Za ugled učiteljskih kolektivov VZGOJNE DIMENZIJE
Kakor vsakega drugega, tako ugled učiteljskega kolektiva raste s pomočjo pridobljenega ^gleda vsakega učitelja. Mnogo Se v pedagoški literaturi napisanega o liku sodobnega učitelja, Zato ne kaže teh prvin naštevati, ker bi bilo le naštevanje tistega, kar naše učiteljstvo dobro pozna. Nepotrebno pa je tudi globlje utemeljevati potrebo po pristnem Ogledu naših učiteljskih kolektivov.
Pedagoško delo ni običajno Uradniško delo, ki -naj ga učitelj opravlja v interesu družbene ^hipnosti. Uspeh učiteljevega dela fe namreč odvisen od moči njegove osebnosti in ne le od prizadevnega posredovanja učnovzgoj-nih vrednot mladini. Medtem ko Zahteva delo intelektualca v administrativni službi pravilno interpretacijo družbenih predpisov, Zahteva učiteljevo "delo vso oseb-do prizadetost in svojstveno moč ^ stiku z učenci in šolsko okolico. Ce so zastopane te vrednote v Vsakem učitelju, so karakteristič-de tudi za celoten učiteljski kolektiv, ki je kolektivni dejavnik m usmerjevalec napredka svoje šole.
Pogosto slišimo y naši javno-sti, da je v dandanašnjem času Upadel ugled učiteljstva. Niso redke pripombe, da je splahnela nekdanja učiteljeva avtoriteta, ki jo je hnel nekoč vzgojitelj na naši vasi. v kolikor meri sodba na po-sdniezne primere, je morda upra-Učena. V primeru, da je očitek damenjen celotnemu dandanaš-djsmu učiteljskemu stanu, pa je Zelo tvegan in nenatančen. Ob tem vsekakor ne moremo pozabiti na današnjo učiteljevo peda-Seško vlogo in družbeni položaj, ke-ta pa se je v naši družbi temeljito spremenil.
Učiteljstvo ne opira več svojega pedagoškega vpliva na nekda-djo avtoriteto, ki ji je bil mladi rod le objekt vzgoje. Prav tako ne d>ore biti učitelj danes edini /kgojni dejavnik pri vplivanju na .tudsike množice, temveč predstavlja s svojo prodornejšo mislijo le soustvarjalca napredka na vasi. Govorimo lahko o tem, kako se je Učitelj Silvo prilagodilo sodobnim Pedagoškim zahtevam in kako Svoji družbeni vlogi. Nemogoče pa -1® le pavšalno ugotoviti, da je Učiteljev »ugled upadel«, ne da bi spregovorili o njegovem sodob-dem družbenem , položaju. Naš Učitelj ni več nekdanji učiteljski “d ljudi v svoji okolici vzgajal k ''Umnemu sadjarstvu«, niti ni več r-Sti učitelj, ki bi bil v šoli »izu-
ostajajo v šolah neizkoriščene
liko med dvema učiteljema. Po- dagoški dejavnosti podpirajo nje-gosto so nepoklicni vzgojitelji, govi najbližji sodelavci, zlasti v kmečkem okolju, še vedno Omenil bi le nekatere razloge
bolj naklonjeni tistemu učitelju, in pomanjkljivosti, ki v praksi	.	■	, .	,	..al/Mrnl*'
ki uporablja nesodobna pedagoš- razveljavljajo učiteljev primeren Razgovor strokovni.il aktivov prosvetno-pedagoskin zavodov o aktualnih vzgoj i	g
kolektivi zapirati vase. omejevati svojo dejavnost v ozek krog jzo-braževanja in — nič več? Sola
ka sredstva, kot pa današnjemu liku učitelja. Tako ima večkrat učitelj s popolno sodobno pedagoško usmerjenostjo v takem okolju le relativno vrednost med starši in precejšne težave s prevzgojo otrok in okolice.
OSEBNA PRIZADETOST — SVOJSTVO
UČITELJSKEGA POKLICA
Glede na današnji značaj učnovzgojnega procesa in družbeno vlogo vzgojitelja je učiteljev ugled neprecenljive vrednosti. Ustvarja si ga v prvi vrsti učitelj sam, in sicer s svojim delom in z vero v lastno pedagoško moč. Razumljivo je, da je njegov ugled odvisen v precejšni meri tudi od tega, kako ceni njegovo delo družbena skupnost in kako ga pri pe-
ugled.
Sola je ustanova, ki ji družba omogoča, da izpolnjuje svojo pedagoško .in družbeno nalogo. Kakovost šolskega dela je odvisna cd tega, kakšna je načrtnost in red pri izvajanju osnovne dejavnosti v šoli. Javnost je upravičeno zainteresirana, kako se svoje naloge zaveda učiteljski zbor. Neorganiziranosti šolskega dela ne začuti le posamezen učitelj, temveč kmalu tudi starši in vsa okolica. Neodgovornost in malomarno opravljanje pedagoškega dela posameznih učiteljev kmalu pokvari ugled celotnega učiteljskega kolektiva. Nedvomno ima ravnatelj šole pri tem največjo odgovornost. Zato je njegova dolžnost, da vztrajno odkriva kakovost dela
(Nadaljevanje na 3. strani!
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ŠOLSTVO JE V SODELOVANJU S SEKRETARIATOM ZA PROSVETO IN KULTURO PRIPRAVIL V MARIBORU, CELJU, KOPRU IN LJUBLJANI POGOVORE S STROKOVNIMI AKTIVI PROSVETNO PEDAGOŠKIH ZAVOVOV O NEKATERIH TEMELJNIH NALOGAH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V ŠOLAH.	.	'	. .! ■
V zadnjih letih se je vsa pozornost vzgojno-izobraževalnih zavodov usmerjala predvsem v izboljšanje materialnega položaja šoj in pa v ozko izobraževdlno dejavnost, hudo pa smo zanemarili idejno vzgojo, ki bi morala pravzaprav dajati akcent vsem našim prizadevanjem v šoli. Ker se bomo zdaj vendarle otresli — kot vse kaže — težkih materialnih spon in brig okrog tega pre-vladujočega vprašanja — tako je
rekel na enem teh pogovorov direktor Zavoda za šolstvo Miro Lužnik — je prišel čas, da posvetimo vso skrb intenzivnejšemu vzgojno-izobraževalnemu delu. pri tem pa je poudarek prav na vzgojnemu delu!
Čeprav bi nam morale biti stvari okrog teh vprašanj jasne, pa je vendarle prav. da si jih od časa do časa osvetlimo na takih posvetih. (Pa tudi na podobnih pogovorih znotraj vzgojno-izobraževalnih institucij!) In čeravno je vsakomur razumljivo, da strokovnost na pedagoškem področju vključuje tudi vso vzgojno-idejno problematiko — nadzor nad to strokovnostjo, ki ga morajo izvajati zavodi PPS, pa pomeni tudi dosti širšo dejavnost, kot jo opravljajo zdaj ti zavodi — pa se srečujemo z mnenji, češ, naj šola le izobražuje, naj posreduje mladini le zgodovinska fakta. Skratka. vedno bolj se hoče uveljaviti 'stara) meščanska miselnost o apolitičnosti šolskih kolektivov. S takimi mišljenji se seveda ne moremo sprijazniti. Bodočnost naše šole ie v tem smislu, da pomaga v mladem človeku razviti vse umske sposobnosti, da mu nudi vse tiste tehnike in navade, s pomočjo katerih se bo lahko sam dokopal do nekih ustreznih meril in kriterijev lastnega ravnanja in tudi družbene prakse. Za tafto nalogo, na ne zadošča le nizanje dejstev, tu so potrebni resnični pedagoški prijemi, tu je potreben ves tisti napor, ki Pomeni srž učiteljskega poklica. Toda poraja se vprašanje, koliko so našj učitelji sposobni razviti tak napor. Ne le, da smo v zadnjih letih dokaj slabo izvajali
pa postaja v naši družbi danes vendar ena izmed celic vsega živobarvnega dogajanja, eden izmed elementov, ki morajo po svoje prispevati k napredku skupnosti. Tako moramo gledati funkcijo šole v družbi, tako jo gledajo povsod v svetu.
Na omenjenih pogovorih so sodelovali poleg predstavnikov Zavoda za šolstvo tudi člani sekretariata za prosveto in kulturo ter zastopniki krajevnih družbenih organizacij. Nekatere poglavitne misli, ki so se izkristalizirale na pogovorih, naj strnemo še v naslednjem:
—	vzgojne dimenzije v naši šoli ostajajo skoraj povsem neizkoriščene. idejno oblikovanje mlade generacije je nezadostno;
—	medtem ko smo bili pri starejši generaciji učiteljev priča večji zavzetosti za reševanje idejno - družbenih vprašanj, pa opažamo med mlajšimi mlačnost in ravnodušnost;
—	prostovoljne dejavnosti (ki so ponekod povsem zamrle), celodnevno ’ bivanje in predšolska vzgoja nimajo namena reševati le socialno vprašanje! Kulturna in prosvetna društva nimajo mladinskih sekcij; nasploh je tudi mladinska organizacija v krizi, čeprav bi prav ona morala pri tem odigrati pomembno vlogo;
—	humanistični pristop do problema religije je v našj družbi edino možen; mladim ljudem je treba prikazati, da socialistični humanizem presega religioznega; problemi religije v naših šolah se morajo razreševati1 na strokovni ravni, z znanstvenim obravnavanjem;
—	učitelj bi moral biti širši oblikovalec mladih, generacij, ne ozko zaprt v svoji »strokovnosti«, resnični samoupravljavec, potem bj tudj nagrajevanje do delu prišlo bolj do izraza.
Se vedno tudj velja, da bo
pameten izbor učiteljskih kandi- morala naša celotna družba pri-ri'Dfrvii' „„ kadrovskih šolah, tudi spevati svoje, da se bo šola dvig-
Precej novih šolskih stavb je zraslo po osvoboditvi v naši domovini — zračnih, svetlih; zdi se, da je zdaj prišel čas, ko pa bo treba temeljito pregledati, kako je kaj s poukom v teh novih učilnicah — ali res dobi v njih mlad človek tisto, kar mu je najbolj potrebno in kar mu šola mora dati?...
datov na njihova strokovna usposobljenost (strokovna v takem pomenu, kot smo omenili zgoraj) je dokaj na šepavih nogah. Mar ne opažamo vsak dan. kako se skušajo posamezni učitelji in celotni šolski
nila na takšno raven, kot jo zahteva naš čas. Republiški Zavod za šolstvo in sekretariat bosta še nadalje imela preučevanje ideino-vzgojne vloge naše šole v prvi vrsti svojih nalog.	D. H.
čil
svoje učence v umne gospo-
, . ^ v '-'J v- u	v	to^“Jtri^
tj^je z odličnim praktičnim znanem za delo na kmetiji. V naših ®§rarnih področjih ljudje tako J^merjenost šole še močno podpi-in s čustvovanjem obujajo P°rnine na nekdanjega »Ijudske-^učitelja«, ki je predstavljal na pšem podeželju edini vzor in av-^riteto. In ker je bila metoda %3jno izobraževalnega dela nek-j.®i zasnovana na prisilni učite-avtoriteti, še živi ,lep spomin ■JI šolnika, ki je imel vso moč in Glavo v šoli in pred starši.
Takšnega učitelja si danes ne ^ G'emo več predstavljati. — Naš b k ^ daie v obvezni šoli splošno obrazbo, daje osnovno znanje riern učencem — ne glede na to, se bedo vključili. V tem je e..r 1 bistvo demokratičnosti in ^•Unosti osnovne šole. Učenec ne u,‘bend več objekta vzgoje in po-j ki bi se moral slepo podre-3* učiteljevemu pedagoškemu j6k?Vapju. Danes je učenec sub-jt učnovzgojnega procesa; le-ta ^ le usmerjen tako, da podpira ^bčevo aktivnost in pomembne Vatv6 k samostojnemu izobraže-Ven ' ^rav zaradi tega je zasno-tlcan° učiteljevo pedagoško ■ delo Postni avtoriteti, ki naj jo ^ °Koča učenčevo spoštovanje, in ljubezen do vzgo-
<3 V primeru, da v učiteljevi pe-i2l"0skimoči primanjkuje vsaj ena m etl navedenih prvin, je lahko Pral°Va avtoriteta omajana. V spridi pa se zaradi tega lahko p tonieni v prisiljeno vzdrževanje tem0Yzgaine situacije. In prav v tie 'i® lohko odklon naše sodob-lau,Pe,bag°ške osebnosti. Ob tem tudi najdemo bistveno raz-
»Družbeni dogovor« v sedanjih pogojih
PO KOLEKTIVIH DRUŽBENIH SLUŽB IN ŠE POSEBEJ V ORGANIH SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JE V ZADNJEM OBDOBJU ZELO AKTUALNA TEMA: »DRUŽBENI DOGOVOR«. AKTUALNA JE TA TEMA PREDVSEM ZATO, KER Z NJO PRIČAKUJEMO STABILIZACIJO IN URAVNOVEŠENJE DOLOČENIH ODNOSOV MED DRUŽBO TER GOSPODARSKO IN NEGOSPODARSKO DEJAVNOSTJO, NA DRUGI STRANI PA TUDI UREDITEV DOLOČENIH RAZMERIJ MED POSAMEZNIMI DEJAVNOSTMI. TI DVE PRIČAKOVANJI NAM DAJETA DOLOČEN OPTIMIZEM, KO GOVORIMO O DRUŽBENEM DOGOVORU, PREVZEMA PA NAS V ŠE V EC JI MERI UPRAVIČEN PESIMIZEM, KO VEMO, DA BI TAKŠEN DOGOVOR MORALI SPRAVITI V ŽIVLJENJE ŽE PO ENEM MESECU, VENDAR O VSEM TEM SEDAJ ŠE NIMAMO DOSTI VEC KOT TO, DA O DOGOVORU GOVORIMO.
Naročnikom lista
s ^tonjcne naročnike »Pro-etnega delavca« opominja-da se bliža konec leta in . »o treba poravnati naroč-.:n° za list; prosimo, da to *to*it* čimprej!
Osnovna vsebina družbenega dogovora bi bila vsekakor ta, da bi delovne organizacije na podlagi pravilno ovrednotene družbene vrednosti dela bile pravilno udeležene pri delitvi narodnega dohodka kot nadomestila za ceno opravljenega dela. V težnji nagrajevanja po delu posameznika in delovne organizacije kot celote bi tak dogovor moral teči že vseskozi. ker brez tega ni mogoče govoriti o nagrajevanju po delu. Iz prakse pa vemo, da so bili predvsem kolektivi družbenih služb kot celota in posamezniki v teh službah nagrajevani vse prej kot enotno in po delu. zato o družbenem dogovoru v dosedanji praksi ni bilo mogoče govoriti.
Ko govorimo danes o nujnosti družbenega dogovora kot o nujni obliki za urejanje nadomestila za opravljeno delo. maramo vedeti. da so zahteve po takšnem dogovoru še toliko bolj upravičene. ko govorimo o tem nekaj let po tem, ko smo porušili enotne plačilne razrede. Plačilne razrede, za katere gotovo ne moremo trditi. da so bili pravilni, so pa vzdrževali nek formalni red, smo porušili in jih nadomestili z... ne
vem s čim. kar pa je vsekakor vse prej kot potreben red. Nered in anarhija v financiranju družbenih služb — vsaj nekaterih — je pokazala, da takrat, če poderemo nek sistem, moramo zgraditi novega, pa čeprav v samem trenutku ni popoln in ga moramo izpopolnjevati. Pri nas pa smo stare plačilne razrede opustili, v zameno pa nismo dobili niti nekaj enakovrednnega, kaj šele boljšega. Da je pri nas nered v financiranju določenih panog družbene dejavnosti, je menda dovolj zgovorno samo stanje v zdravstvu in socialnem zavarovanju, da o šolstvu in drugih dejavnostih niti ne govorimo. Naj to trditev podkrepim z enim samim, primerom iz prosvete: v letu 1966 so znašale razlike v osebnih dohodkih učiteljev v Sloveniji 46 odstotkov, predmetnih učiteljev 54 odstotkov in srednješolskih profesorjev 79 odstotkov za enako delovno obveznost. (Podatek je iz poročila republiškega odbora sindikata delavcev družbenih de.iav-nosti Slovenije za čas 1963-1967, temelji pa na materialih republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS).
Nasproti takšnemu neredu v financiranju družbenih služb pa se postavlja zahteva po enotnem družbenem dogovoru, po sistemu, v katerem naj bi delovne organizacije in posamezniki prejemati nadomestilo za ceno svojega dala na osnovi resnične družbene vrednosti dela. (Žal moramo priznati, da je v celoti tako izpolnjen družbeni dogovor prava vizija, da pa se mu v posameznih oblikah le lahko precej približamo). Pri tem novem, vsaj v določeni meri izpopolnjenem sistemu, bo moralo še posebej priti do izraza načelo dohodka, ki pa bo prejkosiej verjetno moralo seči tudi do drugačne delitve narodnega dohodka, proti čemur je bilo pred letom dni povsem odklonilno stališče.
Ne glede na to. kakšne družbene spremembe bo dokončno izpeljani družbeni dogovor prinesel, bo treba le-tega kot sistem izpeljati. Samouprava v družbenih službah in predvsem nagrajevanje po delu brez tega ne bo uspelo. Financiranje družbenih služb dosti dlje. kot je proračunsko financiranje, praktično še ni prišlo. V osnovi družbenega dogovora se bo v Drvi vrsti moral zrcaliti drugačen odnos družbe do družbenih služb. Gospodarska ter družbena reforma ie glede teh vprašani precej odločno postavila. da se bo treba iasno opredeliti. katere dejavnosti so nam potrebne in v koliki meri ter da je treba postaviti pravilna razmerja med posameznimi dejavnostmi. Družbeni dogovor praktično samo rešuje ti dve stališči.
Ko danes skoraj preveč pričakujemo od družbenega dogovora, želimo predvsem poudariti, kaj naj bi takšen dogovor dejansko pomenil: pomeniti in zagotoviti mora predvsem to, da postavi vse dejavnosti v enakopraven položaj do družbe in da bi po tem enakovrednem položaju zagotavljal tudi družbeno pravilna nadomestila za opravljeno delo. Pod
enakimi ter enotnimi merili zagotavljanja nadomestil vsekakor ne smemo misliti na neko enkratno uravnilovko, temveč le na enakost ter enotnost meril, no katerih naj bi vrednotiti delo. Pod enotnostjo meril maramo razumeti, da se bo enako delo povsod enako vrednotilo, pod enakostjo meril pa to. da bomo imeli do vseh panog enak odnos pri vrednotenju dela.
Družbeni dogovor bo vsekakor moral temeljiti na družbeni vrednosti in pomenu naloge, ki io določena organizacija opravlja. Tudj same programe ter naloge posameznih organizacij bo potrebno vrednotiti po enotnih merilih in— kolikor bo družba znala pravilno preceniti — ovrednotiti družbeni pomen posameznega programa — se bo iz tega lahko kaj kmalu izoblikovalo, kaj ie družbi potrebno in kaj ne. S tem pa bo tudi v precejšnji meri zadoščeno prvi zahtevi reforme glede potrebe posameznih dejavnosti.
Razumljivo je, da se bomo ob vsem tem vprašali, kaj lahko vzgoja in izobraževanje pričakujeta od takšnega dogovora. Gotovo v prvi vrsti to. da bomo pričeli tudi to panogo enakovredno obravnavati skupaj z ostalimi dejavnostmi, seveda po tem, kolikšen je njem družbeni pomen, ne pa po tem. koliko je nekje sredstev na razpolago. Napak bi bilo seveda pričakovati, kaj vse bomo s tem pridobili in na račun koga; morda bomo res nekaj pridobiti, verjetno na tudi nekaj izgubili, ker vemo. da je tudi v samem šolstvu še polno družbeno neutemeljenih pojavov. Vedeti moramo, da ob pravilnem družbenem dog ov oi-u družba lahko daje le to. kar res ustvarimo, ne pa tako. kot smo bili vajeni sedaj. da delimo vedno več. kot bi smeli Družbeni dogovor oa bo mora! zagotoviti, da bomo tisto, kar delimo, res delili po tem. koliko je nekdo k temu prispeval.
In sedaj, ko naj bj končno vedeli, kaj nai bi družbeni dogovor bil. ko vemo. da ie nujen in potreben, se moramo še vprašati, ali ie v teh pogojih sploh mogoč? Zdi se mi. da ie sedaj v celoti vsekakor nemogoč da na v bližali perspektivi le lahko pridemo ~do‘‘niega. Da bo ta dogovor mogoče kolikor toliko prej izpel lati. pa bo treba v naši družbeni praksi ter miselnosti napraviti še marsikateri premik F.nkrat se bo treba le dokončno izjasniti, kaj določena panoga za družbo pomeni. koliko prispeva k ustvar-ianiu narodnega dohodka, kakšen obseg in kvaliteta ie za posamezno panogo delavnosti potrebna itd., da bi družbi res kar največ lahko nudila. To so elementi, na katerih bo dogovor slonel. Te elemente poznamo ponekod še prav malo. morali pa jih bomo hitreje spoznavati, ker brez njih bomo o družbenem dogovoru še samo govorili, ne bomo pa aa pričeli uresničevati v življenjski; praksi. Elementi .ki so dostopni že sedaj, in nekaj jih vsekakor je, pa lahko služijo kot prvi zametki pričakovanega dogovora.
Zdravko Pivk
Iz uredništva
Sodelavce »Prosvetnega delavca« obveščamo, da se je uredništvo lista preselilo v nove prostore na Poljanski cesti 6/II. Dokler še nima lastnega telefona, prosimo, da se obračate z vsemi sporočiti na telefon uprave 22-284 (Nazorjeva ulica 1).
* * *
Nadaljevanje in konec prispevka »S Slavističnim društvom po Avstriji in Madžarski« bomo objavili v prihodnji številki lista. Prosimo sodelavce, naj nekoliko notrpi jo, če niso. njihovi prispevki takoj objavljeni:	včasih se
nam nabere toliko člankov, 6'a morajo nekateri malo počakati.
Štev. 19
PREDLOGI IN PRIPOMBE K TEZAM MERIL ZA FINANCIRANJE VZGOJNO-IZOBRA2EVALNIH
ZAVODOV
Predlagani način dela šolskih strokovnih služb ne ustreza
Prehajamo na skrajšani delavnik
(za odrasle) in podaljšani (za učence)
Novi učni načrt nam je poleg To je skupaj 37 ur tedensko seg, saj pri sestavljanju načrtov snovnih sprememb prinesel tudi ali dnevno 6 ur in četrt.	navadno sodelujejo strokovnjaki
nekaj učnih ur več. Tako so dobili Mnogo je učencev na podeže-	znanstvenem
učenci v VI. razredih skupno [ju ki lmajo uro hoda do šole: Btrokovnjakov v z _
31 ur, v VII. in VIII. pa 32.	tudi to je za njih precej naporno.	gn^JSa.
Sami vemo, da je bilo že v Ce vračunamo to k pjegovemu v°e ^ i^gdno važno". Naj nave-srednji šoli, ko smo imeli šesto šolskemu delu, je to ze preko 8 ur. dem nekaj primerov, kjer se mi
Aktiv šolskih psihologov, pedagogov in socialnih delavcev iskala skupno z njimi oblike in -^iro, od te malo koristi. To potr- in k temu delavniku se že pri- zcii, da bi bilo to možno.
