo ne samo nemški nacijonalisti ampak tudi nemški socijalni demokratje, ki poleg tega še upajo, da bodo dobili večino pri prihodnjih državnozborskih volitvah.
Sedanji francoski politiki do Evrope preti torej dvojna nevarnost: v Franciji pride lahko na oblast desnica, ki bo začasno pokopala idejo o združeni Evropi, ker bo hotela preje doseči popoln sporazum z Nemčijo; v Nemčiji pa lahko zmagajo prihodnje leto socijalisti, ki bodo odklanjali vse, kar bi dišalo po kake vrste “Gleichschaltung” s francosko politiko.
Pri vsem tem pa ne smemo nikoli prezreti, da je trenutno uveljavljane ideje o združeni Evropi predvsem posledica komunistične napadalnosti in pa strahu pred njo. Ako bi ta strah minul, bo treba najti za to idejo nek nov gonilni motiv. Prav za prav ga že imamo: obstoja namreč v dejstvu, da Evropa pomeni lahko nekaj med
svetovnimi silami samo takrat, ako je združena. Verjetno bo to francoski narod v svoji realni in dosledni presoji vsakokratnega svetovnega položaja prvi uvidel potrebo po združeni Evropi in jo skušal doseči po eni ali drugi od gori omenjenih poti. Vprašanje pa je ali ne bodo Nemci takrat ponoreli in pokopali zamisel o združeni Evropi za dolga leta.
Vse to naj dobro premislijo tisti zanešenjaki, ki upajo, da bo združena Evropa z zastavami sprejemala v svoje vrste male evropske narode, ko jim bo zasvetila luč svobode. V združeni Evropi bodo tudi veliki narodi iskali predvsem le svojih koristi, ne samo mali; v stavbi združene Evrope bodo mali narodi morali plačati precejšnjo vstopnino in plačevati precejšnje prispevke političnega in gospodarskega značaja, ako bodo hoteli uživati dobrote take evropske kombinacije; za to bodo že poskrbeli interesi velikih evropskih bratov	I. A.
Kaj počenja Avstrija i našim jezikom
Lepšega spričevala si današnja Avstrija ni mogla dati, kakor si ga je dala s svojim lanskoletnim ljudskim štetjem na Koroškem. Naš list imenuje to dosledno:	avstrijska sramota.
Toda še vse premil je ta izraz za to, kar je premišljeno napravila sedanja avstrijska uprava z eno izmed svojih narodnih manjšin, o kateri pač ve, da si sama ne more bogsigavedi kaj pomagati. Edini, ki bi ji bil v prvi vrsti dolžan pomagati in ki bi to lahko v neki meri tudi storil, je njena matična domovi-(na. Ta pa tiči pod komunizmom, ki mu je vse drugo prej mar, kakor varovati temeljne pravice svojih rojakov v zamejstvu.
Vsa avstrijska štetja malone sto let nazaj predstavljajo vse mogoče poskuse agresivnega nemštva, zbrisati si s poti slovenstvo, ki mu je napoti v njegovem prodiranju na Jadran odnosno v Sredozemsko morje. Toda kaj takšnega, kar se je zgodilo lani, pa avstrijska zgodovina doslej vendarle še ne pozna. Ves svet ve, da živita na Koroškem samo dva naroda: slovenski in nemški. Toda ob lanskem štetju je bilo na Koroškem uradno ugotovljenih devet različnih jezikov.. Na vesti jih ima koroški deželni upravni u-rad in dunajski Osrednji statistični urad, ki mu je nasedel. Po sedaj objavljenih uradnih podatkih je govorilo ob lanskem štetju na Koroškem:
1. nemški	oseb 428,784
2. nemško-slovenski	8,617
3. nemško-vindišarski	10,944
4. slovenski	7,707
5. slovensko-nemški	5,888
6. slovensko-vindišarski	117
7. vindišarski	3,454
8. vindišarsko-nemški	5,550
9. vindišarsko-slovenski	38
Če ne bi šlo za našo	kri, za
del našega narodnega telesa, bi se temu avstrijskemu ravnanju samo z nekim sočutjem do svoje državne sosede nasmehnili, toda ker gre za naše naj dražje, se nam ob tem dejstvu stiska srce od boli.
Nikdar in nikjer ne smemo pozabiti, da je šlo kot vselej doslej tudi tokrat avstrijski upravi za to, kako bi se izkazalo na Koroškem kar se da malo Slovencev. Avstrijskemu nemštvu se je zdelo to posebno važno v času, ko avstrijska državna pogodba še vedno ni pod streho.
Avstrijski zun. minister se ravno zadnje čase na vso moč prizadeva, kako bi pridobil nekatere države za to, da bi spravile na dnevni red jesenskega zborovanja Organizacije združenih narodov avstrijsko vprašanje. Pretekli teden je bil s tem namenom v Braziliji. —
Priprava za to razpravo je gotovo tudi spomenica, ki jo je prejšnje dni izročila po svojih zastopnikih v inozemstvu avstrijska vlada vsem onim vladam, pri katerih ima svoje zastopnike. V spomenici omenja med drugim tudi to, da temelji avstrijsk ustava na določilih senžermenske mirovne pogodbe. V teh določilih pa so tudi o-značene pravice narodnih manjšin. Teh določil pa niti Avstrija do 1. 1938. niti Avstrija po letu 1945. za našo slovensko manjšino niti trohico ni upoštevala niti jih danes upošteva. Zase pa seveda zahteva, da bi se velesile držale določil senžermenske po-gdbe!
Kaj pa mi? Napačno bi gotovo bilo, če bi iskali krivcev za nemško postopanje z našo narodno manjšino v Avstriji samo na nemški strani, ali pa če bi hoteli dolžiti tega morda Angleže, ki imajo že sedem let kot okupatorji posebno oblast v avstrijski deželi. Dobršen del krivde je tudi na nas samih, na matičnem narodu, na vsakem izmed nas. Veliko smo v preteklosti zamudili in tudi še danes ne storimo vsega, kar bi bili dolžni po božji in naravni postavi.
Danes, ko je slovenska domovina v komunističnem objemu, pripada svobodnim Slovencem v zamejstvu — in med te spadamo v prvi vrsti mi v Ameriki — posebna obrambna naloga, pa najsi Se tega zavedamo ali ne. Ni dvoma, da je veliko možnosti, kjer lahko in tudi z uspehom opravljamo to svojo nalogo. Prav posebna pa je dolžnost časopisja, in to vsega časopisja, ki trdi zase, da je slovensko ne le po črki marveč tudi po duhu. Od komunističnega časopisja tega seveda ne pričakujemo, ker pravi komunist je v enaki meri proti vsaki narodnosti kakor je proti slehernemu varstvu.
To, kar se dogaja na Slovenskem Koroškem z našo krvjo, vpije po naši akciji. Smo mar res še pravi Slovenci, če moremo mirno preko tega, kar uganja oholi avstrijski Nemec z našo materino besedo! Ali bomo še nadalje mirno dopustili, da naša država podpira na debelo z našim denarjem takšno državo!
Carantanus.
NEVAREN HUMOR
Delovni kolektiv hrastniške steklarne je izključil iz svojih vrst strojnika Jožeta Saviocija, ki je dejal “da je dinektor tovarne navaden mizar, ki ničesar ne razume in da so v upravi sami banditi ter da so vsi, ki so na oblasti lumpenproletariat.”
Evropske politične sile med dvema svetovoma
Kaj je delal dr. Gruber v Jugoslaviji
(Konec.)
Churchillova volilna zmaga v Veliki Britaniji in De Gaulo-va v Franciji sta ustvarili vtis poživljenja konzervativizma v Veliki Britaniji in nacionalizma v Franciji. Toda, je še zelo težko ugotoviti, če smo res priče poživitve, in ne dveh zadnjih isker, ki sta se vneli zaradi magične moči dveh narodnih junakov. Uspeh bo v glavnem odvisen od tega, če bosta ti dve gibanji mogli dati celoten in zadovoljiv odgovor na nujna domača in zunanja vprašanja Evrope. V tem oziru je britanski konservativi-zem daleč pred francoskim meščanskim liberalizmom. Počasi se iz izjav vodij teh dveh gibanj očrtujejo pogledi na domačo zunanjo politiko. Toda degaulizem je še vedno uganka, tak v notranjem kot v zunanjem političnem oziru. Njegova izražanja so včasih bodreča, včasih pa zelo zapletena.
Nasproti komunizmu, ki ima razpredene svoje mreže čez vso Evropo, sta še dve politični miselnosti in organizaciji, ki imata v Evropi prav tak vsesplošen značaj. Prvi je socializem, drugi pa katoliška demokracija.
