t. 68 V Gorici, v soboto dne 25. avgusta 1906. Tečaj XXXVI. tiiil» dvakrat na tedca in sicer v sredo in soboto !j liri predpoWne ter stane po poŠti prpjomana e norici na dom poSiljana: Vo.......13 K 20 v, ali gM. 6-80 "I.1 J,.......fi . (10 » » » 3-30 ;;,Jljl,a.......3 » 40 . » » i-7o s.iiitMi'' Stovilko stanejo 10 vin. SOČA" ima nasKuij<> izivlno prihjge:- 01» no=-"--,n-, ..Kažipot po Goriškem in GradišCanskem." in Mjiot P° *JubUani in kranjskih mestih", ilalje dva-. ;..;.•, „Yozni red železnic, parnikov in poštnih ",:.;¦ i-.-.-Ciifj prilog. ,,siovenski Tehnik". \- ro-:-iiiii'> sprejema upravniStvo v Oosposki ulici ' - I. nad^tr. v »Goriški Tiskarni« A. <»abr§5ek, urciila brez doposlane naroCnine se ne oziramo. dllši in poslanice so raSunijo po Petit-vrstnh io .. ..'iv.i 1« v, 2-knit 1-1 v, :i-krat 1-2 v vsaka "„ VcS*I:lt P° dogodbi. Vetje črke po prostoru. • i'.",*i'!ie i" spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za "-",>. vsibiuo oglasov odklanjamo vsako odgovornost. P'" .______________________ »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposi ulici St. 7 v Gorioi v I. nad tr. Z urednikom jo niogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upiavništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni- Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. „PRIMOREG" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoBa« ih »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakanuli: Schwarz v Šolski ul., Jeilersitz v Nunski ul,, Ter. Leban na tekališeu Jos. Verdi, Peter Jvrebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališč™ ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. slovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami LavrenSifi na trgu della Casenna. J* ^govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Javen shod utri 26. t. m. ob 10. predp. v veliki dvorani j/Trgovskega Doma" | Dneuni red: Katoliški shod in klerikalno gibanje na Goriškem. [Volilna reforma in obmejni Slovenci. Rodoljubi! Narodno-napredna stranka Vas vabi na s h o d, ki hodi jasen in giasen ,!.« mišljenja in čustvovanja ogromne večine zavednih goriških Slovencev. Pdilikuioči duhovniki naženejo jutri več lisoč svojih ovčie, ovnov ;•,! k«7.inv v belo Ljubljano, da jili ondi pripravijo po kruti volji farovških sa-kr.'-;s,Vv na službo lovskih psov proti vsem (istim sorojakom. ki se nočejo 'l turški komandi. Kako nečisti so nameni tega katoliškega shoda, to smo I .\Mli v posebnih člankih. Knez in nadškof goriški pa je dal politikujočim nuneem potni list, v kači prepoveduje I »»j na celi črti, boj naprednim ''storn, društvom, občinam, ; vsemu, kar se ne uklanja klerikalni zdivjanosii v deželi, nadškof propove-)• fiirslo miru in ljubezni le boj in sovraštvo, časopis proti časopisu, društvo -i društvu, shod proti shodu, volitev proti volitvi ! Mi smo sprejeli bojno rokavico nadškofovo in se hočemo ravnati po ia načelu, zato tudi: shod proti shodu! Svobodomiselni .Slovenci! Pridite na sli o d, da lam zbrani proleslujemo * Ujnemu klicu iz nadškofijske palače, odkoder bi se morala razlagali le '¦ «i mini in "ljubezni, da protestujemo proti zlorabi vere, cerkve, prižnice, -'¦>. \u spoveduice v strankarske svrhe klerikalnega strahovladja. Na shodu •:«"• H.ivimo, da se bomo brezobzirno branili proti klerikalnim zdražbarijam i« dn za vse zle posledice, ki brezdvomno doletijo duhovščino in cerkev, v naprej odklanjamo sleherno odgovornost. Kako nevarni življi so sloveuski klerikalci za bodočnost našega naroda, je dokazala najnovejša spletkarija z volilno reformo. Klerikalni kolovodja dr. Susteršič in njegovi ponižni pomagači so prodali koroške Sloi "ice, oškodili štajerske rojake ter dovolili Lahom v Istri in na Goriškem enako število poslancev, kakor Slovencem in Hrvatom, edino iz ostudnega strankarskega poželjenja, da