Je na svoji izredni seji, dne 23. oktobra 1967, obravnaval metode dela: osnutek meril predvsem v zvezi s predlogom sistematizacije delovnih mest za dejavnost šolskih psihologov, šolskih pedagogov in šolskih socialnih delavcev (šolski pedagogi so v tezah sploh izpuščeni).
juje tudi pedagoška znanost — da bližuje (predlog) nov predmet:
— širila' mrežo šolskih služb je ta ura kvalitetno daleč najslab- kmetijstvo. Ne morem reči, da to, Fiziki >mo po novem načrtu na osnovnih šolah uveljavila te ša. Zdi se mi, da smo ob določa- ziasti na podeželskih šolah, ni po- dodali eno tedensko uro več. Res delavce v predšolskih ustanovah nju predmetnika premalo pomi- trebno. Saj je znano, da so v sta- je, da je fizika podlaga vsej teh-in srednjih šolah, domovih in slili na to, da učenec osnovne šole ri šoli mnogi učenci postali dobri niki, ki nas danes tako močno
Pripombe na tako zamišljeno riU zato jejstalna služba na šoli f	hj ^TIS ^ /us ta no vami?3 G Tur""pa čeprav je zadnja ura na so^vzgoj^dobival?8^^ Toda tako vpletena v ostale predmete,
- skilpno s temi službami na umiku telesna vzgoja. Učitelji to razmisiitj m0ramo pri tem. da bi da te ure j1' dil° potrebno dodaja-terenu in s posameznimi pedagoš- Pn svojem delu vsakodnevno opa- |ac}ja< na katero bi samo n a to var- | •^^rn ’ ke(tudi ^a^^em jo pre-
jali, potonila. Ali se ne bo z na^ jet p0učeval)l da je to potreb-
dejavnost omenjenih šolskih nujno potrebna, služb so naslednje:	4. Dosedanje delo šolskih stro-
1. Iz osnbtka je razvidno, da kovnih delavcev se je komaj do- kimi svetovalci ter v sodelova- žajo naj bi se njihova dejavnost orga- t>ro uveljavilo, pri starših dobilo nju s Pedagoškim inštitutom nai
naj bi se njihova dejavnost orga-	bro uveljavilo, pri starših dobilo	nju s Pedagoškim institutom nai	Koliko ur bi naj bil učenec v	širni	učenci počasi zgodilo ne-	cel lex poucev^ ua je ^
nizirala teamsko v okviru zavo-	podporo in zaupanje (starši sedaj	bi ta skupina vodila in usmeriala	šoll če se hoče še udejstvovati pri	kaj	podobnega — hočemo jim	ao “ v treh uran Iaz]e °? Z v
dov za prosvetno pedagoško služ-	že sami iščejo pomoč na šoli .—	analitično-proučevalne naloge in	izVenšolskih aktivnostih — n.pr.	dati	veliko vseh področij, a teme-	del°- ki smo ga prej v aven^ v
izdelovala študije
bo ali poklicnih posvetovalnicah »o predvidenem osnutku pa bi za več šol oziroma večjih vzgoj- bilo to nemogoče), učitelji se boli problemih pedagoške prakse, npr no-izobraževalnih zavodih. V orne- poglabljajo v otroke (izobraževa-njeni formaciji ni jasno določena nje učiteljev na pedagoškem in niti organizacija, niti funkcija, psihološkem področju), večji učen-niti način dela teh služb.	ci tudi sami iščejo pomoč ob
o aktualnih §p0t-tu proslavah, tehničnih krož- Ijitesa znanja ne bo, ker je snovi	rn^rpdu^pvpfiko fizikalne
■'------ kih. pripravah za proslave in pri- za osnovnošolsko glavo preveč, v_VIII. razredu ^ veliko fizikalne
o neuspešnih učencih v zvezi s	“ KSTo 2	preveč časa je učenec v šolb da bi 2^^%
o potrebah otrok po varstvu, o
šolah za starše in o sodelovanju pevskem zboru — 2 un;	doma)
.	.	. svojih problemih (osebnih, dru- doma in šole. izdelovala naj bi v kolikor je sola organizirala j
2. Dosedanja praksa uvajanja ginsklh. šolskih). Strokovni dela- teste znania in z niimi preizku- fakultativni predmet gospodinjstvo: 1 uro.
in uveljavljanja teh službena po- vec j€ prepotrebno sodelovanje šala znanje učencev, vodila bi sameznih šolah ie namreč, jasno dosegel v daljšem procesu dela testiranje šolskih novincev, sle-dokazala. da mora strokovni dela- jjj bj predlagani način dela do- dila bi rezultatom »male šole«, vec (psiholog, soc. delavec in pe- cela prekinil ta proces, dagog) delati na šoli. Vključiti se	e t. ,	p ^ 1 -1	. , , .
mora v celotno dejavnost šole.	5. Poleg teh služb na šolah je
nožna ti učnnpp niih starše učite-vecllh središčih potreben tudi Ije, če hoče. da bo to delo'uspeš- team strokovnjakov (psiholog, no. ker
— je problematika izobraževalnega dela na
fizičnega dela. ki ga mora oprav je	y ^ matema,
„	,	. , v . .	■	tike. fizikalna snov je tudi v	bio-
Vem,	da	je krčenje snovi	pn	j ^ VL razreQa.
posameznih predmetih boleč po-
To je en primer, ki kaže, da bi se s temeljitim preudarkom dalo
na^redniihtoiah bdhom uaencev 25 let izhajanja »Delavske enotnosti« b^Tn^rdotočeno^ofof-
ravnavali le pri enem predmetu.
S slavnostno	sejo	je proslavilo	likovala	vera v delavski razred.	Korelacija in ' koordinacija	naj
predsedstvo	Republiškega	sveta	da uresniči	ideale stoletnega	de-	pride v poštev pri podobnih te-
9. Predlog k sistematizaciji delovnih mest šolskih strokovnih
_	ž =«7«	^
s&ssaagrns:	isHb ‘
šolah specifičnimi motnjami v razvoju, šolskih pedagogov financiralo izo-
ve slovenskih sindikatov in nji- očrtal zgodovinski razvoj sioven- Velike težave nastajajo s še-
kSh Male vezana nal^ Sval^^o^Ts^u s hovega glasila Delavske enotno- skega delavstva.
stimi urami tudi zaradi pomanjkanja prostora. Pred 8. uro v zim-
___________oddaljenosti
De" cev, tako traja 6. ura do 13.30. To
boljšem primeru na diagnozo, kar strokovni delavci na šolah in delavca da vzgojno-izobraževalni delavskega, gibanja- »Delavska	^^jato zvezdo s katerim	frf^Jd^^čpnr^^zfm-
pomeni. da bi bilo le triažno:	vzgojno svetovalnico) zelo uspeš- ^0dma(0;“0^rs^	svoSr^trlU^Seta^ tokove S* je odlikoval predsednik repub- skem e’su zato že v mraku iz šole
obravnavanju šolskih nove) proučitvi problematike sodobne družbe; pri tem jo je od- ,1Ke J0S1P Broz lua-ugotavljamo, da je teBa šolskega okoliša.«
— so strokovni delavci na šoli ' polno odgovorni za svoje delo.	Fri
Motenega učenca ne morejo ob- novincev
?JS"ko“tS™enr^e»; STnmKih^K”, “Si klavca » v^o.lm-iaobrafe^n«,
mSs. Fszsrzjssr.»* <-»»«•»	»«»
Delovno mesto strokovnega
be in delovnih izkušeni ter zahtevnejšega dela v posameznih zrstah zavoobv« je treba vklju-
starši in učitelji in ves čas sprem- Predšolskih ustanovah, liaio učinkovitost svoiih ukrepov. 7. Tudi na srednjih šolah ugo-
občlsSe^r^evSn^robSiOT sSSki vfdik^^vzgolno^zo- ««‘tadi“^nwe meril”z’a dodelie-
bi odpadlo vodenje in spremlja- braževalnem procesu, kar govori J^ko^dfdbla^ev n^šolbS nje otroka — zato ne bi mogli za uvajanje teh služb tudi na prevzeti odgovornosti za svoje srednjih šolah.
8. Službam na šolah bi bilo v visoko izobrazbo, upoštevajo pa
naj se tudi delovne izkušnje na
delo.
bivanla rSSrMrfSTS SShTS	M.
funkcija osnovnih šol še razši- fte takllJ strokovmakov. Ta strokovna služba na zavodu jiaj bi:
lagamo. da se vrednotijo kot pedagoški delavci z višjo oziroma
Revija solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije
x Proslavam v počastitev 50. obletni* ce oktobrske revolucije so prispevale svoj delež tudi glasbene šole z obsežno zasnovano revijo, v kateri nastopajo solisti in ansambli vseh slovenskih glasbenih šol. Revijo je organiziralo društvo glasbenih pedagogov Slovenije.
Obširen program, zajet v tri koncertne popoldneve, so začeli izvajalci
— koordinirala delo služb na terenu, iih vodila, skrbela za strokovno izpopolnjevanje delavcev.
AKTIV
šolskih psihologov, šolskih socialnih delavcev in šolskih pedagogov.
Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri
POSEBNI OSNOVNI ŠOLI KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Pogoji:
P-defektolog z najmanj 5 let delovne prakse, PRU-orto-pedagog z najmanj 5 let delovne prakse. Kandidat se mora odlikovati v pedagoškem delu, imeti organizacijske sposobnosti in biti moralno neoporečen.
Nastop službe 1. januarja 1968.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
NA TEMO PREOBREMENJENOSTI
Ne premalo, ne preveč
na dolgo pot, včasih skozi gozd-Strah jih je, starši se pritožujejo, da prihajajo otroci domov prestrašeni in se bojijo zato v šolo. Doslej, ko je bilo lepo vreme, se je še dalo urediti, ker je bila telesna vzgoja na prostem, v zimskem času, ko bodo imeli telesno vzgojo v razredu (telovadnice seveda nimamo), bo to mnogo težje.
Naj zaključim z naslovom: Z3 odrasle poskušamo delavnik skrajšati, kar so v mnogih podjetjih že napravili, otroku pa vsako leto (skoraj) z načrti in predmetnikom ter zakonom nalagamo nove dolžnosti, pred katerimi počasi omaguje. To opažamo na naraščajoč) pasivnosti učencev, žlastrma viS!( stopnji, ko jih vedno bolj obremenjujemo. Se posebej se to pozna v zadnjem času, ko starši m učenci vedo, da bd težko najti učno ali delovno mesto kljub uspešno končani osnovni šoli. Saj sodelujemo s poklicno svetovalnico. imamo na šoli poverjenika za poklicno usmerjanje in ceW komisijo: večina naših učencev se vključi v uk (ali šolo) — doma
Ob budnejšem zasledovanju šolskih varstvenih ustanovah, tudi neizogibnim potrebam svoje hkrati tudi pogoj za uresničeva- aij v inozemstvu... naše gospodarske problematike Le-ti bi vedeb povedati marsikaj družine, o kateri vemo, da je da- nje hrepenenja po izobrazbi.
~	‘	imajo nes funkcionalno bistveno spre-	Janez Lampič	Janko Kondrič
menjena. Ce je bila v preteklosti, ko je mati živela le ob domačem ognjišču, gospodinjska pomoč za
se večkrat čudoma vprašujemo, zanimivega. Pred seboj kje je vzrok, da se nekaterih npr. učence iz nekaj paralelk, ki prejšnjo sredo, ko so v dvorani za- bistveno težkih napak nikakor ne predelujejo v glavnem isto snov, voda za glasbeno in baletno izobraže- moremo otresti, ali pa se vsaj toda nekateri so brez nalog, ali
vanje v Ljubljani nastopili: šolski jkcKjijivo predolgo rešujemo iz pa so tako kratke, da so že bolj otroka-šolarja vzgojna vrlina, je
ask-«.*« — £» sssz r.-t:
nic, Postojne, Pirana, Idrije, KrSkcga. leže na mizi... Vsaj polovico strežka kos. Pismenim nalogam se mnogi starši tiho ali javno pri-Toimina in glasbene šole Fr. Sturma tega čudenja pa bi med šolniki se pridružujejo še opazovalne, tožujejo. da jim otroci spričo obi-lz Ljubljane.	odpadlo, če bi se hoteli spomniti, raziskovalne, ponavljanje učne lice domačih priprav za šolo od-
TO sredo pa je nastopil godalni da tudi mi na svojem delovnem tvarine, domače berivo in še kaj. rekajo celo osnovne usluge v go-orkester glasbene šole Kranj pod vod- področju dovoljujemo nekaterim Dostikrat je resnično vsega pre- spodinjstvu. stvom Petra Liparja, kvartet trobil napakam živeti dlje časa, kakor več. posledica takega navaljeva- Tako
s' r»T-t fr- o	orl a cI-» o«	o ar	IVTar-i rsnt*	L	- - .	*.
Kdo bo komu plačeval otroško varstvo?
Centra	za glasbeno vzgojo Maribor,	,.	...	.	)_
ženski	vokalni kvintet škofjeloške	bi	bilo	to	dopustno, m
trpimo, nja na učenca pa je (zanesljivo kak0
se odpira pričakovano
Po predlogu novega zakona Iz gornjega je razvidno, da z3 (21. št. časopisa OBČAN) o skup- varstvo dejansko ni možnosti, z®' vprašanje, nostih otroškega varstva in o fi- poslenj na naši šoli pa bodo p<a' pomočjo nanciranju nekaterih oblik druž- čevali 2 % od svojih dohodkov-
4L CII3 IVI V UIV cvilil tvvillict acvui JCtUSIVC-	---- —	'	*	■'	_	.	_	_	A	V	■>	■>	.
glasbene šole in solisti iz naslednjih da se vlečejo za nami kot dolg, pri šibkejših) upadanje delovnega Otrok v sodobni družini pravično benega varstva otrok v SR Slo- Komu? Tistim, ki delajo v boljsm
glasbenih šol: Cerkno, Rakek, Vrhni- neokreten rep.
ka, Ptuj, Centra za glasbeno vzgojo Maribor, Kranj, Tržič ter solistka Ve-
Rad bi se dotaknil le ene, in veselia do šole.
poguma in izgubljanje splošnega	(jei0i £e naj je-t0 brez- veniji je predvideno, da se zbi- pogojih, ki to varstvo že imaj°'
obzirno ne čaka na mater, da ga, rai° sredstva za otroško varstvo Naj v ilustracijo navedem pr>'
mdiiuui, rviauj. r. caiu icr Muiismd v c-	XVčlU Ul oc UUbdrvllU	cuc, lij	uu/Lii iiu iiv. vaiva na. iiiabv.x, na	,	,	.	.	,	,	ui-v	.	.	.	n C/r,'
ra Lacič iz ljubljanske akademije za sjcer nepravilnega obremenjeva- Ce soočimo razmerje didak- se utrujena vrne iz službe, med drugim iz osebnih dohodkov blizen letni znesek iz teh 2 z0.
glasbo.
nja učencev z domačimi obvez-	Učno pedagoških sil, ki bi jih	čisto sama opravi v času, ko ima	zaposlenih v	470.000 S-din. In drugi zaposlen
zaključni koncert te revijebo pri-	nostmi Saj to vprašanje ni novo,	smeli dolžiti krivde za nezazele-	vso pravico do plitka. V mislih	. Učiteljski kolektiv naše šole	na tem področju, katerih otroc
bo gidainf orkester0 z“voda za gla*s-	toda nič manj ali pa še bolj pe-	no obremenjevanje šolarjev naj-	imam sredn1e močno družino in	3^ o tem razpravljal ,n ugotovili	tudi ne bodo .meh varstva? Zd>
bo godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, nadalje- reče ko kdaj kali.
vali pa solisti iz Ribnice, Šempetra ^ i i •______________
pri Novi Gorici, Izole, Novega mesta. Dokler nismo poznali šolskih
varstvenih ustanov.
m ,	• * h ve	01	iaawl si privoščiti
ŠiSSh	vars?.venih ^tanov «, nam le ^0ZS^0V ^3° ne* vid?ob mehanizacije gospodinjstva, če pa občinsko skupščino, da bi 'dode- takemu načinu'zbiranja s^edsteV’
ljubljanskih glasbenih šol. vič-Rudnik starši na roditeljskih sestankih	J; ...	J,:	„nakri Sl upa sanjati O lastnem stanova- Ijia sredstva za en oddelek ntrn- Včasih se ori snreiemaniu n«'
l"e.gTfknoencmekoJ?aX^°goS tožili, kako domače obremenitve ^ektojo na matelmalne napo-	Imajo^ otroci v resnici mimo 5kega wtca pri Gradu. Odgovor katerih zakonov preveč učimo ^
oi-kester glasbene šole Ljubiiana-vii'.- šolarjev (na isu stopnji) <10 ic ^ taistih učencev, le-ti oa posta- šolskih doiznosti se kaj odgovor- je bil, da sredstva komaj zado- napakah. Ali ni bilo podobno P(l
vi(T' PO V0 5 VOm ve a ’ fko narase^tnZne^nkomernreZda !ajo žrtve slabo organiziranih, nega Pocel.i ter nikakor niso v po- gčaj0 za tiste vrtce ki že 0bsta- otroškem dodatku? Najprej so ^
n, iakn neenakomerne, da i	........ lozaju tigtih svojih vrstnikov ki jajo in da novih ni mogo5e od. nekaterim vzeli - pardon, sad”
1. Pred nekaj leti smo prosili dovani. Zato smo odločno pro
as£3&S?“®5sS	a"
se vrtijo okrog matere zaradi lep- pjratj šega. Prizadete matere na rodi-
Na stopnji razrednega pouka, teljskih sestankih stežka prikri-
dateljev. Naj omenimo samo nekatere:	.
Beethovna, Bacha, Grdzinskega, Mo- rejo in SO zato bistveno ovirani	__ __________
zarta. Čajkovskega. Dvoraka. Webra. prj rednem zmagovanju učnega kjer bi upravičeno pričakovali, vaj0 težave in zadrege svojih nr^Vtavnlkov nPM^izraženn mne- ea zdai nnčasi še vračamo P13' fkiadLateijr^Lstopanilejež?0Koazi^, programa Danes so seznanjeni s da se takih anomalij ni bati. več- otrok pred tistimi, ki ne poznajo nje: če hočete imeti' vrtec, uve- čujejo pa ga tudi tisti, ki nimai"
smo izjavili, da ga »odstopam^' 2. Naslednje leto je bilo na — nato pa so določili še 0,5 y ponovno željo na nesena sestanku prispevek za kritje izgube, tak"
sivic, Škerjanc, Škerl in Srebotnjak! tem dejstvom tudi vzgojitelji po krat vzlic temu najdemo podob- stiske in ki jim pri nalogah še
no stanje, ker učitelj nalog, ki jih same pomagajo, da si prej po-
Razpisna komisija
osnovne šole »FRAN KOCBEK« Gornji grad
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole (visoka, višja ali srednješolska strokovna izobrazba);
2.	da ima vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse;
3.	da ima pedagoške in organizicijske sposobnosti:	\
4.	da je moralno in politično neoporečen.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo komisiji naslovne šole.
Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu.
dite samoprispevek.	otrok, ki jih morda sploh niko'j
Tako pač s tem ni bilo nič in ne bodo imeli. Ali ni tukaj nekaj
daje. predhodno časovno ne pre-	oddi,h in, zabavo na igrišču, otroci so imeli predšolsko vzgojo podobnega: naši otroci sploh ^
meri. Ce bi jih, se ne bi bdlo- Sr?"'r° P14’0 odmerjenega časa za doma in na cesti	bodo imeli varstva, ietno pa b®,
„ ,	,	„	, , .	_	, , oddih si otrok iz družine v takih -> -
čal za obsežnost, ki učence dobe- p0gojjb marsikdaj ilegalno orga- Snioh
n rv /-J	/-\ i 7 n r* TD a i n	_z •  j i z i _• v   t. ^
3. O varstvu šolskih otrok ne moremo na naši šoli
še mo morali plačati skoraj pol ■?' iijona za varstvo v razvitejš^
sedno delovno izčrpajo.
Popolno nasprotje take ne-
preudarnosti pa vidimo v učite' Potepom, zaradi tega pa i e potem .šolib’Zlasti v jesenskem” času in zirali.	.
lju, ki pogosto pušča učence brez marsikaj, narobe, morda porušen spomladi nam veliko učencev Kolikor bi bil orediog spre.)6
nizira dopolnilni^ čas osebnega razmišljati (verjetno bo to možno krajih — mestih, kjer varstvo razvedrila s krajšim ali daljšim jzves{;j na malokateri podeželski ima in ali ga bodo lahko orga1*
nalog ob očitnem pomanjkanju družinski red celotnega dne... zavesti, da s takim »prizaneslji-
manjka zaradi dela. starši nas — verjetno ie v podobnem P0'0-
Kar sem povedal, se v glav-	pogosto prosijo, da otrrrk ostane	žaju mnogo. šol.	bi bilo de Ilj
vim-“ ravnanjem spušča	v	veter	nern nanaša na notranje uravno-	doma ali pride prej domov. Ko-	pravično, da šoli,	ki varstva L
neizrabljene dragocene	energije	vešemega učenca, ki v šoli obli-	maj čakajo, da pride otrok iz šo-	moria organizirati,	vsaj večji d
učencev: morda se niti	ne	zave-	kuje številčno glavnino in ki svo-	le. da jim pomaga pri delu. Učen-	sredstev vrnejo in	nai s tem d
da. da se taka »milosrčnost" naj- j0 naravno ljubezen do dela in ci so v mnogih primerih glavna narjem morda organizira vsaj resneje obrača v škodo tudi nje- napredka v enaki meri posveča delovna sila, ker je veliko ljudi »asno varstvo - plača osebo, govemu lastnemu uspehu, saj ostaja predelana tvarina na ta
življenju s šolo, kakor težnji, da zaposlenih v inozemstvu, prispeva svoj delež k toplemu Tako bi bilo morda za varstvo
način v veliki meri neutrjena m vzdušju svojega doma. Prepričan le nekaj otrok uslužbencev, ki pa da imamo oouk v dveh izmer1
uporabnostno nepreizkušena.
sem. da mu učitelji z globljim stanujejo čisto blizu šole. ki ima-
Učitelji tudi noben dan ne bi občutkom za pravo mero obreme- io pouk v različnih izmenah in smeli pozabljati, da učenec ni na njevanja z domačimi obveznostmi je varstvo nemogoče organizirati razpolago samo interesom šole lahko izdatno pomagajo k ohra- S temi učenci v šoli tudi nimamo (čeprav prvenstveno), marveč nitvi takega ravnotežja, ki je problemov pri delu.
bi nazila na otroke (predšolski’ Zgoraj sem pozabil omeniti5-'
mena|J
n da za varstvo ooleg navedef" težav nimamo nrostora.
Oglasite se še drugi o tem-
JANKO KONDRlC
Akcija
za mladinsko varčevanje po šolah se nadaljuje
V zvezi s svetovnim dnevom varčevanja je izvedla radgonska podružnica kreditne banke Maribor po vseh šolah radgonske občine posebno akcijo mladinskega varčevanja v tednu od 23. do 31. oktobra. Zastopniki radgonske banke so v teh dneh obiskali vse šole na območju občine, prevzeli prihranjeni denar od učencev ter dali mladim ponovno spodbudo za varčevanje. 31. oktobra je banka poslovala ves dan ter sprejemala prihranjeni denar od učencev radgonske osnovne in posebne šole^. v letošnjo varčevalno akcijo se je vključilo tudi 40 cicibanov iz Janževega vrha. V tem tednu varčevanja je prihranilo 1210 otrok 2 milijona 986 tisoč starih dinarjev. Nagradnega razpisa za najboljše risbe in sestavke o varčevanju so se udeležile tudi tri šole radgonske občine. Tretjo nagrado 700 N-din je prejela šola Apače, četrto 650 N-din šola Radenci ter peto šola Gor. Radgona 600 N-din. Učenci, ki so si priborili nagrade za svoje šole, so dobili vsak po en etui s pisalnim priborom.
Radgonska podružnica kreditne banke Maribor je že lani med prvimi organizirala mladinsko varčevanje po šolah. V radgonski občini se je lani vključilo v varčevanje 12 šol s 3288 učenci ali 99,7 odstotkov vseh učencev, ki so prihranili skupaj okrog 19 milijonov S-din. Najboljše povprečje na učenca je dosegla v preteklem šolskem letu šola Radenci, druga pa je bila osnovna šola Murščak, podružnična šola Kapele. Varčevalna akcija po šolah radgonske občine s tem še ni končana, ampak se bo nadaljevala vse leto, do prihodnjega svetovnega dneva varčevanja.	IKA
vzKdbKuSa0n“a“enim
Prizadevanja zavoda PPS Koper za individualizacijo pouka
Osnovna šola Tržišče
na Dolenjskem
razpisuje delovno mesto
UČITELJA za razredni pouk
za določen čas.
Nastop takoj.
Garsonjera v Ijena.
bloku zagotov-
Delovna skupnost
Osnovne šole Gabrovka
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja
na zunanji enoti Dole pri Litiji
za določen čas z nastopom službe 3. januarja 1968.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Znano je, da smo v sodobni osnovni šoli prilagodili pouk povprečnim učencem, za podpovprečne smo nekako poskrbeli z dodatnim poukom, ob nadpovprečnih pa nam je zmanjkalo časa, moči in možnosti. Govorili smo, da je zanje premalo narejenega in da bo kratko in malo treba nekaj ukreniti.
Ponekod so na tiho in »v nasprotju z načeli socialistične osnovne šole« osnovali razrede po intelektualnih sposobnostih učencev, pa so morali v najkrajšem času — ob povzdignjenem glasu pristojnih forumov — tudi prenehati z njimi.
Po letih iskanj pa se je pokazala za sedaj edino veljavna, uspešna in našim razmeram ustrezajoča oblika za razvijanje individualnih sposobnosti učencev —indivdualiziran pouk. Tega izvajajo šole s pomočjo učnih listkov, ki morajo biti takšni, da ustrezajo individualnim razlikam posameznih učencev v šolskem okolju.
Med zavodi za prosvetno pedagoško službo, ki posvečajo tej obliki pouka že dalj časa precejšnjo pozornost, je ZPPS Koper. Tu smo tudi povprašali, kaj vse so že storili za to, da bi tovrsten pouk izvajali v več šolah na svojem območju in v katerih razredih ga že imajo.
— Pravzaprav je to pri nas šele v prvi fazi, začetek. Aktive razrednih učiteljev smo že zainteresirali za ta pouk, sedaj pa se bomo na posebnih sestankih pogovorili o tem še z učitelji za predmetni pouk. Skoraj vsi pa so se že naročili na knjigo Roberta Dottrensa »-Individualiziran pouk«, ki bo izšla (v prevodu) pri republiškem zavodu za šolstvo.
—	Tako je povedala direktorica ZPPS Koper Marta Trobčeva, pokazala učne listke za pouk slovenščine v nižjih razredih osnovne šole, ki jih je izdelala učiteljica Vilma Jenkova, in pojasnila:
—	Učne listke lahko uporabi učitelj za dodatno zaposlitev učencev. ki hitreje dojemajo snov, ali takrat, ko drugi pišejo popravo.
To so tako imenovani listki za razvoj. Na listke za dopolnjevanje znanja pa napiše učitelj tisto snov, ki dela učencem težave, z njimi pravzaprav izpopolnjujejo vrzeli v znanju. Potem so še listki za kontrolo razumevanja novo obdelane snovi, listki za utrjevanje (ob zaključku ožjega poglavja) in listki za širše ponavljanje. Učni lističi so razdeljeni na najmanj tri težavnostne stopnje, lahko pa jih je tudi pet.
Kako so učitelji sprejeli to obliko pouka? Zelo so zainteresirani za tak pouk, sestanki aktivov so bili skoraj 100-odstotno obiskani. Vedo, da je treba pouk popestriti, željni so novosti.