EVROPSKI SOCIALISTI
Ni evropske države kjer socialisti ne bi igrali važne vloge v vladi ali pa v opoziciji. Njihovo stališče v mednarodnih vprašanjih pa je še bloj vožno kot njihovo zadržanje doma.
Z izjemo britanske delavske stranke (Labor Party), je socialistični program zgrajen na historičnem materializmu in splošno na marksismu. To imajo skupno z boljševiki, in to je tudi njihova najbolj šibka točka. Tudi soglašajo z boljševiki v svojih končnih ciljih, v sanjah in upanju o komunistični družbi CMISCO — Socialistična Internacionala — ši9 ni uspela, da bi dosegla sporazum o najbolj važnih vprašanjih. Avstrijski socialisti so zavezniki krščan-sko-demokratskega Ijanclerja Figla, v njegovi borbi proti komunizma na drugi strani, pa istočasno, večina italijanskih socialistov, ki jih vodi Nenni, vedno hodi skupaj s komunistom Togliatijem, ter obstoja protikomunista Saragata, ki podpira italijansko vlado. Vodja belgijskih socialistov Spaak fanatično podpira idejo Združene Evrope, medtem bi pa drugi socialistični prvaki podprli to idejo samo, če bi vedeli, da bodo Združene Evropske Države pod vodstvom socialistov. Francijo zastopa v NATO (Atlantski O-brambni Zvezi) ) socialist Moch, na drugi strani pa vodja nemških marksistov, Kurt Schumacher gleda ljubosumno na vsakršen ameriški načrt, ter bi rad prišel na oblast le v nevtralni Nemčiji.
Evropski krščanski demokratje
Po drugi svetovni vojni so v kontinentalni Evropi krščanske demokratske stranke najbolj e-notna politična sila. V Belgiji in Franciji imajo krščanski demokratje večino v parlamentu. V Francji, Nemčiji, Avstriji, Nizozemski, Švici, Luksemburgu in Posarju, sodelujejo pri vseh vladnih koalicijah. V Italiji in Nemčiji so ta krščansko demokratska gibanja nešila svoje dežele, in posredno vse evropske dežele, pred marksistično zmago. Njihovi prvaki, ki so se vrnili iz begunstva ali iz koncentracijskih taborišč, so začeli izdelovati načrte za združenje Evrope ter so odločno na stališču najožjega sodelovanja z Združenimi Državami Ameriškimi.
Pariški tednik “Temoignage Chretienne” je pred nekaj meseci objavil vrsto člankov o krščanski demokraciji, ki jih zaključuje s temile besedami:
“Nihče ne mope zanikati, da krščanske demokratske stranke niso dosegle uspehov. Nemški krščansko demokratski zvezi je treba priznati, da ji je uspelo, da katoliki in protestanti z u-spehom sodelujejo ter da je vlila evropskega duha v duše naroda, ki ga je uničil skrajni nacionalizem; italijanska demo-krščanska stranka je nešila mlado državo pred epidemijo fašizma; francoska katoliška stranka M. R. P. je omogočila velikemu delu francoskih katoliških mas, da so po osvobojenju sprejele napreden socialni in (ekonomski politični program.” Ta slika ne bi bila popolna, če ne bi še dodali uspehov katoliških stranke Avstrije, Luksemburga, Belgije in Nizozemske. Vse so sodelovale v koalicijskih vladah, pod težkimi okoliščinami, po drugi svetovni vojni. Jje pravi čudež, da katoliške stranke še niso izčrpane od dela v Evropi, ki je bila uničena po diktaturah in vojni, ter je sedaj izpostavljena hladni vojni ter diabolično spretni komunistični propagandi. Razlog za uspehe katoliških strank ni samo v njihovem modernem gospodarskem in socialnem programu. Tudi dejstvo, da so katoliške demokratske stranke dale današnji politični pozornici celo vrsto odličnih državnikov, šiele delno razloži vzrok njihovega uspeha. Približali bi se resnici, če podčrtamo, da je za katoliškimi demokratskim strankami veliko re-zervoirjev katoliških organizacij. So katoliške strokovne organizacije, ki združujejo delavce in nameščence, dalje delujejo katoliške kmečke in mladinske organizacije in druge, ki čeprav se ne pečajo direktno s političnimi vprašanji, vzgajajo in izobražujejo svoje člane sistematično, ne le v katoliški vferi in filozofiji, ampak tudi v katol-' škem socialnem n gospodarskem nauku. Obstoj in delova-njie teh organizacij je najboljše jamstvo, da se bo katoliška demokracija, po eventuelnem nazadovanju in začasnem zastoju, spet vrnila na vlado in povečala število svojega članstva. Gotovo je, da tako dolgo dokler ima katoliška demokracija svoj glas pri oblikovanju evropske politike, ne bodo nikdar prišli do oblasti niti izdajalski komunistični sopotniki, niti abnormalni nevtra-listični kulturniki .»Zato je razumljivo, da Moskva smatra kot svojega najvažnejšega sovražnika za železno zaveso in v Zapadni Evropi; vpliv Vatikana, katoliških socialnih organizacij, katoliške demokracijte, ter katoliške demokratske državnke. Komunistična propaganda jih zmerja, da so sužnji ameriškega imperializma.
Svoje predavanje bi rad zaključil s sklicevanjem na grško: mitologijo. Hčerka kralja Tiru-sa, ki ji je bilo ime Evropa, je imela težke sanje, da jo bo u-grabil okruten moški z imenom Asia. Toda predno je ugrabitelj mogel izvršiti svoj načrt, je Zeus vladar bogov, prišel osebno, da reši kraljevo hčer pred kremplji Asije . . . Danes je Evropa, ne kot mitološka osebnost, toda taka kot jo stvarno gledamo, cel kontinent krščanske in
moderne kulture, mati vseh nas, po telesu ali duhu, tudi ogrožena po roparski Aziji. Komunizem je s svojimi kremplji vsekal v telo Evrope, posebno Vzhodne in Srednje hude rane. Zapadni del Evrope je priča razvoja svoje usode, kot v vročičnih sanjah. So ljudje, ki so postali njeni izdajalci. So spet drugi, ki bi se radi pogajali, ker so bojazljivci. So spet drugi, ki slepo upajo, da je zveri treba popuščati z lepimi besedami. Toda velika večina vidi razločno vso nevarnost, ki grozi katoliški kulturi, svobodi narodov in časti družine in posameznika. Ta večina ne prosi samo, da bi prišel
Konec junija je bil v Jugo- i slaviji avstrijski zunanji minister dr. Gruber. Obiskal je Beo-1 grad in Brione, kjer ga je sprejel Tito. Uradni komunikeji niso povedali nič. Dopisniki raznih listov so vse mogoče ugibali. Večina je mislila, da so bili razgovori posvečeni tržaškemu vprašanju. Rusi so rešitev tržaškega vprašanja vezali z rešitvijo avstrijske državne pogodbe. Naš prijatelj na Dunaju nam odkriva ozadje in potek razgovorov. Kot boste videli iz pisma, je mož zelo blizu službenih virov.
Uredništvo.
Dunaj, avgusta 1952.
Že dolgo časa se trudi Titov režim, da bi vsaj z nekaterimi sosednjimi državami dosegel kolikor toliko normalne politične odnošaje. Razlogi so različni. Titov režim je končno le u-videl, da neurejeni odnosi s sosedi škodijo Jugoslaviji doma in v zunanjem svetu. Ogromna, nekomunsitična večina ljudstva, jt9 tolmačila izoliranost Jugoslavije kot slabost režima. Zaradi tega je jugoslovnsko časopisje neprestano prinašalo vesti iz inozemstva, ki naj dokažejo, kako “velik ugled uživa Jugoslavija v inozemstvu.” Ob obisku dr. Gruberja je pisanje “o velikem ugledu” doseglo višek. Obisk dr. Gruberja naj ta “ugled” dokaže.
Drugi razlogi so imeli zunanje politični značaj. Prvič: Tito bi rad dokazal Sovjetom in njihovim satelitom, da ni izoliran, da uživa Jugoslavija v svetu u-gled in da se sosednje države naravnost pulijo za dobre odnose z Jugoslavijo. Drugič. Dokazati Italiji, s katero so odnosi silno slabi, da je mogoče živeti z Jugoslavijo v dobrih odnosih. Tretjič. Zavarovati vsaj en del meje — proti Avstriji in Grčiji — za slučaj kakih vojnih zaplet-Ijajev. Četrtič. Razlogi so bili tudi gospodarski.
