Velenje, 5. avgusta 1977
Leto XIII Številka 30/389/ Cena 3 din
Skoraj 10.000 obiskovalcev
Izjemno zanimanje za retrospektivno razstavo del mojstra kiparja Antuna Augustinčiča v galeriji velenjske Knjižnice
V galeriji knjižnice Kulturnega centra Velenje je bila od 24. junija do 27. juli-| ja odprta retrospektivna razstava plastik mojstra kiparja, profesorja Antuna Augustinčiča. Ta enkratna razstava, ki so si jo ogledali občani naše občine in drugih krajev Slovenije ter tudi od drugod | je vzbudila izredno zanimanje. Ogledalo si jo je skoraj 10.000 obiskovalcev. Razstavo so si ogledali tudi nekateri študentje likovne akademije iz Ljubljane.
Razstavljene plastike smo že vrnili v mojstrov atelje in njegovo galerijo na Klanjcu.
Naloge po združitvi
Združitev šoštanjskega Galipa in velenjskega Integrala pomeni uresničitev ene od nalog iz občinskega programa združevanja dela in sredstev - Z dograditvijo nove hale za Galip v Velenju bo delovna organizacija podvojila celotni dohodek
Poletje je in čas dopustov, vreme pa nam ni preveč naklonjeno, saj je tudi letos pokazalo svojo muhasto nrav. Kar naprej se menjujejo deževni in hladni dnevi, sonca pa od nikjer. Kopalna sezona bi morala biti sedaj na vrhuncu, a kaj, ko voda kaže ledeno mrzle zobe. Kopališča pa samevajo.
260 zaposlenih v delovnih organizacijah Galip Šoštanj in Integral Velenje se je, kot je znano, nedavno tega z večinskim ,,ZA" na referendumu odločilo za združitev dela in sredstev v okviru nove delovne organizacije (te dni ji izbirajo ime), katere poglavitni namen mora biti zagotovitev hitrejšega razvoja kemično predelovalne industrije v občini Velenje, za kar so dane vse možnosti.
V elaborat ekonomske upravičenosti združitve in v razvojni program so delavci Galipa in Integrala zapisali med drugim tudi nalogo, da morajo že v kratkem podvojiti celotni dohodek. To bodo dosegli s preselitvijo proizvodnje galanterije Galipa v Velenje v prvi fazi, v drugi fazi, ki jo bodo začeli uresničevati predvidoma že oktobra letos, pa naj bi začeli zraven proizvodnih prostorov Integrala v Velenju graditi novo proizvodno halo, v katero bodo v prvi polovici prihodnjega leta
Naši likovniki na republiški razstavi
Na III. razstavi Združenja likovnih skupin Slovenije v Ljubljani sodeluje tudi 6 članov kluba šaleških likovnih :varjalcev, in sicer Andrej Krevzel, Marjan Marinšek, Peter Matko, Božo Mohorko, Marjan Vodišek in Aristid Zornik
Božo Molhorko: „Napotnikova domačija", akvarel 1976
V Velenju III. revija narodnozabavnih ansamblov
V Rdeči divorani v Velenju jo bodo 17. septembra pripravili tuiristično društvo Velenje, zveza kulturnih organizacij Velenje in krajevna skupnost Šalek — Gorica
V avli Združenega podjetja ISKRA v Ljubljani je odprta zanimiva razstava Združenja likovnih skupin Slovenije, na kateri sodelujejo tudi člani Kluba šaleških likovnih ustvarjalcev. V ta namen so domači likovniki že meseca aprila pripravili razstavo v Šoštanju, na kateri je posebna . strokovna komisija, ki jo vodi dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar iz Kranja, izbrala 6 del. Tako na republiški razstavi, ki je že tretja tovrstna manifestacija sodelujejo: Andrej KREVZEL, Marjan MARINSEK, Peter MATKO, Božo MOHORKOj. Marjan VODIŠEK in Aristid
ZORNIK.
Razstava v Ljubljani, na kateri sodeluje 117 likovnikov, nam nudi zanimiv pregled nad razsežnostjo in raznolikostjo amaterskega likovnega snovanja, ki bolj ali manj sledi tokovom profesionalne umetnosti, pri čemer izbira take, ki najbolj odgovarjajo izpovedni moči posameznega ustvarjalca. Razen tega je tudi v interesu vsakega posameznika, da na tak način meri svoje sposobnosti in mu je tako priznanje vzpodbuda za nadaljnje delo.
LOJZE ZAVOLOVŠEK
V soboto, 1'7. septembra bodo Turistično drušštvo Velenje, zveza kulturnih organiizacij občine Velenje in krajevna skupjnost Salek - Gorica pripravile v Rdeeči dvorani v Velenju Že tretje srečanjje narodno zabavnih ansamblov. Letcošnje leto dobiva to sicer prijateljsko) srečanje ansamblov in pevcev domačče glasbe tekmovalni značaj, za najbooljše je pripravljena vrsta nagrad, za < obiskovalce pa pisan večer valčkov in i polk.
Organizatorji vabijo ansamble k sodelovanju, zat(to je dan tudi zadnji rok 25. avgust j prijave pa sprejema krajevna skupncost Šalek - Gorica (Melanšek). 633220 Velenje.
Nagrade za aansamble so 3.000, 2.500, 2.000 in i trikrat po 500 din. Posebno nagraddo bo podarila tudi revija STOP, i in to najboljšemu ansamblu posebnno izdelane majolke.
V sredini tetedna se je vreme izboljšalo in usistalilo. V drugi polovici tedna bbo precej sončno, proti koncu priričakujemo ponovno maqjfc poslalabianje.
V revijskem delu večera bodo nastopili tudi godbeniki mladinske godbe iz Logatca in plesalke (baletke), program pa bo povezovala Jana Cede napovedovalka RTV Ljubljana.
2E PREKO 2,5 MILIJONA TON
Do konca julija so velenjski rudarji nakopali 2,532.000 ton lignita, s čimer so izpolnili nekaj nad 56 % letnega plana proizvodnje - V poprečju na-kopljejo rudarji blizu 15.900 ton lignita dnevno.
Velenjski rudarji so do konca meseca julija nakopali 2 532 000 ton premoga v 159 delovnih dneh, s čimer so letni plan, 4,500.000 ton izpolnili z 56,26 odstotka.
Povprečna proizvodnja je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta znašala 15.891,2 toni na dan.
preselili celotno proizvodnjo Galipa. Zgraditev 3.500 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov bo veljala okrog 18 milijonov dinaijev, delovna organizacija pa bo za to prispevala tretjino potrebnega denarja.
Po končani investiciji bp nova delovna organizacija ustvarila najmanj 180 milijonov dinaijev celotnega dohodka. Amortizacijo in ostanek dohodka bodo povečali predvidoma za okrog 50 %, in to ob povečanju števila zaposlenih za 15 %. Računajo še, da se bodo v večji meri v prihodnje vključili tudi v mednarodno blagovno menjavo, saj je npr. Integral nedavno tega poslal prve izdelke kupcem tudi v Zvezni republiki Nemčiji.
Kar zadeva samoupravno organiziranost je treba zapisati, da bosta novo delovno organizacijo sestavljali dve temeljni organizaciji združenega dela, in sicer INTEGRAL in GALIP. Glavna dejavnost tozda Integral bo proizvodnja plastične galanterije in embalaže, tozda Galip pa proizvodnja gumbov in večjih elementov iz armirane plastike. Znotraj obeh temeljnih organizacij združenega dela pa bo delovalo več obratov.
Sicer načrtujejo, da bodo po preselitvi Gaiipa v Velenje obstoječe prostore v Šoštanju dali v najem obrtnikom -kooperantom za dopolnjevanje proizvodnje oziroma proizvodnega programa. Razmišljajo pa tudi že o razvojni usmeritvi za obdobje 1979 - 1980, pri čemer prevladuje prepričanje, da je treba resnično kar najhitreje izkoristiti vse možnosti za razvoj kemično predelovalne industrije, ki so v naši občini.
Pod naslovom „Zamujeno bomo hitro nadoknadili" objavljamo v današnji številki na 2. strani izjavo vršilca dolžnosti direktorja nove delovne organizacije, diplomiranega inženiija kemije Janeza Navod-
Nogometaši Rudarja pred srečanjem z Olimpijo. Stojijo (z leve proti desni): trener Stakič, Blagus, Dobrojevič, Prašnikar, Omladič, Oljača, Juvičič, Kustudič, Hudarin, Lazič, Frangeš, trener Devič in tehnični vodja Hlavač. Čepijo: Softič, Topčič, Bešvir, Rusmir, Kolonič, Sprečo, Tatalovič, Gašič, Bracanovič in rekviziter Lipar.
nika, o namenu združevanja ter poglavitnih prihodnjih nalogah nove delovne organizacije.
JULIJ/
160 MILIJONOV KWH ELEKTRIČNE ENERGIJE
Zaradi izredno ugodnih hidroloških razmer proizvodnje električne energije v šoštanjski termoelektrarni zaostaja za planom - V razdobju januar -julij so v Šoštanju proizvedli skupaj 959 milijonov kVVh električne energije.
V	šoštanjski termoelektrarni so prejšnji mesec proizvedli 160 milijonov kWh električne energije, kar je 30 milijonov kWh manj, kot je določala energetska bilanca. Na nižjo proizvodnjo električne energije so, podobno kot že prejšnje mesece, vplivale izredno ugodne hidrološke razmere v naši republiki.
V	razdobju januar — julij pa v so v termoelektrarni Šoštanj
proizvedli skupaj 959 milijonov kWh električne energije.
MLADINCI V POSOČJE
50 mladincev in mladink MDB Karel Destovnik-Kajuh iz občin Velenje, Mozirje in Vrnjačka Banja bo mesec dni delalo v Posočju — Naši predstavniki tudi na akciji v Vrnjač-ki Banji.
. V nedeljo, 7. avgusfa bo iz Velenja v Posočje odpotovala mladinska delovna brigada Karel Destovnik Kajuh, ki jo sestavlja petdeset mladincev. Deset jih prihaja iz občine Mozirje, pet iz pobratene Vmjačke Banje, ostali pa so iz velenjske občine. V novih naseljih Posočja bodo pomagali pri urejanju PTT omrežja, cest, hudournikov in okolice krajev,
V	Velenje se bodo vrnili 28. avgusta.
Pet mladincev iz naše občine pa je odšlo na delovno akcijo v Vmjačko banjo.
J. K.
Prijateljski nogomet'
V	Trbovljah 2. 8. 1977'RU-DAR (Trbovlje) : RUDAR (Velenje) 1:3
V	Šmartnem 2. 8. 1977 ŠMARTNO : MARIBOR 1:0
V	Šoštanju 3. 8. 1977 ŠOŠTANJ ■:' RUDAR (Velenje) 0:3
Zanimivo rokometno srečanje v Velenju
27. septembra se bosta v Rdeči dvorani v Velenju pomerili rokometni reprezentanci Jugoslavije in Sovjetske zveze v okviru priprav na svetovno prvenstvo 1978.
Kot poroča Delo, bo 27. septembra v Velenju zanimiva rokometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Sovjetske zveze. Najprej je bilo predvideno, da bo ta tekma v Celju: ker pa bo v tem času dvorana Golovec zasedena, bodo srečanje odigrali v Velenju.
Za obe reprezentanci bo velenjska tekma preizkušnja pred svetovnim prvenstvom, ki bo od 26. januaija do 5. februaija 1978 na Danskem.
Zamujeno bomo hitro nadoknadili
Vršilec dolžnosti direktorja nove delovne organizacije, ki je nastala z združitvijo šoštanjskega Galipa in velenjskega Integrala, Janez Navodnik, diplomirani inženir, o povezovanju in razvojnih nalogah kemično predelovalne industrije v Šaleški dolini
Z združitvijo dveh delovnih organizacij, Galipa Šoštanj in Integrala Velenje je nastala nova delovna organizacija s področja kemije. Vršilca dolžnosti direktorja nove delovne organizacije, diplomiranega inženirja kemije, Janeza Navodnika smo zaprosili za izjavo o namenu združevanja ter o poglavitnih prihodnjih nalogah nove delovne organizacije. Tole jc povedal:
..Gospodarstvo v naši občini obsega razen dveh gigantov z bliskovitim razvojem v zadnjih dveh desetletjih le še nekaj malih delovnih organizacij, ki pa dolga leta niso mogle najti prave poti naprej. V prizadevanjih, da bi to vrzel zamašili, je že dalj časa na vidnem mestu zamisel o hitrejšem razvoju kemične predelovalne industrije. Na tem področju pa prodornega uspeha, ki je za Velenje sicer tako značilen, ni bilo.
Očitno je postalo, da je najboljša pot naprej povezati vse, ki se s to dejavnostjo že ukvarjajo. Tako smo začeli z akcijo. Prvi rezultat je združitev delovnih organizacij Galip Šoštanj in Integral Velenje, za katero smo se odločili pred mesecem dni.
V takšno odločitev nas je vodila zares le želja po napredku, ne pa morda trenutne težave enega ali drugega partnerja.