Na sestanku z aktivom ravnateljev so poudarili tudi potrebo po poglobljenem znanju učiteljev z področja mladinske psihologije, tako potrebne pri tem pouku. Čeprav šole že sedaj dobro sodelujejo z občinskimi socialnimi službami, se je vseeno pokazalo, da bi bilo najidealneje, ko bi lahko v vsaki zaposlili pedagoga, oziroma psihologa, ki bi učiteljem pomagal pri odkrivanju individualnih razlik pri učencih, ugotavljanju njihovega inteligenčnega kvocienta, proučeval vzroke njihovih neuspehov itn. Brez uvedbe teh služb — je poudarila tov. Trobčeva — tudi modernega pouka ne bo. —
Zavod za prosvetno pedagoško službo Koper bo še nadalje načrtno spremljal delo z učnimi lističi, organizirali bodo nastope, posvetovanja, seminarje in predavanja, učitelji bodo izmenjavali izkušnje in obiskali Eksperimentalno šolo Nikola Tesla na Reki, kjer je individualiziran pouk že v polnem razmahu.
Mimogrede:	zavod je_ tudi
predlagal temeljni izobraževalni skupnosti, naj rezervira denar za nagrajevanje najbolj prizadevnih učiteljev, tistih, ki bodo dosegli v šoli določene uspehe.
In težave, ki se pojavljajo v tej, začetni fazi? Učitelji morajo izdelovati učne listke sami, to pa je zamudno in dolgotrajno delo. Za matematiko sta izdelala učne
Za ugled učiteljskih kolektivov
(Nadaljevanje s 1. strani) slehernega učitelja. Vsak učitelj mora začutiti odgovornost za svoje uspehe pred učiteljskim zborom, ki je svojemu članu dolžan nuditi pomoč. Družbeno priznanje dela vsega učiteljskega kolektiva je odvisno od stopnje odgovornosti in pedagoške učinkovitosti posameznika. Ob tem pa ne mislim le na formalno izpolnje-vanje delovnih nalog, temveč na resnično in prizadeto dejavnost v Procesu vzgoje in pouka. Kadar bndo starši in vsa javnost začutili, 'ta se učitelj iskreno veseli uspeha svojega dela, da je očitno 0sobno prizadet ob določenem ne-UsPehu, tedaj bodo spoznali v hjem pravi lik pedagoškega de-‘avca. In v tem je svojstvenost tlašeea poklica.
Administrativni delavec lahko ®vdio dolžnost že s tem, če pravočasno prihaja na delovno mesto m če opravlja svoje delo natančno in v skladu s predpisi. Za uči-.e‘ja na je to premalo. Poleg vseh /•rngih lastnosti mora imeti pravo m^ro pedagoške vneme in velik .ut odgovornosti do mladega ro-’?• V mladih generacijah, ki se rmotajo za učiteljski poklic, mo-anio pravočasno ugotoviti, če opnja njihove moralne zrelosti s'reza uspešnemu razvoju peda-osebnosti. In če je tega pre-' je bolje, da se usmerijo v P0 & c’ ki teh zahtev nima.
Sola ni le izobraževalna, tem-®c tudi vzgojna ustanova. Vsaka Pov vsebuje določene vzgojne rednote. Ce jih hoče učitelj si-6matično uveljavljati v učnem Procesu, bo ob vsakem učivu na-neno ugotovil vse vzgojne prvi-v učni uri. V bogastvu učiva
zastopana tudi idejna vrednost ^ ne snovi. Nešteto možnosti ima-t),!? ,Za vzgojo pravega odnosa do ^mzbene skupnosti in socialistič-n®®a patriotizma. Snov pa nam polno možnosti za vzgajanje pravilnega svetovnega nazora.
sak učitelj lahko te vzgojne ^mdnote izvrednoti v učni uri.
zS°lj uradniško in brez posebne ^/zadetosti, drugi pa z vso pre-
ta nekdo lahko opravlja pouk
^stjo in odgovornostjo. Zato
i, krivično, če bi ipri obeh učite-
u.,	-----, ^	lf,,, ____
f- V enako vrednotili vzgojni uči-n k- In kateri izmed obeh učite-v ima pristnejši ugled v šoli in nje? Prav gotovo le tisti n6 °vni učitelj, ki zastopa ob idej-;r_rn vzgajanju le samega sebe in ho 4-trdno vero v nan-edek misel-j J^svojih učencev. Čeprav vzsa-Učitelj še v izrazito konserva-Vhem okolju, bodo njegova
trdna vzgojna načela in vzgojna prepričljivost vzbudila pravo spoštovanje med ljudmi. To je tudi mnogo pristnejše, kakor kadar opravlja učitelj samo navidezno idejno vlogo. Učiteljeva pedagoška moč pri učencih sloni prav tako na tem pomembnem načelu. Tudi to prispeva k ugledu učiteljskega kolektiva.
»IZRAVNALNE« UČITELJSKE KONFERENCE
S svojim požrtvovalnim delom in čutom odgovornosti si ustvari primeren ugled učitelj sam. Toda to ni povsem dovolj. V učiteljskem kolektivu smo dolžni, da pridobljeni ugled drug drugemu trajno ohranimo. Nepravilen pedagoški takt med vzgojitelji večkrat pokvari tisto, kar si je posameznik težko pridobil. Posamezni primeri iz prakse odločno opozarjajo, da pogosto izmaličimo pedagoški takt, ki ga pedagoško izkustvo globoko ceni. Včasih pozabimo na vrednost tovarištva ali pa izgubimo pristni stanovski čut. Zdravnik nikoli ne obsodi svojega stanovskega tovariša, ki je dognal napačno diagnozo; tega vsaj ne opravi ob prisotnosti bolnika. Toda naši učenci so včasih priče nesporazumevanja med svojimi učitelji ; večkrat pa morajo celo prisluhniti neugodnim pripombam o učitelju, o katerem so še pravkar imeli najboljše mnenje. Naše učiteljske konference bi morale bita edina priložnost, kjer lahko izravnavamo različna nasprotja, ki se pojavljajo ob pedagoškem delu.
Najustreznejše mesto, kjer se lahko tovariško in odkrito pomenimo, so le naše zbornice. Skrajno nevarno je tudi, če obrekujtemo svojega sodelavca pri ljudeh, ki zaradi svoje nepoučenosti še celo škodujejo ugledu učiteljskega zbora. Pri tem nikakor ne mislim na tako šolo, za katero nihče ne ve, kaj se dogaja v njeni notranjosti. Saj vendar vemo, da je šola javna ustanova! In v ta namen imamo družbenopolitične organizacije; sama šola pa ima svoj upravni organ, v katerem so zastopani predstavniki javnosti. Imamo torej dovolj priložnosti, da obravnavamo določena vprašanja na pravem mestu in s pravo objektivnostjo. Pedagoški delavci imajo svoj strokovni organ; le-ta naj obravnava vsa pedagoška vprašanja. Tu naj se oblikujejo enotna stališča, ki jih enotno in odločno zastopamo pred starši in javnostjo. Pri tem ne mislim na tradicionalen stanovski ponos, ki ga je imela sta-
rejša generacija učiteljev, temveč le na iskreno stanovsko tovari, štvo. Le-tega pa moramo ohraniti, če hočemo uspešno opravljati odgovorno nalogo. Tudi to sodi k moralnemu kodeksu sodobnega učitelja.
Ugled našega učitelja pa ni odvisen le od omenjenih vrednot. Bogastvo vzgojnih nalog, ki jih učitelj uveljavlja vsak dan v učnem procesu, terja od njega, da je v očeh učencev in staršev sam prava moralna osebnost. Prav tega bi se moral že vsak mlad kandidat, ki se je odločil za naš poklic. To vprašanje bi morali prizadeti učiteljski zbori obravnavati z vso resnostjo in odgovornostjo.
Zasebno življenje je sicer osebna zadeva slehernega človeka, torej tudi vsakega učitelja. Kadar pa ima učiteljevo moralno vedenje škodljive posledice' pri pedagoškem vplivanju na učence in kadar je s tem ogrožen ugled učiteljskega kolektiva, je učiteljski zbor šole dolžan, da problem obravnava in sklepa o primerni rešitvi.
Naš ugled ne temelji le na učinkovitosti vzgajanja in na lojalnosti do pedagoških prizadevanj svojih sotovarišev. Učitelj tudi izobražuje. To zahteva od rjega določeno stopnjo strokov-Poleg temeljite pedagoške izobrazbe je nujna primerna splošna izobrazba in splošna družbena razgledanost. Temeljito pripravljanje na pouk in neprestano izpopolnjevanje v znanju prispeva k rasti učiteljevega ugleda pred učenci in starši.	L.B.
lističe ZPPS Ljubljana in ZPPS Ljubljana—Vič, težje pa je to pri drugih predmetih. Lahko pa bi imeli že natisnjene vzorce lističev, ki bi jih nato sami izpopolnjevali, priročnike z navodili, kako se je treba lotiti teh stvari. Italijani so začeli s tem poukom pozneje kot pri nas, pa imajo že vrsto natisnjenih pripomočkov. Založba Scuola Brescha je poslala na trg Priročnik za učitelje (400 lir), navodila za izdelavo lističev, primerke lističev za razvoj, ponavljanje (250 lir) itn.
Pri nas imajo take ..lističe na mnogih šolah — posamezniki, na vsakem območju zase. Izmenjava izkušenj gre morda iz nekega strahu pred očitki o »premajhni strokovnosti« prepočasi. Nikogar ni, ki bi to že sedaj zbral, prouči) in odobril. Resnica je. da že vsa leta tožimo za zavodom za izdajanje učbenikov, to pot pa bi morda zadostovala skupina strokovnjakov — praktikov s terena, ki bi gradivo zbrala in uredila. Ali pa, ko bi vsaj priredili in prevedli italijanske vzorce ter predlagali, denimo. Mladinski knjigi, da bi td založila. Strah pred tem, da bi takšen priročnik z navodili, ali zvezek z lističi, že opremljenimi s pestrimi slikami, obležal v skladišču, bi bil najbrž odveč. Zanimanje učiteljstva za novitete je veliko. Dokazuje ga že število naročnikov na Dottrensovo knjigo.	M. K.
Športno tekmovanje uciteljiscmkov
V	torek, 14. novembra, je bila na prostoru šolskega športnega društva mariborskega učiteljišča — »Sloga« majhna športna prireditev. V atletiki, rokometu in košarki so se pomerili dijaki učiteljišča in pedagoške gimnazije iz Maribora in Murske Sobote. Tekmovalce je pozdravila ravnateljica mariborskega učiteljišča Draga fiu-mekova in poudarila pomen teh tradicionalnih srečanj, ki vsako leto znova povezujejo dve istovrstni šoli.
V	prvem delu tekmovanja — atletiki, je zmagala ekipa Maribora, v tekmovanju posameznic (v skoku v višino) pa Breda Babšek iz mariborskega učiteljišča.
V	drugem delu, ko so se v rokometu pomerila dekleta, so zmagale dijakinje murskosoboškega učiteljišča, v tekmovanju med moškimi ekipami pa zopet Mariborčani. Mariborčani so se izkazali tudi v košarkarski tekmi.
Prihodnje tekmovanje med tema šolama bo spomladi v Murski Soboti.
F. KRŽAN
Seminar za vodstva klubov OZN
11. in 12. novembra je bil v Zidanškovem domu na Pohorju seminar za predsednike klubov OZN. Seminar je pripravil medobčinski center klubov OZN Maribor, udeležili pa so se ga predstavniki republiškega centra klubov OZN, zastopniki nekaterih druž-beno-političnih organizacij ter ‘ predstavniki klubov Štajerske. Pomurja in Koroške.
V dveh seminarskih dneh so se zvrstila naslednja predavanja: predsednik zveze klubov OZN Jugoslavije Jože Hartman je predaval o Aktualnih dogajanjih v svetu, Andrej Štancer o problematiki v klubih OZN, prof. Milan Divjak pa o Metodah dela v klubih OZN.	F. KRŽAN
»Šola za zdravje«
3. in 4. novembra Je bil v Ljubljani seminar republiškega odbora RK, ki so se ga udeležili aktivisti občinskih odborov RK iz vse Slovenije, na povabilo pa Se predstavniki Hrvat-ske, Srbije in Makedonije.
Osrednja tema seminarja, ki je bil v glavnem namenjen propagandni dejavnosti. je bila »Sola za zdravje«. Namen te šole je, dvigniti zdravstveno kulturo na zadovoljivo raven. V njenem okviru bodo organizirali predavanja z naslednjimi temami: Osebna in splošna higiena, Higiena na vasi, Športna rekreacija, Prišli bodo turisti. Nesreče, Zdrava prehrana. Preprečujmo nezgode doma. V tej šoli bodo sodelovali poleg predavateljev zdravstvene stroke tudi prosvetni delavci ma podeželju), študenti medicine in študenti višje šole za zdravstvene delavce.	S. SKOČIR
| ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
1	sporoča,	1
da so izšli vsi trije delovni zvezki	|
VAJE IZ GEOGRAFIJE
| Za 6., 7. in 8. razred osnovne šole jih je sestavil profesor | S Mavricij Zgonik.
1 Vodstva osnovnih šol ponovno obveščamo, da lahko naročijo | J VAJE le neposredno pri naši založbi.
jj Skupno z zvezki prejme šola brezplačno toliko navodil za 1 1 uporabo teh vaj, kolikor ima šola učiteljev geografije. Prosi- |f 1 mo, da navedete to število na naročilnici.
| Cena za izvod VAJ je 2,50 N-din.	|
1	ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
PRODAJNI ODDELEK
Titova cesta 3 — Ljubljana	|
!lll!!lll!l!llll!lllllll!!lll|!!!llll||||||||!l||||||i:il!!|||||||![|||||)i|||||||||||||||||||||||||||||l|!||||||||||||||||!|||l!lll!!lllll!lll!!!llllllllllll!llllllllll!ll!!lllil!llll[||||||||||||||!l|||!|||g|[|U||||;|||||||i;il|||||g|ji
Nepraznični intervju s Tonetom Partljičem
Prosimo najprej, če se na kratko predstavite našim bralcem (čeprav vas mnogi poznajo iz vaših prispevkov v našem listu).
Imenujem se Tone Partljič, rojen sem v Mariboru leta 1940. Sem predmetni učitelj angleškega in slovenskega jezika. Imam ženo (ki je predmetna učiteljica zgodovine) in hčerko (ki še ni in — upam — ne bo učiteljica). Učim na osnovni šoli Sladki vrh (že samo ime nekaj pove) v Slovenskih goricah. To je moje tretje službeno mesto.
Kakšno je vaše prevladujoče počutje, odkar delate kot mlad učitelj na podeželju? In: česa bi si v prvi vrsti želeli, da bi bil ta poklic privlačnejši?
Čutim dolžnost, da povem, da ta intervju ne bo prav mc prazničen, kot sem jjh nekaj bral v zadnjem času, ne ravno v vašem lisitu. Nekateri učitelji dajejo radi izjave (morda zaradi veselja, da bodo prišli v časopis), kako je vse y redu, kako z veseljem delajo, kako tesho so povezani z vaščani... morda namignejo kaj na materialno stanje šol. a »ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošve-dranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o ... nadzorniku ...« (Če mi dovolite citat iz Cankarjevih Hlapcev). Kakšno je torej moje prevladujoče počutje? Zaradi dela učitelji navadno nimamo časa (predvsem učiteljice) niti dovolj za družino, kaj šele. da bi se nadalje izobraževali.
Kolikor jiih poznam iz naših vrst, ki niso prebrali že dolgo dolgo časa nobene knjige. Tako smo intelektualci le na pol, na pol smo zakrknjeni in obvisela nekje v zraku. Izredno študdranje ima poleg nekaterih negativnih posledic predvsem to dobro sitram, da učitelji marajo prebrati novo strokovno literaturo. vsaj za izpite na pedagoški akademiji. Poleg materialnega uboštva slovenskega učitelja, me torej moti tudi ono drugo, o katerem raje molčimo. Mislim, da bj 42-umi delavnik s prosto soboto lahko precej pripomogel, da bi lahko brali, šli v gledališče ... (Kako nizek je odstotek tistih učiteljev, ki hodijo v gledališče, čeprav imajo nekateri avtomobile in niso tako oddaljeni od mesta. Kaj bi ne mogli imeti celo abonmaja za učitelje?) Privlačno pa gotovo ni vse bolj se uveljavljajoče mnenje, da (sedaj ko bo učiteljev skoraj dovolj), »če vam ni kaj prav, lahko greste!«. Od učitelja vedno več zahtevamo (veliko več kot se je od profesorjev, ki so nas učili), vrača pa se mu prekleto malo, ravno dovolj za »komaj dostojno« življenje.
Vaše ime se pojavlja v raznih listih in revijah, predvsem vas zanima — kot kaže — literarna kritika in sami se poskušate v prozi (in poeziji?)?
Res sodelujem v nekaterih literarnih revijah (Problemi, Dialogi) in časopisih. Tako se pač poskušam angažirati v tem našem svetu. Te dni bo izšla pri Mladinski knjigi zbirka moje proze z naslovom Ne glei za pticami, z Mestnim gledališčem ljubljanskim pa se dogovarjam za uprizoritev drame Ribe na plitvini. V obeh delih govorim tudi o tem našem učiteljskem življenju in stiski, pa bom morda tam natančneje odgovoril tudi na preišnje vprašan ie. Načrtov je veliko (dokončujem roman), a kdo ve. če ie dovolj časa in talenta... Poezijo sem pisal kot mladenič na učiteljišču svojim »Lavram«.
Kako gledate na novejšo slovensko književnost? Katera so imena, ki bi jih moral slovenski izobraženec poznati v novejšem slovenskem slovstvu?
Modemo slovensko književnost (t>o letu 1960) imam zelo rad. Polna je vrenja, toda iz tega že izstopajo posamezne osebnosti, v poezij; Zajc. Strniša, Šalamun. Poznati jih moramo, ne glede, kako se bomo opredelili. V prozi pišejo moderne dobre romane Hieng, Zidar, Kolar... priznati moram, pa recimo temu krivoverstvo, da so m; nove knjige M. Kranjca in Ingoliča zelo tuje, tuje mojemu doživljanju sveta. Poglejmo dramatiko! Tu imamo širok razpon od realistične dramatike do postibsenovske (Kamenik. Hofman) oa filozofsko poetske (Strniša, Zajc. Smole) do intelektualistična (P. Kozak), dalje do jeznomladeniške (morda Rožanc) do absurdne dram&tike (Božič), omeniti pa moramo še vsaj realistično simbolično Remčevo Delavnico oblakov in MikeJ-nevo dokumentarno igro Stalinovi zdravniki (če izpusti,m njegove satirične tekste). Prav nri dramatiki lahko vidimo tako živahno in različno vrenje kot nikdar doslej. Ponavljam pa. da se mi zdi. da učitelji usodno malo bero in da imajo sploh premalo kritično angažiran odnos do literature, politike...
Kaj sodite o Flisarjevem romanu Kristusov samomor in njegovem neljubeznivem mnenju o učiteljih? Kakšno je mesto tega romana v novejši slovenski literaturi?
Roman sem natančno prebral dvakrat Nimam ga rad. Toda ne upam sl pljuvati po njem • kot drugi, kajti nekaj resnic o dolini Šentflorjanski je v niem. Ni mi pri srcu zaradi tega, ker ni poznal avtor nobene mere v svojem bruhanju ogorčenosti nad našim načinom živlienja. Robantil je s sekiro namesto z dletom. Opisi spolnosti so povsem neužitni. Tako roman vzbuja favno nasprotno, vzbuja ogorčenost nad avtorjem. Če pa bi avtor svoj I karu so v, let in padec opisal kulturno (ne pa banalno, marsikdaj ihtavo), bi to lahko bil zanimiv roman. Vsak od nas je morda mislil kdaj spreobračati ljudi kot FlbsrAv Klement in vsak "«* podobno umaknil. Tako se lahko strinjam s pesnikom Forstneričem, ki je zapisal, da bi lahko roman rešila že radikalna urednikova roka. V njem ie podobno kot učitelje napadel še politike, novinarje, pravnike, zdravnike... Do sedaj se ni še nihče od teh oglasil. Samo mi učitelji, toda ne smemo pozabiti, da so nekdai slovenski učitslh podobno (in še huje) nastopili proti Cankarjevim Hlapcem, čeprav ne primerjam obeh del. Svoje mesto v slovenski moderni literaturi ta roman že seveda ima. Zal ne v skupini odličnih stvaritev, marveč v skupini raznih avtorjev, ki so izdali v samozaložbi svoja dela (Eva. Poker. OHO; ... Štirinast, kjer sem sodeloval tudi jaz, ne moremo šteti sem), kj so želeli »z bombo« zavzeti literarne prestole in negirati vse prejšnje. Toda glejte, gotovo niso tisti, ki so recimo Šalamuna tako resno obravnavali v Matičnem pregledu slovenskega slovstva 1945—65. nestrokovnjaki. Če nravi Flisar, da učitelji ne naučimo ničesar, se laže (njega smo naučili pisati recimo), če pa pravi, da preberemo malo kniis ima prekleto prav.
Imate v življenju'kake posebne ambicile?
Mislim, da Slovenci nismo bili še nikdar tako individualno ambiciozni, kot smo v teh časih. Pa vendar je ravno danes atribut ambiciozen nekaj slabega. Pri tem seveda ne mislim ambicioznosti no višiem standardu. ,ki ie nov slovenski imperativ, le duhovna alj politična ambicioznost (ne pa komolčarstvo, ki v zadnjem učinku tako vpliva predvsem na standard), se zdi slaba. To ie nesreča, kajti potem bomo kmalu začeli spoštovati kruhoborce in borce za višji standard, vse druge »duhovne ambiciozneže« pa bomo gledali po strani. Materialno sem ambiciozen le v toliko, da bi rad ■'imel ficka (ki bi mi omogočal tudi duhovno bogatenje, saj sem na deželi), duhovno pa sem še boli ambiciozen, rad bi napisal dober roman, dobro igro. rad bi se boril proti nesmislom, ki me obkrožajo, kajti le s tem se bom znebil občutka, da »gnijem« nekje n«' podeželht kot že nekaj mojih kolegov, ki so skupno z menoj sanjaril; po Mariboru, kako bodo spreminjali svet, ga bo’teli, pa so vse, vse manj Kačurji, ampak prej kaj drugega ...
VSAKA GLASBA
ob svojem Času
Direktor Centra za glasbeno vzgojo Koper prof. Miran Hasl o sebi, glasbeni vzgoji in kulturi današnjega človeka
•	Vaše delovanje je že vrsto let zapisano Primorski, čeprav ste rojeni na Štajerskem. Zakaj ste zajadrali prav sem?
— Ko je Srečko Kumar (leta 1951 na ministrstvu za prosveto) iskal kader za te kraje, je želel, da bi šel semkaj tudi jaz. Začel sem na učiteljišču in danes — po 15 letih, ga zapuščam. Na posodobljenem (pedagoški gimnaziji) tako nimam kaj iskati.
•	In dodatne zaposlitve? Kaj vse ste počeli?
— Samo dimnikar še nisem bil. Honorarno sem ravnateljeval v piranski glasbeni šoli, nato v koprski, sem zunanji sodelavec ZPPS Koper, poslanec republiškega PKZ, predsednik društva glasbenih pedagogov Primorske, podpredsednik IO temeljne izobraževalne skupnosti itn. (Kakih 15 funkcij, vseh skupaj.) Če mi ob vsem tem še uspe zaigrati na čelo in posneti kakšen radijski program, je to pravo čudo.
•	Kaj vas še navdušuje poleg glasbe?
— Včasih sem se aktivno ukvarjal s športom in gledališčem, pa se mi je vse skupaj maščevalo: strokovni izpit sem opravil precej pozneje, kot bi ga lahko.
•	Ob vsem tem — udejstvovanju in številnih funkcijah — so najbrž poskrbeli za vas, za ustrezne življenjske pogoje?
— Moje stanovanjsko vprašanje so reševali 13 let. Toliko časa sem se namreč vozil vsak dan z avtobusom iz Portoroža v Koper, dokler...
® Dokler?
... nisem lani kupil avtomobila. Takrat sem se praktično prenehal voziti: dobil sem stanovanje.
•	Od letošnje jeseni ste ravnatelj Centra za glasbeno vzgojo Koper. Kako je potekala združitev treh glasbenih šol obalnega območja?
— Ta proces je potekal »malo silo, malo milo«. Zaviral ga je strah pred integracijo sploh, pred tem, da gre za likvidacijo dolo-
čene dejavnosti, npr. glasbenih šol v Piranu in Izoli. Občinske skupščine so pristale na to že decembra 1966 oziroma januarja 1967, pravno pa je bilo to potrjeno letošnjega junija. Vsaka teh šol je potrebna kraju, ker živi z njim, se uspešno uveljavlja v njegovem življenju. Vsaka tudi še danes dela v svoji (k sreči!) spomeniško zaščiteni hiši.
® Kakšni so bili prvi prijemi?
— Organizirali smo aktive za posamezne stroke, preventilirali učne načrte, ustanovil; pripravnice za predšolske otroke itn.
•	Lahko poveste že sedaj, kaj najbolj zavira dejavnost vašega zavoda?
— Edina ovira je, da ni stalnega dotoka denarja. Število vpisanih učencev (451) je odločno prenizko. Več jih ne bomo mogli sprejeti vse dotlej, dokler ne bo denarja za nastavitev novih učnih moči.
•	Kakšne so perspektive financiranja glasbenih šol v pogojih, kot jih je postavil novi zakon?