Še pred londonsko konferenco o Trstu je jugoslovanski poslanik na Dunaju osebno predlagal avstrijskemu kanclerju Figlu, naj bi Gruber obiskal Jugoslavijo, da bi se uredila neka avstrijsko-jugoslovanska sporna vprašanja. Istočasno so Titovi diplomati v Washingtonu, Londonu in Parizu moledovali, naj bi ZDA, Anglija in Francija v smislu RepiČevega predloga posredovale pri avstrijski vladi. Ne smemo pozabiti, da je Avstrija še vedno okupirana in da bi proti volji zapadnih sil gotovo ne tvegala ožjih odnosov z Jugoslavijo. Ni dvoma, da je zboljšanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo tudi v interesu zapadnih sil.
Avstrija je imela interes, da pride do zbližanja, ker bi rada rešila sledeča vprašanja:	1.)
vprašanje avstrijskih vojnih u-jetnikov, ki jih je še vedno nekaj v Jugoslaviji; 2.) vprašanje onih avstrijskih državljanov, večinoma Slovencev, ki so jih partizani ob koncu vojne nasilno odvlekli v Jugoslavijo in o katerih ni nobene sledi; 3.) vprašanje imovine Avstrije in avstrijskih državljanov.
Poleg že omenjenih razlogov je imela Jugoslavija še posebne interese od Gruberjevega obiska:
Prvič. Gruberjev obisk je jugoslovanski tisk uporabil kot dokaz, da sosednje države iščejo prijateljske stike z Jugoslavijo. Drugič. Jugoslavija je hoet-la pokazati zunanjemu svetu, da ima najboljšo voljo urediti
angel in jih rešil, in ni samo hvaležna za dobro voljo, in vojaško in gmotno pomoč Združenih držav, ta večina je tudi pripravljena, da prevzame svoj
* del žrtev v borbi za svobodo ! pod vodstvom Amerike.
svoje odnose s sosedi. Tretjič. Hotela je dobiti od Avstrije obvezno obljubo, da bo v Avstriji ustavljena propaganda proti Titovemu režimu, četrtič. Jugoslavija si je hotela zagotoviti avstrijsko pomoč v vprašanju Trsta. Če bi bilo to nemogoče, pregovoriti Avstrijo, da dirigira svoj uvoz preko Reke. Zagotoviti jugoslovanskim agentom svobodno kretanje po Avstriji.
Predno je šel Gruber v Beograd, se je avstrijska vlada posvetovala s predstavniki zapadnih sil in z njihovimi vojaškimi komandanti. Angleži so zahtevali, da dr. Gruber načne tudi vprašanje malega obmejnega prometa.
Dr. Gruber je nosil s seboj v Beograd 8 zemljepisnih kart, izdelanih v ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju. Te karte so kazale 8 različnih mejnih predelov, parcele dvolastnikov in pota, po katerih naj bi se mali obmejni promet razvijal. Te karte naj bi bile podlaga za u-reditev obmejnega prometa.
Poleg tega je imel dr. Gruber s seboj tudi dva elaborata, izdelana v notranjem ministrstvu na podlagi referatov Varnost-nhi direkcij v Gradcu in Celovcu. Elaborata sta obsegala seznam vseh oseb, ki jih je Titova vojska odvlekla v Jugoslavijo 1. 1945, ko je imela začasno zaseden del Štajerske in Koroške ter opis, kako so bile ugrabitve ali aretacije izvršene, kjq so bili ugrabljeni ali aretirani ljudje zaprti, likvidirani, ali odpeljani v Jugoslavijo. Opis je bil podprt z dokumenti in slikami, da nekatere odpeljane osebe še vedno živijo po raznih taboriščih v Jugoslaviji.
Dr. Gruber je govoril v Beogradu najprej z notranjim ministrom in šefom tajne politične policije UD V Aleksandrom Ran-kovičem in pomočnikom zunanjega ministrstva Leom Matasom.
Vprašanje malega obmejnega prometa se je pokazalo kot trd oreh. Jugoslovani so hoteli rešitev tega vprašanja odložiti. Posrečilo se jim je doseči, da se bodo o tem kasnejte razgovarja-li. Nikakor niso hoteli pristati na to, da bi dajali dovoljenja za mali obmejni promet okrajni glavarji za svoje območje. Bojijo se Angležev, ki sedijo v Celovcu in Gradcu. Trdijo, da bi Angleži radi preko lokalnega obmejnega prometa pošiljali v Jugoslavijo svoje vohune in reševali svoje ljudi.
Vprašanje imovine avstrijskih državljanov v Jugoslaviji je bilo odgodeno in prepuščeno mirovni pogodbi z Avstrijo.
Mates je obljubil Gruberju, da bodo avstrijski vojni ujetniki, ki so bili obsojeni kot vojni zločinci, repatrirani čimprej.
Za aretirane in ugrabljene o-sebe je Mates rekel, da so bile javno obsojene na smrt in ustreljene, druge so bile verjetno izgubljene ali so padle kot žrtve neodgovornih elementov v vrtincu vojne.
Dr. Gruber s tem odgovorom ni bil zadovoljen. Ker je tak odgovor pričakoval, se je pripravil za napad. Povedal je Matesu, da so mnogi še vedno živi. Avstrijska vlada ima dokaze, v katerih taboriščih živijo in kaj delajo. Pokazal je Matesu slike taborišč in pisma ujetih oseb ter zagrozil, da bo avstrijska vlada stvar predložila Združenim narodom s podatki, kako so bile osebe odvedene, kam odpeljane in kje so.
Ko je Mates videl s kakšnimi podatki razpolaga avstrijska vlada, je obljubil Gruberju, da bo zadevo preiskal in vse ujetnike pustil domov. Prosil je Gruberja, naj avstrijski tisk o tem ne piše, tudi ko bodo ujetniki prišli domov. Pod nobeni-
mi pogoji pa bi Jugoslavija ne hotela, da se stvar spravi pned UN. To bi škodilo Jugoslaviji v svetovni javnosti in onemogočilo vsak sporazum z Avstrijo.
(Med temi osebami so v prvi vrsti Slovenci iz Koroške, avstrijski državljani, ki so jih a-retirale in odpeljale ter deloma postreljale partizanske edinice, ki jim je takrat poveljeval Peter Štante, ki je še danes general, narodni heroj in visok partijski in vojaški dostojanstvenik v Jugoslaviji. Opomba u-redništva.)
Po teh razgovorih v Beogradu je odpotoval Gruber na Brione k Titu.
Tam sta Tito in Gruber govorila o sledečih predmetih:
1.	O diplomatskem sodelovanju Avstrije in Jugoslavije in kako bi mogla Jugoslavija pomagati Avstriji, da bi prišlo do državne pogodbe in konca okupacije.
2.	O vojni pomoči Jugoslavije
GLIHA VKUP ŠTRIHA . . .
Iz Trsta nam pišejo, da sta se revija Stvarnost, ki jo urejuje Franc Jeza, in zbornik Tabor, ki so ga izdali tržaški Stražarji in krog okoli Mirka Javornika, združila. Nova Stvarnost se bo tiskala v tržaški Titovi tiskarni. Dosedanja je bila tiskana v tiskarni Demokracije. Združitev in prenos sta bila izvršena brez vednosti formalnega urednika dr. Janka Ježa.
TRI SO VZELI NA MUHO
Kakor je nemogoče služiti istočasno Bogu in hudiču, prav tako je nemogoče biti dober odvetnik v komunistični državi in uživati spoštovanje in priznanje ljudske oblasti.
“Ljudska pravica” je vzela na muho 3 odvetnike. Disciplinsko sodišče odvetniške zbornice je obsodilo odvetnika dr. Leona Kreka na kazen prepovedi o-pravljanja odvetniškega poklica za dobo enega leta, ker je pomagal svojemu klientu pri begu v inozemstvo. Na kazen 3000 denarne globe sta bila kaznovana odvetnika dr. Tone Pernat in dr. Janko Žirovnik, ker “sta sramotila ljudsko oblast.” Ljudska pravica piše, da so kazni prenizke in da je bilo disciplinsko sodišče preveč prizanesljivo. Tile trije advokati so namreč po mišljenju Ljudske pravice ciniki, ki delajo sramoto svojemu stanu. Uredniki Ljudske pravice so pregledali sodnij ske akte ter ugotovili, kaj so odvetniki v svojih zagovorih pisali. Dr. Pernat je n. pr. pisal tole: “V letu 1946 in naslednjih letih, pa vse do pričetka postopnega vračanja k redu in zakonitosti, so celo zreli, v življenski borbi prekaljeni ljudje izgubljali glave in se niso znašli v kaotičnih sunkih revolucije. V neprimerno večji meri se je to dogajalo narodu in preprostim ljudem. Zaradi splošnih pojavov samovoljnosti, kot izrastka revolucijskih utrinkov, so bili ljudje zmedeni in preplašeni tako, da često niso vedeli ne kod ne kam . . . Tudi zaupanja v ne-pristranost, sposobnost in poštenost oblastnih činiteljev ni bilo.”