Galip se je temeljito izkopal iz težav prejšnjih let in dosega letos boljše rezultate kot kdajkoli preje, saj precej presega zastavljeni plan kljub nemogočim prostorskim razmeram, v katerih delajo delavci.
Integral Velenje pa je v zadnjih letih uspeval povečevati celotni prihodek 100% letno, v zadnjem letu, ko smo rešili naš glavni problem
s preselitvijo v nove prostore, pa je kljub bistveno povečanim stroškom tudi finančni rezultat nekajkrat boljši kot v prejšnjih letih.
Vršilec dolžnosti direktorja nove delovne organizacije Janez Navodnik, diplomirani
inženir.
Razvojni program nove delovne organizacije imamo v glavnem že pripravljen. Že letos planiramo izgradnjo novih prostorov v Velenju, s čimer bi celotno proizvodnjo Galipa preselili v Velenje in jo kompletirali s strojno opremo. Sedanje prostore v Šoštanju bomo dali v najem obrtnikom — kooperantom, ki bodo dopolnjevali našo proizvodnjo. Računamo, da bo tu nastal močan center, ki bo osnova za organizirano proizvodno delo obrtnikov, ki ga želi organizirati naša občina in ki je že dolga leta pri nas tako zelo potrebno.
Dejstvo, da so vsi delovni ljudje pokazali tolikšno željo po napredku, po združevanju sil, ter bih pripravljeni vse osebne interese podrediti skupnemu cilju kaže, daje v kolektivih, ki v zadnjih desetletjih niso lovili koraka s časom, vendarle tolikšna energija in volja, da bomo zamujeno hitro nadoknadili in dosegli, kar skupnost od nas pričakuje."
Turistični načrti Šoštanja in okolici
Turistično društvo Šoštanj si prizadeva, da bi pritegnili v ta kraj kar največ gostov - Mesto samo nima velik možnosti za turizem, zato ga želijo preusmeriti v okoliške kraje - Soštanjska tržnica, trn v peti
Turistično društvo Šoštanj se ukvarja v prvi vrsti s propagando, da bi v ta kraj pritegnili kar največ gostov. Skupaj s krajevno skupnostjo urejuje okolico ter pomaga gojiteljem cvetja in jih nagrajuje. Poleg tega pa daje pobudo za ureditev raznih turističnih postojank. Lansko leto so v okviru turističnega tedna organizirali zelo uspelo turistično transverzalo, ki se je zaključila pri Žlebnikovi domačiji, kjer je padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh. Turistično društvo Šoštanj je predlaga-
• S POTI PO ŠMARTNEM OB PAKI
Cesta Šmartno ob Paki-Veliki vrh
Asfaltiranje ceste iz Smartnega ob Paki v Veliki vrh skozi Hudi potok je že precej dolgo vroča želja predvsem prebivalcev tega dela Velikega vrha. Zato je vaški odbor SZDL Veliki vrh pred nedavnim sklical zborovanje prebivalcev tega področja, na katerem so se pogovarjali o uresničitvi te želje. Kljub temu, da so za asfaltiranje ceste predvidena sredstva iz referenduma, so se dogovorili, da bodo skušali čimveč narediti z udarniškim delom. Tako bodo v celoti pripravili cesto za polaganje asfalta, saj so se obvezali, da bo vsaka hiša prispevala sto do dvesto prostovoljnih delovnih ur. Lastniki traktorjev pa bodo poleg tega opravili vsa prevozniška dela, ki jih prav gotovo ne bo malo.
lo, da bi tu uredili postojanko, kjer bi se gostje lahko ustavili in okrepčali.
Poleg tega upravlja turistično društvo Šoštanj tenis igrišče, ki so ga letos preuredili in avtobusno postajo, ki sojo prepleskali. Letos so izdali tudi novo razglednico, doslej je bila namreč v prodaji razglednica s precej ostarelimi motivi. Razmišljajo pa tudi o dopolnjeni izdaji značke. Značka Šoštanj, ki je bila že doslej dobra jim pohaja, zato so se odločili, da bodo novo izdajo dopolnili. Da bi v Šoštanj pritegnili čim več gostov bodo izdali prospekt Šoštanja z bližnjo okolico. Zanj že zbirajo fotomaterial.
Šoštanj sam nima preveč možnosti za turizem, zato pa se trudijo, da bi ga preusmerili v okoliške kraje kot so Zavodnje, Sleme, Bele vode. Ti kraji ležijo v izredno zanimivem okolju in prav gotovo bi se tu ustavil marsikateri turist, vendar so tu sedaj še skoraj brez prenočitvenih kapacitet.
V Šoštanju so se veliko dogovarjali, da bi našli prostor za tržnico, pa je ostalo samo pri dogovarjanju, saj prostora, ki bi bil primeren za to, v Šoštanju ni. Prodajalci sadja in zelenjave razstavljajo kar na ulicah in to na tleh, kar prav gotovo zelo kvari videz mesta. Za takšnimi prodajalci običajno ostajajo
tudi kupi nesnage, ki je včasih nihče ne pospravi. Turistično društvo Šoštanj se zaveda, da bo potrebno to vrzel čim prej odpraviti.
In kakšna je v Šoštanju letošnja turistična sezona? Predsednik turističnega društva, ki je tudi direktor gostinskega podjetja Kajuhov dom pravi, da je nekje na lanskoletni višini, vendar pa je vseeno finančni efekt precej nižji. Pravzaprav prebolevajo njihovi gostinski lokali krizo. Gradnja TE 4 gre h koncu, delavci na tem gradbišču pa so bih v zadnjem času skoraj edini gostje, gostje, ki so prihajali sem pred tem pa se še niso vrnili.
Šoštanj ima le nekaj prenočišč v Kajuhovem domu, okolica pa je praktično brez njih
Uspešno delo organov javne varnosti
Polletni pregled dela Uprave javne varnosti iz Celja kaže na njihovo čedalje uspešnejše delo, kljub porastu nekaterih
kaznivih dejanj
Pred dnevi so delavci Uprave javne varnosti iz Celja pripravili tiskovno konferenco, na kateri so prisotne novinarje seznanili s podatki o vseh vrstah kriminala na celjskem območju za prvo polletje letošnjega leta. Ob uvodu je načelnik UJV Celje Igor Lotrič govoril o izvajanju novega zakona o družbeni
Kam in kako na oddih
Se nekaj podatkov o tem, kje letujejo tisti, ki so zaposleni v delovnih organizacijah naše
občine
Danes objavljamo še tretji del »nadaljevanke" o tem, kako delovni ljudje iz naše občine preživljajo svoj letni dopust. Ali jim sindikati v delovnih organizacijah pripravljajo organizirano letovanje v počitniških domovih, prikolicah in podobno?
Ali delavci ponujene možnosti izkoriščajo? Kakšne so cene? S temi vprašanji smo se obrnili na posamezne delovne organizacije v naši občini in radi so nam postregli s podatki. V prejšnjih dveh številkah ste lahko brali, kako to urejajo delovni kolektivi v Šoštanju, šmartnem ob Paki in na velenjskem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, danes pa nekaj besed o ostalih delovnih kolektivih iz Velenja.
Rudarski šolski center ima za svoje delavce na voljo pet prikolic v Premanturi, ki so skoraj vedno polno zasedene pa še v Malem Lošinju. Za prikolice so se letos prvič odločili tudi v zdravstvenem domu. Kupili so dve in jih postavili v Malem Lošinju, interesentov pa je
toliko, da ne morejo priti vsi na vrsto. V Malem Lošinju in Rabcu lahko letujejo tudi tisti, ki so zaposleni v Integralu. Povezani so namreč s šoštanjskim Galipom, ki ima v teh krajih postavljene štiri prikolice. Za desetdnevno uporabo prikolice morajo plačati petinsedemdeset starih tisočakov. Zaposleni v Komunalno obrtnem centru imajo na razpolago štiri prikolice v kampu Stella Maris pri Umagu. Lani se je za letovanje v njih prijavilo zelo mio delavcev, letos pa je povpraševanje mnogo večje. Cena osemdeset dinarjev velja prav tako za deset dni. V eni prikolici je prostora za štiri ali petčlansko družino. Če je zanimanje večje od teh zmogljivosti, se poslužujejo objektov rudarsko elektroenergetskega kombinata. Trgovska in proizvodna organizacija združenega dela ERA ima svoj počitniški dom v Piranu, kjer je prostora za šest družin. Poleg tega pa imajo še prikolici v Novem gradu in Fažani. Za pension v domu je treba odšteti 150 dinaijev, za desetdnevno bivanje v prikolici pa 500 dinarjev. Tudi
pri njih je zanimanje precej veliko.
Ostane nam tako še GIP Vegrad. V Vrsarju so za deset let vzeli v zakup enajst zemljišč v velikosti devet krat osem metrov in nanie postavili prikolice. Vsako zemljišče posebej so komunalno opremili, postavili tuše in umivalnike ter lepo uredili okolico, tako, da so njihovi delavci, ki hodijo sem na počitnice več kot zadovoljni, saj tudi cena 900 dinaijev ni visoka. Tri prikolicc za isto ceno imajo tudi v Malem Lošinju.
Tako lahko tudi danes končamo s podobno mislijo, kot smo zadnjič: delavec ni prepuščen sam sebi, ko se ozira naokrog, kam bo odšel na dopust. V delovnem kolektuvu mu jc ponujena možnost, da se po zmernih conah in ob ugodnih ostalih pogojih pošteno odpočije od napornega celotnega dela. Treba pa je reci, da jc ponudba marsikje manjša od povpraševanja, zato bodo morale organizacije poskrbeti tudi za tiste, ki včasih ne pridejo na vrsto.
J. KRAJNC
samozaščiti in varnosti ter notranjih zadevah, ki je za vse naše ljudi in občane izredno velikega pomena. "Poudaril je, da so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito že formirani v vseh krajevnih skupnostih in mnogih TOZD-ih, zelo počasi pa napredujejo z njihovim ustanavljanjem v samoupravnih interesnih skupnostih. To kaže na premajhno vključevanje družbeno političnih organizacij v uresničevanje družbene samozaščite znotraj SIS. Veliko organizacij združenega dela je sprejelo pravilnike o družbeni samozaščiti in uskladilo svoje statute z novim zakonom.
Poglavitna funkcija narodne zaščite je varovanje delovnih ljudi in občanov, pogojev dela, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin, človekovega okolja ipd. v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja.
Za tem so inšpektorji, ki vodijo posamezne oddelke, nanizali podatke o številu različnih kaznivih dejanj na celjskem
od petka do petka
območju v letošnjem prvem polletju in jih primerjali s številom v enakem obdobju lani.
Na področju kriminala so letos zabeležili 15,4 odstotkov kaznivih dejanj več kot lani. Porasel je klasičen kriminal, predvsem izdajanje nekritih čekov. Kljub večjemu številu prekrškov je uspešnost delavcev UJV zelo zadovoljiva, saj so raziskali 73 odstotkov klasičnih deliktov zlasti težjih oblik. Skupna materialna škoda povzročena s kaznivimi dejanji se vzpenja nekaj nad petindvajset starih milijonov in je za približno devet milijonov višja kot lani. Zanimiv je podatek s področja gospodarskega kriminala, kjer so kršitelji povzročili 170.000 dinarjev škode.
Razveseljivi so podatki z oddelka za javni red in mir, saj so letos obravnavali 387 prekrškov manj kot lani. Ti uspehi so plod dobrega preventivnega dela miličnikov ter opozoril predvsem gostinskim lokalom, organizatorjem raznih prireditev in drugim. Ob vsem tem pa se močno čuti tudi vpliv in vloga narodne zaščite.
Na 6300 kilometrih cest celjskega območja se je v prvih šestih mesecih letos pripetilo 1910 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 56 oseb, 780 pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih. To število je nekoliko bolj zaskrbljujoče, saj je letošnji krvni davek cestam višji od lanskega, ki je bil v povprečju
zelo nizek. Vse to je lažje razumljivo ob upoštevanju dejs da število udeleženih v prome iz dneva v dan raste. Najp stejši vzroki nesreč so neprimerna hitrost, alkohol nepravilno prehitevanje, izsilje vanje prednosti. Prometa milica v Celju je letos začel uvajati nekatere nove metod dela, katerih prvi znaki usp» šnosti se že kažejo. Zmanjšali« število represivnih in poveča število preventivnih, opozori nih ukrepov, s čimer bodo sku šali doseči večjo varnost. Poji čali bodo nadzor na najbe obremenjenih cestah in še bo izločali iz prometa počasna t druga vozila, ki predstavljaj oviro na cestah. Predvsem j bodo skušali promet čimbo približati njegovim udeleže cem, saj menijo, daje na podn čju prometne vzgoje storjenej veliko premalo, tako v šolal kot v delovnih organizac Posebno pozornost je potrei posvetiti pešcem in kolesar ki največkrat botrujejo m čam.