— Rekel bi, da se stvar zaostruje. Na novo izračunana cena izobraževanja za redne šole bo precej višja od dosedanje, zahtevala bo več denarja. Nevarnost je, da ga bodo vzeli tistim, ki jih zakon ni dovolj zaščitil.
® AH se koprska mladina navdušuje za resnično dobro muziko ali pa je večini bolj pri srcu beat?
— Koncerti, ki jih dobivamo v Kopru s posredovanjem Društva prijateljev glasbe, pa tudi domači, so dobro obiskani, posebno kar zadeva gimnazijce in učiteljiščnike. O beat glasbi pa tole: mladi ljudje ljubijo zabavni žanr, radi imajo to zvrst glasbe. Vsaka glasba ob svojem času. Danes ne moremo več govoriti o neki idiotski in drugi — edino dobri glasbi. Učil sem na gimnaziji, dobro poznam mladino. Vedno trdim: tisti, ki posluša ves dan Bacha, in oni, ki ves dan medli ob beat ansamblih — oba sta ekstremno trčena. Tudi te stvari je treba postaviti življenjsko, sicer z mladimi ne 'najdeš skupnega imenovalca.
® Kako sprejema današnji človek kulturo, nekoč ste ga imenovali »bomo transistoricnsis«. Zakaj?
— Po osvoboditvi smo zavrgli stare »čitalniške« prijeme in začeli iskati nove. Pa je zmanjkalo kadra ali pa denarja, ali pa smo prehitro vrgli puško v koruzo. Skratka: stare prijeme smo demobilizirali, novih pa nismo našli. Preveč smo tudi govorili, da je kultura nadgradnja, ne pa sestavni del pri oblikovanju osebnosti novega človeka. Začeli smo stvari prepuščati same sebi. Se danes npr. govorimo, naj se kulturne institucije vzdržujejo same. Kulturo merimo po številu tran-sistorjev in TV sprejemnikov; žal pa je to zgolj življenjski in ne kulturni standard. Kaj gleda večina gledalcev na TV, vemo, kaj najraje posluša v radiu, tudi. Pa imamo kulturo na stopnji obrtniške mentalitete. Ali gora k Mohamedu ali Mohamed h gori.., MARJANA KUNEJ
POUK ZGODOVINE -
časopis društva zgodovinaijev Jugoslavije
Letos v oktobru je izšla 1. številka časopisa društva zgodovinarjev Jugoslavije: Pouk zgodovine. Ureja ga redakcijski odbor iz vrst priznanih znanstvenih in drugih javnih delavcev na področju družbenih ved, z odgovornim urednikom dr. Mirjano Gross. Redakcija ima sedež v Zagrebu, Ma-sarykova 28 — Časopis nastava histerije .
To je pomemben dogodek v razvoju povojnega dela za izboljšanje pouka zgodovine v naših šolah. Leta 19G4 je prenehal izhajati podoben časopis — Historijski pregled. Nova revija želi, kot pravi v svojem programu, nadaljevati tradicije Ilistorijske-ga pregleda. Že sam naslov novega strokovnega časopisa nam vliva upanje, da bo njegova vsebina še bolj usmerjena v pedagoško metodska vprašanja pouka zgodovine na šolah I. in II. stopnje. Se bolj pa nas prepriča o tem 1. številka, v kateri sta bili objavljeni že dve metodski obdelavi učnih tem, in sicer* Oktobrska revolucija v osnovni in srednji šoli ?z programa, ki ga I. številka objavlja na prvih straneh, je razvidno, da bo imel časopis veliko praktično vrednost in da bo pokril vrzel, ki smo jo zgodovinarji že nekaj časa čutili. Poleg najaktualnejših problemov pouka zgodovine in obdelanih metodskih enot, ki iih bodo oosredovali posamezni učitelji zgodovine, bo časopis prinašal resumeje. znanstvenih rezultatov pri nas in v svetu. To predstavila za učitelje zgodovine veliko pomoč. kaiti brez ažurnega spremljanja novih znanstvenih rezultatov še tako dober metodik ne more dati učencem tega, kar zahteva sodoben pouk. Po-
sebno hvaležno delo !>o opravil časopis s tem, kot pravi v svojem programu, da bo odgovarjal na večno vprašanje, kako danes interpretirati določena bistvena zgodovinska dejstva. Obeta se nam tudi material, ki nam bo približal manj znano preteklost nekaterih nacionalnosti v Jugoslaviji, pa tudi članki o izvenevropskih narodih Azije, Afrike in Latinske Amerike. Učitelj zgodovine bo lahko našel v časopisu popis literature o določenem problemu, kar zagotavlja že 1. številka, kjer se lahko v rubriki Informacija seznanimo z bibliografijo 6 Oktobrski revoluciji in zgodovini delavskega gibanja.
Redakcija vabi vse učitelje zgodovine na sodelovanje, omogoča pa tudi, da se učitelji obračajo na časopis z vprašanji z vseh področij pouka zgodovine. Tako je odvisna kvaliteta časopisa in njegova praktična vrednost tudi od odziva učiteljstva. Koncepte svojega programa je časopis realiziral že v 1. številki, saj prinaša med ostalim gradivom tudi anketo o učbenikih in o delu z viri in teksti v razredu, v svoji rubriki Znanstveni rezu’tat j pa razpravi: O osnovnih problemih ekonomskega in socialnega razvoja Z°S!R od	—1941 i. del (dr.
Ren'* r ovrenčič' in angos^varsko vprašanje in krfska deklaracija 1917. leta (D Jankovič). Teze o problemih pouka zgodovine in zaključki, ki jih objavk-a 1. številka, pa opozarjajo tako učitelje zgodovine kot tudi druge družbene in znanstvene delavce na široke probleme pouka zgodovine, ob katerih ne moremo ostati mirni.
S tem, da že 1. številka vsebuje za učitelje zgodovine praktično znan-
Poletni tečaj za predmetne učitelje in profesorje
V sporazumu z Zvezno komisijo za kulturne stike s tujino razpisuje republiški sekretariat za prosveto in kulturo:
1.	5 enomesečnih štipendij za tečaj' ruskega jezika v Moskvi od 1. do 30. julija za učitelje ruskega jezika na osnovnih in srednjih šolah;
2.	4 tritedenske štipendije za tečaj angleškega jezika v različnih mestih Velike Britanije v juliju in avgustu (stroške tečaja krije Britanski svet);
4 tritedenske štipendije za tečaj angleškega jezika v različnih mestih Velike Britanije v juliju in avgustu na lastne stroške (šolnina in vožnja znašajo ca 4.500 N-dinarjev);
3.	6 enomesečnih štipendij za tečaj nemškega jezika v DR Nemčiji za učitelje nemškega jezika na osnovnih in srednjih šolah;
4.	1 tromesečno štipendijo za tečaj italijanskega jezika v Perugii (od 1. julija do 30. septembra);
5.	1 dvomesečno štipendijo za tečaj francoskega jezika v Grenoblu za učitelje francoskega jezika na osnovnih in srednjih šolah od 1. julija do 30. avgusta;
6.	1 enomesečno štipendijo za tečaj francoskega jezika v Besanconu za učitelje osnovnih in srednjih šd;
7.	2 tritedenski štipendiji za tečaj francoskega jezika za učitelje matematike, fizike in kemije v Sevru.
Za udeležbo na tečajih se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
—	da so diplomirali iz ustreznega jezika na univerzi ali višji pedagoški šoli,
—	da so aktivni učitelji ustreznega tujega jezika.
—	da še niso sodelovali na tečaju (ruski jezik) oziroma da niso v zadnjih štirih letih sodelovali na tečajih tujih jezikov,
—	da so zdravi mlajši prosvetni delavci, za tečaj v Grenoblu, pa tie starejši od 35 let.
Potne stroške morajo poravnati kandidati sami ali ustanove, kjer so zaposleni. Tečaji bodo v poletnih ' mesecih 1968. leta.
Prijave sprejema republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Ljubljana. Župančičeva 3.
Kandidat; morajo poleg prijave, ki naj vsebuje osnovne podatke, priložiti še prepis diplome in soglasje oziroma priporočilo ustanove, kjer so zaposleni. Rok za prijavo je 30. december 1967 za tečaj angleškega jezika oziroma 10. januar 1968 za ostale tečaje.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO
stveno usmerjeno koncepcijo, časopis že več kot opravičuje svoj obstoj. Ob problemih zgodovine v posameznih republikah in regijah bo zajel vsejugoslovanski okvir, kar je za jugoslovanske zgodovinarje še posebej pomembno. Učitelji zgodovine so časopis, ki bi jih povezoval in praktično usmerja! pri vsakodnevnem delu, zelo pogrešali.
Po zadnjih podatkih je 140 naročnikov iz Slovenije. Ce vzporejamo to številko samo s številom osnovnih in
srednjih šol na področju pedagoškega zavoda Ljubljana, ki zajema 18 občin in kjer je takih šol 136, je treba resno pomisliti na to, da so obvestilo o naši skupni strokovni reviji verjetno nekatere šole ali pa učitelji razumeli pre-enostavno. Zato je želja, da bi ta informacija zbudila še vse tiste, ki so prvo obvestilo zanemarili ali pa spregledali, kajti število želja po skupnem metodskem časopisu in število naročnikov sta si trenutno v nasprotju.
MUNIH FAVSTA
Kako je letos s smučarskimi tečaji?
Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana je poslal vsem osnovnim šolam, občinskim zvezam DPM, občinskim zvezam za telesno kulturo, svetom za vzgojo in izobraževanje občin ter temeljnim izobraževalnim skupnostim na svojem območ-iu pismo, v katerem naproša prizadete, da prispevajo svoj delež za uspešno 'zvedbo smučarskih tečajev.
Nekatere šole in družbeno politične organizacije so nas obvestile o ukrepih in nalogah, ki so si jih zastavili pri organizaciji smučarskih tečajev za učence 5. razredov osnovnih šol.
Trbovlje: »Že 29. 9. 1967 smo imeli razgovor z ravnatelji osnovnih šol o organizaciji smučarskih tečajev za učence 5. razredov na Mrzlici. Priprave so v teku, sredstva bomo dobili tako, da bodo vsi učenci 5 .razredov preživeli vsaj 10 dni v šoli na prostem.«
Osnovna šola Heroj Rajko — Hrastnik: »Obveščamo vas, da smo o organizaciji smučarskih tečajev razpravljali z učitelji telesne vzgoje, s predstavniki DPM in drugimi. Ker imamo v 5. razredu 194 učencev, smo se odločili za enako organizacijo kot v preteklem šolskem letu. O tem smo obvestili tudi starše otrok. V dogovoru smo tako z delovnimi organizacijami kakor tudi z DPM, da bi nam nudili finančno pomoč pri organizaciji tečajev.«
Osnovna šola Ig nri Ljubljani, Dolenji Logatec, Vrhnika, Žiri, Stranje, Komenda-Moste, Izlake, Velike Lašče, Smlednik In druge nam zatrjujejo, da jim bo s pomočjo družbenih činiteljev uspelo zagotoviti zadostna finančna sredstva za organizacijo smučarskih tečajev.
Nekatere šole pa so odgovorile tudi negativno, saj jih tarejo splošne finančne težave. Tako sporoča osnovna šola iz Spodnje Idrije: »Materialna sredstva šole ne zadoščajo niti za redno delo na šoli. Žal tudi letos ne bo mogoče organizirati smučarskega tečaja na šoli.« Osnovna šola J. Mihevca iz Idrije pa sporoča: »V zvezi s pripravami na organizacijo smučarskih tečajev za učence 5. razredov osnovnih šol vam sporočamo, da bomo organizirali smučarski tečaj v zadnjem tednu I. polletja ali v prvem tednu II. polletja, torej v času rednega pouka. Po dosedanjih ugotovitvah ima 75 odstotkov učencev opremo, potrebno za smučarski tečaj. Seveda šola nima sredstev, da bi nabavila opremo za tiste učence, ki opreme nimajo. Za sredstva smo zaprosili občinsko zvezo za telesno kulturo, ki pa tudi nima sredstev. Upamo, da bo temeljna izobraževalna skuonost kai ukrenila, saj gre za finančno pomoč socialno ogroženim otrokom na vseh šolah naše občine.«
In kako je z organizacijo smučarskih tečajev na ljubljanskih šolah, ki so bile prve pri uvajanju nove oblike šolskega dela?
Vič-Rudnik: Občinska zveza DPM je že namenila 1 milijon S-din za pomoč socialno šibkim otrokom za smučarski ečaj, ki bo na Rakitni. Ravnatelji osnovnih šol Ljubljana-Bežigrad
Moč pedagoškega dela ni v tem, da otroku poraze prikrivamo, ampak da mu jih pomagamo nositi in reševati.
Dr. IVA ŠEGULA
bodo še ta teden razpravljali o organizaciji in zbiranju sredstev za smučarski tečaj, ki bo na Rakitni. Ravna-Iji osnovnih šol občine Center pa so že razpravljali o organizaciji smučarskih tečajev v Gorjah pri Bledu. Ugotovili so, da starši prispevajo nič manj kot 70 odstotkov stroškov za tečaj in da je potrebna le 30-odstotna pomoč družbe, kar resnično ni veliko.
Ker so smučarski tečaji za učence
5.	razredov osnovnih šol obvezni, saj to zahteva novi učni načrt za telesno vzgojo na osnovnih šolah, pomeni, da imajo starši, ki lahko prispevajo cestno vsoto za stroške tečaja, polno pravico zahtevati od vodstev šol, da tečaj tudi organizirajo. Toda: ali je prav in humano, da organiziramo smučarski tečaj le za učence staršev, ki lahko prispevajo celotne stroške tečaja? Menim, da bi to bila socialna diskriminacija otrok socialno šibkih staršev. Iz socialnih, humanih pa tudi družbeno političnih razlogov je potrebno nuditi finančno pomoč ravno otrokom socialno šibkih družin. Na ta način bi dosegli resnično enakopravnost vseh otrok na šoli. J. B.
Dve igrici za dedka Mraza
Samo dober mesec nas še loči od praznovanja novoletne jelke, ko bodo v šolskih razredih in telovadnicah učenci izrekli dobrodošlico novemu letu. Najbrž imajo mnogi že pripravljen program in igrico, medtem ko drugi morda šele premišljujejo, kaj bi izbrali za novoletno uprizoritev.
Ni naključje torej, da je Prosvetni servis želel pomagati tistim, ki se še niso odločili, v Dramski knjižnici 2 je natisnil dve igrici, posebej primerni, da uvedeta dedka Mraza k najmlajšim. Prva je igrica Marjance Ručigajeve Dedek Mraz in škratje, druga pa je Marjana Tršarja Zgodba o dedku Mrazu.
Ce je prva igrica realistično-prav-Ijična, pa se druga dogaja v svetu fantastike. Obe sta radoživi, pravljič-no-poetični prigodnici, popestreni s pesmicami, ki jih bodo otroM lahko peli ali deklamirali, z nezaJttevnlmi kostumi in sceno, ki jo bo mogoče ustvariti že z nekaj prizadevnosti in iznajdljivosti.
Knjižico lahko naročite pri Prosvetnem serivsu, Ljubljana, Miklošičeva 7, tel. 312-577.
Osnovna šola Bratov Rešev — Desternik, občina Ptuj
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja
za slovenski jezik — nemški jezik ali nemški jezik — slovenski jezik.
Pogoj: PRU, lahko tudi absolvent PA.
Delovno mesto je razpisano za čas do 30. 6. 1968. Možna je tudi stalna zaposlitev. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
................................... . _ _ . . . . ^
na obisku Šolskih ustanov v pragi
Devetletna eksperimentalna šola Jer menico
Preden bi opisal spomine z obiska na eksperimentalni osnovni šoli, bi vas seznanil z češkim osnovnim šolstvom.
Do leta 1945 so .imeli glede učnih uspehov šolstvo popolnoma na tleh. Prva leta po vojni so pričeli budno spremljati učno-vzgojne rezultate. Kmalu, veliko prej kot pri nas, so ugotovili, da je prvi pogoj za izboljšanje stanja dober učitelj. O neznatnih uenovzgojnih uspehih so pisali v tisku. Učitelja, ki je dosegal boljše učnovzgojne rezultate, je tako spoznalo mnogo ljudi.
To je bilo obdobje, ko je pri nas industrija izkoristila ta psihološki moment, ko je dala priznanje delavcem udarnikom. O našem prosvetnem delu iz tega obdobja pa je javnost bore malo izvedela, npr. o učiteljih prostovoljcih, ki so odšli orat ledino na Primorsko. Sploh je v naših učiteljskih vrstah že tradicionalna navada, da učitelj dobi priznanje za svoje delo šele po smrti.
Drugi ukrep, ki je pripomogel k izboljšanju, je bilo zajetje 55 odstotkov predšolskih otrok v vzgojno varstvene ustanove.
Tretji ukrep pa je bil sistematično izpopolnjevanje učiteljev ter urejena preskrba šol z učili, o katerih sem pisal v prvem član-
ku. Uspeh ni izostal, danes devetletno osnovno šolo izdela 92 odstotkov generacije!
V prvih treh letih je pouk razreden, v 4. in 5. razredu je delno predmeten, od 6. razreda dalje pa je pouk predmeten. Osnovna šola se deli na dve stopnji, in sicer: nižja od 1.—5. razreda ter višja dd 6.—9. razreda. Po šolski reformi, ki je že v teku, se bo osnovna šola delila na tri triade. Prva triada bo zajemala učence od 1.—3. razreda — to je obdobje otroštva, druga triada od 4.—6. razreda — obdobje predpubertete, zadnja triada pa od 7.—9. razreda, obdobje pubertete. Taka razdelitev je pedagoško in psihološko bolj utemeljena kot dosedanja razdelitev. Vzroki njihovih učnih uspehov so enake narave kot pri nas. Tudi pri njih družina kot prva celica družbe ne opravlja več tiste funkcije kot nekoč, saj je zaposlenih kar 80 odstotkov mater.
Večje težave vzgojnega in učnega značaja imajo v obmejnih pokrajinah, kjer so pred vojno živeli Nemci, ki so se po osvoboditvi izselili v zahodno Nemčijo. Prazne pokrajine so naselili z ljudmi iz notranjosti države, teh pa okolje še ni popolnoma asimiliralo.
Veliko vzgojnih težav povzročajo Cigani, ki jih je v državi preko 150.000. Na šolah nimajo razvitih šolskih služb — socialnih delavcev in psihologov. Te službe obstajajo na sedežih okrajev. Na okrajih ima sedež pedagoška služba, imenovana pedagoški zbor, ki ga sestavljajo metodiki za posamezna predmetna področja, ki imajo nalogo izpopolnjevati učitelje na strokovnih aktivih.
Učenci praviloma morajo dokončati devetletno šolanje. V deficitarne poklice lahko gredo tudi učenci, ki nimajo končanih vseh devet razredov osnovne šole. Te učence naknadno na delovnih mestih v posebnih tečajih dopolnilno šolajo, ter jim po uspešno končanih tečajih priznajo popolno osnovno šolo. Učenci lahko obiskujejo pouk tudi deseto leto, če to odobri učiteljski zbor. V izrednih primerih učenec lahko napreduje z negativno oceno, če to odobri razredni zbor na prošnjo razrednika.
Pri starših in učencih je čutiti velik interes do nadaljnjega izobraževanja na srednjih šolah. Selekcija pri sprejemnih izpitih srednjih šol je zelo stroga. Prvotno pa sprejemnih izpitov za srednjo šolo niso imeli. To je
povzročilo upadanje nivoja znanja na srednjih šolah. Zato so bili ponovno uvedeni sprejemni izpiti, mreža srednjega šolstva pa se je skrčila na 400 ustanov v državi.
Poklicno svetovanje je organizirano v 8. razredu. Učencu svetujejo vsi učitelji, ki učenca učijo. Dogaja se, da starši ne upoštevajo nasveta učiteljev, vendar se jim to kasneje maščuje, ko nalete njihovi otroci na nepremostljive težave. Usmerjanje v poklice je povezano s potrebam! po kadrih, ki so predvideni v gospodarskem načrtu.
Eksperimentalna osnovna šola Jermenko
Devetletna osnovna šola Jermenko je bila grajena po vojni in je na periferiji Prage. Šola ima 24 oddelkov z 860 učenci. Direktor šole je dr. Bohumil Pavel, ki je bil prej zaposlen na pedagoškem inštitutu. Šola spada v delokrog pedagoškega inštituta. Pod pedagoški inštitut spadajo štiri eksperimentalne šole, od katerih so tri v Pragi, ena pa v Pisku. Dve od teh eksperimentalnih šol sta srednji. Tudi pri nas obstaja pedagoški inštitut, toda brez eksperimentalnih šol. Vse naše eksperimentalne šole so morale prenehati z delom, ker pač ni bilo več denarja. Prizadevni upravitelj eksperimentalne šole tov. Šašek pa ureja personalne zadeve na ZPPS Ljubljana. Komentar je odveč! Mnenja sem, da pedagoški inštitut ne bo mogel odigrati svoje vloge brez eksperimentalnih šol.)
Eksperimentalna šola Jermenko v Pragi ima v glavnem dve nalogi •
1.	Ker na šoli poučuje večina najboljših praktikov, hodijo k tem učiteljem na hospitacije izmenoma vsi učitelji praških šol.
2.	Na šolo pogosto prihajajo sodelavci pedagoškega inštituta, če ustrezajo zmožnostim učencem, potem jih šele dajo v uporabo šolam.
Pouk na tej šoli je že organiziran po reformnih načelih. V prvi triadi je pouk razreden, v drugi delno predmetni, v tretji pa predmeten. Novi učni načrt, ki ga preizkušajo, je bolj obremenil nižjo stopnjo, ker ugotavljajo, da so učenci na nižji stopnji po. starem učnem načrtu pedagoško podhranjeni. Ker je 55 odstotkov otrok zajetih v varstvene ustanove, imajo že toliko predznanja, da so se v šoli počutili opeharjene, ker so pričakovali več, kot jim je stari učni načrt lahko nudil. Obremenitev nižje stopnje na tej šoli ne povzroča večjih težav. V državnem merilu pa brez predhodnega izpopolnjevanja učiteljev te zahteve reforme ne bodo mogli izpeljati.
Bistvo novega učnega načrta je zahteva po še intenzivnejši uporabi učil in avdiovizualnih sredstev. Direktor je mnenja, da se ne sme izgubiti iz vida še intenzivnejše izpopolnjevanje učiteljev, ker kaj pomaga moderno opremljena delavnica ali učilnica, če pa ni človeka, ki bi znai v njih delati in se počutiti prijetno.
V šoli imajo uveden kabinetni pouk. Pri uvajanju kabinetnega pouka* v šolo so naleteli na ugovore pri zdravstvenih delavcih. Zdravniki so bili mnenja, da je kabinetni pouk iz higienskih
vzrokov slabši kot klasični pouk. To so utemeljili s tem, da se pri kabinetnem pouku v eni učilnici * izmenja več učencev ter se okužbe hitreje širijo kot pri klasičnem načinu. V tem sporu so zmagali pedagogi, ki so bili mnenja, da kabinetni pouk pomaga dvigniti kvaliteto dela učitelja ter pri učencih vzbuja večji interes za posamezna učno-vzgojna področja.
Kako skušajo reševati problem individualnega pouka
Največji problem češkega, kakor tudi evropskega šolstva je individualizacija pouka. S teib problemom se ukvarja pedagoški inštitut, visoke šole, kadrovske šole ter politični forumi. Prve težnje po individualizaciji pouka so se pokazale po vojni v Brnu-Te težnje takrat niso podrle zaradi splošne državne politike uravnilovke kot odraz stalinističnega obdobja, ki je prizadel tudi češko šolstvo. V zadnjem ča su pa je težnja po individualizaciji postala tudi v državnem me' rilu priznana. Raziskovanje i0 iskanje oblik diferenciacije pouka poteka v dveh smereh:
1.	Zunanje diferenciacije.
2.	Notranje diferenciacije.
Pri zunanji diferenciaciji
za formiranje dveh paralelni«1 razredov za boljše in slabše uče11' ce. Tak način bi bil za učitelj3 najlažji. Vendar se je taka dr ferenciacija izkazala kot vzgojn0 škodljiva. O tem so bile narejene resne študije v Nemčiji in ,l3 Švedskem, ki so dokazale, da ookažeio le trenutni boljši rezu ^ tali, v kasnejših letih pa so re' zultnti isti, kot če zunanje dif®'
(Nadaljevanje na 7. strani)
PROSVETNI DELAVEC
radio in Sola
Srednja stopnja:
5.	decembra ob 8.55 I. program
6.	decembra ob 14.05 II. program
POTOVANJE V PRIHODNOST
S to oddajo pričenjamo serijo naših fantazijskih potovanj (potovanje v prihodnost, v tuje dežele, v vesolje, v morje, v preteklost, in v svet glasbe). Takšna potovanja niso tako preprosta, zato smo se z vsem tudi nekoliko zakasnili. A zdaj upamo, da bo vse v redu steklo.
Naše prvo potovanje, je torej potovanje v prihodnost. Misliti na prihodnost je lahko vzpodbudno, lahko pa tudi črnogledo. Mi smo izbrali upanje na vse najboljše: če bomo pametni in znanja željni, če bo dovolj hrane za vse in če bomo živeli v miru, brez pušk in bomb, nam bo v vseh prihodnjih letih zelo lepo. V tej smeri se torej razvija naše fantazijsko potovanje v prihodnost.
Naš novinar se enostavno preseli v leto 2067. Seveda se potem vpraša: kje pa sem?