na Kranjskem zagospodarijo klerikalci izven Ljubljane v vseh volilnih okrajih. Dr, Susteršič si je izposloval vse kranjske mandate zunaj Ljubljane — in prodal za tako sramotno skledico leče obmejne Slovence, posebno pa naše koroške brate, katerim zapoje mrtvaška pesem, ako se vresniči izdajstvo slovenskih klerikalcev. Rojaki! Proti tako grdemu izdajstvu naj so oglasi naS odpor na tem shodu! Mi smo vneli pristaši splošne, enake in tajne volilne pravice, toda zahtevamo, da se z novo volilno reformo no delajo nove krivice. Nimamo nič proti temu, ako hočejo dati (Soriški še šesti mandat, zahtevamo le, da se doda volilnemu okraju (iorica toliko okolifianskih občin, da bo to volilno okrožje približno enako ostalim v deželi. Za slovenske Korošce pa zahtevamo dva mandata, ki j.ai tičeta. Izročimo, da koroških bratov ne moremo pustiti osamljenih v borbi za pravično stvar, marveč da se hočemo boriti ž njimi vsi do zadnjega moža! Svobodomiselni Slovenci ! Kdor čuti v svojih žilah svobodoljubno slo-versko kri, kdor je cel mož, ki se ne plaši če treba trpljenja za svoje pošteno prepričanje, i ta naj pride jutri na shod v »Trgovski dom«, da bo naša manifestacija glasen in jasen memento tistim, ki se igrajo z ognjem in sejejo veter, da bodo želi — vihar ! Svobodomiselni Slovenci! Pridite! Na svidanje! Odprto pismo proti članku u „Soči" št. 66. pod zaglaojem „Kmet in trgouina s kmelskimi pridelki". Ko sem napisa) prvi članek tam spomladi, nisem nikdar mislil na tak odpor, ker prod očmi mi je bil le edino žalostni položaj kmeta, Kazmotrival sem, kako bi se dalo /boljšati promet in višjo ceno našim pridelkom. In to je čisto naravno, ker sem v tesni zvezi s kmetom, če pade on, moram pasti tudi jaz. Protidopisnik pa vedno tudi s „Prira. | Gospodarjem" vred ravno nasprotno, in to z j nefopimi imeni in z neutemeljenimi dokazi. Zadnji članek v cenj. „Soči" je tako nizkoten, da niti odgovoril bi ne, ko bi mi ne bilo pri srcu žalostno stanje kmeta. Dopisnik se skozi in skozi celo to polemiko smešno oprijemlje za vsako bilko trgovskih čenč in s temi se vedno bolj potaplja. Take brzojavke, kakor jih predbaciva dopisnik in „Prim. gospodar", jih imamo v že obstoječem našem eksportu na kupe. To je le izkoristujoči manever konsumentov, katerim ni pripisovati nobene važnosti. Saj to ve že vsak kmetic, ko prodaja svojo junico. Trdi na vse pretege, da Grof Monte Cristo. flapisnl fllexandre Dumas. (Dalje.) d-a. in baš zato sta morala umreti gospod in gospa '>i*"'-Mi ran, da ste vi podedovali njuno premoŽenje; zato ¦•; :>;ojen k smrti gospod Noirtier, in zato bi morati >v- *on?no vi, Valentina, ki vam pripada premoženje vseh "'¦ k*r H> vas podeduje vaš oče, po katerem podeduje vse '•" l'W. kot njegov edini sin in dedič.* dvhnrdJ TJbogo dete! Zaradi njega so se torej izvršili -M. končno razumete 1" ~<> moj Bog, daj, da mu zaradi tega ne bode trpeti/1 i ste angelj, Valentina. k ,Vi -Tort: :l ali ni opustila vseh poskusov, usmrtiti mojega *p", ker je mislila, da je po vaši smrti vaš brat njegov •¦*'« dedič in je torej ta zločin nepotreben in nevaren." ¦•"" v ženski duši so se mogle poroditi take misli S O moj *?> moj Uog!« |,,f/^on,mte se poštne hiše v Perugi, in moža v rjavem kan !' Sr "m J*e govorila vaša mačeha o pripravljanju aque lisebrio če upoštevam obre-stovanje tega kapitala od prvih 20 let in do danes. Zraven tega sem še vse druge trgovine, M so kaj k temu pripomogle, z vso energijo in varčnostjo vodil. Zato ni nikaka čuda za to bagatelo, ki jo posedujem v primeri s trudom, rizikom in delom. Z menoj vred so si tudi pridni kmetje opomogli. Za druge pa ni pomoči, če tudi danes vso svojo malenkost med nje razdelim. V »Prim. gospodarju" se nam je svetovalo, saditi neke vrste krompirja, ki je na Dunaju priljubljen. Jaz pa trdim, da vrsta je prav malo ali nič vplivajoča na trgovino, am~ pak le lega, kjer je rastel. Krompir raste v zemlji, iz nje izsesuje svoje redilne snovi, in od tod se ločuje dobrota krompirja. Oglejmo si bližnje Lahe. Tamkaj so si naročili vet» krompir za seme s Kranjskega, in mi tudi v Gorici urno ga mnogo vagonov posadili____ Naš je lep, okrogel in dober. V Fnrlaniji pa I je ves rogovilast, blaten, voden in neokusen, j V tem pogledu ne misliti, kmetje, da je naš j krompir najbolji, marveč le predzadnji je, le laški je slabeji od našega. Ta slednji pa ne pride niti v poštev v trgovini. Torej ostaja naš zadnji po dobroti za izvoz. Radi tega so tudi cene najniže našemu blagu, in kupuje se naš le takrat, ko ga drugodi ni vdobiti. Drugi dokaz navedem Še, da edino lega I vpliva na kakovost krompirja. Chiozza je mesto ob morju v Italiji. Tamkaj je vlada mnogo I potrošiia (manj nego mi tu za nepotreben Do-torijev vodovod v Konkah) za izsušenje ogromne ravnine pri morju. Tam sade okoličani krom- I pir v istej peščeni zemlji, katere ne smejo še I sedaj gnojiti; Zraste jim tako lep krompir in dober, da ga plačujejo radi na Dunaju po 22 I kron (kakor je pisal Pr. gosp.) istočasno ko našega po niču aH 3 krone. In čujte, od kod jim pride seme? (Oni prodajo vse vsako leto ; radi visoke cene.) O d nas. Več let sem jaz dal I tja muogo vagonov, da so ga peljali v Červinjan in od tam po morju v Chiozzo za seme. V zadnjih letih pa so začeli Lahi pridno saditi krompir v obližju morske luke, ga pa tam I kupujejo. Ravno to tudi velja za zelo sloveč krompir iz Neaplja, ki raste na rodovitnem pepelu iz kraterja Vezuva. Mi trgovci smo se trudili posnemati njih, da smo ga pošiljali v koših ovitega s papirjem, da je embalaž napravil ravno tako dober vtis na blago, kakor iz Italije. Toaa vse zaman, še ob stroške smo bili. Ko so ga ogledali, da je naš, so bežali kot pred pošastjo. Mimogrede omenim, da v svoji mladosti sem prav hotel prisiliti jih, da bi se našemu krompirju privadili, namreč usi-loval sem ga v najbolj delujoče hotele na Dunaju za polovico cene. Raje kakor da bi ga vzeli, so mi tlačili v roko papirnati goldinar I kot miloščino, da me odslove. Do take skrajnosti sem vsiloval naš krompir za blagor nas kmetov samih. To naj bo dovolj v dokaz „Pr. gospodarju", ki trdi, da se prodaja naš krom- i pir, kakor drugih dežel cena. Tudi naš rojak gosp. B. iz Doruberga ga kupi vsako leto za Dunaj 45—50 vagonov iz Italije, plača ga 3 krat več kot naš, in shaja vseeno prav ž njim. Pred 3 leti sem mu usilil 4 vagone, da je vzel iz prijaznosti do mene, toda zgubila sva oba mnogo, da ga ne vzame nikoli več od tu. Prehajam zdaj na rodovitost naše zemlje. Vsakemu je znano, da zemlja se krči zelo hitro v našem okraju za obdelovanje. To upliva na višanje cen zemljišču, in cena pa sili kmeta, da sadi le krompir vedno na isti prostor, ker krompir mu največ dohodkov do-naša (izven letos). Krompir pa vedno na istem mestu zemljo popolnoma izmozga in pobere vse redivnosti iz nje, ki jih za raščo potrebuje, da je zdaj popolnoma, pusta in prazna. Kmetje sicer trdijo, da je slaba letna. Krivda leži pa le v tem: ker stavimo krompir za de-teljiščem, katero je rastla 4—5 let tamkaj. Vrodi krompir popolnoma 2 leti, potem spet peša. Kmetje pa vkljub dragim gnojilom se trudijo do zadnjega konca, nadomestiti peša-nje zemlje z gnojem. To pa provzroči velike stroške, katere ne more več krompir pokrivati. Vsled tega svetujem, ne glede na mojo korist trgovstva: Krompirja manj saditi, raje več detelje in zraven dokupiti krave, potemtakem je doma krma za živino, in gnoj za gnojenje, ter zemljo si tako sestaviti v kolobar, da vsaj vsako 3.