Iz vsega napisanega se razbrati, da so delavci UJV i Celja prvo polletje letoš leta zaključili zelo usp čeprav je število nekaterih j krško v v primerjavi z lansl obdobjem nekoliko naraslo. Vi ti uspehi so plod dobrega ventivnega dela in neneh opozarjanj, kar jih bo v _ hodnje prav gotovo pripeljal do še večje učinkovitosti.
J.""
V 27. številki Našega časa smo opozorili na nekatere probleme (ne)uresničevanja družbene samozaščite v naši občini. Zapisali smo, da je ena od konkretnih oblik uresničevanja družbene samozaščite tudi izvajanje nalog narodne zaščite. Namen organiziranja enot narodne zaščite v krajevnih skupnostih in TOZD je preprečiti tista negativna dejanja in varnostne probleme, ki bi s svojimi posle-. dicami lahko povzročili materialno oziroma moralno škodo KS ali TOZD.
Katera negativna dejanja predstavljajo v posamezni KS oz. TOZD varnostne probleme, kot strokovno temu rečemo, je potrebno v vsaki samoupravni sredini posebej ugotoviti. Tako delavski sveti OZD kot tudi sveti KS so v ta namen prejeli posebne opominke, na osnovi katerih morajo izdelati varnostne ocene in varnostne načrte za svojo sredino.
Da bo bolj jasno, na kaj mo-: rajo biti posebej pozorne enote ^narodne zaščite v KS in TOZD, -ki so že začele s svojim delom, naj opozorim na nekatere naj-pogostnejše delikventne pojave, ki jih skoraj dnevno ugotavljamo. To je naraščanje števila manjših tatvin (zlasti v kletnih prostorih, kraja in lomljenje raznih delov s pred stanovanjskimi bloki parkiranih avtomobilov), število črnih prenočišč, tudi prenočišč pod stopnicami v kleteh po stanovanjskih blokih, kaljenje nočnega miru, pretepi, razbijanje šip na oglasnih deskah, razbijanje svetlobnih teles po ulicah, uničevanje cvetličnih gred ini drugih nasadov; razna izzivanjja na javnih prire-iditvah ipd. Vsemu temu bi lahko rekli krršenje javnega reda in miru.
Pod posebme naloge narodne zaščite zlasti v mestu sodi čuvanje družbeno pomembnih objektov kot so banka, pošta, stavba sodišča, stavba občinske
skupščine, spomeniki in druga kulturna obeležja.
Tu sem naštel nekaj najbolj specifičnih varnostnih problemov, poleg teh pa je še vrsto drugih nalog, ki jih bo morala opravljati narodna zaščita. Na primer na področju mestnih krajevnih skupnosti bo potrebno takoj skleniti samoupravni sporazum med krajevnimi skupnostmi in vsemi organizacijami združenega dela oz. njihovimi poslovnimi enotami, ki same ne bodo formirale enot narodne zaščite, imajo pa na tem področju svoje prodajalne in druge poslovne prostore, ki jih je potrebno čuvati. S tem samoupravnim sporazumom se morajo vse te enote in krajevne skupnosti dogovoriti za enoten sistem skupnega izvajanja nalog narodne zaščite, saj imamo do sedaj že dovolj raznih primerov vlomov v prodajalne, gostinske
lokale in druge poslovne prostore. Že samo ti primeri zahtevajo, da sami ukrepamo in v bodoče preprečimo podobne poizkuse. Na osnovi ocene o pogostnosti zgoraj navedenih pojavov bo vsaka krajevna skupnost izdelala načrt delovanja narodne zaščite in v njem natančno opredelila kako se bodo varovali posamezni objekti , priskrbela, potrebno opremo in sredstva ter opomnike nalog za pripadnike enot narodne zaščite. To pomeni, da bodo odslej enote narodne zaščite stalno delovale, za razpored nalog pripadnikov narodne zaščite pa bo po načrtu in opomnikih skrbel načelnik narodne zaščite v krajevnih skupnostih oz. TOZD.
Na opravljanje nalog narodne zaščite je lahko poklican vsak občan razen tistih, ki te naloge ne morejo opravljati po zakonskih predpisih ah iz drugih ob-
jektivnih razlogov, ki so v zakonu natančno navedeni. Vsakomur se v slučaju potrebe za izvrševanje določene akcije vroči poziv, ki je obvezujoč, odklanjanje opravljanja nalog narodne zaščite pa pomeni hud prekršek, ki se konča pri sodniku za prekrške.
Prepričan sem, da ne bo problemov, da bi se občani izogibali opravljanju nalog narodne zaščite, saj bi to pomenilo, da jim je malo mar za varnostne razmere v svoji krajevni skupnosti, za varnost družbenega in osebnega premoženja in končno varnost ljudi. To zadnje je še veliko bolj pomembno, saj narodna zaščita nima nekih višjih strokovno politično nadrejenih organov, ampak je to samoupravna pravica in dolžnost, ki jo izvajamo le v temeljnih samoupravnih skupnostih, to je v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Pri svojem delu pa se enote narodne zaščite v krajevnih skupnostih povezujejo z mihčniki—varnostniki ter tesno sodelujejo z enotami v sosednji krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. Predpogoj za dosledno izvajanje nalog narodne in sploh družbene samozaščite pa je dobra medsebojna obveščenost.	TONE ŠELIGA
Kako do stanovanj za vzgojiteljice
Vzgojno varstvenemu zavodu Velenje sta pomagala pri reševanju stanovanjskih problemov vzgojiteljic rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in tovarna gospodinjske opreme Gorenje - V vrtce bodo sprejeli na novo 420 otrok, za to pa rabijo
kar 16 vzgojiteljic
Velenjski vzgojnovarstveni zavod se bo z novim šolskim letom močno povečal in bo tako eden največjih v Sloveniji. V tem letu smo v Velenju pridobili precej novih kapacitet in smo tako lahko v letošnje šolsko leto vpisali 420 otrok več kot prejšnja leta. Ravnateljica vzgoj-novarstvenega zavoda Velenje Majda Gaberšek z velikim veseljem poudarja, da bodo letos sprejeli skoraj vse otroke, za katere so starši vložili prošnje. Velenjski vzgojnovarstveni zavod bo sprejel to jesen kar 1100 otrok.
Gornji podatek je sicer razveseljiv in se ga bo prav gotovo razveselila vsaka mamica, ki do-
slej ni našla varstva za svojega malčka. Vzgojnovarstveni zavod pa se je ob tem takoj znašel v težavah. Kot sem že omenila bodo sprejeli 420 otrok več kot prejšnja leta, zato pa bodo potrebovali 16 novih vzgojiteljic. Zavod nima dovolj sredstev, da bi mladim vzgojiteljicam nudil stanovanja, mlada dekleta pa so iz drugih krajev. Obrnili so se na delovne organizacije, kjer so zaposleni starši otrok, ki jih zajema zavod, s prošnjo, da jim ti pomagajo. Tako sta jim dodelila Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje vsak po eno garsonjero, odbor za pomoč stanovanjskemu gospodarstvu pa jim je
dodelil stanovanje. Vzgojnovarstveni zavod se vsem, ki so jim priskočili na pomoč zahvaljuje, vendar svojega problema s tem še niso rešili. Ravnateljica Majda Gaberškova upa, da se bo našel do 1. septembra, ko mora zavod pričeti z rednim delom še kdo, Id jim bo odstopil kakšno stanovanjsko enoto in da bodo ta problem tako lahko rešili.
V vzgojnovarstvenem zavodu pa je tudi preko poletja vse zelo živahno. Otroci so sicer večinoma na počitnicah, zato pa pripravljajo, da bo septembra, ko se spet vrnejo vse v najlepšem redu. Nakupili so veliko nove opreme in igrač, ki jo sedaj razvrščajo v posamezne enote.
) Opravičil bom zaupanje vrstnikov
Janez Dvornik
Pri movinarjih je skorajda že posttala stalna praksa, da ob temi, ko prevzamejo nalogo z Ibesedami portretirati neko cosebo, najprej razmišljajo o) tistih, ki so zanimivi, ki s svoojim delom in obnašanjem \ izstopajo iz sivine povprecčja. Namen takega portrettiranja ni delati nekatere pcopulame, marveč jih enostavvno predstaviti širšemu krrogu ljudi zato, kar predvseem zaradi svojega dela to zaslilužijo. Toda, ko začneš rtrazmišljati, kaj kmalu ugotovviš, da to niti ni lahko. Mnogo > je namreč takih, ki zaslužijijo, da se o njih kaj napiše in še več tistih, o katerih h se je že pisalo. Izbira torej niii lahka.
Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo mladega delavca Janeza Dvornika, ki ga predvsem prebivalci Šmartnega ob Paki, od koder je doma, poznajo po njegovi delavnosti, vztrajnosti in angažiranosti. Zlasti v osnovni organizaciji ZSMS in v društvu Partizan dobro poznajo njegove delovne navade. Vsi vedo, da Jaka, kot ga popularno kličejo prijatelji in znanci, skoraj nikoli ne reče ne, ko je treba prijeti za kakršnokoli delo, organizirati športno tekmovanje, kresovanje, proslavo, očiščevalno akcijo, ali kaj podobnega. Janeza se najde povsod. Tudi njegovi sodelavci iz Gorenja, kjer opravlja poklic orodjarja, bodo o njem bržkone vedeli povedati podobne stvari. Čeprav je še zelo mlad, decembra bo dopolnil enaindvajset let, ga Šmarčani že od nekdaj poznajo takega. Vedno pripravljenega prijeti za delo, prevzeti kako nalogo ali odgovornost in jo tudi vestno izpolniti.
Janez na vprašanje, od kod ta njegova zagnanost in vsesplošna angažiranost, odgovarja:
„Takoj, ko sem se' po končani osnovni šoli vpisal
na rudarski šolski center v Velenju, so me starejši prijatelji zvabili v svoje vrste in me navadili delati. Zlasti sem se angažiral pri mladih in pa pri društvu Partizan. Zavedam se, da se mladi lahko dokažemo le z delom, zato zelo rad naredim vse, kar si zastavimo, še posebno, ko vidim, da nas resnično dela le peščica in to vedno isti. Torej je na nas, da naredimo več." Sicer pa Janez mlado generacijo takole ocenjuje: „Morda uživamo preveč udobja, zato se včasih ne borimo dovolj in sploh je v nas premalo samo-iniciative. Toda če hočemo, znamo narediti marsikaj."
Pred dnevi je Janez Dvornik prevzel funkcijo vršilca dolžnosti predsednika osnovne organizacije ZSMS. To svojo odločitev je Janez komentiral z besedami: „Po-trudil se bom, da bomo k delu pritegnili čimveč mladih. Skušali bomo čimbolj popestriti našo dejavnost, tako, da bomo mladi iz Šmartnega še raje prijeli za delo in ob tem čutili neko zadovoljstvo. Upam, dbom upravičil zaupanje vrstnikov."
Janez je znan tudi kot velik ljubitelj športa, čeprav
se z njim ne ukvarja aktivno, zato pa je prizadeven športni delavec, saj je pred časom bil tudi tehnični vodja nogometne mladinske ekipe Šmartnega. O športu v Šmartnem pravi takole: „Vsekakor smo lahko več kot zadovoljni. Verjetno se malokateri tako majhen kraj pohvali s tako velikimi športnimi dosežki kot mi.
Rokometašice so v republiškem vrhu. Mislim, da bi z malo resnejšim delom letos lahko celo prišle v drugo ligo. Najbolj pa mi je seveda pri srcu nogomet. Vesel sem, da bomo v Šmartnem še dolgo gledali kvalitetne nogometne tekme, saj imamo veliko število mladih, perspektivnih igralcev. Pa tudi Velenjčanom želim, da bi ostali v drugi ligi, s čimer bodo ljubitelji športa v Šaleški dolini res prišli na svoj račun."
Tako razmišlja Janez o stvareh, ki so mu najbolj pri srcu. Predan je delu v najrazličnejših organizacijah, vedno v gibanju, vedno aktiven, vedno pripravljen z vsakim pogovarjati se brez dlake na jeziku. Tak je Janez Dvornik.
J. KRAJNC
# S
'5 {
* S
S
1 H S N N
s
S
v
s *
s
Ocena samoupravnega sporazumevanja
Kljub nekaterim pomanjkljivostim in slabostim so bili v procesu sporazumevanja svobodne menjave dela doseženi pomembni uspehi
Prvi podpisniki samoupravnega sporazumevanja so podpisali družbeni dogovor že prejšnji teden. Skrajšano oceno te široke družbenopolitične akcije, ki je bila v uvodu posredovana tudi podpisnikom, pa podajamo v današnj-številki.
Pri pripravljanju in sprejemanju samoupravnih sporazumov, smo skušali v naši občini kar najbolj uveljaviti nove osnove planiranja, da bi na dovolj stvarnih družbenoekonomskih podlagah prišli do celovite ocene in analize stroškov reprodukcije, iz le-te pa do realne in objektivne skupne porabe. Vendar pa so v obdobju tega leta pri dogovarjanju stopile v ospredje nekatere slabosti na katere kaže opozoriti. Tako je zaostajanje pri opredeljevanju programov razvoja družbene dejavnosti in pri sklepanju samoupravnih sporazumov v veliki meri pogojevalo prepočasno sprejemanje planov organizacij združenega dela.