Disciplinsko sodišče LIP Celje (Bog ve, kaj se zopet skriva pod to kratico?) je obsodilo svojega uslužbenca, da mora plačati 14,201 din kot odškodnino zaradi škode, ki je nastala z malomarnim izvrševanjem službene dolžnosti. V pritožbi zoper sodbo je dr. Pernat zapisal: “Resen človek se zaskrbljeno sprašuje, kam drčimo? Mar že vsako podjetje, vsaka čevljarska zadruga, vsaka organizacija hišnih pomočnic ali morebiti Dom
Avstriji, ako bi prišlo do vojne. Tito je menda predlagal, da bi Jugoslavijo, to je Koroške in onega dela Avstrije, ki meji na Jugsolavijo, to je Koroške in enega dela Štajerske.
3.	O postoparju avstrijskih organov proti protititovski propagandi, ki jo vodijo v Avstriji razni protikomunistični in kominformski elementi.
Jasno je, da o teh vprašanjih ni prišlo do kakega sporazuma, ker za tak sporazum Gruber ni imel niti pooblastila, niti bi ga avstrijska vlada mogla skleniti brez pristanka zapadnih, okupacijskih sil.
Bodočnost bo pokazala, ali in v čem je Gruber imel uspeh. Prav tako koliko se je Titu in Jugoslovanom posrečilo prepričati Gruberja — in z njim seveda zapadne sile, katerim so Jugoslovani govorili preko Gruberja — v iskrenost svojih izraženih in neizraženih ciljev in želja.
igre in dela sme in more izdajati izvršilne sodbe?”
Za dr. Žirovnika pravi Ljudska pravica, da “njegove pritožbe odlikuje posebno plitek cinizem.” V pritožbi zoper sodbo, s katero je bil delavec neke železarne obsojen zaradi tatvine, je zapisal: “Tako dejanje je treba presojati bolj prizanesljivo, tem boli, ker smo slišali do vodilnih mož lepe besede, da je železarna last ljudstva in delavstva in smo zato lahko smatrali svoj odnos do nje kot domač, prijateljski, ne pa kapitalistično tuj . . .”
V pritožbi zoper obsodbo nekaterih kominformskih agentov, ki so med drugim širili tudi sovražne vesti, da nameravajo jugoslovanski komunistični voditelji pobegniti z letali v inozemstvo, pa je zapisal: “To ni nika-ko sramotenje vodilnih funkcionarjev, temveč pohvala njihovi budnosti in pripravljenosti, ki je v danih razmerah nujno potrebna.”
Ljudska pravica ugotavlja, da je to cinizem brez primere, sramotenje ljudi, ki so bili v najtežjih zgodovinskih trenutkih vedno na strani ljudstva, ne pa posledica starih navad in stare predvojne prakse.
Povedala pa sta oba v glavnem to, kar je že povedal minister Rankovič v svojem znanem govoru “o nezakonitosti sodnih in policijskih oblasti.”
/
KAKO IZGLEDA “SLAVNA” KOMUNISTIČNA PARTIJA
Tisti delavec steklarne v Hrastniku, ki je rekel, da so na upravi sami banditi in “lum-penproletariat” se prav za prav ni veliko zmotil, samo povedati tega ne bi smel. Tak vtis dobi namreč vsakdo, kdor čita v Ljudski pravici od 12. julija obširen članek pod naslovom “Partija si ustvarja ugled z doslednim revolucionarnim delom,” ki opisuje prilike v Okrajni p/artijski organizaciji v Šoštanju. Par izvirnih citatov bo dovolj za prikaz porazne slike partijske organizacije:
“Najbolj revolucionaren del naših ljudi je izven partije. Od celotnega števila članov partije je samo 23.2% delavcev in 5.5% kmetov in zadružnikov, ostalo so nameščenci ... V partijo so se vrinili elementi, ki vanjo ne spadajo. . . . Kmetje ne zaupajo v partijsko organizacijo . . .”
Osnovna partijska organizacija v Zavodnji je štela 2 člana, n|a Belih vodah enega. Ta je prenehala obstojati, ko je bil o-menjeni član zaprt zaradi malverzacije. V Novi Štifti je obstojala partijska organizacija iz 4 članov. Dva tovariša sta popolnoma prenehala z delom, ne
hodita že več kot eno leto na sestanke in ne plačujeta članarine. Tako šta ostala v tej organizaciji samo še mož in žena. Lahko nam jie razumljivo, kako sta se ta dva sestajala in kaj sta delala. Osnovna partijska organizacija v Družmirju šteje 10 članov: 3 gospodinje, upravnika gostilne in 6 drugih tovarišev in tovarišic, ki so zaposleni v Šoštanju na kraju, v tovarni usnja in pri Gradisu. V osnovni partijski organizaciji v Ravnah so: upravitelj državnega posestva, upraviteljica bivše Vošnjakove vile in učiteljica.”
List piše, da je samo 83 članov ali 9% članov partije naročenih na Ljudsko pravico in nadaljuje:
“Člani partije nimajo ugleda pri ljudeh. Ko jih vprašamo zakaj, odgovarjajo, da zato nimajo ugleda, ker ne hdij v cerkev, če pa pogledamo kazni, ki so bile izrečene nad posameznimi člani, pa ugotovimo, da je bilo največ partijskih kazni izrečenih zaradi tega, ker posamezni člani še niso prelomili z misticizmom., Še vedno se nekateri člani partije cerkveno poročajo, in to tajno. Svoje otroke dajejo krstiti in birmati. Imamo primer, da član partije zapusti partijsko organizacijo z motivacijo, da bi se rad cerkveno poročil. Nekateri funkcionarji se izgovarjajo na svoje žene, češ da je žena religiozna in da je skrivaj nesla otroka h krstu, ali ga dala birmati. Tak primer je pri tovarišu, članu partije in namestniku republiškega poslanca. Pred enim mestecem je dal svojega otroka birmati, sedaj se pa izgovarja, da je to skrivaj naredila žena.”
Tele ugotovitve pa že kar dišijo “po banditih in lumpfenpro-letariatu”:
“Od leta 1945 do junija 1952 je bilo izključenih iz KP v tem okraju 341 članov, to je več kot ena tretjina. V partiji pa je še vedno 22 članov, ki so bili sodnij sko kaznovani od 15 dni do enega leta zapora. En član parti jte je bil kaznovan na 10 let izgube državljanskih pravic, drugi na eno leto, tretji je bil kaznovan zaradi zločina zoper ljudsko oblast, četrti na eno leto zapora zaradi poneverb in prilaščanja narodne imovine. Vsi 4 so še vedno v partiji. 54 članov jte bilo upravno laznova-nih s kaznimi do 7000 din.”
List zaključuje:
“Dokler bomo imeli v partiji ljudi, ki so zaradi nepoštenosti bili obsojeni, ali take, ki spadajo v zapor in pred sodišče, partija ne bo imela ugleda pri poštenih ljudeh. Pošteni ljudje se članov partije izogibljejo . . .”
Mislimo, da k temu ni potrebno nobeno pojasnilo. Partijcem je treba samo častitati, da se tako dobro poznajo med seboj.
KAKO PIŠEJO O KARDINALU SPELLMANU
Slovenski poročevalec od 27. julija piše v članku o Evharističnem kongresu v Barceloni med drugim tudi tole:
“Kongres je z osebno prisotnostjo počastil tudi papež — tako namreč nekateri imenujejo ameriškega kardinala Spellma-na, za katerega noben smrtnik ne ve, ali hodi v Vatikan sprejemat ali dajat direktive. Spellman je poznan tudi nam Jugoslovanom, saj je eden najvne-tejših zakulisnih branilcev u-staškega notranjega ministra dr. Artukoviča, ki je odgovoren za pokolje stotisočev nedolžnih žrtev v Jasenovcu in drugih us-taških taboriščih smrti.”
Tole je čisto navadna laž. Katoliška cerkev v USA se ne meša v politiko. Razen ustaške “Danice” iz Chicaga se doslej še noben katoliški list ni zavzel za Artukoviča. “Danica” je pa tudi katoliška samo po tem, da jo urejujejo hrVatski frančiškani, ki pa dosledno zagovarjajo Paveličev program, ki je bil vse prej kot katoliški.