Takšnega mesta, kakor ga vidi v letu 2067, še ni videl niti na fotografijah. Neznansko visoki nebotičniki, ceste pa se prepletajo ena preko druge, na nebu se križajo sledi hitrih raket in vesoljskih ladij.
»Stanujem v 63. nadstropju najsodobnejšega hotela. V sobi imam pet televizorjev in kamorkoli pogledam, vse polno električnih stikal, raznobarvnih gumbov in napisanih navodil: ogrevanje, hladilnik, sončna toplota, vonjave iz smrekovih
Nižja stopnja:
8. in 9. decembra:
GOVORIMO O TEM, KAKO GOVORIMO 15. in 16. decembra:
ZGODBA ZA SVINČNIK 22. in 23. decembra:
PISMONOŠA JAKA 30. in 31. decembra:
DIMNIKAR IN SREČA 5. in 6. januarja:
JANUAR SE PREDSTAVLJA 12. in 13. januarja:
ZIMA JE TRDA 19. in 20. januarja:
POJTE Z NAMI
gozdov... Nad zelenim stikalom piše »zdravje«. Kaj — ko bi pritisnili nanj?«
Seveda novinar na ta gumb pritisne in takoj se dogajanje razplamti, fantazija se razvija. Se neizgovorjene želje se izpolnjujejo — vsi varstveni ukrepi se takoj uresničujejo itd.
Zvemo tudi, kako so ljudje oblečeni, kako govorijo, kakšni so njihovi avtomobili, kako lahko v taksnem divjem prometu šofirajo, in končno, kje so otroci? Kakšna je skrb zanje? Kakšne so šole? In kakšno prihodnost si zamišljate vi?
Avtor naših fantazijskih, popotovanj je Rajko Ranfl.
Oddaje so primerne za 3., 4. in 5. razred.
5. decembra ob 14.05 II. program Višja stopnja:	7. decembra ob 8.55 I. program
OB STOLETNICI MARIE CURIE
7.	novembra je minilo natanko sto let, odkar se je v Varšavi rodila Marja Sklodowska, pozneje znamenita fizičarka Marie Curie. Zato smo sklenili, da ob tej priliki ponovimo oddajo »Odkritje radija in radioaktivnosti«, v kateri je govora skorajda samo o njenem delu. Naj povemo, kakšna je vsebina oddaje in kako je prišlo do znamenitih odkritij.
Začelo se je 20. januarja 1896 na nekem sestanku pariške Akademije, na katerem je znani francoski fizik in matematik Henri Poincare predaval nič manj učenim kolegom. Ko jim je pokazal neko fotografijo, so se učenjaki začudili kot le kaj: na njej je bila naslikana človeška roka — toda kako! Skozi meso so se jasno videle kosti! Nam bi se takšna slika ne zdela prav nič čudnega, saj je Poincare kazal svojim poslušalcem rentgensko sliko roke. Med strmečimi poslušalci je bil tudi fizik Henri Becguerel, ki se je že več let ukvarjal s fluorescenčnimi in fosfo-rescenčnimi snovmi.
Po končanem predavanju je odhitel v svoj laboratorij in zbral vse fluorescenčne snovi, ki jih je imel pri roki. Poskušal je nekaj tednov. Izkazalo se je, da uranove soli oddajajo nevidne žarke, ki počrne fotografsko ploščo tudi v temi. Ugotovil je, da oddajanje teh nevidnih žarkov nima nobene zveze s fluore-scenco. Uran je tisti, ki oddaja nevidne žarke, katere je svet kmalu potem začel imenovati Becquerelovi žar'--',
’'Tnogi znanstveniki po vsej Evropi so se začeli ukvarjati z njimi.
Najslavnejša sta gotovo angleški fizik J. J. Thomson in njegov učenec Ernest Rutherford. Pa še nekdo drug se je začel zanimati zanje. To je bila mlada fizičarka Marie Curie. In naša oddaja govori predvsem o njej in njenem delu.
Marja Sklodowska, kot se je pisala pred poroko s francoskim fizikom Pierrom Curiejem, je bila doma na Poljskem. Študirala je v Parizu. Njeno življenje se je čisto spremenilo, ko se je spoznala in poročila s petintridesetletnim fizikom Pierrom Curiejem. Tako *je dobila tovariša, ki jo je podpiral pri njenem delu.
Pri raziskovanju uranovih rudnin je ugotovila, da uranov smolovec seva štirikrat močneje, kot bi mogel sevati ves uran, ki je v njem. In tako je prišla na sled novemu elementu, ki je tudi radioaktiven.
Po dolgem delu sta zakonca Curie ugotovila, da sta v uranovem smolovcu skrita dva še neodkrita elementa In ne samo eden, kot sta mislila dotlej. Prvemu sta dala ime polonij, po Poljski, drugega pa sta imenovala radij-žarek: torej element, ki oddaja žarke.
Krstiti ta element je bilo zelo enostavno, ni pa bilo tako enostavno pridobiti ga toliko, da bi mu bilo mogoče določiti lastnosti. Nazadnje je nekega dne Marie Curie držala v rokah stekleno cevčico, v kateri ga je imela desetinko grama, porabila pa je nekaj ton rude in minila so štiri leta življenja. Radijev klorid je bil dva m iliionkrat boli radioaktiven kot uran.
Srednja stopnja:
5. in 6. decembra:
POTOVANJE V PRIHODNOST
12. in 13. decembra:
MIHCEV ŠKRAT 19. in 20. decembra:
OBLIKOVANJE ZEMELJSKEGA POVRŠJA — II 26. in 27. decembra:
NEVIDNI BATALJON 3. januarja:
JANKO IN METKA 9. in 10. januarja:
HODL DE BODL 16. in 17. januarja:
SLOVENIJA — PO DOLGEM IN POČEZ
Višja stopnja:
5. in 7. decembra:
OB STOLETNICI ROJSTVA MARIE CURIE 9. in 11. januarja
PROGRAMSKA GLASBA 12. in 11. decembra:
SKLADATELJI ROMANTIKE 19. in 21. decembra:
PISATELJ IVAN POTRČ 26. in 28. decembra:
DOLGA STRAŽA 4. januarja:
LETO IN MESECI 16. in 18. januarja:
PISATELJ ANTON INGOLIČ
Curiejeva sta dobila za svoje velikansko delo vse priznanje. L. 1903 sta skupaj z Becquerelom dobila Nobelovo nagrado za fiziko. Kmalu nato pa je Pierre umrl in po njegovi smrti je Marie živela le za delo. Leta 1911 je ponovno dobila Nobelovo
nagrado, tokrat za kemijo, ker ji je uspelo pridobiti kovinski radij.
Prav tako kot je bilo vse njeno življenje povezano z radijem, je z njim povezana tudi njena smrt: umrla je za posledicami stalnega sevanja.
Nižja stopnja:
GOVORIMO O TEM,
Malce nenavaden naslov, a izmislil si ga je Frane Milčinsld-Ježek. Vemo, da so v šoli velike težave s privajanjem na pravilno izražanje, na sproščen, tekoč, jasen in glasen govor, še posebej s privajanjem na knjižni jezik. Pa smo se odločili, da 'bomo droben kamenček na poti k uspehu priložili še za radijsko šolo. Da pa takle »pouk« ne bi bil preveč pust in dolgočasen, smo zaprosili za realizacijo Franeta Milčinskega, saj zna tudi malemu šolarju marsikaj tako povedati, da gre rado in s pridom v ušesa. No, tudi za Ježka naloga ni bila lahka, upamo pa, da se mu je vsaj deloma posrečilo. Po svoje, kakor to zna — na pol zabavno, na pol zares — pokramlja s poslušalci :
»V šolo hodite, da se učite. Učenje pa v veliki meri ni nič drugega kot pogovor, pogovor med učiteljem in učenci, pa celo med učenci samimi. Kadar ste namreč vprašani, se ne pogovarjate samo z učiteljem, slišati vas morajo vsi kuštroglavci v razredu. Vaš odgovor — pravilen ali nepravilen — uči tudi nje. Zato morate govoriti jasno in glasno in zato se bo treba naučiti govoriti. Čisto dobro vem, da znate govoriti za vsakdanjo rabo — včasih še preveč.
A v šoli teče govor vendarle malo drugače, v jeziku, ki vam ni čisto
8.	decembra ob 14.05 II. program
9.	decembra ob 8.55 I. program
KAKO GOVORIMO
domač. To je jezik, v katerem so pisane knjige in mu zato pravimo knjižni jezik ...« Tako kramlja med drugim Ježek z mladimi poslušalci. Razloži jim pa tudi in pokaže na primerih razliko med narečji in knjižnim jezikom. Tudi to jim pove, da lahko v šoli brez skrbi odgovarjajo po domače, dokler drugače ne znajo. Le učitelja naj poprosijo, da jim pove, kako je moč to ali ono izraziti v tistem učenem, zanje novem jeziku. Nikoli naj jih ne bo sram vprašati, nikoli naj jih ne bo sram govoriti, kakor je bilo njega,1 ker ni znal izgovarjati črke — r — pa zato ni odgovarjal in je učitelj mislil, da je trmast in mu je dajal slabe ocene.
»In kar se tistega knjižnega jezika tiče, poprimite se ga, učite se ga. Ta jezik hrani v sebi velike velike zaklade. Nič koliko knjig je napisanih v njem, knjig, ki jih bosta kmalu z velikim veseljem brali. Razen tega pa bo nemara kdo od vaa čez dve, tri leta stopil na oder in bo pred polno dvorano povedal pesem, morebiti prav tole in prav tako, kakor vam jo bom zdajle jaz ...« In Frane recitira poslušalcem za konec Tmvimovo pesem »Lokomotiva« — virtuozno, z vsemi finesami podajanja.
12. decembra ob 8.55 I. program Srednja stopnja:	13. decembra ob 14.95 II. program
MIHCEV ŠKRAT
Oddaja je iz slovenske mladinske književnosti. Predstavili bomo šolarjem pisatelja Josipa Ribičiča. »Mihcev škrat« pa je pravzaprav naslov njegove knjige. V šestdesetih letih, toliko časa nam namreč pisatelj že piše, je izšlo 40 njegovih knijg.
V oddaji, ki smo jo pripravili, boste poslušali odlomke iz njegovih najlepših knjig. .
Josip Ribičič se je rodil 3. novembra v Baški na otoku Krku. V knjigi »Moja mlada leta« opisuje
svoje otroštvo ob morju in pozneje dan, ko je moral oče v službo v Furlanijo. Tu se je za malega Jožeka, danes pisatelja, življenje zelo spremenilo. V šolo ga je poslala mati k stricu v vas Lig v Kanalskih hribih. Tu, nad bistro Sočo je spoznal slovenske hribe in slovenske otroke in tu se je tudi prvič srečal s šolsko učenostjo.
V gimnazijo je hodil v Gorici in na učiteljišču v Kopru je svoje šolanje nadaljeval in zaključil z diplomo. Učiteljeval je v Trstu, Rakeku
in v Ljubljani. Njegovo književniško delo se pričenja leta 1912. Se kot otrok je veliko opazoval živali, posebno manjše, mravlje, čebele, murne, miši, zajce itd. In pozneje, ko je že’učiteljeval, je še vedno iskal in našel v tem svetu živalic veliko zanimivega in lepega. Svojo prvo knjigo je napisal prav iz življenja majhnih živalic — iz življenja čebel. Naslov ji je dal »Kraljestvo čebel«. In danes pripravlja izbor iz kar sedmih svojih knjig, v katerih nastopajo živali. Zelo pomembno delovanje Josipa Ribičiča pa je njegovo uredniško in organizacijsko delo v književnosti za slovansko mladino. Že v Trstu je bd sou .anovitelj in urednik slovenskega lista za mladino Novi rod.
Kasneje, ko je prišel Josip Ribičič v Ljubljano, je zbral okoli sebe pisatelje in slikarje in ustanoviH so Mladinsko matico, ter začeli izdajati
mladinski list Naš rod. To je bilo leta 1929. Ostal je urednik Našega rodu do leta 1941. V ta list so pisali: Oton Župančič, Vladimir Levstik, Fran Milčinski, France Bevk in dr. Med slikarji pa je bil Božidar Jakac, in z ilustracijo se je takrat pričel oglašati Debenjak.
Po vojni je Josip Ribičič nadaljeval s svojim delom. Urejal je Cicibana in Pionirja. Pisatelj živi v Ljubljani, še vedno piše in spremlja mladinsko književnost. Naslovi njegovih knjig so:
Kraljestvo čebel, Vsem dobrim, Palčki, Razvaline, Kokošji rod. Mladje, Miškolin, Curimurčki, Miklavževa noč, Barka zaplavala. Udarniki, Črni muc vasuje, Tinče in Binče, Rdeča pest, Trije na pohodu in še drugi.
Oddajo in razgovor s pisateljem je pripravila Neža Maurer.
Višja stopnja:
19. decembra ob 14.05 II. program 21. decembra ob 8.55 I. program
PISATELJ IVAM POTRČ
Višja stopnja:
12. decembra II.
14.	decembra I.
program
program
SKLADATELJ S ROMANTIKE
Umetnost je brez dvoma zrcalo časa, podoba družbenega razvoja in rezultat človekovega' duhovnega razvoja. Zato ni čudno, če v razvoju umetnosti naletimo na izrazite prelomnice, ko na temeljih tradicije vzklijejo novi umetnostni nazori, iz katerih črpa umetnik snov za nove, popolnejše oblike in stvaritve. Takšna prelomnica se nam odkrije tudi v glasbeni umetnosti 19. stoletja. Novo umetnostno smer — romantiko — je napovedal že Ludwig van Beethoven v svoji šesti simfoniji, imenovani Pastoralna. Za romantičnega skladatelja je bilo značilno, da je na široko odprl vrata svojemu čustvovanju, ki je bilo v klasični umetnosti vendarle še omejeno v stroga načela sonate, simfonije in drugih značilnih klasicističnih oblik. Razumljivo je. da se romantični skladatelj ni mogel več zadovoljiti s sicer popolnimi in preizkušenimi glasbenimi oblikami. Po eni strani je sicer še vedno gradil na klasicističnih tradicijah: simfonija ima še vedno sonatno obliko, le da so njeni obrisi in strogo oblikovani deli zdaj 'zabrisani s pisanostjo zvočnih barv in čustveno razgibano melodijo. Prav tako kot obliko je romantično čustvovanje spreminjalo tudi izrazna sredstva. Svoja razpoloženja in vtise je umetnik začel izražati tudi v kratkih oblikah. Te so bile številnim romantičnim skladateljem posebno pri srcu, saj se je v 19. stoletju ob širše zasnovanih oblikah (simfoniji in koncertu) razvila predvsem mala oblika. Odsev otožnosti in zasanjanosti so izrazito elegične skladbe: elegija, romanca in nokturno. Epič-no zasnovane skladbe so dobile naslove kot noveleta, balada, legenda, idila, Med najpomembnejšimi romantičnimi glasbenimi oblikami pa je brez dvoma samospev. Vrsta romantičnih skladateljev je svoje najlepše stvaritve izoblikovala prav na področju solistične pesmi. Eden prvih je Franz Schubert. Niemu je sledil Robert Schumann. Bil je izrazit lirik, ki se je rad zatekal predvsem v oblikovanje razpoloženjske glasbene govorice. Schumann se je kot izvrsten pianist veliko ukvarjal s problemi klavirske igre in na tem področju ustvaril vrsto umetniško popolnih del. Medtem ko sta Schubert in Schumann predstavnika nemške romantike, je največji mojster glasbene miniature v minulem stoletju Poljak Frederik Chopin. Stoji v prvi vrsti slovanskih skladateljev, ki so s svojo svežino in samo-
niklostjo posegli v evropsko glasbeno kulturo 19. stoletja.
V radijski šolski uri se bomo torej srečali predvsem s skladatelji glasbene romantike, ki so ustvarjali na področju manjših, kratkih glasbe-
V tridesetih letih tega stoletja je v slovensko literaturo vstopila vrsta pisateljev, ki so vanjo vnesli socialne teme in pričeli stvarno in kritično opisovati razmere, v katerih so živeli revni in zapostavljeni sloji slovenskega ljudstva. Delavcem iz industrijskih mest ter tolminskim, koroškim in štajerskim kmetom je veljala njihova pozornost in v svojih knjigah so jim dali spregovoriti na nov, doltej še neznan način. V tej generaciji pisateljev, ki je ustva-•rila književnost slovenskega socialnega realizma, zavzema važno mesto tudi Ivan Potrč.
Potrč si je s svojimi deli pridobil vidno mesto v slovenski sodobni literaturi. Njegova proza je močno dramatična. Posebno barvo ji dajejo pogosto rabljeni štajerski narečni izrazi. Nedvomno so umetniško najmočnejša in najbolj prepričljiva tista njegova dela, Id opisujejo življenje na vasi in razgrinjajo kmečkega človeka v konfliktu s pohlepom po zemlji in z njegovo lastno erotično naravo. Skozi nje pa se oglaša nek osnovni ton, ki je značilen za vsa Potrčeva dela: pisatelj Sicer objektivno, vendar začudeno str-
nili oblik, saj se prav v njih skri- meč in globoko prizadeto opisuje ti-va bistvo romantičnega glasbenega sto, čemur pravi »nesmilečno življe-sloga.	nje«.
Nižja stopnja:
15.	decembra ob 14.05 II.
16.	decembra ob 8.55 I.
program
program
ZGODBA ZA SVINČNIK
Spet smo vključili v program oddajo, ki zahteva aktivno sodelovanje učencev, in sicer si bodo narisali slikanico k zgodbi, ki jo bodo v oddaji slišali.
Gre za zgodbo Grigora Viteza »Zrcalce«.
V gozdu visi na drevesu zrcalce. Prvi ga opazi zajček in se čudom čudi, kako je mogoče, da je izgubil svojo sliko. Pride še veverica in ko se še sama pogleda v zrcalo, si sliko lasti. V prepir se vmeša šoja. Poprosita jo za razsodnika, šoja pa seveda ugotovi, da je slika njena, saj vendar niti zajec niti veverica nimata kljuna. Stvar je še bolj zamotana in vsi trije poprosijo medvedko, da končno pove, čigava je pravica. Medvedka seve pri priči ugotovi, da je slika njena in zrcalce odnese. V domačem brlogu pride sicer še do majhnega zapleta z medvedkom, a ker se v ogledalu zrcalita vendarle dve medvedji glavi — en-
krat večja, enkrat manjša — se medvedka in medvedek sporazumeta in stvar se srečno konča.
In kakšna bo slikanica?
1.	slika: gozd — lahko samo eno drevo z močnim deblom, na njem visi zrcalo, v njem zajčeva podoba.
2.	slika: zajec in veverica pred zrcalom, v njem podoba ptice, ki leti proti njemu.
3.	slika: pred zrcalom stoji šoja, ob njej zajec in veverica, bliža pa se medvedka.
4.	žslika: medvedka pred zrcalom in po možnosti njena zrcalna podoba.
Prosimo pedagoge, ki bodo oddajo vključili v svoje delo, da otroci pred začetkom pripravijo' vse potrebno — papir, svinčnik, morda tudi barvice. Lahko narišejo slikanico na en sam večji list papirja, ki ga razdelijo na štiri dele, ali pa na štiri liste. Opozorite jih tudi, prosimo, naj rišejo dovolj veliko.
19. decembra ob 8.55 I. program 20. decembra ob 14.05 II. program
Srednja stopnja:
OBLIKOVANJE ZEMELJSKEGA POVRŠJA — (I
V	naši prvi oddaji: Kako se spre- vrstijo potresi in izbruhi o-gnjeni-
minja zemeljsko površje, ki je bila kov, kar je gotovo izraz gibanj in na sporedu 20. in 21. novembra, nam sprememb pod zemeljskim površjem, je avtor dr. A. Ramovš opisal naj-	_
prej najosnovnejše: zemeljsko površje v naši neposredni okolici in njene najmanjše spremembe, v našem kratkem življenju celo neopazne spremembe, vendar vztrajne. Te spremembe povzročajo: sonce s svojo toploto, voda, veter in še druge sile, ki na različne načine počasi, vendar brez prestanka stoletja in miliionletja uničujejo kamenine.
V	sami zemlji pa imamo še druge notranje sile, ki skrbe za pomlaje-varde zemlje.
Sprašujemo se, kai je globoko v
notranjosti zemlje? Vsako leto se
»... življenje, za katero smo se bali, da bo šlo mimo nas, nas je zajelo s tako silo, tako na stežaj in s tako strahoto, brez milosti, brez pri-zanašnja se nam je odkrilo, da skoraj ni peresa, da bi ga izpričali, popisali. Vendar pa, zapoved je, treba je nenehno delati, nenehno je treba spoznavati in razumevati življenje, da bi mogli ljudem veliko povedati, največ po svojih močeh. Sam sem začel takrat v ljubljanski ječi pisati še druge povesti o kočarjih; živel sem z njimi, ko da ne bi bilo zidov in ne križev v celični lini... vseeno pa to delo še dandanašnji ni dokončano.«
Nižja stopnja:
22. decembra ob 14.95 II. program 23. decembra ob 8.55 I program
PISMONOŠA JAKA
Na elementarni stopnji se seznanjajo učenci nekako v tem času (kot nam pravi podrobni učni načrt, ki smo ga dobili na vpogled) s podjetji -in ustanovami v svoji šolski okolici, z njihovim delom in pomenom za skupnost. Pri tem nanese pogovor skoraj gotovo tudi na pošto. Tako smo se bili namenili, da to, tako važno ustanovo posebej predstavimo in razložimo njeno poslovanje v posebni oddaji. Po pogovoru z avtorjem pa smo ta svoj načrt v toliko spremenili, da bomo v oddaji prikazali, iz katerih potreb je prenašanje pošte zraslo in kako se je delovanje pošte razvijalo in se razvilo v današnji dan. Sodimo namreč, da bo šolarjem morebiten kolektiven obisk na pošti o poslovanju ustanove več povedal, kakor bi to mogla naša oddaja, nasprotno bo pa nekak pregleden, stopnji primeren prerez skozi zgodovinski razvoj pošte lahko kar dobra ilustracija k vtisom, ki jih bo dala ekskurzija.
Tudi tokrat vodi pomenek s poslušalci tisti dedek, ki se ga otroci spominjajo, iz oddaje »Vojska s kitami«. Do modrovanja o pošti ga je pripeljal spomin na bivanje v Robidovju in na novega znanca od tam
—	pismonoša Jako. Visok sneg je zapadel tiste dni, tako visok, da niti tovarniški avtobus ni prišel po delavce. Pismonoša Jaka pa je vendarle zagazil v globoki celec in odnesel pošto še visoko v Prisoje, ker je pač pismonoša, ki vestno opravlja svojo dolžnost.
Od nekdaj so si morali ljudje sporočati novice — vesele in žalostne
—	predvsem pa so morali opozarjati drug drugega na nevarnost. Prvi poštar je bil najbrž stražar, Id ga je pleme postavilo na stražo; če je prišel z obvestilom prepozno, je plačalo pleme to z življenjem ali s premoženjem. — Poštarji na večje razdalje so bili sli. Potovali so sprva peš, potem na konjih in prepotovali velike daljave. Najprej je bil to en sel, potem jih je bilo več in so si pošto predajali — kakor štafeta — saj so si ljudje tudi v tistih dobah omislili že kar prave poštne postaje. Tudi ta pošta seveda ni prišla vedno
Človek je z vrtanjem prišel 8 km globoko pod zemeljsko površje, zemeljsko središče pa je 6300 km pod površjem.
Vsako leto vemo več o skvrivno-stih v notranjosti našega planeta, še vedno pa je veliko nedognanega.
Znanstveniki spretno izkoriščajo na- na vnaprej določeno mesto, spotoma
ravne pojave, potrese, ognjeniške izbruhe in natančne instrumente ter tako vedno bolj odkrivajo sile, ki oblikujejo zemeljsko površje.
O teh silah bomo v oddaji Zem-]iq c« ir^minja. ki je nadaljevanje prve ''Kako se spreminja zemeljsko površje), zvedeli veliko zanimivega.
so prežale na sle namreč nenehne nevarnosti. — Za pošto posebne vrste štejemo lahko prižiganje grmad. A če je bilo sporočilo z ognjem preura-njeno ali celo napačno, ga z istim priDomočkom, z ognjem, ni bilo moč popraviti. — Tudi živali, predvsem ptic, se je človek že zgodaj posluže-
val za prenašanje sporočil. — Črnski tamtam je še danes odlična pošta. Le preveč javna in glasna je, vsem na ušesih. — No, poštarje jezdece je sčasoma nadomestila poštna kočija. Ta je prevažala ne-le pisma in večje pošiljke, marveč že tudi ljudi in to v dveh razredih, petičnejše na mehkih sedežih, revnejše na strehi. Takrat je hodila pošta iz Ljubljane na Dunaj teden dni, če je bilo kaj nujnega, pa tudi samo tri. — Ko pa je stekel vlak po tirnicah, je pre-
vzel v poseben vagon tudi pošto in tako jo prevaža po vsem svetu še danes.
Vendar dandanašnji pomagajo pošti še drugi vsemogoči stroji in čudoviti izumi — mimo železnice še avtomobili in letala, da kolesa niti ne omenimo. Nekaj pa je ostalo vendarle tako, kot je bilo v davnih časih: na začetku in na koncu poti vsakega pisma je človek tisti, ki vrže pismo v nabiralnik, in pismonoša, ki ga odda na označeni naslov.
Srednja stopnja:
NEViDMI
Nista še polegli naša radovednost in vznemirjenost ob novih jugoslovanskih filmih iz prejšnje sezone — in že je tu nova snemalna sezona z novimi načrti, novimi napovedmi, novimi filmskimi ekipami, da, celo že s prvimi dokončanimi novimi filmi. Mednje sodi tudi Nevidni bataljon.