Pojavile so se tudi slabosti v procesu planiranja in pogosto nasprotujoče si razvojne odločitve v tozdih, ki so pomenile močno oviro pri sočasnem in suverenem odločanju delavcev, o vseh potrebah. Taka praznina je dajala širok maneverski prostor, nekaterim strokovnim službam, ki so skušale odriniti dogovarjanje v samoupravno ozkost, izven logičnega postopka svobodne menjave. Še slabši je bil položaj pri tistih temeljnih udeležencih svobodne menjave dela, ki niso v času sporazumevanja opredelili nikakršnih elementov o svojih potrebah glede družbenih storitev. In teh je bila večina. To pomeni, da so nekateri osnovni nosilci sporazumevanja stopali v proces sporazumevanja nepripravljeni, brez poglobljene analize o realnih ekonomskih možnostih sporazumevanja, brez ocene rasti družbenega proizvoda, brez analize tekočih rezultatov gospodarjenja v tozdih ter nepripravljeni v razpravah o njihovi modernizaciji, racionalizaciji in izboljšanju poslovanja, v nekaterih primerih pa tudi o možnostih sanacije. Resnici na ljubo pa moramo reči, da ni manjkalo tudi takih organizacij, v katerih so bile razprave dokaj formalne ali pa jih sploh ni bilo. Kritično je seveda treba oceniti tudi drugi del udeležencev v procesu sporazumevanja — samoupravne interesne skupnosti. Ugotovimo lahko, da so v postopku sprejemanja sporazumov v nekaterih SIS večkrat menjali programe, kar je še oteškočalo sporazumevanje. V večini primerov pa so občinske SIS prejele republiške programe prepozno in je bila zato priprava občinskih samoupravnih sporazumov resno ovirana. Nekateri sporazumi pa so bih dani v razpravo še vedno neusklajeni. Zaradi globalnih odstopanj posameznih republiških IS od razvojnih usmeritev družbenih dejavnosti do leta 1980 in zaradi šibke zveze med dejanskim družbenim
proizvodom in vsemi oblikami porabe, so se vedno bolj uveljavljale težnje po dvigu skupne porabe neodvisno od rasti družbenega proizvoda. Treba pa je še poudariti, da zlasti ovrednotenje samoupravnih sporazumov tako nekaterih republiških kot občinskih SIS ni temeljilo na dejanskih potrebah združenega dela in je zato doživljalo splošno kritiko in od-ldonilna stališča delavcev v tozd. Pozitivna uRotovitev ob tem pa je, da so delavci uveljavljali nekatere prioritete (otroško varstvo, šolstvo), hkrati pa je postalo očitno, da ne bodo dovolili povečanja sredstev na področju nekaterih družbenih dejavnosti iznad realnih dohodkovnih možnosti in usmeritev družbenega plana.
Na podlagi stališč, ki so jih zavzeli delavci v temeljnih organizacijah, pa je bila podana naslednja analiza.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim in slabostim so bili v procesu sporazumevanja svobodne menjave dela doseženi pomembni uspehi. Ugotovljene težave pri sporazumevanju opozarjajo na nujnost hitrejšega dograjevanja sistemov meril in osnov, ki morajo biti pravočasno in temeljito pripravljene za vsa področja samoupravnega združevanja sredstev, da bi jih mogli uveljaviti s 1. januarjam 1978 skladno z določili zakona o združenem delu.
Čeprav je dosežena precejšnja stopnja usklajenosti med plani skupne porabe in družbenih proizvodov do leta 1980, je potrebno, da samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti: še nadalje razvijajo in izpopolnjujejo metodologijo planiranja družbenih dejavnosti, predvsem glede oblikovanja normativov, standardov in cen storitev, da uveljavljajo učinkovit samoupravni nadzor uporabnikov sredstev glede kakovosti izvajanja programov in glede obsega in racionalnosti; dvakrat letno, to je do konca aprija in septembra, poročajo vsem udeležencem sporazumevanja v občini in občinski skupščini o uresničevanju svojih programov ter prilivu in porabi dogovorjenih sredstev, da bodo upoštevale ponovno preverjene ocene rasti družbenega proizvoda v občini in jim prilagodile porabo.
Izvršni svet občine bo na podlagi podatkov in analize službe družbenega knjigovodstva o gibanju družbenega proizvoda v občini za leto 1977 do 15. septembra ponovno preveril realnost ocen rasti družbenega proizvoda in o rezultatih obvestil samoupravne interesne skupnosti, ki morajo na tej osnovi prilagoditi porabo realnim materialnim možnostim.
Zaradi zagotovitve enotnih pogojev pri združevanju sredstev za skupno porabo pa bo občinska skupščina z odloki zavezala k plačevanju prispevkov tudi ne-podpisnike samoupravnih sporazumov (TOZD in zasebni sektor).
St. 30 (3899) - 5. avgusta 1977
NAS CAS
3
Središče krajevne skupnosti Plešivec
Letošnji program izpolnjen
V krajevni skupnosti Plešivec se zavedajo, da bodo uspeli le z združenimi močmi - Tudi v tej krajevni skupnosti zapuščene kmetije - O delu, ki so ga opravili v letošnjem letu je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Albin Vovk
Če se odpravite na krajši izlet na Graško goro vas pot vodi čez vas Plešivec. Središče vasi je bolj majhno, sicer pa se razprostira ta krajevna skupnost po
največ dela, saj krajani dobro izpolnjujejo program, ki si gaje ta krajevna skupnost zadala v začetku letošnjega leta. Trenutno urejajo cesto v Pustem potoku. Predračunska vrednost te investicije znaša 130.000 dinaijev. Sredstva so zbrali s samoprispevkom, 10.000 dinarjev pa je prispevalo Gozdno gospodarstvo. V letošnjem letu so napeljali vodovod na pokopališče in pričeli urejati avtobusni postaji za vasi Plešivec in Črna gora. 20.000 dinaijev, kolikor bodo za to potrebovali so zbrali krajani s prostovolj-
nimi prispevki. Vseh akcij, ki se jih lotevajo v tej krajevni skupnosti pa ne bi zmogli, če se nybi krajani v tako velikem številu udeleževali prostovoljnih delovnih akcij. V tej krajevni skupnosti se dobro zavedajo, kaj lahko naredijo z združenimi močmi.
Plan, ki so si ga zadali za letos je torej v veliki meri že izvršen. S krajani krajevne skupnosti Skale pa se še dogovarjajo, da bi skupno napeljali v te dve krajevni skupnosti telefon.
M. T.
Pisati v teh poletnih dneh o tem, kaj in kako delajo ljudje v krajevnih skupnostih, je malo tvegano, saj vsi vemo, da je čas „mrtve sezone" in da delovna vnema po napornem letu pada. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo pred dnevi obiskali prebivalce krajevne skupnosti Skorno—Florjan, da bi se z njimi pogovarjali o utripu v njihovem kraju.
Zmotili smo jih namreč sredi dela. Predsednika krajevne skupnosti, Antona Skornška, smo našli na mestu, kjer kopljejo gramoz za popravilo cest.
Se preden smo mu začeli postavljati vprašanja, je začel pripovedovati: „Kot vidite, preživljamo dopuste kar tu, na naših cestah. Komunalni problemi, predvsem ceste, so trenutno najbolj pereči pri nas. Zato skušamo uresničiti načrt, ki smo si ga zadali, ta pa med drugim terja tudi popolno rekonstrukcijo vseh tridesetih kilometrov cest, kolikor jih je v naši krajevni skupnosti. To nas bo stalo približno trideset starih milijonov. Nekaj denarja bomo dobili iz referendumskih sredstev, nekaj iz proračunskega
Predsednik krajevne skupnosti Plešivec Albin Vovk
okoliških vrheh in zavzema tudi mnoge višinske kmetije. V tej krajevni skupnosti je prečej kmečkega prebivalstva, in se prav zato srečujejo z mnogimi težavami. Mladi namreč odhajajo v dolino, kjer si iščejo boljši kos kruha, zemlja pa ostaja neobdelana. Vsako leto imajo tudi v tej krajevni skupnosti po eno zapuščeno kmetijo več. Zavedajo se, kakšna škoda nastaja s tem, saj so pogoji za kmetijstvo v tej krajevni skupnosti dokaj ugodni.
Kljub temu, da imajo kmetje v tej krajevni skupnosti sedaj
Dom družbenopolitičnih organizacij _kmalu dograjen_
Krajevni skupnosti Gaberke — Družmirje je priskočila na pomoč krajevna skupnost Velenje Center — Levi breg — Še vedno niso našli interesenta, ki bi v pritličnih prostorih uredil trgovino — Z rezultati dela so zadovoljni — Bo cesta dograjena pravočasno?
V	krajevni skupnosti Gaberke — Družmirje živi okoli 1500 prebivalcev, od tega jih je približno 400 zaposleniii, 100 pa se jih na dvajsetih kmetijah preživlja s kmetijstvom.
V	pričetku letošnjega leta so si zadali v tej krajevni skupnosti več nalog, najpomembnejša pa je bila, da bi dom družbenopolitičnih organizacij s trgovino čim prej dogradili. Vsa sredstva iz samoprispevka so namenili za to izgradnjo, vendar pa to ni zadoščalo. Na pomoč jim je pri-
skočila krajevna skupnost Velenje Center - Levi breg, ki jim je v ta namen posodila 200.000 dinarjev. Tako dela sedaj napredujejo. Urejajo že notranjost doma in občani upajo, da bodo z deli končali vsaj v začetku prihodnjega leta. Žal jim doslej še ni uspelo dobiti interesenta, ki bi v pritličnih prostorih tega doma uredil trgovino.
Vsa trgovska podjetja namreč menijo, da ima ta krajevna skupnost premalo prebivalcev in zato trgovina ne bi mogla biti
Vsakoletno srečanje na Graški gori
Organizatorji srečanja narodnozabavnih ansamblov in vokalnih skupin so se odločili, da bodo organizirali to srečanje odslej vsako tretjo nedeljo v juliju - še posebej obujajo spomin na ustanovitev prvega Štajerskega bataljona na Grmadi
:
Prosvetno društvo Plešivec in mladinska organizacija tega kraja sta organizirali letos že drugo srečanje narodnozabavnih ansamblov in vokalnih skupin. Srečanje je uspelo, zato so se organizatorji odločili, da ga bodo odslej organizirali vsako tretjo nedeljo v juliju. K sodelovanju želijo pritegniti tudi Slovence, ki živijo v tujini. Letos jim je uspelo navezati stike z narodnozabavnimi ansambli in vokalnimi skupinami iz okolice Muenchena, ki so jim obljubili, da se bodo udeležili srečanja prihodnje leto.
In kaj je glavni namen srečanja? Graško goro poznamo iz narodnoosvobodilne borbe kot goro jurišev. Tu so se bili težki boji. V teh bojih je padlo tudi veliko graškogorskih sinov, skoraj vsaka hiša na Graški gori pa je bila pripravljena, kljub temu da so sami stradali, nasititi partizanska usta, jim ponuditi topel kotiček, kjer so vsaj za nekaj minut
lahko mirno zatisnili očesa. Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Plešivec so se prav zato odločile, da organizirajo na Graški gori vsako leto srečanje, katerega se bo udeležilo veliko ljudi in da na tak
način počastijo dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. Se posebej na teh srečanjih obujajo spomin na ustanovitev prvega Štajerskega bataljona na Grmadi.
M. T.
Danes je Graška gora povezana z dolino z lepo cesto.
rentabilna. Poleg izgradnje doma, kamor so namenili skoraj vsa sredstva, ki so jih letos zbrali v krajevni skupnosti, so vzdrževali preko sedem kilometrov krajevnih cest. Te ceste so urejali s prostovoljnim delom. Krajevna skupnost pa je finančno pomagala tudi gasilskemu društvu Gaberke, kateremu so letos namenili 3.000 dinarjev in sicer zato, ker se celotno družbenopolitično življenje te krajevne skupnosti odvija v gasilskem domu in je ta denar namenjen v glavnem za vzdrževanje doma. 1000 dinarjev pa so namenili krajevni organizaciji Rdečega križa, ki je prevzela skrb za starejše in bolne osebe.
Tudi v tej krajevni skupnosti bi radi svoje okolje čim bolj očuvali. Trudijo se, da bi bilo kar najbolj čisto. V ta namen so nabavili 70 posod za smeti in organizirali odvoz. Želijo da bi se sleherni občan zavedal, kaj pomeni čisto okolje in odlagal smeti na mesta, ki so za to določena, da bi jih na ta način odpeljali iz krajevnih skupnosti in bi tao krajevno skupnost očistili manjših smetišč.
Sodelovati želijo tudi pri izdelavi urbanističnega načrta in pričakujejo, da bodo zemljišča kmalu na voljo, tako, da bodo občani, posebno tisti iz ogroženih območij lahko pričeli z gradnjo.