-4. leto pride za krompirjem druga sejatev na isti prostor. Naši sosedje Štandrežei so prav pridni, se kosajo v gnojenju iz nagona in ljubezni do kmetijstva, da nima imeti eden lepši blago kot drugi v rašči. Ali vkljub tako veliki požrtovalnosti — to se je videlo posebno letos — da krompir iz istih občin, ki ga manj sade in manj gnojč, je bil tupatam lepši od štandrežkega. In sicer zato, ker po dragih občinah sade le 2—4 leta krompir na isti prostor, med tem ko v Št. [ Andrežu ga sade 15 in tudi celo 20 let vedno tamkaj. Zato, dragi sosedje, sadite manj krompirja in več detelje, si prihranite gnoj in pri-j delate na manjšem spočitem zemljišču Tavno I toliko, kakor na izsesauim pustem bolj obsež-I nem prostoru. In ako se ga splošno nekoliko [ manj pridela, bo pa cena višja, da se ga lahko dražje proda. Pripomniti mi je, da tudi umetua gnojila niso za naš kraj, ker raste krompir po tem gnojilu le prepočasi. Za nas je pa vse odvisno, da se zgodaj pridela radi visokih cen, in druge sejatve na istem prostoru, kjer je rastel krompir. Morda še kaj. lakoto laraž. Koroška. Korošci ne pojdejo na katoliški shod. Koroški poslanec Orafenanerje priobčil v včerajšnjem »Miru" tako-le »Poslano": Skrbi zase, ljubi brata; dvigni ga, odpri mu vrata. Levstik. »Slovenec" z dne 16. avgusta t. 1. objavlja dopis s Koroškega pod naslovom: „IH. slovenski katoliški shod in slovenski Korošci", v katerem se dopisnik čudi in obsoja moje »Poslano" v predzadnjem »Miru". Jasno povem: Mi koroški Slovenci to pot na katoliškem shodu v Ljubljani nimamo ničesar opraviti, če se položaj popred ne razjasni in naša pravica ne upošteva. Če se je g. dopisnik pri čitanju mojega »Poslanega" prijel za glavo, mu ne morem pomagati; a utegne se vsled svoje trme prijeti še za nekaj drugega in to takoj po katoliškem shodu. Ne pride mi na um poudarjati potrebo in umestnost katoliškega shoda; a političen položaj je tak, da mi koroški Slovenci nimamo na tem shodu nič iskati, in spoznali smo tudi po bratsko ljubeznivi pisavi katoliškega dnevnika, da boderno na shodu samo neprijetna Mafaža. Da bi se mi koroški Slovenci pregrešili zoper katoliški naš program z našim sklepom na zaupnem shodu, te vere mi g. dopisnik ne bo mogel vcepiti v srce. Ali je Kristus tudi šel na vsak judovski praznik v Jeruzalem? Kot eden izmed v »Slovencu" apostrofiranih voditeljev koroških Slovencev pa še enkrat poudarjam: da zahtevam disciplino in to tudi od onih, ki drugače stojijo nad menoj. Užaljenost, globoko užaljenost nad »krono TSOh krivic", ki smo jih pretrpeli dosihmal koroški Slovenci, naj vzame katoliški shod po znaku naše odsotnosti na znanje. Fr. (Jrafenauer, deželni poslanec in podpredsednik hIov. kat.-[)ol. in gospodarskega druStvu. Daljo čitamo v »Miru": Nekaterim časnikarjem v Ljubljani. Začuden je svet čital v zadnjem »Domoljubu" uvodni članek: Proč z izdajalci f. Čital ni svet v tem članku kakih dokazov, ne kakega pouka, ne zdravega znanstvn. Čital je druge stvari. Evo našim bralcem par kosov tečne duševne hrane, ki jo naj ljudstvo zajema iz tega vira: »Naši liberalci so podobni staremu škrpetu na gnojišču . . . smrdljiva gnojua podlaga mu ohranja še nekaj obstanka . . . »Narodov" gnoj še drži te ljudi pokonci. V gnojnici »Narodovih" laži in nesramnosti se namreč vs* prisrčno radi povaljajo. V gnoju pa kmalu segnije vsaka stvar. Prišli so liberalcem na pomoč X, Y, Z, koroški voditelji, da zdaj kakor turški bašibozuki napadajo načelnika »Slovenske Ljudske Stranke", češ, daje izdal Korošce . . . Liberalni poslanci so odprli usta samo v ta namen, da bi preprečili volilno preosnovo. Brez načel, kot beračeva mavha sebični in protiljudski, len? kot sita pijavka. Bodi tu pribito vsem, tudi koroškim zmedencem, da dr. Šusteršiča ne pustimo. Tisti koroški voditelji, ki zdaj po »Narodu" j tulijo proti dr. Šusteršiču, bodo poginili v t svoji sramoti. Izdajalci naše svete katoliške in narodne reči naj bodo tam, kjer je prostor za nje. Kdor se valja v »Narodovem" gnoju, naj se v njem zaduši! Za danes zadostuj to! Če ne bo zadostovalo, bomo govorili