VESTI IZ DOMOVINE
Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Med ljudmi po Savinjski do- nil z Enejem Silvij em, pozne j ;^i se je ohranilo sporočilo, da šim papežem Pijem II. in skle-
)e zadnji samostanski brat u-v pregnanstvu visoko gori ^d skalnatim Rogačem pri samotni podružnici sv. Lenarta in kd v cerkvi pokopan. Še pred Nekaterimi desetletji so kmetje '2 okolice za njegov dušni po-kaj vsako leto dne 3. novembra gornjegrajskemu župniku plače. vali po eno sveto mašo in tuj-CU! ki je prišel v njihov samoti kraj, kazal: sredi crekve Njegov grob z besedami: “Tu je Pokopan naš duhovni gospod, samostanski brat iz Gornjega §rada. Bog mu daj večni pokoj.”
Sneženi plaz, ki je leta 1895, Nmlo, samotno cerkvico skoraj razrušil, je menda zasul tudi ' 2adnji spomin na gornjegrajs. Nienihe. Ljubljanski škofje s sMro opatijo tekom let popolnoma prenovili. Krištof Ravbar jo lo za časa turških napadov Ml7. obdal z močnim zidovjem st°lpi in globokim jarkom. Er-Nest grof Attems (1543—1575) Pa je samostansko poslopje pre. Novil v lepo udobno palačo. U kazal je podreti tudi staro cer-k^v in na njenem mestu postur'd krasno stolnico, sedanjo žup-Nijsko cerkev.
V Gornjem gradu je bila dol-§° časa redna rezidenca ljubljanskih škofov. Tu so bivali Večji del leta in od tu so vladali sVojo škofijo. V Ljubljano so Pohajali le tedaj, kadar so jih kie klicala cerkvena opravila. ^ le
za cesarja Jožefa II., ko
je Savinjska dolina
izločila pre-v
ri ljubljanske škofije, so sMvili svoje bivališče trajno Ljubljano. Takrat je tudi pre-Nehal gornjegrajski duhovniški kolegij.
* * *
Ozrimo se sedaj še na prva dva višja pastirja, ki sta ob koncu srednjega in začetku norega veka vladala ljubljansko škofijo! Druge bodemo srečava-d pozneje tekom slovenske zgodovine.
r,rvi> ki je zasedel novo ško-djsko stolico, je bil Sigismund Pk Lamberg.
Plemiški rod Lambergov je došel okoli 1. 1360 iz Nižje Av-strije na Kranjsko. Kmalu so dbeli v posesti več gradov: Čr-Nelo (Rottenbuchel) pri Kam-Niku, Kamen pri Begunjah, Gutenberg pri Tržiču, Ortnek in kHenštajn.
Na Gutenbergu je gospodaril Proti koncu 14. stoletja Jurij Bamberg, ki sc je poročil s Ka-terino (Šibilo) pl. Ditrihštajn. Wei je osem otrok, šesti med Njimi ]e bil naš Sigismund.
Na strmem desnem bregu tr-Šiške Bistrice je še danes videti tezvaline starega gradu Gutten. derga in cerkvico sv. Jurija, ki jo je bil dal pobožni graščak sezidati svojemu patronu.
Izmed Jurijevih sinov je bil Gašper poveljnik cesarja Friderika v Slovenski krajini, Jurij (mlajši) stotnik in oskrbnik teeisinskih škofov v Loki, Sigis-teund pa se je posvetil duhov-Nkemu stanu. Kje je hodil v Šolo, ne vemo. Gotovo je najprej obiskoval kako župnijsko s°lo na Kranjskem, morda v branju, ki jezdila najbližja. — Leta 1444. najdemo Sigismunda Lot župnika v Šmartinu pri pranju. Še le sedaj se je prišel pečati z višjimi bogoslovni-tei študijami. Izprosil si je dovoljenje, da sine za tri leta za-Pustiti svojo župnijo in iti na Vseučilišče izpopolnit si svoje
riianje.
Menda je šel v Bolonjo ali Ladovo, kamor so Slovenci na-vadno zahajal. Z univerze se Ni več vrnil na svojo šmartin-sLo župnijo, ampak je šel na Wor cesarja Friderika, kjer je Postal dvorni kapelan in cesar-
nil ž njim prijateljstvo. S cesar, skega dvora je bila Sigismundu odprta pot do višjih cerkvenih dostojanstev.
Ko je bila leta 1461. ustanovljena ljubljanska škofija, je bil takoj Sigismund pl. Lamberg določen za novo stolico. Dve leti pozneje je šel osebno v Rim in bil menda od papeža samega v škofa posvečen.
Prva skrb mu je bila sedaj za stolno cerkev sv. Nikolaja, ki jo je bilo treba popraviti in prezidati. — Na mestu sedanje stolnice je stala takrat še mala, prastara cerkvica, ki so jo postavili ljubljanski brodarji in čolnarji svojemu patronu sv. Nikolaju. Bila je podružnica ljubljanske župnije sv. Petra, majhna po obsegu in revna po opravi. Le en duhovnik, kapelan, je bival stalno pri njej in opravljal božjo službo. Za popravo stolnice sta cesar Friderik in cesarica Eleonora naklonila Lambergu gmotno podporo. Papež Pij II. pa je podelil vsem vernikom, ki bi za o-lepšavo cerkve kaj darovali, razne odpustke. S temi darovi je izvršil škof najnujnejša popravila. Bistveno pa se cerkev ni izpremenila do Leta 1704, ko so sezidali sedanjo stolnico.
Veliko posla je imel prvi škof, da je uredil pravne razmere svojih župnij do akvilej skega patriarha in si zagotovil potrebno neodvisnost. Prišlo je celo do ostrih sporov.
Leta 1466 je bil Lamberg član komisije, ki je v Krki vodila preiskavo o češčenju in čudežih blažene Heme, da bi pobožno grofico proglasili za svetnico.
Glavni zmk. pa so vtisnili Lambergov! vladi turški boji, in vsa skrb novega škofa se je morala obračati na to, da odvrne od slovenskih pokrajin turške navade in zaceli rane, ki jih je vsekal tuji meč.
O tej žalostni dobi naše zgodovine hočem obširneje razpravljati v drugem poglavju. Tu naj omenim le delež, ki ga je imel škof Sigismund pri obrambnem delu zoper Turke. Kakor so v tistih nevarnih časih pred vsem papeži stali na braniku za krščanske svetinje, tako so se tudi po naših krajih škofje in duhovniki udeleževali vojnih priprav proti Turkom Leta 1464 je bil škof Sigismund imenovan za komisarja pri na-Diranju križarske vojske. V ta namen je napravljal posebne cerkvene pobožnosti s pridigami in slovesnimi obhodi, zbiral je križarje in denar za vojne namene. Skoraj pri vseh shodih kranjskih, štajerskih in koroških stanov, ki so jih napravljali zato, da se posvetujejo o skupnem odporu, je bil osebno navzoč
Ob mnogoštevilnih napadih, ki so se izza 1. 1469 vrstili skoraj vsako leto, je bilo razrušenih zlasti mnogo samostanov in cerkva. Le ob velikem turškem navalu 1. 1471. je bilo na Kranjskem 40, na Štajerskem pa 24 cerkva požganih. Koliko skrbi in posla je bilo za škofa Sigismunda ob takih žalostnih razmerah. Treba je bilo pomagati, kjer je bila sila naj večja, rešiti, kar se je dalo rešiti, in zopet pozidati, kar je bilo razdejanega. Opetovano čitamo v teh časih o posvečevanju cerkva in oltarjev, ki so bili od Turkov oskrunjeni. Cerkvena oblast je podpirala zgradbo novih cerkva tem. da je radodarno delila vsem dobrotnikom duhovne milosti, samostanom pa je pomagala z vtelešsnjem župnij.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
AVGUST
30. — Modern Crusaders No. 45 SDZ imajo celodnevno zabavo na SNPJ farmi.
SEPTEMBER
14. — Pevski zbor Triglav priredi piknik v Domu zahodnih Slovencev na Denison Ave.
OKTOBER
5. — Društvo sv. Lovrenca št.
63 KSKJ priredi proslavo 50-letnice združeno z banketom v SND na E. 80 St. ob 5. uri popoldne.
5. — Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ slavi 25-letnico z banketom ob enih pop. v dvorani sv. Pavla na 1369 E. 40 St.
11.	— Društvo Soča št. 26 SDZ prired' veselico v Domu za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
12.	—Pevski zbor “Zvon” priredi
svoi redni jesenski koncert v
Slov nar. domu na E. 80 St.