Cesta, ki povezuje to krajevno skupnost s Šoštanjem bo kmalu porušena. Krajani so zaskrbljeni, da nova cesta preko Škal ne bo dograjena pravočasno. Vsi načrti in soglasja za to cesto so sicer že pripravljeni,
sklada za krajevne skupnosti, veliko pa prispevamo sami s prostovoljnim delom. Lahko se pohvalimo, da so trenutno vzdrževane vse ceste in urejeni priključki do posameznih hiš. Velike probleme nam delajo huda neurja, saj nam voda kaj kmalu lahko poškoduje posamezne dele cestišč. Sedaj urejamo odsek Pohrastnik-Slamovnik, do sem pa pripelje cesta iz Spodnjega Florjana, ki smo jo uredili lani. Na lastne stroške smo odkupili dvoje zemljišč, kjer dobivamo zelo kvaliteten gramoz za pokrivanje cestišč. Zelo radi bi se lotili še gramoziranja ceste proti Skor-nemu in Gorenju. Upamo, da nam bo kmalu uspelo tudi to."
Anton Skornšek nam je zaupal, da je skrita želja vseh krajanov asfaltni plašč za cesto od spodnjega odcepa za Florjan proti Skornemu, vsaj dva kilometra, do predela, kjer se končajo serpentine. To bi bila za vse prebivalce Skornega in Florjana resnično velika pridobitev in kot vse kaže, se bo tudi ta želja kmalu pričela uresničevati.
Še nečemu v zadnjem času posvečajo izjemno pozornost: delu z mladimi. Do nedavnega se mladi, ki so pri njih sicer imeli svojo organizacijo, niso mogli pohvaliti s svojim delom. Sedaj pa so zopet polno zaživeli. Ravno v teh dneh so ustanovili organizaciji ZSMS v Podhrastniku in Skornem, ki sta nekakšni podružnici krajevne organizacije Skorno—Florjan.
„S tem smo končno tudi mlade vključili v družbenopolitično dejavnost našega kraja. Dali smo jim nekaj denarja za najosnovnejše potrebe in takoj se je izkazalo, da so sposobni marsikaj storiti. V Florjanu so začeli z urejanjem športnega igrišča za mali nogomet, rokomet in košarko. Nekaj gramoza je že na njem, kmalu pa bo pripravljen tudi za asfaltiranje. S tem bo mladim storjena velika usluga, saj bodo na njem imeli kaj početi. Moram povedati še to, da bomo imeli skupno tri igrišča. V Podhrastniku smo namreč kupili zemljišče, kjer se mladi že podijo za žogo, poleg tega smo kupili še čudovit teren
sredi gozda, ki ga bomo posul peskom in ga prav tako upori ljali za športno udejstvovanj Ob njem pa si bodo mladi p stavili brunarico, kjer se bod sestajali in kovali nove načit Vse to seveda na lastne strošk Kot vidite, jim volje in idej i ne manjka," je povedal Antt Skornšek.
Anton Skornšek, pred sedi krajevne skupnosti Skorno Florjan
Še vedno pa imajo težave tem, kako bi tudi starej čimbolj pritegnili k delu v ki jevni skupnosti. V večini namreč kmetje, ki nimajo čai da bi se kakorkoli udejstvovj Zaradi tega vse delo sloni ramenih majhnega števila pre vsem mlajših ljudi, ki pa enkrat uspešno opravlja Lotili so se tudi organizac civilne zaščite, vendar zaenla še niso prišli daleč, kajti ki smo že zapisali, so trenutno ospredju komunalni problei in te je treba nemudoma rešit
„Ko bomo končno lahk rekli, da smo s tem opravili, nam bo odvalil od srca vel kamen. Takrat bomo svo moči preusmerili še na dru področja in upamo, da bom prav tako uspešni."
S temi besedami je Anto Skornšek končal naš pogovori odhitel za tovornjakom, kij peljal gramoz, da bi videl, kak daleč je še do tega.
J. KRAJU

S
s *
v
I

RAZPISUJE
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Tovarna usnja Šoštanj Odbor za medsebojna razmerja
štipendije za naslednje poklice:
dipl. inženir kemijske tehnologije
usnjarski tehnik
kemijski tehnik
elektrotehnik
strojni tehnik
germanist
in učna razmerja za naslednje poklice:
obratni elektrikar
avtomehanik
strugar
mizar
zidar
pleskar
Kandidati naj vložijo prijave na obrazcu 1,65 (Prošnja a štipendijo) skupaj s spričevalom o končani osnovni ali srednji šoli na odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Tovarna usnja Šoštanj. Rok prijave je do 20. avgusta 1977.
vendar dela po njihovem mnenju napredujejo zelo počasi. Upajo, da bo cesta dograjena v roku, to je do konca letošnjega leta.
Kot je dejal predsednik krajevne skupnosti Gaberke —
Družmirje Rafael Blat lahko potrebno pri njih še r sikaj narediti. Veliko še mai vendar vseeno, če preglei delo, ki so ga opravili vzadi letih so resnično lahko zai voljni. Rezultati niso majhni.
Največ dela na cestal
V krajevni skupnosti Skorno Florjan posvečajo največ pozornosti urejevanju cest
delu z mladimi
TURISTIČNI
||1|L ... .
KAŽIPOT
Nova asfaltirana cesta vas vodi v znani zdraviliški kraj Dobrna.
Kolektiv Zdravilišča Dobrna si prizadeva ustreči vašim željam, da lahko preživite prijetne poletne popoldneve.
V gostišču Triglav vam postrežejo na senčnem vrtu, v parku pred Zdraviliškim domom lahko uživate ob zvokih koncertne glasbe, v letni kavarni pa vas vsak večer razen ponedeljka zabava plesni ansambel Amfore.
Prepričani smo, da vas bodo v zdravilišču po vašem prvem obisku lahko šteli med stalne goste.
PRIPOROČAMO VAM:
BIFE
KOPALIŠČE
—	več kot 500 sedežev,
—	jedila na žaru,
—	točeno LAŠKO in TALIŠ PIVO
Zakaj dvigalo počiva
Že nekaj časa, 10 dni, stoji dvigalo v stolpnici Šaleška 16. S stavbo upravlja „DOM" Velenje. Ker so dopusti, ni bilo vse do 27. 7. serviseija Rade Kon-čatja, ki dvigala popravlja. Ugotovil je napako na motorju. Hišni svet je zahteval naročilnico za previtje in transport. Sektorski vodja, tov. Ovniček, ki zamenjuje Milana Srebreta, uradno sektorskega vodjo za Šaleško 16, je izdajo naročilnice odklonil. Na ustno urgenco je izjavil, da je vprašal tovariša Gorogranca,	direktorja
„DOM-a" in le-ta je odklonil izdajo naročilnice češ, da je to stvar sektorskega vodje tovariša Srebreta in pa pravzaprav pogodbena obveznost Rade Kon-čarja. Na vprašanje kaj pa, če še drugo dvigalo zaradi pre-
obremenjenosti odpove, je izjavil, da se naj kar; počakat bo pa treba do ponedeljka, 1. avgusta, ko se tovariš Srebre vrne z dopusta.
Član HS Šaleška 16, tovariš Kraker je pri REK-u dobil zagotovilo, da bodo izjemoma motor takoj previli, s čimer bi se v najkrajšem možnem času aktiviralo dvigalo, ki je več kot nujno potrebno v stolpnici, kjer živijo tudi matere z majhnimi otroki in starejši ljudje.
Smatram, da je tak odnos do stanovalcev in občanov skrajno neodgovoren!
Druga ,nadeva", ki je tudi dovolj pereča da se objavi, pa je požarna varnost Šaleške 16.
Že pred dvema mesecema je bilo ugotovljeno, da cevi hidrantov v vsakem drugem
V nedeljo, 17. julija 1977, zjutraj je obiskala Velenje skupina 50 izletnikov iz občine Ivanec v SR Hrvatski. Po ogledu spomenika predsednika Tita in središča Velenja so želeli obiskati še Augustinčičevo razstavo v galeriji, vendar je ta ob sobotah, nedeljah in praznikih odprta le med 15. in 17. uro. Zato so se podali na grad, da vidijo muzejske zbirke. Oglasni tabli na Celjski in Ljubljanski cesti sporočata, da je muzej odprt od 7. do 18. ure. Ob 8. uri še ni bil odprt, niti pol ure kasneje. Zaradi dežja in zaprte gostilne (čistiti in pospravljati jo začnejo šele ob 10. uri dopoldne) na prostem res ni kazalo čakati dalje, izletniki so se razočarani vrnili do avtobusa, vmes pa izrekli še nekaj pikrih o kulturno-zgodovinski ponudbi, prožnosti in točnosti Velenja.
Ker primer z zaprtim muzejem na velenjskem gradu dne 17. 7. 1977 žal ni osamljen, sprašujem odgovorne, to je vodstvo Kulturnega centra Velenje: 1. Katere ukrepe bo podvzel za zagotovitev možnosti ogleda muzejskih zbirk v reklamiranih rokih. Za adaptacijo gradu, zbiranje muzealij, kot postavitev zbirk so bila v preteklosti koriščena znatna družbena sredstva. Zato odločitev, ah bo
muzej zaprt ali odprt, ne more biti prepuščena presoji posameznika. 2. Praksa kot statistike kažejo, da obišče največ izletnikov Velenje ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poleg ogleda mesta jim je potrebno omogočiti še obisk trgovin, gostinskih lokalov, rekreacijskih objektov in ne nazadnje tudi kulturno zgodovinskih objektov. Pri • celoviti turistični ponudbi si moramo prizadevati, da vsak obiskovalec Velenja odnese dober vtis, da je z uslugami zadovoljen in da se še kdaj vrne. Zato je nujno v večji meri prilagoditi odpiralni čas kulturnih ustanov potrebam koristni-kov teh uslug.
V kolikor v prihodnje ne bomo delali bolj vestno, vskla-jeno in smotrno, tudi vsa dobronamerna propaganda v tisku, RTV, prospektih, napisih, panojih itd. ne more dati želje-nih rezultatov. Obiskovalci Velenja si bodo v denarnicah sicer prihranili del sredstev, kraj pa bodo zapuščali z nepopolnimi vtisi, nekateri tudi delno razočarani. To pa nikakor ne more biti naš skupni interes, h kateremu težimo.
MIROSLAV ŽOLNIR, Velenje
{Opozorilo dopisnikom
Naša naročnica in bralka V. L. iz Šoštanja (tako se je vsaj podpisala) nam je poslala za objavo sestavek za rubriko prispevki naših bralcev in dopisnikov".
Ker se ni podpisala s polnim imenom pisma žal ne moremo objaviti. Tovarišico V. L. iz Šoštanja prosimo, da nam sporoči priimek in ime, če še želi, da objavimo njen sestavek.
Vse dopisnike za rubriko „Prispevki naših bralcev in dopisnikov" prosimo, da navedejo v pismu priimek in ime ter polni naslov. V primeru, da ne želijo, da bi bih podpisani, bomo njihovo željo tudi upoštevali ter objavili prispevek samo z začetnicami priimka in imena oziroma brez podpisa.
Uredništvo Našega časa
nadstropju niso priključene nikamor! Zakaj je tako?
HS je naročil izvedbo priključka hišne hidrantne mreže direktno na vodovod, odnosno hidrofor. Ker menda ni nekega dela, ki pa se dobi v Ljubljani, še po dveh mesecih ni nič storjenega.
Kaj bi bilo, če bi prišlo do požara? S čim bi gasili? S praznimi cevmi?
Velenje, 29. julija 1977.
Predsednik hišnega sveta Šaleške 16 BORIS KNAVS
Spodrsljaj ali kaj?
i
spevki W naših bralcev in dopisnikov
Nace Kovačič
Pred tedni smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od Naca Kovačiča, kovanega mojstra v pokoju iz Šoštanja, starega 73 let. Nace Kovačič je bil eden izmed najmarljivejših ljudi tega kraja. Kljub temu, daje bil redni upokojenec, ni nikdar miroval. Življenje ni računal za praznik, temveč delovni dan; od zore do mraka je bil .poten. Ni bil samo odličen kovač, temveč je prijel za vsako delo, kamorkoli so ga klicali na pomoč. Tudi na domove okoliškim kmetom je hodil kovati kolesa, konje in obrezovat goveji živini predolge parklje. V otroškem vrtcu v Šoštanju je vedno kaj popravil in ga obdržal v najlepšem redu.
Iskreno se ti zahvaljujemo za vsa dela, katera si nam opravil. Ostala nam bodo v trajnem in lepem spominu, dragi Nace. Utihnila je vesela pesem zvenečega jekla izpod udarcev tvoje težke in sigurne roke, ki je odmevala daleč naokrog.
IVAN ŠOLN
Povedali so nam...