s tisto odločnostjo, ki je doma v naših vrstah ..." Da se Čita ta članek, treba je biti člo- i veku posebno razpoloženemu, in kadar je človek prečital, bo šel, da si omije roke. To je neka odločnost, ki ni doma v naših vrstah, neka pustna roba, ki se ne dobiva sicer povsod v Avstriji. J« vendar ta roba pripada v Ljubljani brezdvomno med „svete katoliške reči". Ljubljančani so jo tako pimckaii, in ni dvojbe, da jo bo marsikak bralec »Domoljuba" s strahom in trepetom prečital, in ljudje bodo začeli praviti, da so Korošci krivoverci, ker ne verujejo več v volilno reformo. In kranjski bralci »Domoljuba", upamo, da bodo goreče 1 molili za spreobrnjenje koroških grešnikov. | Uredništvo »Domoljuba" pa je treba iskreno pohvaliti. Izborno ume svoj časnikarski poklic, ume, kako je treba delati za »sveto stvar": za sveto volilno pravico, za sveto razdelitev volilnih okrajev, za , . , . ga načelnika S. L. S. A kflj naša hvala'? Pohvali) je to ured* | ništvo že nekdo drug: »Spis je treba staviti zoper spis, da bo 1 sredstvo, ki toliko škoduje, ljudem v' prid 1 blagor . ., a nastopanje pisatelje" j naj bo dostojno in zmerno, na-j grajajo brez s uro vosi in naj nf| napadajo oseb." (Leo XIII. nEtsi no«a 1 15. febr. 1882.) ' * I »Spisovanje časnikov je tako važna stvar 1 da moramo pisatelje (urednike) posebno 0po' 1 minjati: odpravljajte razprtije s krotkostjo jn J potrpežljivostjo, branite sporazumnost me(jJ seboj in med ljudstvom. Sloge pa nic- B„| razdira tako, kakor pr eostre he I sede, nepremišljeno sumničenje| krivično obdoiženje; varujte se »*» j z vso skrbjo! Boj za svete pravjCe j za katoliško vero naj n« bo iitra- 1 sten prepir, marveč zmerf>n-fi| trezen razgovor, v katerem ,p 1 zmaguje z veljavo razlogov, :;,. 1 pa z brez m erno iu silovito pisavo.* 1 (Leo XIII. „Cum multa", 8. dec. 1ns*j.> j In zopet opominja Leon urednike: r(y j tutti uniti nel raedesimo sentimento, v. m,^; j di mantenersi cosi nella yfa della veritii, v A si propongano d'ora innanzi che mu; .>,;opo 1 consaerare tutte le loro forze alla ditoa in šunta na upor proti sklepu /aupniket. Dobra so mu vsa sredstva. Sedaj je začel «¦ biti na katoliški shod z izmišlj o;mr, dopisi s Koroškega, ki so ravno toliko koroni. kakor je uvodnik zadnjega Smolnikarje*, »v »Domoljuba" vzor katoliške politika To * popolnoma domači, pristni ljubljanski fiibriksti. »Domoljubovi" škrpeti prav tako kakor .«: venčevi" »koroški" dopisi za udeležbo na V. toliškem shodu. Še patenta vam ni treba ¦:.-¦•..' jemati, ker se vaša marka za vsakemu vid: že od daleč pozna. Zato pa zavednih lunv^ vaši sirenski klici ne bodo prav nič piemo:: ker Korošci dobro vedo, da jih rožna:-' ?a:.' — sedaj, niste jih pa poznali dosd''j in »¦ ' boste jih poznali poslej. Vi si prepovedi;;-":" vsako u^uešavanje v vaSe kranjske •••\Aw-i zato pa ne zamerite, da si tudi mi pr*' Ipovedujemo vsako —- razdira«;; [tega na Koroškem, tesar vi [niste naredili. D O P I S i. \l Idii^l. — ^Veliko narodno slavij«< Tolminu dnt 8. sept. t, 1.) Nadalje so prigi* sila svojo soudeležbo sledeča društva: >>* Delavsko podporno društvo v Trstu korp* tivno z zastavo. &•>. Delavsko bralno dri$* in dijaški zbor ..Siiina" v Iddii korporati«* Nastopita skupno s prejivajanjem: .»Slovan* brod". 35. Telovadno društvo »Sokol* Idriji korporativno. Nastopi s prostimi vajss z godbo. 36. Hrvatsko pjev. i tamb. druži* »Lovor" iz Opatije po deputaciji. 