18.	— Podružnica št. 10 Slov. žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-Let-nico svojega obstoja.
19.	— Pevsko društvo “Planina” priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slc^v. nar. domu na Maple Heights, Ohio.
26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.”
NOVEMBER
15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebne prireditvijo.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” pri redi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
Trinerjevo
GRENKO VINO
pomaga prali zaprtju!
Molki dobijo delo Moiki dobijo delo
NE POZABIMO TRPEČIH BRATOV V DOMOVINI
(Nadaljevanje c 2. utranl)
letos, enk hči je stara 16 let, dve sta pa še' šolarki, en fant je dokončal šolo, je star 14 let, naj-mlajši pa osem let . .
Vdova s 4 otroki
Tu je pismo vdove s štirimi otroci: “Z največjim veseljem smo prejeli Vaše darilo in se Vam vsa družina zanj naj lep še in kar najprisrčnejje zahvaljuje, ko ste nam toliko lepega poslali . . . Vedno bomo molili za Vas vse, da bi Vam ljubi Bog dal zdravje in srečo . . . Jaz, mati štirih otrok, hodim poldrugo uro daleč peš v tovarno, da zaslužim vsakdanji'kruh'in drugo za družino. Najstarejša se uči šivati, ker ni za tovarno. Je bila na glavi operirana in mora biti na suhem, ne na prepihu. Potem si bo mogla sama služiti kruh. Druga hčerka hodi v vsakdanjo šolo, en sin hodi v drugi razred, najmanjši bo pa sedaj jeseni šele začel hoditi v šolo. Tako sem sama za zaslužit . . . Tukaj je vse zelo drago in si težko toliko zaslužim, da bi imeli še kaj prihrankov za obleko. Lon imamo v tovarni žene po 11 dinarjev in osem ur delamo. Lahko si izračunate, koliko zaslužimo.” — če izračunamo po uradnem kurzu, zasluži vdova v ameriškem denarju po 30c dnevno. In za to hodi vsak dan 3 ure peš na delo in z dela.
Predaleč bi nas vodilo, če bi samo teh nekaj pisem dali v izvlečku. V neki družini je hčerka prinesla paket domov in pravi, da so se mlajši bratci od veselja tako smejali, da ne more popisati. Mama pa, ko jih je videla, kako so veseli, se je od veselja zjokala,” ker se nas je Bog usmilil. Deset nas je in zato nam ne morejo nič kupiti. Druga družina piše, da živijo še vedno
baraki, oče pa da je bolan na želodcu (ima rano) in je ta-
Obala Alaske je dolga oko-
tev miioščinar. Tu se je sezna- H 26,000 milj
prehladila . . . Ali smemo prositi, če bi še kaj stare obleke spravili skupaj in jo nam poslali Vse prav pride: žensko, moško, ali za otroke. Neki starček prosi, če bi dobil pipo. Nimam ene roje pa mi je težko.”
Študent
Študent se tudi zahvaljuje za obleko: “Saj pri nas se sedaj že vse dobi, samo da jr° tako drago, da težko kdo more kaj kupiti. Posebno pa je težko za študente. Prej smo dobivali toliko plače, da sem si lahko pla čal hrano, zdaj pa ne dobim več. Od doma mi pa tudi ne morejo ■pomagati. Mama komaj sebe preživi in sestro. Zatorej sem prav srečen, da ste mi v težkem položaju pomagali; kajti v nasprotnem slučaju bi moral zapustiti šolo. To je pa zelo težko pred koncem pustiti in je ves študij zaman.”
Na kmetih
Na kmetih je tudi hudo, ker jih država tlači z davki, kot jih še ni nikoli poprej. Kmetica vdova piše:	“Hvaležna sem
Vam za vse, kar ste poslali meni tujki, ki Vas nič ne poznam. Bog Vam plačaj za vse-mene ste rešili velikih skrb, kako družino obleči, ker nam ves denar pobreejo pretirani davki. “Druga se zahvaljuje in združuje z zahvalo novo prošnjo: “Rada bi Vas prosila, če bi bilo kake stare postelj nine, četudi bi bila strgana, bomo pa zašili. Pri nas stane ena posteljna rjuha 3,000 din, tako da si jo ne moreš kupiti za denar. Za denar je hudo, ker ga je komaj za davke, da še držimo dom!”
Dekle, ki po bolezni v glavi, ne sme delati na solncu, je prosila 2a solnčna očala. Ko jih je prejela, se zahvaljuje, kot bi bila prejela največjo dragocenost: “Prejela sem očala. Ne vem, sako bi se Vam zahvalila. So
ko mati sama za delo. Drugi jepe (ja g9 sanjaia nisem o se zopet zahvaljuje: Mnogo mi takih (stala so 60c!) Vesela
je z Vašim darilom pomagano, ter nam silno trda prede. Sem namreč oče številnih otrok in1 imam bolno ženo.”
Razgnane redovnice
Bivša redovna sestra se zahvaljuje za “cunje,” ki jih pošljemo, ter se nam zdi škoda, da bi jih vrgli med smeti, kot se tu v
sem bila pa tako, da Vam sploh ni mogoče popisati svojega veselja. Ne vem, kako bi vrnlia. Vsak večer se Vas bom spominjala v molitvi, ko bom zaspala, in spet ko se bom zbudila, potem pa celi dan. Tisti dan je bil zame velik praz-nki, kajti niti malo nisem misli
v Moskvi učili “gospodariti,” ki so v Španiji prakticirali in ki so potem v času okupacije vzeli o-blast v roke — z ropanjem, požiganjem in pobijanjem. Ali morejo taki ljudje biti dobri gospodarji in ali morejo sploh pravično in pošteno vladati?
Mi moramo pa vedeti to-le:
“Reveže boste imeli vedno med sabo,” je dejal Kristus. V komunistični družbi pa za dobrodelnost ni mesta, ker tam velja: “Delo po sposobnosti, nagrada po delu.” Stari in bolni pa bi najbolje napravili, da čim prej gredo s poti — sicer pa je preskrbnina že tako nizka, da v razočaranju in pomanjkanju kmalu izbirajo.
V skrbeh za življenje in v pehanju za zaslužkom včasih obstojmo in pomislimo, da gremo vsak trenutek, korak za korakom smrti naproti. Ko pride naša vrsta, takrat ne bo obveljalo, kaj smo užili, ne, kaj smo spravili skupaj, ampak samo, kaj smo delali — iz ljubezni do trpečih, iz usmiljenja. “Blagor Vam” . . . bodo zvenele besede Sodnika onim, ki so delali dela usmiljenja.” Kar ste kateremu od mojih najmanjših storili, ste meni storili.”
Bodite kakor oni modri mladenič, ki smo o njem povedali v začetku in ki je vsak teden spravljal skupaj zavitek za domov. Ne naveličajmo se v tem delu in ne opešajmo! Veliko delo je to, plemenito delo, vredno človeka. Nedostojno pa je, nevredno krščanskega človeka samo hlastanje in beganje za u-živanjem. Taki doživljajo razočaranje in bp konec za nje največje razočaranje.
Če sami ne utegnete ali niste na jasnem glede predpisov o carini, pa sie obračajte na Ligo! Ona veliko dela in bo mogla delati še več, če se bodo vsi katoliški Slovenci obračali na njo z naročili paketov. Držimo v tem oziru disciplino po geslu: “Svoji k svojim!” Saj se imenuje Liga katoliških slovenskih Ameri-kancev. Pomnite, da bo močna Liga najboljši dokaz za slogo, zavednost in discipliniranost katoliških Slovencev v Ameriki.
Sposobni Forge Shop učenci
Ali hočete
J—najboljše delovne pogoje prilike za napredek p—načrt za pokojnino £—življenske stroške poravnane Q—nadurno delo
Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
Cleveland Transit Bus No. 28
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
zdaj preišče sposobne može za sledeča dela
CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN TINSMITHS PIPEFITTERS DIE REPAIRMEN LABORERS
Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške
Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd.
(168)
CLEVELAND GAP SCREW 00.
2917 E. 79 St.
(blizu Kinsman Rd.)