Prebrali smo to in ono o filmu in njegovih ustvarjalcih in zvedeli med drugim, da je scenarij delo znanega, preskušenega scenarista Ivana Ribiča, da je režija v prav tako trdnih rokah Janeza Kavčiča, da sta med igralci Lojze Rozman in Miha Baloh, da je film naročilo in plačalo podjetje Viba film in da je, kar nam je ostalo najbolj v spominu in kar je nemara tudi največjega pomena pri vsem tem, igralo trinajst otrok: film je torej »mladinski« — mladinski po snovi in mladinski po namenu.
Po »Kali« in Štigličevem »Ne joči. Peter« smo torej dobili še tretji film podobnega žanra. Producenti so se očitno ravnali po načelu: v tretje gre rado — in jim tega niti ne želimo nit ne moremo zameriti.
Kaj več o novem filmu seveda iz časopisnih informacij in kratkih reportaž nismo zvedeli. Ustvarjalci so nam zaupali le, da gre za zgodbo iz narodnoosvobodilne vojne, podrobnosti o njej pa so nam za zdaj prikrili, kajti sicer bi ne ostalo v nas nič več nestrpnega pričakovanja, kakršnega bodi deležna premiera.
Da bi zvedeli, kaj je v filmu in kako je nastajal, obiščemo ustvarjalce filma in jih poprosimo, da nam povedo vse o sebi in svojem »Nevidnem bataljonu«.
Novi slovenski film, ki so ga večidel posneli v Ptuju, katerega »glav-
28. decembra ob 8.55 I. program 27. decembra ob 14.05 II. program
BATALJON
ni» igralci-dtroci so Ptujčani in katerega krstna predstava bo, po vsem tem, seveda v mestecu ob Dravi, bodi torej še ena priložnost za filmsko radijsko šolo. Upajmo: dobro izbrana priložnost.
Višja stopnja:
26. decembra ob 14.05 II. program 28. decembra ob 8.55 I. program
DOLGA STRAŽA
Ta šolska ura je priredba znanstveno fantastične zgodbe znanega ameriškega pisatelja tega žanra Arturja C . Clarka. Kot že ime znanstvenega fantastika pove, poskušajo pisatelji predstaviti svet prihodnosti, kot naj bi se po njihovem mnenju razvijal, v smeri, ki jo nakazuje prav neverjeten napredek znanosti v zadnjih 50 letih. Slabše vrste romani in zgodbe te zvrsti, so pravzaprav kriminalne zgodbe prestavljene v prihodnost. Pisatelji pa, Id so si pridobili sloves s pisanjem znanstvene fantastike, vedno opisujejo ČLOVEKA, njegovo reakcijo na nove situacije, na nove dražljaje, ki mu jih bo prinesla atomska in vesoljska era.
Junak te novele Johny Dalguist oficir Vsemirske patrulje, nevtralne organizacije, ki skrbi za mir na Zemlji in izve, da hoče njegov komandant zavladati na svetu. Z bombami, ki so v skladišču na Luni hoče ustrahovati svet. Za demonstracijo, da misli resno, hoče bombardirati nekaj manjših mest. Dalguist razbije bombe, se s tem žrtvuje in obrani svet pred novim diktatorjem. Poleg te zgodbe pa je mogoče izvedeti mimogrede še nekaj o radioaktavnem sevanju in o posledicah sevanja.
fanta, ga prijel za roko in popeljal k sebi na dom. Tu je srečal Lenart deklico, ki je bila gumb izgubila. Vrnil ji ga je in se ji oprostil, da je ravnal malone kot tat.
Dimnikarju je bil fant všeč, sprejel ga je v družino in izučil za dim-
nikarja. Srečo mu je pa razložil takole: »Dimnikar ne more niti dati niti najti sreče z gumbi, kot je ne more nihče drug. Ne smeš si želeti, da bi veliko imel, a nič delal, da bi veliko znal, a se ne bi nič učil. Svojo srečo si boš moral skovati sam.«
Srednja stopnja:	3. januarja ob 14.05 II. program
JANKO m METKA
Dela pisatelja Toneta Seliškarja darskega življenja je nastalo mnogo
so naši mladini znana in pri srcu. Kar brez zadrege bi šolarju naštevali njegova dela: Bratovščina Sinjega galeba, Mule, Liščki, Rudi, Janko in Metka, Posadka brez ladje, Hudournik, Tržaška cesta, Tovariši, Med gusarji in Indijanci. Eno izmečh teh del — Janko in Metka imamo prirejeno za našo radijsko šolo in smo ga uvrstili v program. Za uvodni razgovor s šolarji vam naj ponovimo nekaj najosnovnejših podatkov o Tonetu Seliškarju. Rodil se je v Ljubljani 1. aprila 1900.
Šolal se je v Ljubljani na učiteljišču in leta 1919 je postal učitelj. Učiteljeval je v okolici Celja, nato pa v Trbovljah, kjer je spoznal težko življenje rudarjev. Pod vtisi ru-
njegovih pesmi.
Prva njegova mladinska povest je bila Rudi, ki jo je napisal leta 1929. Za to povest je pisatelj prejel tudi prvo slovensko mladinsko književno nagrado.
Pozneje je služboval na meščanski šoli na Prulah v Ljubljani. Takoj v začetku druge svetovne vojne je odšel z obema svojima sinovoma prostovoljno branit domovino pred fašizmom, a so se ob razpadu kraljeve vojske vrnili v Ljubljano. Leta 1943. pa se je podal k partizanom. Tam je skrbel za partizanski tisk in urejal različne partizanske časopise.
Po vojni se je vrnil spet v Ljubljano, kjer neumorno snuje povesti za mladino.
Višja stopnja:	4. januarja ob 8.55 I. program
LETO m MESECI
Kamor seže oko, pokriva svet debela zimska odeja. Na vrhu nekega griča pa plapola velik ogenj in okoli njega sedi na dvanajstih kamnih dvanajst mož. Trije so belolasi starci;. snežnobele brade jim segajo do pasu. Trije so krepki možje, že nekoliko osiveli. Trije so v najlepših letih; zagoreli obrazi jim sijejo od zadovoljstva. Najlepši pa so najmlajši trije, ki so že na pol otroci. Vsi molče in zamišljeno zro v plamene. Kar se dvigne eden izmed treh starcev, ledenih mož; to je mesec sečen. V rokah drži palico. Z njo počasi stopi k najmlajšemu mesecu, in mu jo da, rekoč: »Sušeč, najmlajši naš brat, sedi na moje mesio!« Najmlajši torej sede na Sečnovo mesto in zamahne s palico. Tisti hip šine plamen kvišku, ogenj se razgori in sneg se začne tajati. Drevesa od-ženo popke, pod bukvami ozeleni
Nižja stopnja:
trava, v njej se razcvetijo rože. Pomlad je tu.
S tem odlomkom se začenja naša oddaja o letu in mesecih, v kateri bo še več takih in podobnih zgodb. Kratka vsebina oddaje:
Polonica in Marko obiščeta na Gabrovem deda, upokojenega profesorja latinščine. Ob topli peči prijetno kramljajo, mimogrede pridejo na imena mesecev. Zgovorni ded seveda ne more skriti svoje pedagoške žilice in jima takoj začne razkladati, kako so Rimljani poimenovali mesece, za njimi pa je ta imena prevzel ves omikani svet. Posamezni narodi so seveda poiskali ustrezna domača imena. Ded vpleta še pregovore o vremenu, pripoveduje o narodnih običajih, tako da je razgovor prav prijeten.
Oddajo je pripravil prof. Avguštin Pirnat.
5.	januarja ob 14.05 II. progr.
6.	januarja ob 8.55 I. program
29. decembra ob 14.05 II. program Nižja stopnja:	30. decembra ob 8.55 I. program
DIMNIKAR IN SREČA
V dneh prfed praznikom dedka Mraza romajo naši mladi in najmlajši od izložb do stojnic, v očeh se jim zrcali razstavljeno bogastvo, v srcih pa se jim rojevajo želje. Uresničenje teh želja bi jim pomenilo v tistem trenutku srečo. Sreče pa si želimo vsi — veliki in mali. Navadno gojimo to čustvo potihoma in zase, za novo leto pa se je ohranila lepa navada, da jo iz srca na glas zaželimo tudi drugim — bližnjim in daljnim, vsem ljudem.
Ob mislih na to smo iz arhiva poiskali zgodbo, ki tudi pripoveduje o sreči. Poklanjamo jo malim šolarjem za prijetno poslušanje v predprazničnih dneh, hkrati pa tudi v premislek. Zgodbi je naslov »Dimnikar in sreča«.
Lenart, sirota brez staršev, je živel v predmestju velikega mesta, spal pri cunjarjih po kleteh in je-del, kar je dobil. Tako je bil reven.
da ni premogel niti gumba — ne na srajci ne na hlačah. Vedel pa je, da lahko gumb prinese srečo, če ga krepko stiskaš, ko srečaš dimnikarja. Tako je slišal. Gumb mora biti prišit in sreča je tem lepša in dragocenejša, čim lepši in dragocenejši je gumb; in dimnikar, ki ga srečaš, mora biti dobre volje.
Nekoč je srečal Lenart deklico, ki je imela na obleki en sam, a prelep biserni gumb. Opazil je, da visi samo še na drobceni nitki, zato je deklico pospremil v upanju, da ga bo izgubila, on ga bo pa pobral. In tako se je tudi zgodilo.
Star cunjar je Lenartu posodil šivanko, nit je deček potegnil iz cunje, si prisil gumb na srajco in šel iskat dimnikarja. Ta dan ga je srečal komaj proti poldnevu. Zgrabil je gumb, toda s tako ihto, da ga je odtrgal. Lenart je zajokal. Dimnikar je bil dobre volje, izprašal je jokajočega
JANUAR SE PREDSTAVLJA
Zima, kot se spodobi. To je januar. Mraz je trd in neizprosen. Mnogim je to v prid, mnogim spet ne. Kmetom sneg in mraz nista napoti. Varuje jim ozimno pšenico pred pozebo, obenem pa jim olajšuje spravljanje lesa.
Tudi mladi so ju veseli, saj so januarski dnevi njihovim sankam in smučem naklonjeni, da zlepa ne.. Zmrznjenecem pa januar seveda ni pri srcu. Strah jih je ledenih juter in vetra, ki prepiha do kosti, in poledice, na kateri je tako težko loviti ravnotežje. Tudi avtomobilisti, ki se ne odločijo, da bodo pozimi raje hodili peš, ne bodo glasovali januarskim tednom v prid. In prav tako ne hišniki ali hišni gospodarji, ki se vsako jutro s strahom ozro na piano, saj ni majhna reč, če jim^ je noč nasula pred prag debelo snežno odejo.
Kakorkoli že: zima prihaja in doživeli jo bomo, kot smo jo že tolikokrat — z vsemi njenimi prijetnostmi in neprijetnostmi.
Ker hočemo biti mladi in ker je beseda o oddaji radijske šole za nižjo stopnjo, bomo januar predstavili predvsem z njegove sončne plati. Mnogi med nami jih bomo skušali tudi zares doživeti kje v planinah, na smučarskih počitnicah, ki jim je namenjena druga polovica meseca. Smučarskim radostim bodi torej posvečen osrednji del oddaje. Seveda pa se tudi manj prijetnim, da, celo nevšečnim januarskim značilnostim ne bo mogoče izogniti. Ta ali oni med nami si bo na poledici zlomil nogo, ta ali oni bo priča prometni nesreči, tu pa tam nam bo kdo pokazal premrla ušesa ali žulj na dlaneh — od lopate, ki je kidala sneg.
Sicer pa se bo kadilo iz dimnikov, vrane bodo čepele na telefonskih žicah, v zapeček se bomo stiskali — in tedni se bodo pomikali drug za drugim proti februarskim odjugam, proti prvim pomladanskim sapam.
Kako pa naj se drugače predstavi zaledeneli januar?
Srednja stopnja:
9.	januarja ob 8.55 I. program
10.	januarja ob 14.0S II. progr.
Nižja stopnja:
12.	januarja ob 14.05 II. progr.
13.	januarja ob 8.55 I. program
HODL DE BODL
ZIMA JE TRDA
Spet bomo poskusili vnesti v našo radijsko šolo malo gledališča. Veliko je otrok, ki ne morejo redno obiskovati gledališča, ali pa ga v vsem šolskem letu ne morejo obiskati, ker so daleč na deželi. Berejo pa vendarle in slišijo, da so bile na primer v Mladinskem gledališču v Ljubljani takšne in podobne prireditve. Berejo po mladinskih časopisih ocene in vtise o tej ali oni mladinski igri. Gotovo je škoda, da toliko otrok ni moglo videti lepe stare holandske pravljice o revnem čevljarju in bogatem trgovcu, ki so jo zaigrali v mesecu oktobru v Mladinskem gledališču v Ljubljani. V tej pravljici je veliko veselja in razposajenosti, vse je vesela komedija. Revni čevljar in bogati trgovec sta zaljubljena v hčerki lenega policaja Jorisa. To bi bilo pravzaprav čisto preprosto in nič posebnega, a dra-
matik A. E. Greidanus je to zgodbo zaokrožil v živahen komedijski vrvež, ko je vse zamenjal in preoblekel, tako, da je bil revni čevljarček bogati trgovec in je postal bogati trgovec revni čevljarček. Pomaga jim pa še cunjar Hodi de Bodi, da je veselih in smešnih zapletov tem več in da se vse srečno konča. Vsa komedija pa nam nevsiljivo pove še to: da denar ni vse v življenju in da ima sreča svoj izvir drugje.
Nekoliko tega veselega razpoloženja z odra Mladinskega gledališča v Ljubljani bi radi z našo oddajo prenesli tudi v vaše razrede. Oddaja je v glavnem posneta med predstavo v gledališču, tako bodo šolarji slišali igralce: Boža Vovka, Aljo Tkačevo, Mileno Grmovo, Sandija Pavlina, Branka Ivanca in Borisa Juha.
Oddajo pa nam je pripravila Maja Levstikova.
9. januarja II. program
Višja stopnja:	11. januarja I. program
PROGRAMSKA GLASBA
Z obdobjem glasbenega klasicizma se je zaključil večstoletni razvoj, ki je iskal predvsem ravnotežje meči vsebino in obliko. Da je v teh prizadevanjih ustvarila popolna dela prav glasbena klasika, so dokaz stvaritve Haydna, Mozarta in Beethovna. Toda razvoj se pri njih ni mogel niti n: smel ustaviti. Na oder evropske glasbene umetnosti je stopil skladatelj, ki se ni mogel več zadovoljiti le s klasičnimi ustvarjalnimi načeli. Rodila se je tako imenovana programska glasba. To je povsem svobodno oblikovana glasbena govorica, in vsako delo, ki je programskega značaja, ima svojo lastno oblikovno zakonitost. Najbolj priljubljena in razširjena oblika v programski glasbi je simfonična pesnitev. Praviloma je to skladba za orkester v enem stavku, ki v svobodni obliki slika neko točno določeno snov. Simfonična pesnitev je zaživela zlasti v obdobju novoromantične glasbe, gojili pa so jo predvsem Franz Liszt. Hector Berlioz in Richard Strauss, me'1 slovanskimi mojstri pa Bedfich Smetana, Nikolaj Rimski-Korsakov in Modest Musorgski.
Za programsko glasbo ni značilno le, da je iskala pobud samo v naravi, pogosto ie segala tudi po drugih umetnostnih panogah; oplajala se je v slikarstvu in v literaturi. Skoraj nepregledna ie vrsta instrumentalnih skladb, ki so se.rodile iz vsebine velikih literarnih tekstov. V Liszto-vem glasbenem opusu bomo našli vsaj pol ducata skladb, ki so nastale po bolj ali mani znanih literarnih stvarib—h. Izrazit primer spajanja glasbe in slikarstva so tudi skladbe Mod" *'1 Musoreskega »Slike z raz-
stave«. Te skladbe po učinkovitosti in plastičnosti sodijo med najlepša dela v literaturi programske glasbe. Obiščimo še dva skladatelja, s katerima se bomo v radijski šolski uri srečali, ko bomo govorili o programski glasbi. To sta Hector Berlioz in Richard Strauss.
Hector Berlioz je na področju simfonične glasbe ustvarjal dela v naturalističnem duhu. Njegova Fantastična simfonija je delo, v katerem se je v polnem obsegu razvila bogata zvočna barvitost, Richard Strauss pa je v svoji simfonični pesnitvi »Till Eulenspiegel« naslikal flamskega ljudskega junaka.
Kakor smo v objavljenem polletnem programu nakazali, letos v radijski šoli za nižjo stopnjo nismo predvideli posebnih prirodopisnih oddaj, ker zajamejo večino novic o življenju v prirodi in o spremembah v njej posameznih obdobjih oddaje »Mesec se predstavlja«. Ta oddaja je izjema, ker bi pa vendarle radi otroka še posebej opozorili na življenje živali pozimi, da je to življenje trdo zaradi mraza in še posebej pomanjkanja hrane in da lahko človek zlasti divjadi in pticam omili zimske tegobe in jim celo rešuje življenje. Priroda je tudi pozimi po svoje lepa, skrivnostna in večno živa, čeprav je njeno življenje nekako tišje in ne tako na očeh. Ce znaš biti v gozdu tiho, če znaš gledati in poslušati, boš lahko videl to in ono žival, ko jo glad prisili, da gre iz zavetja. Mimo tega pa je moč iz skrivnostnih znamenj na sveži snežni odeji razbrati, da je kljub tišini v gozdu nekdo moral biti tu, zakaj podpisal se je — bodisi z nogo ali repom, s krili ali trebuhom. Izmed ljudi zna le redko kdo dobro razbirati ta znamenja v beli knjigi prirode, vsakogar pa prekosi v branju te pisave malone sleherna žival.
Živali se skozi zimo različno prebijajo in si tako ali drugače pomagajo. Najpreprosteje je to za tiste, ki zimo prespe. Nekatere si pomagajo vsaj deloma z zalogami, ki so si jih nabrale takrat, ko je bilo vsega zadosti. Najteže je za tiste, Id žive iz rok v usta. Lovska sreča pa ni zmerom zvesta in tako marsikdaj mraz in glad opravita svoje. Potem se zvr-ste pri žalostni pojedini sredi zasneženega gozda najrazličnejši gostje od volka do krokarja. Hudo je tudi takrat, ko pritisne po južnem vreme-
CVlS. -

■ Bitenc
				
Cvife-cvafe	—sr—sr	** pe_te_!in_Čefe1	-pe_lji	ži_fo	vsfa_ri mlin-čefe.
				
Vrnlinčfeu me_lje	9	IT	9 be_la miš,	cvife -	cvab,	ti lo	viš l

Janez
Bitenc
Ui-_novfirog sio___pi___mo,
ie—va, de_sna,	e_na dva
6o_!o za____vr_
glej nas stri—čeh Pe------
ti___mo.
Pe___ter.
nu mraz in spremeni vrhnjo plast snega v čvrsto in spolzko skorjo, ki je ni moč prebiti ne s kljunom ne s kremplji.
In kako lahko pomaga tu človek? Ker je poln želodec za živali najboljša peč, lahko rešuje divjad v zavetrnih krajih in posebnih krmiščih nastavljeno seno, gozdno perjad pica, natresena pod grmovje, ptice polne krmilnice in lojene pogače. In pri tem bo lahko tudi otroška roka napravila svoje.
Višja stopnja:
16. januarja ob 14.05 II. progr.
18.	januarja ob 8.55 I. progr.
PISATELJ ANTON INGOLIČ
Anton Ingolič se je s svojimi novelami, povestmi in kolektivnim romanom »Lukarji« uveljavil že pred drugo svetovno vojno kot socialni realist, v našo književnost pa je vnesel nov predei slovenske zemlje.
Ingolič kot pripovednik »odkriva življenje in delo kmečkih ljudi, siromašnih kočarjev in viničarjev; prvi je opisal napore splavarjev, pokazal je življenjsko pot obrtnika, preobrazbo štajerske vasi, življenje tovarniških delavcev, trpljenje med okupacijo in delo za obnovo dežele po osvoboditvi. Mikavno zna zgrabiti življenjske dogodke in jih dra-matsko zapletati. Po slogu je realist; okolje, ljudi in dogodke, opisuje stvarno in podrobno, snov si izbira sistematično in jo smotrno razvršča.« (S. Janež)
Oddajo o Ingoličevem življenju in delu, v kateri bomo slišali tudi vrsto odlomkov iz njegovih najbolj značilnih del, je pripravil Darko Dolinar.
Nižja stopnja:
19.	januarja ob 14.05 n. progr.
20.	januarja ob 8.55 I. progr.
POJTE Z NAMI ...
Pesmi, ki jih objavljamo, so prinesle prve letošnje tri številke »CICIBANA«. Uredništvo revije dobiva številna pisma učiteljic in vzgojiteljic s prošnjo, da bi objavljene pesmi tu pa tam slišali tudi v radijskih oddajah. Radi ustrežemo njihovim prošnjam in tako uvrščamo v tretjo letošnjo glasbeno radijsko šolo pesmi iz prvih treh Cicibanov: CVIK- CVAK, VESELO KOLO, in PETRCEK — VETRČEK. Iz besedil je razvidno, da sta med njimi dve pesmi izštevanki in a kolo. V oddaji bomo slišali vse tri pesmi, naučili pa se bomo tisto, ki jo bodo otroci na javni oddaji sami izbrali.
Pri izbiranju pesmi naj sodelujejo tudi otroci, ki bodo radijsko šolo poslušali pri sprejemnikih.
16. januarja ob 8.55 I. program Srednja stopnja:	1?. januarja ob 14.05 II. progr.
SLOVENIJA — PO DOLGEM IN POČEZ
JeHčeiL - »tčetL
Šolska ura z gornjim naslovom bo v grobih obrisih, s splošnimi potezami predstavila našo deželo gtede na njeno geografsko raznolikost, obenem pa poudarila posebnosti, značilne za določeno pokrajino. Te posebnosti so lahko svojstvene ljudem, ki tod živijo, lahko so to njihovi običaji in navade, značilnosti narodne noše, ljudske pesmi in domislice, ki krožijo med ljudmi, in pd. Marsikdaj spoznamo človeka že po njegovem naglasu, narečju. Tudi nekatere spe-
cialitete iz domače gorenjske, dolenjske, primorske ali štajerske kuhinje so postale že tako priljubljene, da jih ni moč zgrešiti, kadar naletimo na pristne.
Oddaja bo imela značaj živopisa-nega turistično- geografskega mozaika, popestrenega z glasbo in petjem in naj bi v otroku vzbudila zanimanje ne samo za okolico, v kateri prebiva, ampak predv -m za ostale, sosedne pokrajine naše ožje domovine.
Janez B/tenc

Pe_ter-ve ier je do_ma, Mf-.ca~cL.ca. v gozd je s!a.	Na ce~pa.-ce
šteje ra_ce, Cucbov TLne je maJi-ne. hinca vode se bo_j/,
/-T1
Grjoaov Iranci zdaj lo_vi i Zdaj io_vi ! Zdajio_vi! Zdaj to _ vi J
STRAN 7
Knjiga in vzgoja
RAZGOVOR O KNJIGI
V času zborovanja, ki ga je oktobra priredilo avstrijsko zdru-
Potek učne ure: Učenci-poročevaici
so ob po-
ženje Buchklub ber Jugend, smo moči učitelja knjigo predstavili si/ ogledali tudi nastop na meš- tako:
čanski šoli v Mtirzzuschlagu pri prof. Josefu Bendlu. Nastop je bil v 2. razredu (naš 6. razr. osn. šole). Naslov učne teme RAZGOVOR O KNJIGI. Profesor Bendi je dober učitelj praktik, hkrati pa svoje izkušnje tudi študijsko obdela. In še nekaj: je dokaj znan avstrijski mladinski pisatelj. Za nastop je izbral knjigo K. Bruck-nerja GIOVANNA. Nastop je trajal dve učni uri.
Pred nastopom je petim učencem razdelil knjigo vanna. da sp jo prebrali. Potem je imel z njimi pripravljalni pogovor o knjigi. Ti učenci bodo namreč knjigo predstavili še drugim učencem. Spraševal jih je, kaj jim je bilo v knjigi najbolj všeč, kaj bi vzeli iz knjige, da bi jo lahko najbolje predstavili svojim sošolcem. Ko so se o tem pogovorili, je priporočil učencem, da so knjigo še enkrat prebrali ter se še posebej pripravili na ti-
a)	Spregovorili so o avtorju.
b)	Prikazovali so, kje se povest dogaja (Padska nižina, močvirje, kaj delajo ljudje, kako živijo, odnosi med kmečkimi proletarci in gospodarjem veleposestva, ki živi v Rimu v veliki palači itd.)
c)	Opisali, so prizorišča iz povesti.
KA TEDNA; je reprodukcija umetniške slike. Učenci jo teden dni opazujejo, prostovoljci pa tudi kaj zapišejo o njej. (Učitelj jim zapis upošteva pri oceni iz materinščine.) Najde tudi drobne trenutke, ko se z učenci pogovori o sliki. Tako jih tudi pri tem predmetu vzgaja za lepo. Sploh marsikaj stori za boj proti kiču in lažni literaturi. Zdi se mi, da so prav tu potrebna čisto konkretna dejanja, s samim besedičenjem
č) Opisali so nastopajoče osebe, ali administrativno prepovedjo ne
Učenci so imeli ves čas pred očmi imena nastopajočih oseb; učitelj
bomo dosti opravili. Pokazal nam je mape učencev, v katerih so bile
jih je že pred uro lepo grafično nalepljene sličice iz stripov, takoj
Gio- (kot nekakšen rodovnik) prikazal na tabli.
zdraven na drugem listu pa duhovite risbe Wilhelma Boscha in
sto, s čimer bodo knjigo predata- Kdor se je v razredu, kaj pregre-
d) Učenci so nato prebrali ne- druge drobne ilustracije. Z učen-kaj značilnih odlomkov iz knjige, ci je podrobno analiziral posa-Brali so zelo lepo. (Doma sd se na mezne sličice in risbe ter z njimi branje temeljito pripravili!)