37. l'ef*K društvo 8ilirija", Sv. Jakob pri Trstu i deputaciji. Z Ulkl. — V zadnjih časih se prirej«, po hribih naše obmejne občine večkrat vojsS vaje, in govori se, da nameravajo sezid' trdnjavo na BMuzcu" v bližini Ravni {i 1000 m nad morjem).; odtod bi se obvladava celo Kobariško dolino, novo Železniško z** po Baski in SoSki dolini, Livški prehod Italije, oni del Italije, ki meji tu na »a atran in ki je povsod nižji od naših vrl« Le v tem smislu si lahko razlagamo to, (Dalje v prilogi.) fiW "Sote" *** E8t z Jlle Z5, avpusla ian6. v»ty popolnoma nepoznan te kraje. Vrnil se \ isti spet v spremstvu nadvojvode Friderika Jn trojico drugih častnikov. Y „Soei" je bilo omenjeno, da so nabavili vojaki, okoli 700 mož, cesto na Ravne. /jI, da to ni res. Potrebovali bi res toliko mož, ki ** spremenili vse one „potoke% ki vodijo od vasi do vasi, v potica, Jjudi,. JaJ^ iwm da se ne stori v ta namen koraka. __________ Domače in razne nouice^ SiltM 1(081, ~ Sinoči so pokopali na~fU-Hjšnjem pokopališču gospo Olgo Brešča-'id\'0, soprogo trgovca in posestnika g. A. iiešiaka v Gosposki ulici v Gorici. Pokojnica l *uaue rodbine Sinigojeve v Mirnu je dosegla v,.niaj :}0 let. Blag jej bodi spomin. Preostali ui^e sožalje! Popravek, — Št. 3423. Uredništvu „Soče" . r.orici. Z ozirora na „yprašanje na nadškofa /j. Sedejo, aH so mu znane razmere, ki vla-}r? v de.vinski deknniji", priobčenem v št. #' XXXVI Vašega UsU., zahtevam, da v :bkIu ?; 10. tiskovnega zakona z dne 17. dec. ]>,?!. drž. zak. štev. G ex 18GB. sprejmete d !p uradni popravek: Ni res, da je nadškof faktično ravnal nasprotno svoji obljubi iBimreč ne dovoliti italijanskih propovedi v r>vinu», kajti kaplan g. Mezinec je naznanil s prižnice, da prično s 1. avgustom 1.1. zopet italijanske propovedi, ampak res je, da je g. kaplan Me-linec to naznanil na svojo lastno roko, ne da li imel za to od knezonadškofa ali od kn.~ nadškofijskega ordinarijata kakega izrecnega dovoljenja. Knežji in nadškofijski ordinarijat. V Gorici, dne 19. avgusta 1906. Pooblaščenec Njega Prevzvišenosti Ivan Wolf, kanonik. Naprednemu razumnikuv Gorici In okolici, — Juhi lio javen shod v Gorici, ki bodi kolikor možno sijajna manifestacija proti klerikalnim pJnžbarijam na Goriškem. • Ker bo pa nedelja, ki jo meščani radi porabljamo za izlete po novi železnici v gore, opozarjamo \h- somišljenike, da jutrišnji shod je važiiiši w*o oliičajni nedeljski izleti. Marsikdo meni, fahrc-i ujfga tudi opravimo, in marsikdo bi :i'^m\ celo poslikati egoističen glas, ki pravi, h bi bilo bolje, iti raje v gore nego na shod. IViu na brozobraznost klerikalnih hujskačev asorajo pasti vsi oziri in pokazati treba takoj odločno svojo barvo. Naj bo le vsakdo prepričan, da smo naprednjaki močni dovolj, da ogovorimo na vsak terorizem klerikalcev z dvojno močjo, in da bedo klerikalci tisti, ki M Mi iz ostudno pričetega boja s krvavimi glavami. — V resnih in važnih časih živimo, zato pa je potrebno, da tudi rosno in moško nakopamo, kcuar je pravi čas za to! Ni po-tr.-l«;i. da se vsakdo in vsak čas postavlja v rtv< bojne vrste, toda ko je res potreba, tedaj Mi vsak mož na svojem mestu! In jutri na shodu je taka prilika, ko moramo jnsno in glasno povedati, kaj mislimo •> klerikalnih spfatkarijah v naši deželi! Zato aionuno biti •: di vsi na svojih mestih ter odln:no nastopiti za svoje prepričanje! Pri-fasr.JHuio z zaupanjem v moštvo naprednih k svobodomiselnih rojakov, da bo udeležba v>U;-a da poprosi za upokojenje. Tudi prav! - . Pozor, slovenski podjetniki! - železniško mi-»»»torstvo .si jft nadelo nalogo, povzdigniti pro- met ob noyi železnici kar le mogoče. Radi tega dovoljuje podjetnikom, ki nameravajo graditi hotele ob planinski železnici, znatne olajšave, tako: znižanje vozne cene za dova-žanje stavbenega materijala in hišnega inventarja po državni želozniei, prepustitev svojih prikladnih stavbenih parcel, napravo načrtov, nadzorovanje stavb itd. Lt ^Potreba hotelov se že kaže ila raznih krajW.flR8arfl®L "pirzr~kličej«>-Tte«ški listi nemške podjetnike, naj se okoristijo š to priliko. Mi pa kličemo slovenskim rodoljubom in podjetnikom, naj nikar ne zamudijo te ugodne prilike. Gre za stavbe na nafiih domačih tleh, kjer si domača, podjetnost lahko kaj prisluži. Če pride tujec, bo jedel