Gold Header Operators
Bolt Making Machine Operators
Visoka plača od ure. Zelo dobri delovni pogoji in več posebnih koristi.	(167)
V velenjskem rudniku
so razni predpostavljeni rudarji — rudarji, ki so prišli iz idrj-skega rudnika. V rudniku kopje premog sedaj 2,000 rudarjev. Delo v tem rudniku je zelo nevarno. Naprave so sicer moderne, a izkopavanje rjavega premoga je združeno z velikimi nevarnostmi, ker n. pr. v prostoru 15 m visokem in 15 m dolgem morajo rudarji vrtati luknje v stop, ki ni prav nič opažen, v te luknje polagajo zatem razstrelivo in ga zažigajo. Da ne pride do večjih nesreč je zasluga samo iz-vežbanosti in sposobnosti starih rudarjev. Dnevno izkopljejo v tem rudniku do 100 vagonov premoga, ki ga zlasti uporabljajo v celjski cinkarni in v jeseniških železarnah. Razpoloženje rudarjev je mrko. Lahko ni bilo nikdar njihovo delo in življenje, vendar je bilo pred komunisti mnogo lepše in si povsod videl vesele, obraze, danes pa je vse mrko in razočarano.
Ameriki mnogo vrže: “Res jej la, da me bo doletela taka sreda so stare stvari, a iz velike ve-! ča itd.” Sedaj bo namreč s temi čine se da kaj koristnega sešiti, J očali mogla delati na polju, do-posebno, ker ste priložili tudi; slej ni mogla in so jo verjetno milo in sukanec. Zato le pošlji- napačno sodili, da noče delati.
te, če boste še kaj skupaj spravili, da bomo razveselili naše u-Dožce.”
Temna slika
Zdi se Vam, da je slika prete-mna, da ljudje pretiravajo. I-
Podobno piše hiša redovnica s majo še nekaj ponosa v sebi in
Hrvatske: “Zima je bila zelo huda in bolniki še trpijo na posledicah; tudi jaz sem bila bolna, co sem stregala bolnikom in se
ne bi prosili, če ne bi bila stiska zares velika. Samo na to morate pomisliti, da danes gospodarijo in režejo kruh taki, ki so se
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
Hiša naprodaj
7 sob, napol zidana hiša, 2 spalnici v pritličju. V dobrem stanju, nanovo barvano odzu-naj. Se lahko takoj vselite. Gotov denar. Brez agentov, v Euclidu. Vprašajte na 19431 So. Lake Shore Blvd. IV 1-0206.	(170)
"OLIVE R"
potrebujte
operatorje za
POTTER & JOHNSON LATHES
LIBBY LATHES
TURRET LATHES—LARGE
TURRET LATHES—SMALL
LO-SWING LATHES
BULLARD LATHES
VERTICAL MILLING MACHINES
Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem delu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede živ-1 jenskih stroških, avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šittu.
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
KE 1-0309
(168)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Med St. Clair in Superior Ave^ na E. 76 St., lepa čista hiša za 1 družino, 6 sob, stanovanjska in jedilna soba in kuhinja zdolej, 3 spalne sobe in kopalnica na drugem. Polna klet, avtomatični tank za vodo in gorkoto, beneški zastori, zimska vrata in mreže, garaža in cel cementi dovoz. Cena samo $9500.
Kovač Realty 960 E. 185 St.
KE 1-5030
(170)
Milling Machine
and
Turret Lathe Operators
Morajo znati postaviti svoj “setup”; precizno delo. Plača od ure in visoki dodatni zaslužki.
Le Roi Co.
Cleveland
Rock Drill Division
12500 Berea Rd.
(167)
TARČO
Golt Rd. tovarna
rabi moške za:
HELIARC WELDERS SURFACE GRINDERS
MACHINE REPAIRMEN (first class)
MILLING MACHINE BROACH OPERATORS
TOOL and GAGE INSPECTORS
BROACH SETTERS TOOL GRINDERS GAGE LAYOUT
Prinesite dokaz državljanstva. Visoka plača od ure in povišek za življenske potrebščine. Liberalna skupna zavarovalnina in pokojnina. Dobra prilika za napredek.
Uradne ure: 8. zjutraj do 5. ure pop. na delovnik, v soboto od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne
Thompson Products, Inc.
12818 Coit Rd.
(C. T. S. Bus No. 36)
_______________(171)
MALI OGLASI
Na božjo pot
Kdor hoče iti na božjo pot v Frank, Ohio, na 14. septembra naj ,se takoj javi. Peljemo se V najem	z busom. Vožnja stane $2.50
Kuhinja in ena soba, delno tja in nazaj. Kličite Dl 1-0123, opremljena se oddasta v najem, da vam rezerviramo sedež. — Kličite IV 1-6597 po 5. uri. IMary Novak. (aug.25,28)
“Jaz pojdem s teboj, Jan,” je rekel gospod Volodijovski.
“In jaz kakor berač s teorba-nom: Verujte mi, gospodje, da imam med vami največ izkušnje, a ker ste mi je zadnjič te-orban pristudil, vzamem dudo.” “Za nekaj bom tudi jaz, bratci?” je rekel gospod Longinus.
“Gotovo,” je odgovoril gospod Zagloba. “Ko nam bo treba iti čez Dnjester, nas preneseš kakor sveti Krištof.”
“Zahvaljujem vas, gospodje, iz vse duše,” je rekel Skrzetu-ski, “in vašo pripravljenost sprejmem z veselim srcem. V nesreči ni ničesar nad zveste prijatelje, katerih mi Previdnost, kakor vidim, ni vzela. Gospodje,. Bog vam plati z zdravjem in imetjem.”
“Mi smo kakor ien mož!” je vzkliknil Zagloba. “Bog bo podjetje blagoslovil in videli boste, da kmalu zagledamo plodove našega truda.”
“Torej mi ne preostane nič drugega,” je govoril Skrzetu-ski po kratkem molku, “nego da praporec odpočijem knezu in da takoj odidem z vami. Poj demo ob Dnj estru na Jampol prav do Jahorlika in povsod bomo iskali. Ker pa mora biti Hmielnicki, kakor se nadejam, že pobit ali pa bo, preden pridemo do kneza, nam torej tudi javna služba ne bo delala ovir Prapori gredo gotovo na Ukrajino, da pogase vstajo, tam pa opravijo lahko tudi brez nas.” “Počakajte, gospodje!” reče Volodijovski, “gotovo pride po Hmielnickem vrsta na Krzivo-nosa ,morda bi torej krenili s prapori proti Jampolu.”
‘Ne, mi moramo biti prej tam,” je odvrnil Zagloba, “toda najprej moramo odpraviti prapore, da bi imeli proste roke. Upam, da bo knez z nami za dovoljen.”
“Osobito s teboj.”
“Tako je, ker mu prinesem -najboljše vesti. Veruj mi, gospod, da se nadejam nagrade.” “Torej na pot?”
“Do jutri moramo počivati,’ je rekel Volodijovski. “Sicer pa naj ukazuje Skrzetuski, ker je on vodja, toda jaz opozarjam, če se danes dvignemo, nam vsi konji popadajo.”
“Vem, da je to nemogoče,” reče Skrzetuski, “mislim pa, da po dobri krmi lahko jutri odrinemo.”
Drugo jutro so res odrinili. Po kneževih ukazih so se imeli vrniti v Zbaraž in tam čakati nadaljnjih ukazov. Šli so torej na Kužmin, od Feldština k Vo-ločiskom, odkoder je skozi Hle-banuvko držala stara cesta v Zbaraž. Pot so imeli neprije-nto, ker je padal dež, toda mirno, in le gospod Longinus, ki je šel s sto konji naprej, je razpodil nekoliko tolp klatežev, ki so se zbirali za kraljevskimi vojskami. Šele v Voločiskih so se zopet ustavili na odpočitek.
Toda komaj so po dolgi poti sladko zaspali, jih je zbudil a-larm — in straže so naznanile, da se bliža nekak konjeniški oddelek. Takoj pa je prišla vest, da je to Vieršulov tatarski prapor, torej lastni. Zagloba, gospod Longinus in mali Volodijovski so se nemudoma zbrali v izbi Skrzetuskega, a takoj za -njimi je planil kakor vihra častnik iz lahkega znaka, ves spehan, ves pokrit z blatom. Ko ga je Skrzetuski ugledal, je vzkliknil:
“Vieršul!”
“Jaz . . sem — je govoril prišlec, jedva uloviši sapo.
“Od kneza?!’
“Da! . . Tfu! Tfu!’
“Kake novice? Je že po Hmielnickem?”
“Že . . po . . . Poljski!”
“Za pet ran Kristusovih, kaj govoriš, gospod? Poraz?” “Poraz, sramota! .... Brez bitke . . Poplah . O! O!” “Lastnim ušesom nočem verjeti. Govori, govori, za Boga živega? . . . Vladarji? . . . “Pobegnili.”
“Kje je naš knez?”