Ob koncu ure je učitelj pet izvodov knjige razdelil drugim učencem. Prof. Bendi zna tako teratura. imenitno približati knjigo svojim učencem, da nato knjigo preberejo z velikim zanimanjem. Zato si tudi lahko privošči tako kazen:
sprejel sklepe, kaj nam lahko dajo dobra slika, risba in tekst in s čim nas skuša omamiti lažna li-
vili součencem.
Tu se šele začne nastop. Učenci so se zbrali v učilnici, posedli so v polkrog, njim nasproti je se-
šdl, bo dobil knjigo zadnji.
Sam je po bospitaciii poudaril,
da mora učitelj za tak razgovor knjigo zelo temeljito poznati. Ko
del učitelj ter pet učencev-poro- bodo vsi učenci v razredu knjigo
Njegovi učenci imajo DNEVNIKE, ki jih spremljajo iz razreda v razred. V DNEVNIK si učenec zapisuje svoja intimna doživetja o prebrani knjigi, o pesmi, ki ga je bolj vznemirila kot druge, o sliki, o pisateljih, filmski predstavi, koncertu, gledališki predstavi, o obiskih, ki so jih dobili na šoli. o razrednih prosla-
čevalcev. Uro materinščine uve- prebrali, bo imel z njimi še sklep- val^ televizijskih oddajah itd.
dejo s pesmijo; vsakokrat se predstavi drug učenec (prostovoljec!),
ni pogovor o knjigi.
Naj ob tem nastopu omenim še
Claude Monet (1840—1926) »Most v Argentuillu« (1874) — olje, Louvre
Svet moderne umetnosti (5)
ki si sam izbere dan za nastop nekatere dinge oblike dela. ki jih
(dan, ki je morebiti bolj intimno njegov!).
pri pouku uveljavlja prof. Bendi. V učilnici visi vsak teden SLI-
■	v-:--®
M
Prof. Bendi je povedal, da je to zanj edini učenčev zvezek, v katerem nima kaj iskati učiteljev rdeči svinčnik!
Zvezki za tako imenovano obvezno branje imajo zanimive rubrike;
Datum
(kdaj je knjigo prebral)
Od koga sem dobil knjigo Moje mnenje o knjigi Naslov založbe (ki je knjigo izdala)
Število strani v knjigi (Učenec se lahko po nekaj letih ponaša, da je prebral toliko in toliko strani!)
Moja ocena za knjigo (od 1 do 5)
Poseben poudarek dajejo RAZ-
vsaka učilnica police, na'katerih Slm^k^krog* te^	Mlaj« impresionisti - Seurat.
stojijo knjige, ki jih tisti čas be- JeJisto, da so Cani^prlhajal^ na ^ d ^
ba sestavljena iz spektralnih barv, In
se te barvne enote v pikčasti ali črt-kasti tehniki zlijejo na gledalčevi očesni mrežnici v novo barvno senzacijo, če gledalec gleda sliko v primerni
uaivan, oddaljenosti. Pogosto jih mami motiv poznati, lesketajoče vodne gladine ali trepeta-
rejo. V razredni knjižnici naj bo med šablonsldmi sllkaml akadem«e, vsaj po 3 do 4 knjige na bralca, ^i si je lastila pravico reprezentativ-Seveda po več izvodov izbrane ne umetnosti, in »najvišjega« pozna-
knjige. Knjižnico ureja razredna n^ion"”pf wia tud? zT
Ko je 1874 razstavljalo okoli 30 sli- presionistov pa je treba poudariti do-karjev v najetih sobanah v središču jemanje in izražanje barvnih senza-Pariza, je razstava senzacionalno od- cij na odprtem prostoru (ali tudi v no-jeknila med javnostjo — postalg je tranjosti) ob polni svetlobi, plein-alr tarča posmeha, k čemur je pripomog- se odraža v svetlih, sončnih barvah, la tudi oficialna kritika. Tu so prvič kot jih poprej niso mogli . nastopili Claude Monet, Renoire, Sis- Takšen prelomni pojav v slikarstvu je joči zrak poletne soparice, trenutni Iey, Cezanne, Beta Morisot. Tako pu- prav gotovo tedanja doba občutila v svetlobni efekti, ki zahtevajo naglo blika kot kritika je videla ob razstav- vsej ostrini neprimerno bolj, kot to slikanje. Zavedajo se, da v prirodi Ijenih slikah dela ljudi, ki se ne razu- lahko slutimo dandanes, ko se nam pogosto ni ostrih prehodov med svet-mejo na umetnost, še več, neprizna- mnogokaj zdi povsem naravno in lobo in senco, risbo zanemarjajo, pre-nju se je pridružil posmeh. Nek kri- sprejemljivo.	vzema pa jih barvno doživljanje. Pri
tik je imenoval celotno skupino za Če so starejši impresionisti iz opa- slikanju se prepustijo spontanosti »impresioniste«, povzemajoč besedo po zovanja narave prišli do spoznanja, osebnega doživetja v trenutku, zato v sliki Clauda Moneta »Impresija (vtis) da zrak valovi, do spoznanj o svet- nagli tehniki izgotavljajo platna, čut-sončnega vzhoda« (1872). Ni treba raz- lobnih učinkih na gladini vode, o ne- no dojemanje prirode se veže na per-lagati, da Monetove podobe pristani- nehno spreminjajoči se svetlobni raz- spektivo, realnost predmeta/ toda šča z jutranjo meglico, ki zastira porejenosti in intenziteti, o menjajoči sproščenost barvnega izražanja se od-zgodnje sonce, kritik ni dojel drugače podobi narave, so takim spoznanjem raža pri impresionistih tako, da sli-kot zmazek barv in da je vzdevek podredili svoja zapažanja, kot so se kajo nek motiv ne le zaradi motiva, »impresionist« postal če že ne psovka jim odrazila na očesni mrežnici, kar ampak zaradi barv. Talfo impresioni-pa vsaj ostra zbadljivka. Razstava, ki se razodeva v dinamičnih, utripajo- sti niso več vezani na naturalistične je doživela popoln polom v očeh kri- čih barvah kot rezultatu osebnega ob- barve, le-te se začenjajo sproščati v tike in javnosti, je naznanila prelom jektivnega doživetja in opazovanja, čutni medij protinaturalistične barv-s tradicijo in akademizmom. Sramotil- Zato tudi opuščajo modeliranje, ostri- ne lestvice in medsebojnega vezanja ni vzdevek o impresionistih pa je po- na med svetlobo in senco ni več ostro svetle, sočne barvitosti. In ne nazad-stal splošna oznaka za določeno sli- razmejena, nasprotno, zabrisana je, nje velja poudariti, da Je impresioni-karsko smer	kompozicija celote pa je na tedanji zem prešel tradicionalni okvir slikar-
?ekUfiink°Va,a k0t neka3 ned°dela' nega "gleS pa^odSr^lpo^t
poezijo v vsakdanji motiviki, pogosto tam, kjer poprej ni sledila tradicionalna šola, ki izbira izjemne motive in vztraja na »popolnem kanonu« umetnosti. V impresionističnem slikarstvu koreninijo mnoge pobude, ki jih
skupnost ob
. presionistov je bils učitelja, valca umetnosti zares velika.
Skupina impresionistov — mednje
pomoči
Raziskave na avstnjskih šolah so ^
___-t_	_•«_	•_	__ _ , _v__ je treba prišteti še Eduarda Maneta,
to spoznanje so prenesli v slikarstvo
tako, da so osnovne ali elementarne otvu	uuv., rv*
barve prenašali s pomočjo pikčaste razširjajo in obogatijo kasnejši slikar-ali črtkaste — pointilistične — tehnike ji ali celo sopotniki impresionizma, nanašali na platno, zavedajoč se, da	(Nadaljevanje, sledi)
Nove in zanimive naloge občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij litijske občine
Zadnje dni oktobra je bil v Liti- dališča, posebno učencem okolniških
pokazal^ da je želja po branju JPredhodn^
večja v tistih šolah, ki imajo raz-	sa, Pissarroja in mlajša predstavnika
redne knjižnice. V današnjem ča-	impresionizma Seurata in Signaca -
su, ko mladega človeka toliko	vla'krš?em°u akademizmu3???podobnih
stvari odvrača od knjige, je uči-	pojavom s psevdozgodovlnsko motivi-	ji plenum občinskega sveta	Zveze kul-	vasi. Zaradi tega bi uvedli abonmaj-
teljev vpliv lahko odločilnega po-
mena, Če se seveda zna tudi sam	idealizirajoče normative akademizma,	kulture v občini, o delu v	prihodnje,	Ljubljane, ki je ob svojem prvem go-
S srcem Ogreti za dobro knjigo. Ce	ne motivi ne barve niso imeli nič	o vlogi obč. sveta ZK PO	in načinu	stovanju doseglo lep uspeh in vzbu-
qmn dn-vOPli da se he mlad čin-	skupnega z življenjsko resničnostjo,	financiranja.	dilo živo zanimanje med mladino.
i	.s ’ u	00	. ki so jo impresionisti odkrivali v luči Glede na to, da Je za dejavnost ZK 3 obi;inski svet bo podpiral delo-
vek tudi 1» osnovnem šolanju svetlobe in osebnega doživljanja. Ce PO od strani starejših manjše zanima- van:je literarnih	‘
so akademiki slikali v ateljeiih pri nje (razen na področju glasbene de-

CamiJlc Pissarro (1830—1903) »Saintmartinski prašičji trg« (1886)
— risba
zanimal za dobro knjigo, smo na- --------------- - -----	— -____ .
redili naivec ka.r vrne metri! Telo umetni svetlobi in Jim je bil ideal iz- javnosti), so na plenumu veliko raz-ream največ Kar smo mogli, zelo	po n:|ihovlh noramh določena pravljali o sodelovanju s šolo in mla-
prav bi bilo, ce bi prevedli V slo- lepota, so slikali impresionisti tam, ^^ *~f	’	—	-
venščino priročnik dr. R. Bamber- kjer je bil objekt njihovega slikanja,
- z nasI°y(™ RAZREDNA	"SJ, nnaera^a Z ^"ogrevan
KNJIŽNICA, ki podrobno (iz za umišljeno lepoto. Medtem ko se je prakse) razčlenja vlogo in pomen zdelo akademikom vredno slikati le razredne knjižnice	izbrane motive, so impresionisti sli-
ali dramatskih folklornih in drugih skupin.
4. Sole naj bi izdajale svoja lite-dim-i*J Na "plenumu **šo "sprejeli nekate- rama glasila, kjer bi sodelovali učen-
ra stališča, ki kažejo, da je ZK PO	" '---- *'■'
ubrala novo zanimivo pot v letošnji
ci matične in podružničnih šol.
Vse to so predlogi občinske ZK
sezoni. Sole naj bi osvojile stališča,	J«m bi lablto pr}-
,	, kaIi to. kar so videvali v naravi, v
(Pnn-odnJ‘ic:	Poljudnoznatnst- vsakdanjem življenju (npr. motive ob
sprejeta na plenumu, in jih po mož- ^kf	za d? volj en"?" bo ummičen
nosti tudi^ uresniči^	b, lahk0 letošnji program. Vzgoja učenca na
uvedli tekmovanje za bralno značko, področju kulture je že korak naprej Do sedaj je bila vkllučena v tekmo- k uresničitvi cilja, da bi tudi po kon-
vena knjiga; mladi bralec V po-	Vrač bmlna	*°la (LeVStlkOVa ^“‘potrebo po^kutamem^udeTslmva:
klicnih šolah.)	k!,’ii=.o karCvnnsorvauSni^slikarU 2. Čeprav je Ljubljana blizu, ni nju in sprejemanju kulturnih dobrin.
ka tisto, kar so konservativni slikarji — —„---------------- -----,
Leopold Suhodolčan smatrali za nevredno. Ob motiviki im- mogoče vsem učencem približati gle-
MILOS DJUKIC

(Nadaljevanje s 4. strani) renciacije ne bi bilo. Zunanji diferenciaciji pa se upirajo tudi starši. Poskušali so slabe učence Pomešati med najboljše. Tudi to S€ ni obneslo, ker slabši učenci niso prenesli hitrega tempa v učnem procesu in niso mogli siesti pouku.
Edina rešitev tega zapletenega Problema je v notranji diferen-ciaciji pouka, kar pa je težje za ufitelja. Tak pouk je bolj zahte-ven, ker zahteva več priprav, testov za preizkus znanja še ni-^sjo, učni stroji pa še niso pro-dfli v učni proces, ker učitelji nimajo časa pripravljati programov za učne stroje. Priprava progama za učni stroj pa je še bolj Sahtevno delo kot izdelava testov.
Na šoli preizkušajo še en na-mn diferenciacije. Mnenja so, da ^sa učno vzgojna področja ne zahtevajo enakega števila učencev v razredu. V teku imajo eksperiment v 9. razredu. Ta razred ima tN Paralelke, v vsaki po 30 učen-Cev. B oddelek so ukinili ter po Polovico učencev vključili v A m C oddelek. Tako so dobili po ova večja oddelka po 45 učen-^ev- Eksperiment poteka pri matematiki, katere je po učnem na-ertu 5 ur tedensko. Pouk je diferenciran tako, da sta po dve Poni £3 vseh 45 učencev v razredu, po 3 ure pa so diferen-Clrane na boljše in slabše skupine.
S tem načinom se je število Pčnih ur v bivših 'treh oddelkih Povečalo od 15 na 16 za učitelja. 2a učence pa se število ur ni povečalo.
Učenci imajo možnost preho-
da iz slabše v boljšo skupino, čim pokažejo, da so nadoknadili znanje. Pri uvajanju te oblike šola ni pri starših naletela na težave, ker so staršem večkrat med letom tolmačili, kaj želijo s takim načinom doseči.
Tako diferenciacijo preizkušajo tudi pri tujem jeziku in materinem jeziku ter pri kemiji. Pri tujem jeziku so diferencirali pouk, kadar je šlo za konverza-cijo. Učiteljica za tuji jezik se poslužuje konverzacije z učenci po telefonu, to je nova oblika dodatne pomoči za boljše in slabše učence. Telefon ima že skoraj vsaka družina, če ne pa sigurno vsaka hiša.
Notranja organizacija šole In pogoji za delo
Upravitelj šole ima 6 ur tedenske učne obveznosti. Opravlja pravo funkcijo pedagoškega vodje šole, ki je pri nas že vse . preveč deklarativna. Upravitelj ima za učitelje večkrat učne nastope. S tem je med upraviteljem šole in učitelji dosežen pristnejši odnos.
Upravitelju pomagata pri vodenju šole dve pomočnici, ki imata učno obveznost 12 ur tedensko. Ena pomočnica je po stroki matematik, druga pa je geograf. Ena od pomočnic ureja suplence, skrbi za urnik, izračunava nadure, odobri predložene uporabljene ure za korekture zvezkov. Druga pomočnica skrbi za celodnevno bivanje učencev, katerih starši so celodnevno zaposleni.
Celodnevno bivanje učencev vodijo posebni učitelji. Za ta namen imajo opremljenih 5 učilnic, katerih pa nismo videli. Učenci,
ki so vključeni v celodnevno bivanje, so v šoli do 18. ure. Starši pridejo po svoje otroke v šolo.
Na šoli deluje 18 krožkov. Krožke vodijo učitelji in starši otrok. Učitelji dobe za to delo ob koncu leta posebno nagrado.
Učitelji, ki poučujejo od 1. do 5. razreda, imajo 26-urno tedensko učno obveznost. Učitelji, ki poučujejo od 6.—9. razreda, pa imajo obveznost 24 ur tedensko. Če učitelj na nižji stopinji ne nabere v svojem razredu 26 učnih ur, mora med letom manjkajoče ure v slučaju bolezni kakega učitelja s suplencami nadoknaditi. Elementarni razred poučujejo specializirane elementarke. Tudi ostali učitelji izražajo željo po specializaciji. Upravitelj se s tako specializacijo strinja, ker meni, da ne more priti do šablonizaci-je dela zaradi pogostih obiskov iz pedagoškega inštituta ter ostre kontrole na sami šoli.
Delno so predmetni pouk uvedli že v 3. razredu pri telesni vzgoji v g’asbenem pouku. V 4. razredu poučujejo predmetno še matematiko, materin jezik in ruski jezik.
Učiteljišča na Češkem so v obdobju odmiranja. V bodoče bo učitelj moral imeti visoko izobrazbo. Visoka šola bo triletna. Po triletnem študiju na visoki šoli bo sledila enotna praksa, šele nato si bo kandidat pridobil pravico diplomirati.
Pionirska organizacija za učence ni obvezna; na koncu šolanja dobi učenec nekako karakteristiko v obliki opisnega spričevala. Uspeh ocenjujejo s tremi ocenami, in sicer:	ni uspel, ie
uspel in uspel z odliko. Popravne
izpite imajo od drugega razreda dalje. V tehnične poklice sprejemajo le najboljše učence.
V enem šolskem letu imajo na šoli 6 učnovzgojnih konferenc z učnovzgojno vsebino. Na konferenco se en član zbora pripravi z kratkim referatom, ki ot^avnava kak pedagoški problem, ostali 'učitelji pa se morajo pripraviti na diskusijo. V lanskem šolskem letu so proučevali socialistični odnos do domovine pri vseh učnovzgojnih področjih, in sicer iz vseh aspektov.
Ravnatelj šole mora tri ure tedensko hospitirati v razredih. V enem šolskem letu se vsi učitelji medsebojno obiščejo pri učnih urah. Po treh letih mora vsak učitelj podati oceno o delu ostalih učiteljev.
Po stari prosvetarski praksi smo se zanimali tudi za osebne dohodke na šoli. Osebni dohodek upravitelja šole je 2100 kron in 600 kron upraviteljskega dodatka. Učitelj razrednega pouka zasluži 1900 kron, učitelj srednje šole in učitelj predmetnega pouka zaslužita 2300 kron. Ta osebni dohodek je bruto. Od tega se odbijajo davki. Višina obdavčitve je odvisna od družinskega Statusa delavca (števila otrok, ali žive otroci pri njemu, ali je oženjen). ■ Samskim učiteljem se godi najslabše. ker so najbolj obdavčeni. Tudi na Češkem poklic prosvetnega delavca ni glede osebnega dohodka posebno privlačen. Osebne dohodke ureja plačilna lestvica.
Po tem razgovoru z ravnateljem je sledil ogled učilnic.
Najprej smo si ogledali učilnico za pouk zgodovine. Našo po-
zornost je vzbudil zgodovinski trak, ki je obsegal vso zadnjo steno učilnice. Važnejši svetovni zgodovinski dogodki so bili prikazani na ilustrativni način nad časovnim trakom. Pod časovnim trakom pa je nakazana nacionalna zgodovina. Tako je možno na tem učilu vse važnejše dogodke v nacionalni zgodovini vzporejati s svetovnimi dogodki v istem časovnem obdobju. V stranskih omarah je bila zbirka priročne literature in episkopski material.
V	učilnici za geografijo imajo na zadnji klopi vsa avdiovizualna sredstva — diaskop, ozkotrač-ni projektor in episkop. Zatemnitev učilnice je izvirno rešena. Na lesenem okenskem okviru je z notranje strani pritrjen še kovinski okvir, v katerem drči j o zastori za zatemnitev. Na stranskih stenah so bili zemljevidi roletnega tipa. Zbirka diafilmov in episkopskega materiala je bila priročno urejena. Zanimiv je bil zemljevid srednje Evrope, na katerem so vzhodne države obarvane rdeče, zahodne belo, naša država in Romunija pa v’ rožnati barvi.
V	učilnici za matematiko visi pod stropom model kubičnega metra, učenci imajo šolsko geometrijsko orodje, ki je že kar nameščeno na vsaki klopi. Šolska oprema (mize in stoli) je že precej dotrajana. V učilnici za likovni pouk smo najprej opazil' posebno tehniko likovnega izražanja. Ta tehnika obstaja na principu mozaika. Na lesen okvir velikosti okna se po že naprej narisani predlogi pleto z navadno vrvico različni motivi lahko i? pravljice ali kaj drugega. Težko
je opisati, kako to izgleda, je pa zelo dekorativno, saj smo take slike opazili tudi v nekaterih izložbah trgovin.
V	učilnici za pouk materinščine je bil na stranski steni časovni trak, na katerem so bili napisani pesniki in pisatelji Češke. V tej učilnici je še bogata priročna knjižnica.
V	fizikalni učilnici nismo opazili nič posebnega, učila so ista kot pri nas, le vsaka klop je imela priključek za električni tok.
V	učilnici za glasbeni pouk je bil pianino ter Orfov inštrumen-tarij. Klopi so bile razporejene tako kot glasovi v pevskem zboru. Zelo mi je bilo žal, da nismo videli učilnice za biologijo in kemijo, katere sem si najbolj želel videti.
Kaj smo se naučili od drugega dne bivanja v Pragi?
Pri nas je treba za zboljšanje učnovzgojnih rezultatov storiti naslednje: treba je opleti naao pedagoško njivo in metodično ter strokovno usposobiti učitelja, da bo kos nalogam, ki jih zahteva moderni pouk.
Trdno organizirati raziskovalno mrežo našega šolstva.
Urediti prodajo in distribucijo učil ter drugih didaktičnih sredstev.
Solidno organizirati vaj*stvo učencev, katerih starši so celodnevno zaposleni. Zajeti čim več predšolskih otrok v vzgojno-var-stvene ustanove.
Ter končno ugotoviti, kdo je ori nas pedagoško podhranjen.
Šele, ko bodo te dolgoročne naloge za nami. lahko pričakujemo viden napredek v našem šol-st"”.	A. Korene
In memoriam Eli Ferlinc
V ponedeljek je presunila žalostna vest ne samo osnovno šolo, ampak ves kraj — Rogaško Slatino. Po zavratni bolezni je umrla učiteljica in javna delavka Ela Ferlinc.
Življenjska pot pokojne se je začela leta 1904 v Slivnici pri Celju in tam je tudi najprej učila. Že leta 1926 !je prišla na osnovno šolo v Rogaško i Slatino in tu ostala do zadnjega, ra-; zen štirih let vojne, ko ni bila v službi. Svojo življenjsko silo je razdajala ! otrokom do poslednjega dne svojega zdravja. Iz razreda je odšla naravnost na mučno pot, ki je čez pol leta “pretrgala njeno plodno življenje.
Štiri desetletja je učila malčke v Rogaški Slatini pisanja in branja, računanja in ljubezni do domovine. Dva rodova sta šla skozi njene skrbne roke. Vselej je našla toplo besedo za otroke, prav tako pa je bila vselej med ljudmi in to v najnaprednejših vrstah. Že od začetka je sodelovala z OF, med vojno pa je že bila v AFŽ. Po vojni je politično delala v svojem kraju vse do letošnjega leta. Delala je v sindikatu, političnih organizacijah, bila je občinska in okrajna odbornica, članica plenuma OF. Nikdar ni zahtevala priznanja za svoje delo, vselej
je bila vesela doseženih uspehov.
Človeku je odkrito povedala še tako neprijetno resnico. S tovarišico Elo je izgubila šola in vsa Rogaška Slatina sijajnega delovnega tovariša.
Kakšna je bila ljubezen in kakšno spoštovanje do tov. Ele, je pokazal v sredo pogreb, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi. Na desetine vencev krasi njen zadnji dom, njen preza-služeni počitek.	J. L.
Marija Urbančič
Dne 15. novembra smo se v Mariboru poslovili od Marije Urbančič, ravnateljice osnovne šole na Senovem. Z njeno smrtjo je Zasavje izgubilo eno tistih vzgojiteljic mladega rodu, ki je znala najti pot do vsakogar, pri tem pa ostati poštena in dosledna.
Marija Urbančičeva se je rodila 1. 1924 v Laporju pri Poljčanah, dokončala meščansko šolo v Slovenski Bistrici in dva razreda državnega učiteljišča v Mariboru. Nadaljnje šolanje ji je preprečila vojna, v kateri je doma, na Laporju, aktivno delala za partizane, bila 1. 1944 izvoljena za sekretarko ZMS v Laporju, nato pa 'sodelovala tudi v drugih organizacijah.
Po osvoboditvi se je vpisala v pedagoški tečaj v Mariboru, nato pa kot učiteljica-tečajnica poučevala v Mako-
lah pri Poljčanah. Kasneje je nadaljevala učiteljišče v Mariboru in maturirala 1. 1947. Vpisala se je na PA v Ljubljani in diplomirala iz predmetov slovenščina-ruščina ter odšla službovat v majhno rudarsko naselje v Zasavju — Senovo. Tu je ostala do smrti.
Na svoji težki življenjski poti ni M. Urbančičeva nikdar klonila pred težavami niti podvomila v smisel bo-jd za lepše. Vse njeno življenjsko delo je razodevalo vero v naj večjo vrednoto — človečnost. Njeno vztrajanje na postojankah življenja je hkrati dragocena zapuščina vsem nam, ki smo jo imeli radi.