on dober kruh med Slovenci, in vsak bo pijonir germa-nizacije! Slovenski podjetniki, na noge! Spomenica o nec* Ttatkih in žaljenih premembah na c. kr. državnem kolodvoru v Gorici. — v ponedeljek je bila oddana na državnem kolodvoru pri zaslišavanju pritožeb na pristojno mesto taka-Ie spomenica: 1. Dovozna pot k magazi-nom je preozka; mora biti tako široka, da lahko gresta po njej dva transportna vozova, ne da bi se bilo bati, da trčita drug ob drugega. — 2. Nad prostimi prostori prod ma-gazinom tovorov naj se napravi streha in naj se napravi tlak. —• 3. Magazini za sprejem in oddajo tovornega blaga so premajhni. Streha teh sega samo do roba trotoarja, kar ima za posledico, da se v dežju blago pri nakladanju in razkladanju poškoduje, ker morajo stati vozovi pod milim nebom. — 4. Vojaška rampa za nalaganje blaga ni prikladna (se dviga 10 %); manjka torej odkriti prostor za nalaganje, kjer bi talna površina transportnih vozov bila jednaka višini vagonov. — 5. Trotoar lope med magazinom za brzovozno blago in pisarnami ne teče v isti črti, kakor oni drugih lokalov; vsled tega nastajajo na obeh straneh koti, ki ovirajo dovoz vozov in se tako izgubi precej prostora. — (i. V ma-gazinih za sprejem in oddajo jo premalo osobja, tako da se pri sprejemu in oddaji komadov izgubi preveč časa. — 7. Dovozna pot, ki se steka koncem vojaške rampe v Solkansko cesto, naj bi bila v delavnem času iz varnostnih ozirov zastražena. — 8. Vozovi mngazinov so premajhni, dasi zadostno močni. — 9. Manjkata dva mostovna voza za tari-ranje transportnih vozov. — 10. Ni ure na postajnem poslopju in ne pri magazinih. — 11. Ni vode za napajanje živine. — 12. Manjkata dva vrtilnika z različno močjo ter vrtilna plošča za vozove pohištva. — Ob jednem je želeti hitrejšega uradovanje oziroma jedno-stavnejše manipulacije pri oddaji tovorov in brzovoznega blaga glede aviziranja blaga in izdajanja voznih litov. Hujskač pri Sv. Luciji na mostu, — Pri Sv. Luciji na mostu kaplanuje neki Švara, ki je prav pristen hujskač. Napravil je tam že obilo preveč zdražeb in prepira, pa še ne neha. Izrekli so mu že vse ter ga ozmerjali, pa vse zaman. Kar naprej seje prepir po občini ter dela zdražbe. Okoli sebe zbira nezrele mladeniče. 10—17 let, in s temi hoče straho-vati celo Sv. Lucijo. To je pač škandal, kaj vse počenjajo ti posvečeni fantje po naših vaseh. Konca ne bo prej, dokler jih ne bodo začeli v pravem pomenu besede poditi iz občin. — Tisti fantiči bodo popolnoma izprijeni, če jil\ bo imel še kaj Časa kaplan pri rokah. Stariši naj mu jih odtegnejo. Kaplan naj vrši redno svojo duhovsko službo, ne pa da izprija mladino ter seje sovraštvo in prepir med sicer mirnim prebivalstvom pri Sv. Luciji. Proč s takim človekom! Za take rogovileže naj izda škof pastirski list ter jim zapiše hladilo, da se jim malce umiri prevroča kri —-ker drugače jim jo bo začelo ljudstvo prav pošteno miriti! AH Je WS IMŽM U tUdI tO?!' — .Edinost« piše: „Čestit svečenik, vreden vse vere, nam poroča o pogovoru, ki ga je imel z nekim kranjskim svečenikom. Iz tega razgovora je doznal m«š 7^..mik, da hoče „S!oy. ljudska stranka" za :,\.uic]t da Korošci ne pridejo na katoliški shod, izdati parolo: Ni uovčiča več za Koroško 1 Bojkotirati da hočejo celo tudi družb" sv. Mohora in ustanoviti v Ljubljani konkurenčno družbo! Jo-li smo res že tako daleč? Potemtakem strankarska sebičnost ni le razvnela strasti, ampak' je naravnost že zastrupila srca in zamorila popolnoma zo.dnjo iskro slovenskega čutstvovanja." Mohorjeva družba na katoliškem shodu. ¦- v „Miruu čitamo: „Da nti bo nesporazumljenjn, naznanjamo, da Mohorjeva družba na katoliški shod pošlje deputacijo kot vseslovenska cerkvena bratovščina, da pa to ne vpliva prav nič na sklep zaupnikov radi udeležbe, ki ostane nespremenjen in za vse druge Korošce obvezen." Smrt v Vipavski