Mala anketa med taborniki v Ribnem pri Bledu
Po poteh AVNOJ-a
Letošnjega zveznega pohoda po poteh AVNOJ so se udeležili tudi Velenjčani Vlado Kretič, Janko Sešel in Jože Pečečnik
-
Trije mladi iz naše občine so se udeležili letošnjega zveznega pohoda po poteh AVNOJ-a. Na pot so odšli Vlado Kretič, Janko Sešel in Jože Pečečnik.
Mladi iz Slovenije so se zbrali v domu JLA v Ljubljani 2. julija in se razdelili po četah. Najprej so se z avtobusom odpeljali v Lokve, in se tu udeležili proslave ob 35. letnici prvega osvobojenega ozemlja v Sloveniji. Sekretar izvršnega komiteja ZKS Franc Šetinc jim je na tej slovesnosti pripel na prapor trak pokrovitelja centralnega komiteja ZKS.
Pot so nadaljevali na Kozaro, kjer so se sestali z mladimi iz vse Jugoslavije. 4. julija so se nato na Mrakovici udeležili zborovanja ob 35. letnici velike Kozarske epopeje. Tu so si ogledali spomenik in muzej NOB in se srečah z udeleženci 7. srečanja zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Od tu so odšli proti Jajcu, kjer so si 5.
jim domačini pripravili v domu JLA tovariško srečanje.
Pot jih je nazaj grede vodila preko Plitvic do Otočca, kjer so položili venec pred spomenik padlim borcem. Domov v Slovenijo so se vrnili 13. julija. Preko Kolpe so jih prepeljali s
julija zjutraj ogledali muzej drugega zasedanja AVNOJ". Še istega dne so odšli proti Ljubnem, imeli krajši kulturni program pri spomeniku ter nadaljevali pot do Priluka pri Ljubnem.
Naslednji dan pa so odšli ob 4. zjutraj na skoraj deset urni marš, ki je bil zelo naporen. Naslednji dan so imeli prosto, 8. julija pa so nadaljevali pot z maršom do Ror. Tu so pripravili kulturno zabavni program, naslednji dan pa odšli do Črnega vrha in nato do Drvarja. Pri spomeniku v Drvarju so pripravili komemoracijo, podpolkovnik Janko Gregorič pa jim je pripovedoval o desantu nemških padalcev na to mesto. Ogledali so si tudi Titovo pečino.
11. julija so odšli proti Srbu in naslednji dan proti Bihaču, kjer so si ogledali muzej 1. zasedanja AVNOJ, zvečer pa so
Mlin v Radislju v Glamoču, kjer je bila sešita prva titovka.
čolni, nato pa so pot do Vinice nadaljevali peš. Ogledali so si še Bazo 20, kjer je bilo središče vojaškega in političnega vodstva Slovenije v letih 1943 in 1944. Od tu so poslali pozdravno pismo predsedniku republike maršalu Titu. Tu pa se je tudi končala zvezna akcija AVNOJ 77.
Matej Jenko—Matko: Velenjčan sem. V kratkem bom dopolnil 10 let. Letos pa grem v četrti razred. Pri tabornikih sem že
zelo všeč. Najbolj so mi ugajale številne igre in kopanje v Savi. Podobnih taborjenj si v prihodnje še želim.
Eva Natek — Stara sem 12 let in sem že pet let tabornica. Na tem taborjenju sem dobila prvo zvezdo. Za prvo zvezdo moraš poznati Morsejevo abecedo, vedeti veliko o naravi, o svoji domovini in taborniški organizaciji. Na taborjenju v Ribnem sem
skoraj leto cdni, a sem tokrat prvič na letcovanju. Prav prije-rtno je tu in mi mi žal da sem se včlanil med ttabornike. Dnevi so kar prehitro minili. Upam, da me bo oče nia takšno letovanje še večkrat puistil.
Andreja NjJaveršnik—Šivanka: . Letos sem kcončala tretji razred v šoli Bratovv Letonje v Šmartnem ob Pakki. Sem prvič na taborjenju s 1 taborniki in mi je
že petič in bom šla še večkrat ker imam rada taborniško življenje.
Lidija Trobina-Lila: Nisem ravno „star" tabornik, vendar pa me je to življenje v naravi popolnoma prevzelo. Na tem taborjenju sem bila zadolžena za svoj vod v katerem sem imela 15 malčkov. V začetku me je bilo kar malo strah, ker sem mislila da mi bodo nagajali, pa ni bilo preveč hudo. Tudi jaz sem na tem taborjenju naredila prvo zvezdo. Malčkom iz mojega voda je bil najbolj všeč vodov dan. Ta dan smo vzeli šotor in odšli nekaj kilometrov stran
od tabora ter ob kar najbolj enostavnih, prvobitnih pogojih preživeli dan.
Tone Dolejši, starešina izmene: Tabornik sem že 15 let in bom še nekaj časa, saj je takšno življenje, življenje v naravi in z naravo izredno pestro in lepo. Letošnji tabor v Ribnem je zelo uspel, kljub temu, da je letovalo veliko otrok. Moram pa jih pohvaliti, saj so bih večinoma disciplinirani. Razveseljivo je tu-
di, da dobro sodelujemo s krajani in smo pomagali pri urejanju ceste ob taboru.
St. 30 (3839) - 5. avgusta 1977			NAS CAS
K.I 1 ■		• / '	
Prednost športnemu ribolovu







■=»» »ggsg^ujfcg ^japilmmimili j.w—nmbajmf— Prizor s srečanja Rudar:Olimpija v Šoštanju: Topčič in Kustudič v borbi s Hristovskim.
Temeljna telesno kulturna skupnost iz Velenja in nogometni klub Šmartno sta pretekli petek sklicaa sestanek predstavnikov nogometnih klubov iz občin Velenje in Moziije, da bi se pogovorih o novem sistemu tekmovanja, ki bo letos že začel
veljati. Kot je znano, bodo v naslednji tekmovalni sezoni namesto dosedanjih klubov v SNL nastopale selekcije posameznih regij.
V selekciji Šaleške in Savinjske doline bodo igrah nogo-
metaši iz Šmartnega, Velenja, Šoštanja, Mozirja in Ljubnega. Na tem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Elkroja iz Mozirja, Gradbenika iz Ljubnega, Šoštanja in Šmartnega so bih enotnega mnenja, da je treba nemudoma začeti z resnimi pripravami na novo prvenstvo. Dogovorih so se o ustanovitvi upravnega odbora, ki ga bodo sestavljali predstavniki posameznih klubov in velenjske telesno kulturne skupnosti in, ki bo poskrbel, da delo selekcije s centrom v Šmartnem ob Paki, čimprej zaživi.
Ze takoj na začetku pa so se pokazale določene težave, saj so gledanja nekaterih na nov tekmovalni sistem vse preveč
ozka, ali bolje rečeno klubašt Tako je na primer predstavil telesno kulturne skupnoi Moziije in nogometnega klul Gradbenik iz Ljubnega odki sodelovanje v formiranju ško-savinjske selekcije in izra mnenje, da igralci Gradbeniki njej veijetno ne bodo nastopi Tako mišljenje prav gotoi nikomur ne koristi, najmanjj tistim mladim in nadarjen igralcem iz Ljubnega, ki jih napredovanje v višji in kva tetnejši rang tekmovanja lahki privede do še boljših dosežkm Ob koncu pa so izoblikoid tudi širšo listo kandidatov, j naj bi igrali v selekciji, verna na njej žal še ni igralcev iz Ljuj nega.	J. KRAJM
j Srečanja RUDARJA j
| v ll.zvezni ligi-zahod j
£	2
J Predstavljamo vam moštva druge zvezne lige, ki se bodo J S pomerila z novim ligašem Rudarjem. Tekmovanje se prične s ^ 14. avgusta in bo trajalo do 4. decembra. Velenjčani bodo J
*	pred svojimi gledalci odigrali devet tekem.	4
\	i
J Koledar tekmovanja:	*
3 nedelja, 14. avgust v Velenju	£
J Rudar:Maribor	J 3 Maribor je v preteklem tekmovanju zasedel 8. mesto in ^
§ osvojil 35 točk	J
S nedelja, 21. avgust v Hrasnici	4 ^ Famos:Rudar
*	(Famos — 7. mesto, 37 točk)	£ ^ nedelja, 28. avgust v Velenju	$ J Rudar :Varteks	J 3 (Varteks-14. mesto, 30 točk)	? £ sreda, 31. avgust v Kikindi	£
*	Kikinda: Rudar
£ (Kikinda - 3. mesto, 40 točk)	J
N nedelja, 4. september v Velenju	4
^ Rudar . Črvenka	J
J (Crvenka - 10. mesto, 32 točk)	£
S nedelja, 11. september v Velenju	J
J Rudar: BSK	j ^ (BSK iz Slavonskega broda je novinec v ligi)
J nedelja, 18. septembra v Novem Sadu	J ! Novi Sad:Rudar
^ (Novi Sad - 2. mesto, 41 točk)	J
*	nedelja, 25. september v Velenju
^ Rudar :Dinamo	J
N (Dinamo Vinkovci — 4. mesto 39 točk)	<
*	nedelja, 16. oktober v Sarajevu	4 J Željezničar: Rudar	j ^ (Željezničar je izpadel iz I. zvezne lige)	4 ^ sreda, 19. oktober v Velenju	£ J Rudar:Iskra	J 3 (Iskra Bugojno - 11. mesto, 32 točk)
J nedelja, 23. oktober v Vrbasu
3 Vrbas:Rudar	4
J (Vrbas je novinec v ligi)	J
£ nedelja, 30. oktober v Velenju	4
\ Rudar: Leotar	4
J (Leotar Trebinje - 6. mesto, 37 točk)	J
^ nedelja, 6. november v Zrenjaninu	^
J Proleter:Rudar	t
\ (Proleter - 12. mesto, 31 točk)	4
\ nedelja, 13. november v Velenju	J
J Rudar.Jedinstvo (Bi)	*
{ (Jedinstvo Bihač - S. mesto, 38 točk)	J
> nedelja, 20. novembra v Bjelini	J
! Radnik: Rudar	?
^ (Radnik je novinec v ligi)	J
*	nedelja, 27. november v Velenju	4 \ Rudar (V):Rudar (Lj)	£ £ (Rudar Ljubija-13. mesto, 30 točk)	4 \ nedelja, 4. december v Brčkem	J ^ Jedinstvo:Rudar	g S (Jedinstvo - 9. mesto, 33 točk)	J jj Zmagovalec druge lige — zahod moštvo Osijeka seje uvrstilo J ^ vi. zvezno ligo, iz nje pa je v D. ligo — zahod izpadel 4 5 Željezničar (Sarajevo).	£
J Iz lige so izpadli:	£
J Metalac- 15. mesto, 30 točk	*
{ Karlovac — 16. mesto, 30 točk	p
\ Mercator - 17. mesto, 26 točk	J | Spartak - 18. mesto, 23 točk
■##/##/#########/#/######/##/#######//#" ■
Velenjčani, ki so si ustvarili več odličnih priložnosti in bi ob večji iznajdljivosti napadalcev lahko dosegli tudi tri gole. K temu je pripomogel odlični vratar gostov Dalanovič, ki je ubranil tudi enajstmetrovko.
R. Ž.
Šmartno:Rudar (V) 3:3 (3:1)
Velenjski drugoligaš je v nedeljo odigral prijateljsko tekmo v Šmartnem ob Paki, kjer se je pomeril s šaleško-savinjsko selekcijo. To selekcijo, ki bo nastopala tudi v novem tekmovalnem sistemu, so sestavljali igralci Šmartnega, Šoštanja in Elkroja iz Mozirja. Pokazali so, da znajo igrati nogomet, saj so v prvem delu igre povsem nad-igrali nasprotnika.
Potem, ko je po grobi napaki domače obrambe Bešvir pove-del Rudarja v vodstvo, so igralci selekcije prevzeli igro v svoje roke in preko Hrena kmalu izenačili. Na 2:1 je povišal Žalig iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik Šmid iz Velenja dosodil
Selekcija pričela z delom
Sestanek predstavnikov nogometnih klubov iz občin Velenje in Mozirje — V selekciji Šaleške in Savinjske doline naj I igrali v prihodnje nogometaši iz šmartnega, Velenja, Šoštanja, Mozirja in Ljubnega, vendar je vprašanje, če ba Ljubenci tudi zares nastopali - Zakaj odklonilno stališče TTKS Mozirje in NK Gradbenik Ljubno?_
RudaKV):Olimpija
0:1(0:1)
V okviru priprav za prvenstvene tekme v zveznih ligah sta se v Šoštanju srečala drugoligaš Rudar in ljubljanska Olimpija. Zanimivo srečanje je pred 2.500 gledalci sodil Sitar (Velenje).
Velenjčani so preizkusili nekaj novih igralcev, vendar se vsi še niso povsem znašli v novem okolju. V prvem delu so Ljubljančani bili boljši in dosegli tudi edini zadetek. Po odmoru pa so imeli pobudo
zaradi prekrška v kazenskem prostoru. Le nekaj minut kasneje je Benetek z lepim strelom s kakih petnajstih metrov dosegel še tretji zadetek.
