o novi zakonodaji v Zedin.cnih državaii Severne Amerike. 337 o novi zakonodaji v Zedinjenih državah Severne Amerike. Dr. Leonid Pitamic. Izaned nedavno od klanigr&sa spr&jeiih im od predsednika smk-c.ioniranjh zakonov je od naivažnejših zakon z dne 15. junija 19^9 o osno'vaaijiu f&deralne p olcj e d eisik e komisije (Fe-deral Farm Boand), ki ima namen, da pospešuje prodajo poljedelskih produlktoY v notranjem in zodi, nastali radi padanja cen; za tako zavarovanje sme komfeiija dajati tudi predujme iz fonda. Na proSnljo prej omenjenega posvettovainega odbora sme ko-!m!Jsija priznati kakgno korporacijo za stabilizacijsko konporadjo; tej sme posoditi potrebho glavnico za nakupovanje in razipollaganje s produktom na račun delničarjev ali članov koriporacije. Taka konporacija sme vršSti tudi tngovinsike posle s produlkti. da bi kontrolirala ndih nadprodukcijo. Komisiija sodeluje z državnimi eksetou-tivmimi oblastvi. Toda predsednik republike sme prenašati na komisijo in ji zopet odvzemati kompetenco takilh državnih oMastev, M imajo posla s trgovanjem z agrarnimi produklti. Omenjeni zakon ima torej nekakšne slične namene kakor novi jugosloveniski zakon o agrarni banki, t. j. podpiranje poljedelske prodnikcije in posebno pdjedelskiih zadrug (čl. 11 jugoslov. zakona). Sličnost se pokaziuje tudi v kompetenci glede organizacije skupne prodaje teh proizvodov (čl. 11, točka 3. jugoslov. zakona). Področje ameriške organizacije je nekoliko širše, zakaj glavni namen ji je komercijalizaciga poljedelstva. Glavna razlika bo pač ta, da je naša organizacija banka, katera naj privabi kot delniška družba potrebno glaviriico. doč5m Američani kapital že imajo, zato jim zadostuje enostavna državna kbmSsija s sodelovanjem zadrug. Važen je tudi zakon od 18. junija t. 1. o ljudskem štetju (cenzusu) v letu 1930 in vsakem nastopnem desetem letu ter o razdelitvi števila članov narodne skupščine _o novi zakonodaji v Zedinjenih državah Severne Anierike. 339 (ilouse of Reipresentatives) m e d p o s a m e /.ai e države. Briča-¦Jouje se, da bo pre(b(fvalsilva okoli 120 milijonov, t. j. SOkrait več ka--kor ga je bilo pri prvem štetju v tej državi 1. 1790. Poitiona važnost tega zaikoina je, da se po nljem paraizdeljuje med ;posame:Zine države število (sedaj nespremenjeno 435) članov narodne skuipisčine in potemtakem tudi število tistih vollilcev, ki volijo predsednika republike. Seveda so se upirali novi porazdelitvi tisti, ki bodo radi sprememlbe v sorazmerju prebivalstva številčno iagiibili pri predstavništvu v parlamentu. Zato se je predlagate, naj se pri razidelitvi manidatov ne vzamejo v obziir tujci in annoi, torej tisti, ki de jure aM de facto niso volilci. Zastavljeno je bilo tudi (ne samo v Ameriki, temveč tudi drugod) sporno vprašanje, ali je pod izraziom »person« v ustavi smatrati vsako osebo ali pa samo državiljane. Spremembe uteginetjo biti tem večje, keir ni billo število članov skiupiščine porazdeljeno po štetju 1. 1920, mtogoče radi povojnih razmer, kar pa se ne Strinja z besedilom ustave. Zakon o cairinski tarifi še ni sprejet. Kakor znano, je povzročil ta zakonski načrt veliko polem^iko in kritiko v državi in zunaj. iKakor je izvajal ugledni ameriški piiblioist, so vsi omenjeni zakona v medsebojni zvezi. V njih se namreč zrcalijo veliki problemi ameriške politike. V ljudskem štetju in njemu sledeči razdelitvi mandatov se bo pokazalo nasprotje med pretežno poljedelskim zapadom in jugom na eni in pretežno industrijskim severom in vzhodom, 'kjier se nahajajo velika mesta na drugi strani. Ako se ojača, kakor računajo, število mandatov v industrijiskiih krajih, bi bilo to važno tudi glede problema prohibicije alkohotaih pijač, za katero niso reprezentanti iz iindustrijtekih krajev. Mogoče pa bo res izvedba zakona o pomoči poljedelstvu preprečevala relativno- nazadovanje prebivalstva agrarnih krajev. S tem je v zvezli tudi iz-seljeniški problem, ker je doseljevanje izmed glavnih razlogov za porast velikih mest. To doselitev je radi cenejše delovne moči želela velika industrija, katera je za protekcionistične tarife. Še bolj nam bo sedaj razumiljiva tendenca, ki pa ni uspela, da se tujci izključijo iz števila prebivalstva, ki se vzame v obizir pri razdelitvi mandatov. V sličini tendenci, izključiti črnce v agrarnem jugti, pojavlja se za Almeriko tako važno črnsko, vprašanje. V zvezi z zakonodajo je »komisija za uvelljaviljenje zakonov« (Law Enforcement Commission), ki jo je predsednik republike nstanovil v svrho proučevanja načinov, kako bi se dali zakoni boljše izvajati. Delokrog komisije ni omejen na določene zakone; vendar se misli, da je njen gJavni namen, da najde načine za izvedbo proMbiciije. Omenjen naj bo še interesanten dogodek v državi Connecti-cut. Vrbmmo sodišče te države je razveljavilo 1493 zaklonov, iz-¦danih in uveljavljenih v zadnjih šestih letih zato, ker so guvernerji 340 Književna poročila. sankcionirali te zakone poz,neje kakor v predpisanem roku treh, tlini po zaključitvi parla'me(nitarnega zasedanja. Prišlo pa je do te iraKJveljavitve latko: ugledna rodibima ni hoitda prodati svojega po--(Restva dffižavi, ki je hotela razširiiti samatorij. To zeanljišče je bUo ina to 1. 1923 z zakonom koinfiiscirano (ali mogoče saimo razlaščeno). Zakon pa je bil od guvernerja sankcioniran šele dva tedna po za-kljjiučiftvi parlameMa. Prizadeta rodbina je pred vrlioviiiim državmim .Siodišcem izipodbijaia \'eljavnost zakona in pri tej priliki je sodišiče iraziveljavilo vise zakone, ki so bili od tega čaisa (1923) najprej sainlk-cionirani prepozno.. (Sicer pa je zakesmtev tako kratkoročne sankcije za oigromno število produciranih zakonov razjumllijiva). Kakor časopisi poročajo, je imela omemjena razsodba neiprijetme posleddce. V enem mestu so bile odgodene plače sodnim uradnikom, v dTu-.gem so se usitaviie priprave za volitve. Radi te silmaciije je guiver-ner pozval parlamenit nai posebno zasedanje; pričakujejo, da bo par-laimenl vse samiral, samo rabil bo precej časa za to.