UČITELJSKI KOLEKTIV OSNOVNE SOLE SENOVO
»ORIS FILOZOFIJE«
Ciklostirana izdaja »Orisa filozofije« Janka Kosa pri Cankarjevi založbi prinaša prepotreben priročnik, kakršnega že desetletja pogrešamo za gimnazijsko rabo. Kot je avtor sam povedal v predgovoru, je priročnik namenjen predvsem za gimnazijsko rabo, koristil pa bo vsem tistim, ki nimajo nekega filozofskega znanja in se želijo poučiti o njenih teoretskih in zgodovinskih osnovah. Očitno je, da je šolska raba Kosovemu »Orisu filozofije« služila kot izhodišče, pri tem pa se je izognil zgodovinski kronologiji obravnavanja in je strnil podajanje v teoretsko sistematiko, razumljivo brez nadrobnosti, ki sodi v drugačen okvir in obseg, kar pa bi presegalo zamisel dela. V tako smotrno strnjeni vsebini daje avtor vse tisto, kar smatra za bistveno, vezno in značilno, želeč ustvariti urejeno celoto v odmerjenem obsegu filozofske misli. V preglednem obravnavanju izpušča imena, ki se mu niso zdela pomembna, ter poenostavlja probleme bodisi zaradi razumljivosti bodisi zaradi narave vsebine same in povezanosti obravnavanja.
Po uvodni razlagi o splošnem pojmu in obsegu filozofije se je avtor lotil petih obsežnejših poglavij: I. ontologije (z razvrstitvijo najvidnejših predstavnikov metafizično idealistične smeri in materialistične smeri), II. gnoseo-logije (s pregledom gnoseoloških problemov in raznoterih smeri gnoseologije), III. filozofske antropologije (z razlikovanjem filozofske in znanstvene antropologije ter njenih filozofskih smeri), IV. filozofije zgodovine (z najvidnejšimi predstavniki), V. etike (vključujoč tudi vrhove kitajske in indijske etične miselnosti) ter VI. estetike (z odbranimi imeni filozofov-estetov). Razumljivo je, da so pri vsakem poglavju navedena odbrana imena filozofov in le njihove osrednje filozofske komponente. Ob takem izhodiščnem konceptu gre Janku Kosu tudi priznanje, da se je hote izognil šolsko ustaljenemu zgodovinskemu podajanju in se odločil za tako sistematiko, ki nudi trdnejše ogrodje za smotrno spoznavanje filozofskih tokov s poudarkom na jedrovitih problemih, kot se zrcalijo v posameznih poglavjih.
Bržčas je avtor hote v neki meri upošteval tiste filozofe in miselnost, ki jo dijaki srečujejo pri pouku slovenščine in prirodo-slovja. Gotovo, da je delu v prid, če je avtor izpustil imena misle-
PROSVmi DELAVK
List Iztfaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenite — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor.
Odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana,
Poljanska 6-II
Naslov uprave: Ljubljana. Na-torjeva 1. tel. 22-284.
Poštni predal 355/VI1.
l.etna naročnina 10 N-din (1000 S-din). za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din).
Štev. tek. računa: 501-8-26-1.
Tisk: CZP Ljudska pravica.
cev, ki v preglednem podajanju niso nujno potrebni kot npr. Em-pedokles, Anaksagora, N. Kuzan-ski, Malebranche, Santayana, Ale-xander, Jacoby idr., škoda pa je, da vsaj mimobežno ni označil miselnosti Fichteja in Schellinga, kar bi sovpadlo z romantično dobo, kjer se dijaki srečujejo s tema imenoma. Če so le mestoma potrebni kakšni popravki, pa ne bi bila odveč nekatera dopolnila, npr. pri poglavju o mlajšem marksizmu, morebiti tudi ob koncu še nekaj informativnih imen o sedanjih strujanjih v filozofiji. Vprašanja z nalogami ob koncu so pedagoško ubrana in uravnana tako, da jih bodisi dijaki bodisi bralec smiselno in koristno rabi. Posebno razveseljivo je, da je Janko Kos ob vsej sistematiki znal razložiti filozofske teme in probleme dostopno, ob vsej zgoščenosti tudi preprosto, s smislom za bistveno, ohranjujoč stvaren, nepristranski nivo obravnavanja.	^
Treba pa je pristaviti, da deluje ciklostirana izdaja nesimpatično, in da bi založba storila prav, ko bi »Oris filozofije« Jan-
ka Kosa z morebitnimi dopolnili natisnila knjižno, kar bi to delo spričo kvalitet prav gotovo zaslužilo. Tedaj bi lahko pričakovali tudi poglavje o filozofiji na Slovenskem in o slovenski filozofski miselnosti, najsi je oboje dokaj skromno.
Ne bo odveč beseda o naših založbah in filozofskih delih. Se vedno drži ugotovitev, da izide v Sloveniji najmanj filozofskih knjig med vsemi jugoslovanskimi narodi. Če pa so že izšla, so spričo zgodovinske vrednosti in oddaljenosti (npr. Spinoza) nemi-kavna in tudi ne životvorna, zatorej brez odzivnosti; pa vendar so na srbohrvaškem območju izšle knjige filozofske vsebine, ki so bile razprodane tako v Sloveniji kot v drugih republikah. To dejstvo bi moralo opogumiti založbe v Sloveniji, da bi posvetile večjo skrb takim izdajam. Žal še vedno ne premoremo slovenskega filozofskega besednjaka; zaželena bi bila tudi filozofska enciklopedija, antologija tekstov ipd. Ob mnogočem, kar izide pri nas, čutimo zamudništvo pri izdajanju filozofskih del.	I. G.
Spet so na šoli knjige Kurirčkove knjižnice
Zgodba o ladji, ki ni hotela služiti sovražniku, o malem Tončku in kapitanu Barcu je napisal Aleksander Maroalč, z risbami pa jo je dopolnil Evgen Sajovic.
Cena knjigi je 3,70 N-din
Josip Ribičič in Ive Šubic vam v slikanici pripovedujeta o doživljajih dveh dečkov in njunega psa, ki so morali prenesti v gozd važno sporočilo za partizane.
Slikanico dobite za 2,50 N-din
Dr. Božena Grosmanova je bila partizanska zdravnica. V roških gozdovih in kasneje v Italiji je skrbela tudi za naše otroke. Njeni spomini so zanimivi in vam bodo prikazali tisto stran partizanskega življenja, o kateri ste še malo slišali.
Knjiga stane 3,80 N-din
Zbirka Kurirčkove knjižnice so najcenejše mladinske knjige pri nas. Če naročite vse tri, jih dobite za 8,00 novih dinarjev. Naročajte jih na upravi Kurirčka v Ljubljani, Beethovnova 10
PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA
TIM in QYXW
CIA,
Obstoj je pred bistvom Sartre
Slovarček:
CIA — coprniki Iz Amerike
TIM — temeljna Izobraževalna mačeha
QYXW — nove črke naše abecede
Po deželi je šel glas, da so coprniki iz Amerike povsod pričujoči, da so postali moderni bog našega nesrečnega stoletja. Zakrivili so po ljudskih govoricah skopski potres, sušo letos poleti, spor med našimi založbami, spor v našem društvu književnikov in še številne druge spore in med njimi ni na zadnjem mestu spor med mojo staro mamo in sosedo zaradi poginulega mačka. CIA lansira menda v našo državo razne ameriške zdravnike in farmarje, ki jih iz meseca v mesec požirajo na malih ekranih naše babnice, se vanje zatelebajo, CIA pa si mane roke, ker se taiste babnice odtegujejo zdravim slovenskim koreninam, narod pa peša in peša. A to dognanje je najnovejše in je prišlo po tistem, o čemer vam nameravam danes pripovedovati.
, Vse navedeno in podobno bi jaz in moj prijatelj občinski finančni minister še prenesla, nisva pa mogla dremuckati. ko se je CIA začela vtikati v našo TIM. Coprniki so dosegli, da naše TIM mestni obrtniki in podjetniki niso vzeli resno in iz tega so izvirale številne težave. Moj prijatelj ob-
činski finančni minister je namreč obenem predsednik naše mačehe in porabil je ogromno časa za razna posvetovanja, sestanke, seje, razprave, kako in kaj bi ukrenil, da mačeha ne bi bila mačeha ampak TIS. Tako skoraj nisva imela več časa za ročni nogomet v bližnji privatni gostilni in najino prijateljstvo je začelo bledti. Nemarno sva preklinjala CIA in razmišljala, kako bi ji zasadila nož v hrbet. Poskušala sva s kontra CIA, a coprniki so takoj začeli z kontra kontra CIA. Poskušala sva s kontra kontra kontra CIA, a nama je zmanjkalo denarja. Spoznala sva, da ne morema več kontrirati, zato sva vrgla puško v koruzo in se znašla na samem začetku.
Bil je eden tistih dni, ko moj prijatelj predsednik in finančni občinski minister ni imel seje, in predala sva se spet ročnemu nogometu v privatni gostilni Pod velbom. Ob točilni mizi je slonelo nekaj pijancev in tečnežev, pri mizi ob naju je sedela moja tovarišica kolegica in zdolgočaseno srkala Hermeliko. Niti malo nisva upala, da nama bo ravno ta dan kanila v najine možgane odrešujoča ideja. A nama je, in tako sva oba še enkrat dognala, da se pomembne ideje rodijo v banalnih okoliščinah.
V lokal se je primajal malomestni obrtnik, se najprej skoba-lil k točilni mizi in vsem prisotnim naročil še enkrat Hermeliko,
nato pa je zaverižil po prostoru. Zagledal je mojo tovarišico kolegico pri mizi, postrgal je po svojih možganih ves pogum in vse novo pravopisno in pravo-rečno znanje, ki si ga je pridobi’ iz reklamnih oglasov in cik čaka in začel: »Ty punca, aly by hotela, da te poswojym? Denarja ymam dovolj, za tebe pa wem, da komay shajaš. Yz občyne so my poslaly račun za petsto jur-jew dawka, a ga ne bodo wo-haly. Sel bom 1 tja in yyh tako zmyxal, da ne bodo wedely aly so yetyjy aly butyque. Yurje raje zabunqam v velenjskem baru, če sy kontent«
Na to izpoved je punca rekla ja in odpeljala sta se. S prijateljem pa sva sedla za mizo, se spogledala, se zarežala, poskočila, naročila še pol deci Herme-like, zvrnila, sedla, plosknila z rokama, pozabila na ročni nogomet in načrt je bil do vseh podrobnosti izdelan. Naslednji dan sva vlekla s sabo drugo samsko punco iz naše zbornice. Ta večer je ni nihče opazil, ko pa smo naslednji večer nekoliko potrti zapuščali gostilno, se je kot z jasnega ustavila pred nami žaba, se malo zaguncala in nadobudni obrtnik nas je povabil v Rakov Škocjan. Midva sva sedla zadaj, punco sva nastavila spredaj. Večer je rodil sadove, punco sva oddala v varne roke. Obrtnik je finančnega ministra sicer precej žrl zaradi visokega davka, a mi-
nister se je kljub temu ves večer imenitno zabaval.
Ni minilo niti tri tedne, ko so po mestu že šušljali o poroki med drugima dvema. O prvih dveh je šel glas, da se obrtniško resno sestajata, in da imata nekaj naročeno.
Na vrsti je bila tretja punca Zanjo sva vedela, da poleg televizijskega zdravnika občuduje tudi mesarja Janeza. Seznanila sva se z njim in nekoč se je tako ponižal, da nama je vrnil obisk. Isti dan pa sva slučajno povabila tretjo, kontakt je bil vzpostavljen in nista minila niti dva meseca, pa je bila punca že srečna tovarišica gospa mesarjeva. Četrta punca je bila nekoliko bolj trdovratna. Da sva jo seznanila s četrtim malomestnim samskim obrtnikom sva morala s prijateljem zatajiti marksistično prepričanje in odromati z njo na Brezje. Na romanje, ki ga je organiziral SAP, sva povabila tudi njega, ker sva vedela, da ni versko med najhladnejšimi. Na Brezjah se je zgodil čudež in punca ter obrtnik sta se našla.
Čez štirinajst dni nama je zaupal, da boljše punce še svoj živ dan ni srečal. Svetovala sva mu, naj jo čimprej pelje pred oltar in to se je res zgodilo. Cerkveno sta se poročila v ljubljanski stolnici. Pri peti sva se opekla midva in izbrani obrtnik. Vsakemu je primazala krepko klofuto in dejala, da ne potrebuje nikakega posrednika. Ko sva pozneje s pomočjo CIA raziskovala njeno obnašanje, sva ugotovila, da je že nekaj časa staromodno zaročena z nekim drugim obrtnikom. Oddahnila sva se in nadaljevala akcijo.
Kurirček — revija, ki skrbi za marsikaj
Kdor se v šoli ukvarja s proslavami, ve, koliko časa mu vzamejo priprave za kakršnokoli prireditev. Teh pa je vsako leto precej. Nekaj je obveznih, nekaj priložnostnih, vse pa zahtevajo čas. V šolskem koledarju je treba računati vsaj na tele spominske dneve — na dan pionirjev, dan mrtvih, dan republike, novo leto, Prešernov dan dan žena, prvi maj, dan mladcfeti, na konec šolskega leta. Sole za ta praznovanja navadno pripravijo proslave ali kako drugo obliko kulturne prireditve. Vedno spet se znajdemo v zadregi, kje najti snov, da bo proslava nekaj novega. Zelo rado se nam zatakne kar pri deklamacijah. Standardni repertoar domoljubne, revolucionarne in mladinske poezije je kmalu izčrpan. Tako se nam dogaja s Kajuhom in Borom, tako’ z marsikatero Župančičevo pesmijo in z raznimi zbornimi recitacijami Čeprav je izbor poezije praktično neizčrpen, ga sami kaj hitro zožimo na nekai prepogosto rabljenih primerkov. Premalo si znamo pomagati z re-vialnim tiskom, ki prinaša precej primerne snovi naj bo že pesmi ali proznih sestavkov.
Uredništvo Kurirčka želi učiteljem pri proslavah načrtno pomagati. Revija prinaša pesmi, ki jih moremo koristno porabiti za šolsko prireditev. Lahko si pomagamo' tudi s prejšnjimi letniki, ki so šli morda nezapaženi mimo nas. Toda o tem drugič. Danes bi želela opozoriti kolege, da objavlja Kurirček v letošnjem letu prispevek Marije Vogelnike ve: Kjerkoli mi — naše gledališče z nami. Doslej je avtonica pisala o lutkovnem odru. Znimivo bi bilo vedeti, ali otroci ta sestavek berejo ali ne. Avtorica želi otroke gledališko razgibati in jih postopoma popeljati
v svet dramske umetnosti. S. .pomočjo lutk jih uči ljubiti gledališče, hkrati pa jih pripravlja na samostojne nastope.
Sestavki so predragoceni, da bi jih smeli učitelji prezreti. Znano je, da imajo otroci lutke zelo ladi. Morda v šoli na to nekoliko pozabljamo. Na lutkovni krožek se sploh ni-. smo spomnili. Radi tožimo, da med učenci nimamo dobrih recitatorjev, zato nam šolske proslave hitro po-stanej breme, pa tudi učenci jih imajo radi le v toliko, kolikor zaradi njih odpade pouk. To pa je najbrž znamenje, da do proslav sami nimamo pravega odnosa. Pripravljati se na proslavo le nekaj dni pred svečanim dnem je prepozno’. Ce hočemo, da bodo šolske kulturne prireditve vedno sveže, moramo imeti na šoli vse leto recitacij ski in dramski krožek, tri organiziranem delu te dejavnosti bi s pridom lahko uporabljali sestavke tov. Vogelniko-ve, ki jih prinaša Kurirček v nadaljevanjih. Čeprav je vsak sestavek napisan izredno mikavno in za otroka do skrajne m£je nazorno, je vendarle res, da se bo premalo otrok samih od sebe odločilo za izdelovanje lutk in lutkovnega odra. Za seboj morajo čutiti učiteljevo podporo, vodstvo in navdušenje.
Prepričana sem, da to opozorilo še ni prepozno in da se bo v tem šolskem letu marsikateri učitelj odločil poživiti razredne prireditve in proslave s pomočjo prispevkov, ki jih bo našel v Kurirčku — v prvi vrsti s sestavkom Kjerkoli — v prvi gledališče z nami, pa tudi s pesmimi in z drugimi leposlovnimi sestavki.
BERTA GOLOB
Pionir št. 3
Odgovori na anketo v 7. razredu podeželske šole. Odgovarja 36 učencev.
a) splošne ugotovitve:
Pionir je vsem učencem všeč in ga ne bi hoteli zamenjati za kako drugo revijo. Eden od njih meni. da s Pionirjem najbolj resno tekmuje TIM ker je tudi to zanimiva revija, čeprav izključno tehnične vsebine. Večini učencev je bolj všeč letošnji način seznanjanja s slovenskimi književniki, ker spoznajo tudi pokrajino, iz katere so literarni ustvarjalci izšli. Le redkim se toži po literarni slikanici. Na vprašanje, kateri prispevek v Pionirju ni vreden branja, odgovarjajo različno — deklice ne berejo o letalstvu, dečki pa ne sestavkov iz prevodne književnosti. Spet drugim pa so ti sestavki všeč. ker ob njih '•»-lahko spoznamo tuje književnike in jih primerjamo z domačimi.-« Tudi prispevka o športu ne bero vsi. prav tako ne Mihca Mhca in sestavka o glasbilih. Od vseh učencev le eden ni prebral sestavka o tem, kako nastane gramofonska plošča, z izjavo, da ga to sploh ne zanima Drugi so nad prispevkom zelo navdušeni. Neka učenka ni prebrala slikovne naloge Drvarjenje ker je "njen oče drvar in je o delu v gozdu slišala »že več ko preveč.« Eden izmed učencev . ne mara brati sestavkov o
b) dobesedni dogovor na anketo:
1.	Zakaj ti je 3. št. Pionirja bolj všeč kot prvi dve?
Tretja številka se zdi meni manj zanimiva. Nima. toliko- barvnih slik kot prvi dve. V Pionirju nisem več zasledil članka o naši domovini med NOV. Naslovna stran pa mislim, da je boljša v 3. št. Vsakomur je ljubše, da je naslovna stran čim bolj preprosta ne pa polna kakšnih kipov, ljudi, živali in podobnega.
2.	Ali bi hotel Pionirja zamenjati za kako drugo revijo?
Pod nobenim pogojem ne. Tako revijo, kot je lionir, bi težko kje našel ali pa jes ploh ne bi.
3.	Kaj sodiš o Trdinovi deželi — o deželi na bregovih zelene Krke?
Ta sestavek mi je skoraj najbolj všeč v tej številki. Prvič zato, ker so posamezni kraji prikazani s slikami, drugič pa zaradi besedila. V tem članku sem zvedel veliko' novega. Takih sestavkov si še želim, saj so bogat dodatek k pouku slovenskega jezika.
4.	Ali ti je bolj všeč letošnji način seznanjanja s slovenskimi književniki ali ti je bila bolj všeč literarna slikanica? Zakaj?
Bolj všeč mi je bila literarna slikanica, Lahko- si jo izrezoval, v literarni slikanici je bilo povedano tisto, kar je zdaj povedano z besedi-
praznikih in raznih svečanostih, ker lom. Zame so siike bolj izrazite kot sliši o tem dovolj po radiu ali bere besedilo.
v dnevnem časopisju. Vsi učenci so si edini, da Pionir odlično dopolnjuje zgodovino, zemljepis, biologijo, slovenski jezik. Nekateri tožiio. da je premalo . prostora posvečenega športu, nekdo pa je zaoisal, da je športa v reviji dovolj, ker se morajo »otroci tudi učiti, ne samo brcati nogomet.« Nekaterim se zdi da 1e preveč sestavkov v Pionirju s področja biologije, premalo pa iz tehničnega sveta. Pogrešajo strip. Vsem se zdi Pionir dovolj obsežen, le redki bi radi kako stran več. Eden meni, da revije niti ne bi mogli prebrati, če bi bila obsežnejša. Vsi navdušeno prebiralo pionirjevo pošto O neobjavljenih prispevkih sodile stvarno. Zdi se jim prav, da so vsi prispevki shranjeni v arhivu. (»Urednik meče v koš samo smeti, naših prispevkov pa nikoli. Objavi pa tiste, ki so boljši. Razumljivo.«). S Fionirjem so1 zadovoljni predvsem zato. ker je barvna revija in ker je vsebinsko zelo bogata.
milil
mi'
Tekom počitnic sva poročila vse punce iz naše zbornice in to srečno poročila. Celo žal nama je bilo, ker jih je zmanjkalo, ker sva se na tuj račun večkrat zapeljala v Velenje, Rakov Škocjan, na Polževo, v provincialne ljubljanske bare in podobno ...
Na uho pa vam povem, da sem pri vsem tem koristnem početju tudi jaz spoznal brhko privatnico in obljublja mi zakon, juhuhu! Z metamorfozo naših punc v gospe pa najina akcija še ni bila zaključena. Ob začetku novega, šolskega leta je občinski finančni minister in predsednik mačehe izdal srečno poročenim obrtnikom okrožnico, da jim davka ni treba nakazovati občini niti mačehi, ampak naj z njim plačajo svoje boljše polovice. Ukrep je bil sicer drzen, a moj prijatelj je vede!, da bo sedemnajst podjetij ki jih imajo v občini, zmoglo kriti občinski proračun, varstvene ustanove in glasbeno šolo.
Zdaj v naši zbornici bahariji ni konca. Ena se hvali, da ima 150.000 dinarjev plače, druga jih ima 180.000. tretja preko dvesto četrta se več, peta še več in tako naprej. CIA pa se zvija in išče. kako bi nam prišla do živega, a vse zaman. Mislim, da ji tudi z Ben Quikom ne bo uspelo, čeprav je bog bogova. Ko se bo kak zakon začel cefrati, bom sporočil televiziji, naj dajo farmarja v bunker in prepričan sem. da bo zaleglo. Kar vidim coprnike, kako bodo zeleneli...
Nekateri nat; zmerjajo, da smo kanitalistična šola. da smo zgrešili bistvo socialistične šole. ki nn; bo revna in idejno nanredna m' pa vemo, da je obstoj pred bistvom ...
David Rimaš
5.	Ali bereš zgodbico, prevedeno iz tujega jezika?
Te zgodbe ne berem, ker se mi zdi dolgočasna. Tudi če bi jo moral brati bi ne zdržal do konca.
6.	Katere predmete po tvojem mnenju Pionir najbolj zanimivo dopolnjuje?
V Pionirju zasledimo nedvomno največ člankov o zemljepisu. V vseh treh številkah mi je 'najbolj ugajal sestavek o Afriki. Posebno v drugi številki mi je bil všeč, to pa zaradi zanimivih slik. Tudi zgodovino Pio-nr zelo dobro dopoljuju. Z zanimanjem sem bral sestavek o Cele kuli. Težko si je zamisliti, koliko krvi je v zgodovini pretklo za osvoboditev. Delno dopolnjuje Pionir tudi biologijo in slovenski iezik.
7.	Ali se ti sestavek o izdelavi gramofonske plošče res ne zdi odveč?
Ta članek mi je najbolj všeč v 3. številki Pionirja. Mnogo ljudi ima gramofon, pa sploh ne pomislijo — in tudi meni se ni sanjalo — kaj vse je potrebno, da s plošče zazveni melodija. Rad bi. da bi bilo v Pionirju več takih sestavkov.
8.	Katerega sestavka v reviji nikoli ne bereš? Zakaj?
Saj sem vam že povedal.
9.	Ali Pionir dovolj skrbi za prijatelje športa?
Mislim, da dovolj. Toda menim, da je preveč tiska in premalo slik.
10.	Bereš Pionirčkovo pošto? Kaj sodiš o urednikovem košu? Ali se je kak tvoj prispevek že izgubil v njem?
Vsi z zanimanjem prebiramo Pionirjevo pošto in iščemo prispevke znanih učencev. Urednikovega koša se prav gotovo vsi dopisovalci boje. Toda tega koša sploh ni. Urednica vse prispevke shrani in ne morejo v koš, kakor mislijo nekateri. Moj prispevek je bil v Pionirju že objavljen.
11.	Kviz tebe ali ti kviz?
S kvizom večkrat menjava oolo-žaje ali pa ostane neodločeno. redkokdaj se zgodi, da kviz v celoti rešim.
12.	Kaj neki te je naučil Mihec Pihec? Ali kdaj pogledaš v jezikovni kotiček?
Mihec me je naučil bolj masker ga ne berem redno in ker seiH nekoliko sprt s slovnico. Toda zapomnil sem si, da zaznamuje ostri-vec dolg in ozek samoglasnik. V zikovni kotiček pogledam redkokdaj* Moti me. da je na predzadnji strani. Zaradi tega ga marsikateri uČf nec spregleda. V jezikovnem kotič-ku včasih spoznamo besede ki si /ned seboj zelo podobne, toda ražajo čisto' nekaj drugega Prav bilo, če bi se z jezikovnim kotičkoh7 srečali nekje sredi Pionirja.
13.	Ilustracije — si zadovoljen 2 njimi?
Ilustracije so mi zelo všeč. so barvne. Boljše so kot v vse*1 prejšnjih letih
14.	Česa ie v Phonirju premalo* česa preveč?
Na to vprašanje bi se dalo nai-obširneie odgovoriti. Preveč obšimj ie zgodba, ki je prevedena iz tuje^a lezika. Premalo na je člankov, kakšen je sestavek o izdelavi gramofonske plošče, slovenskih pesnikih * Pisateljih in podobno Želel bi. bi bil Pionif vsai za dva lista obšu' neiši. na enem listu nai bi bil sestavek o domovini med NOV na dru gem pa kak drug zanimiv dopis.
RFT?TA OOLOU