V nadaljevanju so nogometaši Rudarja zaigrali mnogo bolje, izkoristili svojo boljšo telesno pripravljenost in rezultat izenačili. Strelca sta bila Kustudič in Vasič. Srečanje si je v deževnem vremenu ogledalo približno petsto gledalcev.
ŠALEŠKO-SAVINJSKA SELEKCIJA: P. Podgoršek, Nežmah, Kanžekovič, Klamfer, G. Omladič, A. Podgoršek, Žalig, Hren, Kodre, Horvat, Benetek (v drugem polčasu so igrali še: Jamnikar, Goršek, Špende, Železnik, Ermenc, Za-krajšek, Skok).
RUDAR: Blagus, Durič, Oljača, Mijatovič, Jovičevič, R. Frangeš, Bešvir, Kneževič, Jovanovič, Topčič, A. Omladič (v drugem polčasu pa so igrali še: Lazič, Gašič, Dobrojevič, Rusmir, Stevanovič, Prašnikar, Kolonič in Vasič).
J. KRAJNC
zato sem se odloČil zanj. Že leto pozneje sem postal član republiške reprezentance in od takrat sem sodeloval na vseh državnih prvenstvih do danes."
O njegovih uspehih pričajo številna priznanja, medalje in pokali. Šestkrat je bil republiški prvak, lani pa se je kot član državne reprezentance udeležil svetovnega prvenstva v bolgarskem mestu Varni. Prej Jugoslavija na teh prvenstvih ni sodelovala. Leta 1961 je v točkah izenačil tudi svetovni rekord.
Ribiči tekmujejo v tehniki ribarjenja na suhem, predvsem na stadionih ter v lovu rib na
jezerih in rekah. Za vse to potrebujejo seveda tudi posebno opremo.
„Te opreme se pri nas ne da dobiti, saj nimamo domačega proizvajalca," pravi Rudi Mešič. „Zato je razumljivo, da so stroški za nabavo opreme zelo veliki. Povprečno dobra oprema stane petsto do sedemsto starih tisočakov pa tudi milijon. Vanjo spada vsaj štiri aH pet palic in še vrsta drugih manjših stvari. Mi smo v tem pogledu napram ostalim evropskim deželam še vedno precej v zaostanku. Vendar pa se situacija bistveno izboljšuje. V naše vrste
prihaja vedno več, predvsa mlajših ribičev, ki bodo ta špo pri nas naredili še bolj pop laren. Upamo pa, da bomo imeli kje tekmovati, saj pie stavlja onesnaženje rek veli oviro za razvoj našega šport Poudariti moram, da na tekm vanjih lovimo predvsem manp nezaščitene ribe in tiste bel ribe, ki imajo predpisane men tako, da ne delamo take Škodi kot nekateri mislijo."
Zadnji večji uspeh je Ru Mešič dosegel na nedavni državnem prvenstvu, ki je bOo Moziiju. Osvojil je peto mest njegov sin Vlado pa je bil dni Oba sta člana ribiške družine Moziija, kije svojo dejavnosti usmerila tudi preko meja m domovine, tako da bomo kmii lahko gledali tudi mednarod tekmovanja ribičev. Poleg te bodo organizirali še vrsto dR gih tekmovanj. Tako bodo 21 avgusta v Moziiju gostite republiškega prvenstva, septembra pa bo v Velenju eno večje tekmovanje ribičev memorial Rudija Mešiča ml šega.
Ob teh priložnostih bomo športnem ribolovu skušali nap sati še marsikaj zanimivega.
J.KRAJNI
• NOGOMET
Tisti ljubiteji športa, ki jih ne zanima le nogomet ali košarka, so prav gotovo opazili, da v zadnjem času doživlja viden razvoj panoga, ki smo ji včasih posvečai vse premalo pozornosti in to delamo še danes. Ribištvo.
Ta, za gledalce morda ne tako atraktivna, zato pa izredno zanimiva športna panoga, dobiva iz dneva v dan več privržencev, tako da njen pravi razcvet lahko šele pričakujemo.
Eden tistih, ki ima največ zaslug za razvoj ribištva in za to, da ta šport pri nas sploh še obstoja, je Rudi Mešič iz Skor-nega pri Šoštanju. Ribištvo je ohranjal pri življenju v času najhujših kriz, na drugi strani pa bil zaslužen za njegove največje zasluge. Veijetno ni pretirana ugotovitev, da je ponovno rojstvo in bujna rast ribiškega športa v Sloveniji prav njegova zasluga.
Ko razmišlja o svojih začetnih korakih ribiča tekmovalca pravi:
„Prvih tekmovanj sem se udeležil leta 1960. Ta šport se mi je zdel zelo lep, human in plemenit, saj ne gre za uničenje rib ampak tehniko ribaijenja in
vas
obveščevalec
koledar
jtek, 5. avgust — Marija Dbota, 6. avgust - Vlasta ' delja, 7. avgust — Darko "edeljek, 8. avgust - Dominik „ek, 9. avgust - Jaroslav ,eda, 10. avgust - Lovrenc Itrtek, 11. avgust - Jasna
dežurstva
5.	8. 1977 od 7. dr. Marjan ban
6.	8. 1977 do 7. dr. Marjan Leban
6. 8. 1977 od 7. dr. Ivan
tralj
8. 8. 1977 do 7. dr. Ivan Kralj
8.	8. 1977 od 7. drr. Franc Cotnik
9.	8. 1977 do 7. dr. Franc Otnik
OŠTANJ:
od 5. 8. do 8. 8. 1977 dr. Bogdan Menih
mali oglasi
HIŠO, enostanovanjsko z dvema garažama in 1400 m2 zemljišča v Velenju, Partizanska cesta 5, prodam. Interesenti se lahko oglasijo vsak dan od 14. uire dalje. MOŠKI, star 50 let, s službo in visoko gotowino išče žensko, staro od 3C0 - 55 let. Ponudbe poslaiti na upravo NČ pod šifro „Imteresent." GOSPODINJSKO POMOČNICO, za 7 ur dnevno sprejmem, lahko v redno zaposlitev, drugo po dogovoru. Naslov v uredništvu. ZA AMI 8 ah za novejši SPAČEK prodam desno glavo z ventili in cilindrom. Cena po dogovoru. Povh, Tomšičeva 8, Velenje. KAUČ, FOTELJ IN OMARO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Slavko Vrtačnik, Celjska 7, Velenje.
kino
KINO ŠOŠTANJ
6.	8. - sobota ob 20. uri PAST ZA RODITELJE - ameriški barvni film. Režija: David Swift. Igrajo: Nayley Mills, Maureen O Hara
7.	8. - nedelja ob 18. in 20. uri HARRY IN WALTER POTUJETA V NEW YORK -ameriška komedija. Režija: Blake Edwards. Igrajo: James Caan, Michael Caine
8.8, — ponedeljek ob 20. uri VRNITEV PINKA PAN-THERJA - angleška komedija. Režija: Blake Edwards. Igrajo: Peter Selles, Cristopher Plummer
10.	8. - sreda ob 20. uri PRIDI IN SPOZNAJ MOJO ŽENO - ITALIJANSKI BARVNI FILM. Režija: Mario Monicelli. Igrajo: Ugo Tagnazzi, Ornela Mutti
11.	8. - četrtek ob 20. uri PLAMEN IN STRELA - ameriški avanturistični film. Režija: Jacques Taurner. Igrajo: Burt Lancaster, Virginia Majo
ODDAJAMO NA ULTRA-KTRATKOVALOVNEM OBMOČJU NA FREKVENCI 88,9 MHz.
ČETRTEK: 15.30, Igramo in pojemo, 15.35, Iz našega sporeda, 15.45, Poročila, obvestila, 16.00, Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20, Domači napevi, 16JO. Turistični kažipot, 16.45, Ekonomsko propagandni spored, 16.55,Poročila, obvestila, 17.00 Zakf uček oddaje.
NEDELJA: 10.00, Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05, Iz našega sporedi, 10.15,Poročila, obvestila, 10JO, Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50, Minute z..., 11.00, Turistični kažipot, 11.15, Glasba za vas, 11 JO, Ekonomsko propagandni spored, 11.50, Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00, Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravno, 12.50 Poročila, obvestila, 13.00 Zaključek oddaje.
prebil«
)NI KINO VELENJE
5.	8. - petcek ob 18. in 20.
i PRIZNANIJE - francoski
barvni film.
6.	8. - sobcota ob 18. in 20. uri VRNITEV PINKA PAN-THERJA - amgleška komedija. Režija: Blake Edwards. Igrajo: Peter Selleirs, Cristopher Plummer
' 7. 8. - nedeelja ob 18. in 20. uri VRNITEV PINKA PANTERJA - an>gleška komedija.
8.	8. — pontedeljek ob 18. in 20. uri HARFRY IN VVALTER POTUJETA W NEW YORK -ameriški barvvni — komedija. Režija: Mark Rudell. Igrajo: James Caan, Mlichael Caine
9.	8. - toreek ob 18. in 20. uri PLAMEN IN STRELA -
riški avann turistični film. žija: Jacquess Taumer. Igrajo: Lancasteer, Virginija Majo
10.	8. - sreeda ob 18. in 20. liri. PLAMEN* IN STRELA -ameriški avantituristični film.
11.	8. — ččetrtek ob 18. in 20. uri PRIDDI IN SPOZNAJ MOJO ŽENOO - italijanski barvni film. . Režija: Mario Monicelli. Igrajajo: Ugo Tagnazzi, Ornela Mutti
kronika
po drugi uri zjutraj so se vračali domov. Sračali so se na križišču Jenkove in Kidričeve cesste. Pričeli so se prepirati. Med prepirom je Alojz Cvikl potegnil iz žepa nož in pričel z njim mahati proti ostalima dvema. Todoroviča je zadel v hrbet, brado in nogo, nato pa ga je Bielovič vrgel na tla in ga pričel brcati. Todorovič in Cvikl sta bila telesno poškodovana in so ju odpeljali v slovenjgraško bolnišnico.
Neprimerna hitrost
Voznik osebnega avtomobila Ivan Sitar je vozil 31. julija letos iz Arje vasi proti Velenju. Ko je pripeljal v levi desni ovinek z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo v levo in je trčil v osebni avtomobil Evgena Perica. V nesreči so se poškodovali voznik Ivan Sitar, voznik Evgen Peric in sopotniki Vera Vizin-tin-Peric, Sonja Vizintin, Livijo Peric in Sandro Peric. Na vozilih je za okoli 100.000 dinarjev škode.
Vozil po levi
Voznik osebnega avtomobila CE 975-46 Gvido Špeh je vozil 29. julija letos po cesti Hrasto-vec - Konovo. V Škalah, v bližini hiše 114, kjer se cesta nekoliko vzpenja, mu je pripeljal nasproti po njegovi strani ceste voznik osebnega avto-
ŠOŠTANJ
Poroke: Dominik Pušnik, rojen 1947, delavec iz Šoštanja in Marija Kolarik, rojena 1957, šivilja iz Šoštanja; Rudi Kova-čevič, rojen 1952, strugar iz Pesja in Magdalena Medved, rojena 1952, usmerjevalec iz Prelog; Franc Ovčjak, rojen 1951, žagar iz Topolšice in Danica Mikuž, rojena 1959, tehnična risarka iz Topolšice.
Smrti: Marija Medved, kme-tovalka iz Šoštanja, Tovarniška pot 5, stara 82 let; Pavla Koltnik, gospodinja iz Topolšice 123, stara 79 let in Janez Klemenšek, inv. upokojenec iz Robanovega kota 8, star 64 let.
VELENJE.
Poroke: Ivan Britovšek, rojen
1954,	strojni ključavničar iz Hrastovca in Ivica Miklavžina, rojena 1958, ekonomski tehnik iz Raven; Boris Blaj, rojen
1955,	PK ključavničar iz Velenja in Danica Arcet, rojena 1958, prodajalka iz Šaleka.
V mesecu juliju se je rodilo v naši občini 23 fantkov in 25 deklic.
mobila CE 674-71 Željko Vogler. Ko je voznik Špeh to opazil je pričel rahlo zavirati in je svoje vozilo ustavil, vendar je voznik Vogler kljub temu trčil v njegov avtomobil tako močno, da ga je zbilo s cestišča. Pri nesreči so bile tri osebe telesno poškodovane, škode pa je za okoli 35 000 dinaijev.
• S SODIŠČA
Objestnost na
zatožni klopi
Pred občinskim sodiščem v Velenju se bo moral zagovarjati Roman GOLČAR, ker ga je javni tožilec obtožil, daje storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po čl. 141/1 KZ.
Mladostna objestnost in prevelika pustna vnema je bila vzrok, da je prišlo v Rdeči dvorani za pusta do neljubega dogodka, ki bo imel svoj epilog sedaj na sodišču. Roman Golčer je namreč obtožen, da je 20. 2. 1977 okoli 4. ure zjutraj s pestjo močno udaril v levo oko Vlada Pokeršnika, nato pa ga vrgel čez balkon v globino nekaj metrov pri čemer je Pokeršnik dobil pretres možganov in okvaro levega očesa, kar se smatra za hudo telesno poškodbo! Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora najmanj 6 mesecev ali strogi zapor do 5 let. Naj dodamo, da obtožnica še ni pravnomočna!