“Beži . . . brez vojske . . . Jaz tu od kneza . . ukaz . . .v Lvov takoj . . gredo za nami.” “Kdo? Vieršul! Vieršul! Spametuj se, človek! Kdo?” “Hmielnicki, Tatarji.”
“V ime Očeta in Sina in svetega Duha!” je zavpil Zagloba, “zemlja poka.”
Toda Skrzetuski je že razumel, kako in kaj.
“Spotoma vprašanja,” je rekel “sedaj pa na konje!”
“Na konje! Na konje!”
Kopita konj Vieršulovih Ta-tarjev so že peketala pod okni. Stanovalci, zbujeni po prihodu vojske, so prihajali iz domov s svetiljkami in plamenicami. Novica je preletela mesto kakor bliskavica. Takoj so začeli biti plat zvona. Pred kratkim še tiho metesce se je napolnilo s hrupom, peketanjem konj, kriki povelj in vreščanjem Židov. Stanovalci so hoteli bežati z vojsko vred. Zapregli so vozove, nalagali nanje otroke, žene, pernice. Župan, na čelu nekoliko meščanom, je prišel prosit Skrzetuskega, da ne bi odšel naprej in spremil stanovalce vsaj do Tarnopola, toda gospod Skrzetuski ga ni hotel niti poslušati, ker je imel odločen u-kaz, da naj kar najhitreje odrine v Lvov.
Vzdignili so se in šele na potu jim je Vieršul, ko se je oddahnil, pripovedoval, kaj in kako se je zgodilo.
“Odkar obstoja Poljska,” je govoril, “ni še nikdar doživela takega poraza. Nič ni Cecora, nič Žolte vode, nič Korsun!”
In Skrzetuski, Volodijovski, gospod Longinus Podbipieta so Se naslanjali konjem na vrat, sedaj se grabili za glave, sedaj dvigali roke k nebu.
“Stvar presega ljudsko vero,” so govorili, “kje je bil knez?” “Ostavljen, od vsega nalašč izključen, celo svoji diviziji ni povelj al.”
f “Kdo je imel poveljstvo?”
| “Nihče in vsi. Dolgo služim, na vojni sem si zobe zbrusil, pa nisem še videl takih vojsk in takih vojskovodij.”
Zagloba, ki do Vieršula ni i-mel velike naklonjenosti in ga je malo poznal, je začel sukati glavo, cmakati, naposled pa je rekel:
“Moj gospod, ah se ti ni le zmešalo v glavi, ali nisi smatral delnega poraza za splošen poraz, zakaj to, kar pripoveduješ, se sploh ne da predstavljati” “Da se ne da predstavljati, priznam in povem ti, da si dam rad glavo odsekati, če bi se na kak čudovit način pokazalo, da se motim.”
“Na kakšen način pa si prišel prvi po porazu v Voločiske? Saj vendar nočem misliti, da si jo ti prvi odkuril? Kje so torej vojske? Kam beže? Kaj se je zgodilo z njimi? Zakaj te niso bežeči zadržali? Na vsa ta vprašanja zaman iščem odgovora!” Vieršul bi v vsakem drugem času ne bil pustil vprašanj kar tako, toda v tem hipu ni mogel misliti o ničemer drugem nego o porazu, zato je le odgovoril: “Jaz sem prvi prišel v Voločiske, ker drugi gredo na Oži-govce, a mene je knez nalašč poslal na to stran, kjer se je nadejal vas, gospodje, da bi vas navalnica ne ogrnila, če bi prepozno izvedeli, a drugič radi tega, ker je teh petsto konj, ki jih imate, nemala tolažba zanj, ker je divizija po veliki večini izginila ali se razpršila.” “Čudne stvari!” je zamrmral Zagloba.
“Strah me je misliti, obup seme loteva, srce se krči, solze teko!” je govoril Volodijovski, lo-
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
Lovrens Habjan
ki je umrl 25. avgusta 1941 Vse prekmalu v cvetu življenja preljubljeni odšel si Ti od nas, poteklo je že enajst let, kar Tvoja pot se je končala, in pri Bogu večno srečo vživaš.
Žalujoči ostali:
STARŠI, BRATA in SESTRA Cleveland, O., 25. avgusta 1952.
meč roke. “Domovina izgubljena, neslava po smrti — take vojske razpršene! . . izgubljene. Ni mogoče drugače, kakor do se bliža konec sveta in poslednja sodba.”
“Ne segajte mu v besedo!” je rekel Skrzetuski, “dovolite, da pove vse.”
Vieršul je obmoknil, kakor bi zbiral moči, nekaj trenutkov se je slišalo samo pluskanje kopit v blatu; padal je dež. Bila je še globoka noč in zelo temna, ker je bilo oblačno, in v tej temi, vtem dežju so Vieršulove besede zvenele še bolj strašno, ko je začel govoriti:
“Če bi sie ne nadejal, da padem v boju, bi gotovo izgubil um. Govorili ste, gospodje, o poslednji sodbi— j jaz tako menim, da kmalu nastopi — saj se vse razpreza, zloba prevladuje poštenje in Antikrist že hodi po svetu. Vi niste videli tega, kar se je zgodilo — a še niti poročila o tem ne morete prenesti, kaj šele jaz, ki sem z lastnimi očmi gledal poraz in neizmerno sramoto! Bog nam je dal srečen začetek v tej vojni. Naš knez, ki je pod Čolhanskim Kamenjem gospoda Lašča pravično obsodil, je vso stvar pozabil in se pogodil z knezom Dominikom. Vsi smo se veselili te sloge — in bil je tudi božji blagoslov. Knez je pred Konstantinovem zaporedoma zmagal in vzel samo mesto, ker ga je sovražnik opustil po prvem -napadu
Potem smo krenili pod Pila-vice, dasi ni svetoval knez, da bi šli tja. Toda takoj na potu so se proti njemu pokazale razne spletke, nejevolja, zavist in javno zabavljanje. Njegovih svetov niso poslušali, niso Ste o-zirali na to, kar je govoril, pred-
vsem pa so izkušali razdeliti našo divizijo, da bi knez ne i-mel cele v rokah. Ako bi se bil protivil, bi bili zvalili nanj krivdo za poraz, zato je molčal, prenašal, trpel. Po ukazu gene-
ralnega vladarja so torej ostali lahki polki v Konstontinovu z Vurclom, s topovi in s polkovnikom Mahnickim vred; odločili so gospoda tabornika litevskega Osinskega in polkovnika Ko-
LEPA PRILOŽNOST ZA VAS
HIŠNI POSESTNIKI! Sedaj imate priložnost, da zamenjate vaše sedanje- stanovanjske razmere za dosti BOLJŠE.
Mi imamo veliko izbiro novih in starih hiš
za prodajo ali zamenjavo.
CENE novih hiš so od $15,750 navzgor. Vse se nahajajo v EUCLID. Te nove in ztelo privlačne hiše imajo krasno in moderno izvršeno notranjo ureditev.
Če posedujete staro hišo, pa želite imeti udobno novo hišo, ki vas bo popolnoma zadovoljila, se ustavite pri nas, da se pogovorimo radi zamenjave, kar vam bo prihranilo sitnosti okoli prodaje vaše stare hiše.
NE ODLAŠAJTE! Pridite takoj SEDAJ! Te hiše prodajamo hitro iz dneva v dan.
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street	KEnmore 1-5030
rickega tako, da so ostali pri knezu samo huzarji pod Zacvi-lihovskim, dva polka dragonoV — in jaz z delom svojega prapo-ro.
IDalje prihodnjič.)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravil0* da vam ustavi kašelj in prehlad-Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
JCK 1-0H34
ČE HOČETE PRODATI^ VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
5 v . ________________
■»» «■% i.»»» » »».
_____ _____ . />\
Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
GHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
^.. ............................................—^
PAPIRAHJE
ODSTRANITEV Z PARO
PROST PRORAČUN
Stanley Maizel
11401/2 Norwood Rd. EX 1-6332
V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Edward Možek
ki je zaspal v Gospodu dne 22. avgusta 1940
Dvanaist let je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca . . . solze nam zalivajo oči.
•i0*
Tvoje roke, ki dobrega toliko storile,
utrujene sedaj mirno počivajo k Bogu naše prošnje se dvigal, da srečen si zdaj nad zvezdam1-
Saj ne mine nikdar dan, da ne bili bi v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan.
Tvoji žalujoči:
ANGELA .KAVČNIK, soprog ELEONORE RASPER, hči Cleveland, O., 25. avg. 1952-



Pieoidni m jespcialski
ljudje
vedno najprej pogledajo
OGLASE
v
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago
v
AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se •Vam bo!