Služba družbenega knjigovodstva podružnica Velenje
objavlja
prosto delovno mesto
ŠOFER
Pogoji: ustrezna poklicna šola, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, moralno neoporečen,
—	delovni čas je od 8. ure do 16,24 ure,
—	delo je za nedoločen čas,
—	stanovanja ni.
Prijave s podatki in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na nasov:
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Velenje, Rudarska 3, z oznako „objava" v 15 dneh po objavi. O izidu objave bomo kandidate obvestili v enem mesecu po preteku roka za prijavo.
■ -v -
Pretep na ulici
V noči od 16. na 17. julij so popivali po velenjskih lokalih Zdravko Bijelovič, Alojz Cvikl in Tomislav Todorovič. Nekaj
Zahvala
Ob izgubi ljubljene žene
ANE GROBELNIK
iz Bračičeve 2 v Velenju,
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujem dr. Radiču za njegovo požrtvovalno pomoč v času bolezni, govorniku za poslovilne besede ter duhovščini za obred.
Žalujoči: mož Stanko in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem kadrovsko socialnemu sektorju Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki mi je omogočil vožnjo na zdravljenje na Jesenice.
Kot invalidski upokojenec sem še posebej hvaležen temu sektoiju, ker mi je nudil pomoč, čeprav nisem več aktiven član tega kolektiva.
Hvaležni RAFKO GORŠEK z družino
Komisija za MDR Vzgojno varstvenega zavoda Velenje
razpisuje prosto delovno mesto:
ADMINISTRATOR -BLAGAJNIK
Pogoji: Srednja administrativna ali ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusna doba traja 2 meseca.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
Vzgojno izobraževalni zavod Velenje
TOZD Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj,
Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
sledeča delovna mesta:
1.	učitelja zemljepisa in zgodovine, za nedoločen čas, PRU, P;
2.	učitelja glasbene vzgoje, za nedoločen čas, PRU, P;
3.	učitelja likovne vzgoje, za nedoločen čas, PRU, P;
4.	učitelja gospodinjskega pouka in vodjo šolske prehrane, za nedoločen čas, PRU, P in
5.	učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Topolšica za določen čas od 1. septembra 1977 do 15. maja 1978, U, PRU.
I
I
l,UI«IL $ C«ftj_
prometno, gostinsko in turistično podjetje
Komisija za kadre —	J
TOZD Potniški promet	J
objavlja	£
prosto delovno mesto	J
VODJA PROMETNE POSLOVALNICE II. v ŠOŠTANJU
Pogoji: SŠ — izobrazba prometne ali ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj v prometni dejavnosti.
Kandidat, ki bo izbran, bo združil svoje delo za nedoločen	£ čas s posebnim pogojem 2-mesečnega poskusnega dela.
Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor podjetja „IZLET-	£
NI K" Celje, Gregorčičeva 7, v roku 15 dni po objavi.	£
■####//###///###########/#########///##//■
Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD
Velenje Koroška cesta 3 a
OBVESTILO
Vse porabnike toplovodnega ogrevanja obveščamo, da pravočasno poskrbijo za vsa potrebna popravila na toplovodnih napravah, (radiatorjih, ventilih ter stično). Pred ogrevalno sezono je nemogoče opraviti vsa naročena dela in zaradi tega ne bomo mogli pričeti z ogrevanjem v vseh tistih objektih, kjer naprave ne bodo obratovalno usposobljene. V pretekli ogrevalni sezoni smo imeli nič koliko reklamacij vestnih potrošnikov, katerim pa zaradi malomarnosti nekaterih posameznikov iz istega bloka nismo mogli dobavljati toplotne energije.
Da bi ob pričetku ogrevalne sezone ponovno ne prišlo do opisanih težav, tokrat ponovno opozarjamo vse posameznike in hišne svete, da svoje interne toplovodne naprave pravočasno obratovalno usposobijo.
Podjetje za distribucijo toplote ..TOPLOVOD" VELENJE
=iiiiiiimmiiiiimiiifiiiiniiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiii(iiii>iiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiim=
St. 30 (389)1) - 5. avgusta 1977
} NAS CAS
7
Primerjali smo cene sadja in zelenjave
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Veleti e, Titov tig 2, p .o.
„NAŠ ČAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevni BLESKI RUDAR"-
kot tednik pa izhaja ,,NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) .
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063 ) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni centei Velenje.
Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120
dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800 - 601 -21420.
Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
„Za Naš čas; primeijamo malo."
„Ah, potem pa že", doda malo bolj popustljivo. „Sem mislil, da ste od drugje."
Sedaj se čudiva midva: „Kako, drugi ne smejo? Saj vendar ni zakona..."
„Kaj pa mislite, seveda ne smejo", naju pobije najin sogovornik, „Lahko ste od konkurence!"
„In kaj potem? ", se drzneva vprašati.
„Jaz, vendar moram vedeti, kaj se v trgovini dogaja!" Odvrne, naju še enkrat premeri in zmagoslavno odide. V miru si zapiševa cene, ki niso posebej izstopale navzgor ali navzdol, glede na cene v drugih trgovinah. Najbrž so si „konkurenčni špijoni" že pred nama dodobra ogledali teren.
V	Tržnici, kjer so bile v povprečju cene najvišje, sva končala najin potep po velenjskih trgovinah. Odšla sva v Šoštanj.
MERX NI PREDRAG
V	Šoštanju pravega trga nimajo in privatniki prodajajo svoje pridelke na neprimernem prostoru in ker nimajo stojnic, kar na tleh, tako da niso zagotovljeni niti higijenski pogoji. • Tudi tržni inšpektor, bi kdaj lahko pogledal tja. Sicer, pa so cene nesorazmerno visoke, še
V teh poletnih dneh, ki nam niso preveč naklonjeni, saj le tu in tam posije sonce, smo se odločili, da malo pobrskamo pri naših prodajalcih sadja in zelenjave. Zanimalo nas je, po kakšnih cenah in za kakšne denarje lahko še sploh kaj kupimo. Nastal je naslednji zapis, ki naj vam bo bolj v prijetno branje kot v razmišljanje o cenah sadja in zelenjave.
posebej če jih primerjamo s cenami v trgovini Merx.
Za konec in za primeijavo pa še cene s celjskega trga. Ta je vsaj trgu podoben, izbira pa je takšna, da lahko potrošnik naše občine le sanja o njej. Tukaj si lahko ogledaš in kupiš res prvovrstno sadje in zelenjavo. Če želiš, pa ti nudijo tudi drugo . kvaliteto, ki je navadno edina v trgovinah naše občine. Za veliko boljše pridelke, ki bogve zakaj tako poredko zaidejo na pulte k nam, zlahka odšteješ nekaj par več, ne da bi pri tem kaj dosti razmišljal ali je proizvod „domač", ali pa s polja kakšnega kombinata, ki prodaja
srednjih let, ki skrbno prebira med breskvami.
„Ja, domače je, veste, boljše je; v trgovini je vse tako umet-110."
Nič ne rečeva, kaj bi človek še dodal. Morda le to, da je kupovala pri stojnici kmetijskega kombinata Tikveš iz Makedonije, ki svoje.pridelke prodaja tudi trgovinam.
Sicer pa je trg skoraj prazen, izbira pa tako majhna, da se lahko resno vprašamo, zakaj tako?
In cene? Če pomisliva, kako > grdo so nam zaračunali češnje in drugo zgodnje sadje, ki je bilo na trgu v Celju skoraj enkrat ceneje, potem morava reči, da so se precej popravili. Pa vendar, še vedno je potrebno za tako imenovano „domače"
izbira navadno najboljša. Sicer pa iz lestvice lahko razberete koliko je potrebno odšteti za posamezni pridelek.
Po ogledu trga sva stopila v samopostrežno Košaki in v Velmo. Cene, ki sva jih videla so prav tao zapisane v razpredelnici, primerjavo pa prepuščamo vam.
KAJ PA DELATE?
Nama je bila najina naslednja žrtev. Osrednja trgovska zgradba v tem delu mesta, z neprimernim že davno premajhnim parkiriščem, kjer je posebno ob konicah pravi kaos pločevine in jeznoritih voznikov, vabi v teh vročih dneh svoje številne kupce s široko odprtimi vrati.
Mimo blagajne se zapodiva med police samopostrežne trgo-
Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ CAS" se po mneiju Sekretariata za informaefe izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa ff» izvodov.
Najprej sva stopila na velenjski trg. Z beležko, kulijem in fotoaparatom v roki sva se sprehodila med redkimi stojnicami. Prodajalci so naju gledali s strahom, vprašljivo. Kaj se ve, lahko bi bila inšpektoija in vprašanje je, če je vse v redu.
DOMAČI PRIDELKI
„Oprostite, zakaj kupujete na trgu? ", vprašava tovarišico
sadje in zelenjavo odšteti nekaj dinaijev več kot v trgovini. Ta beseda — domače — ima tudi pri nas, kot že nekaj let nazaj na zahodu, vse bolj čudotvoren poudarek. Če želite domače hruške, ki niso nič kaj boljše od tistih v trgovini, morate pač odšteti 6 do 7 din več kot v trgovini, za česen pa tudi do 10.— din več. Skoraj najnižje cene ima stojnica kmetijskega kombinata Tikveš, kjer je tudi
vine. Piševa: jabolka 11,40 (trgovka naju sumljivo gleda), hruške 13,35 (trgovka izgine), paprika.. >
„Oprostite, kaj pa delate? " Izpod obrvi naju strogo meri poslovni mož; poslovodja samopostrežne trgovine.
„Ja, cene piševa."
„Kako, za koga? ", nadaljuje strože in se.strašno čudi nad najino predrznostjo.
tudi trgovinam in kije navad najbolj čest gost naših tržnic.
Tovariši, ki skrbijo pri naszi našo preskrbo s sadjem in zel njavo, so, lahko mirno rečen kot že večkrat doslej zatai Potrošniški sveti, ki naj bi, I je obljubljeno, tudi v naši ob ni zaživeli še letos, bodo pn gotovo imeli obilo dela, saj je ti bežna primeijava, ki smo posredovali danes, le ma najmanjši problem pred katei ga bodo pri svojem delu.najbi tudi postavljeni.
♦	OPOMBA:
X 1 zelo slaba kvaliteta
♦
Velna
12
10,45
7,55 6,80 12,20 25,45 15
16,35
Nama
8,54
13.35 10,45
8,56 6,11 14,40 25,45 15,50 13,70 19,50 11,40 12
13.36 13
6,20
Tržnica Velenje
15
13,70 10,80' 9
7,20 14,04 25,80 15,66 14'
19,85' 11,79
Jrg
Šoštanj
22 25
Trg Celje
15 14 10-12
14 4
15
14-18 12 16 -.18
Trg	
Velenje	
10-	20
18-	20
10-	12
12-	14
10	
14-	16
26-	35
16	
18	
20	
11	
14	
16	
15	
7	
10,60
13,35 10,45 7,20 7,20 14,40 25,45 15,32' 13,74 19,50 8,96 12' 10,20 8,40 5,60
Sodelovala in pisa MIRA TAV BORIS ZAKOŠ"1*
FIŽOL
HRUŠKE
PARADIŽNIK
ČEBULA
KUMARE
PAPRIKA
ČEŠENJ
BRESKVE
GROZDJE belo
GROZDJE črno
JABOLKA
SLIVE
SOLATA
KORENJE
KROMPIR
Košaki
Merx Šoštanj .
14,65 13,85 10,50 7,35 4,90' 10,55 21,50 15,50 13,75 18,60 11,40 12
Kokometaši prvoligaša Borca iz Banja luke so pred dnevi končali priprave na novo prvenstvo. V velenjski Rdeči dvorani so vadili deset dni pod vodstvom trenerja Arsanagiča. Na desni strani posnetka, ki kaže prizor s treninga, je član državne reprezentance Karalič.
Ob Kajuhovem domu v Šoštanju gradijo prizidek, s katerim bodo povečali obstoječe zmogljivosti lokala. Novih 150 kvadratnih metrov bo namenjenih točilnici. Za gradbena dela bodo porabili okoli milijon in pol dinaijev, celotna investicija skupaj z opremo pa bo nekoliko višja in bo stala okoli tri milijone dinaijev.
„Zrcalce, zrcalce v Penku povej, ali mi vozi nasproti kakšen avtomobil, videti ga namreč ne morem!"
Tako nekako bi lahko vzklikali vozniki, ko se pripeljajo do ovinka v Penku, kjer železnica Delie nad cesto.
Med parado ob 80. obletnici obstoja velenjske) gasilskega društva smo lahko videli tudi sodoba vozilo, katerega bodo v bližnji prihodnosti imeli svojem avtoparku tudi velenjski gasilci. Taksa vr>7iln ctunp nkrno 1 5 mili in na dinariev