dolini, — Ni pač lahko v našem srcu, ko pišemo te vrstice. Težko nam je v duši, ko premišljujemo o izgubi, katera nas je doletela, ko premišljujemo o nesreči, kije zadela našo slovensko domovino. Groblja za grobijo se odpira, zija nam naproti in se zapira za onimi, ki so bili poklicani; da" bi vstrajali v boju, ki ga bije naš narod na Goriškem. Kako bi človeka ne pretreslo, ko vidi, kako umirajo mlade moči, kako izginjajo, tonejo v večnost... In mi se otožno oziramo za njimi, solze nam rose oko, in z namiplaka tužna domovina. Da —- grobovi tulijo po naši zemlji, grobovi tulijo in plakajo! Bile so to pač vznesene> besede govornikove, ki so prišle iz srca in so našle v srcih odmev. — V četrtek so nam zakopali Brati no, kateri je bil vedno vzoren dijak na koprskem učiteljišču. Globoko nas je zadela vest o njegovi smrti. Slovensko domovino je zadela bridka izguba, smrt jej je yzela vrednega sinu, ki bi deloval v njen prospeh in napredek. Lahka mu žemljica! A usoda se ni zadovoljila s to žrtvijo, zahtevala je še drugih. Zopet se je odprla pred nami groblja in nam zakrila ljubljenega tovariša Hrobata. Koliko je zakrivila črna žemljica, to vemo najbolje mi, ki smo ga poznali kot vrlega sinu majke Slovenije. A tem bolj nas je pretreslo, ko smo videli, da ne izročamo samo njegovega telesa ozki jami, da izročamo tudi njegove zlate ideale in naše nade. Komaj zasuje lopata to jadno grobijo, že izkopa drugo, in nam zopet zakrije prijatelja Vogriča, kateri, izkazujoč svojemu Rudolfu zadnjo čast, pač ni mislil, da ga dohiti smrt v hladnih valovih Vipave 1 Kolika izguba je zadela Podgoro, rojstno vas pokojnikovo, nam priča njegoyo delovanje. Dolgo je spalo podgorsko tamburaško društvo, ko je prišel on, buditelj, razlagajoč pomen društva ob slovenski meji. Zavedni in hvaležni dru-štveniki so pokazali svojo ljubezen do njega z udeležitvijo pri pogrebu in s pretresujočo nagrobnico. — Kaj hočete grobovi Še od nas? Niso vam li dovolj te groblje, te temne groblje, niso vam li dovolj te solze, te vroče solze, niso vam dovolj ti vzdihi, težki vzdihi naše domovine? A iz teh grobov raste cvetje, in njegov duh naj se širi po širni domovini, naj vzbuja in uresniči one cilje iu uade, ki so jih imeli pokojni. F. N. Slovenci, naročajte „Mlru! — Zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah 1 „Mir" je edino glasilo koroških naših bratov, ki se junaško bor6 za svoje pravice v zadnjem času. „Mirovi" članki in razkritja, kako so bili Korošci prodani in izdani, vzbujajo splošno senzacijo. »Mir" dela zdaj čast slovenski žurna-listiki. Imeti ga mora vsak zaveden Slovenec 1 »Snujejo naj se posojilnice povsodi, kjer jih še nl.K — V resolucijah organizacijskega odseka, ki bodo sprejete na tretjem katoliškem shodu v Ljubljani, se nahaja tudi poziv, da naj se snujejo posojilnice povsodi, kjer jih še ni. Pač poziv jako negospodarskega značaja! Kar tje v noč naj se snujejo posojilnice. Kjer je še ni, pa naj se osnuje. Ta poziv jasno kaže, da imajo klerikalci pri snovanju posojilnic vse druge namene pred seboj, samo ne onih gospodarskih, ki so združeni s posojilnicami. Tako je tudi umeti, da so hoteli kar čez noč ustanoviti „v Sv. Luciji posojilnico, dasi je lepo delujoča v bližnjem Tolminu. Klerikalci pač uganjajo z vsemi rečmi le politiko, tako tudi s posojilnicami. Posojilnica v vasi naj bo vez, katera veže kmeta na farovž, da mora pri volitvah voliti tako, kakor ukaže gospod nune, drugače mu pa odpove posojilo, ki je v slučajih prav usiljeno. Klerikalci prav usiljujejo posojila, in pogostoma se pripeti, da se kmet zadolži po nepotrebi pri farovški posojilnici, ko bi že drugače prebil kako začasno pri-manjkovanje. Duhovski posojilničarji pa izkoristijo vsako tako priliko, da Je tako vežejo človeka nase. Trrii so ob volitvah. Takrat mora plesati, kdor i?ua posojilo iz nunčeve posojilnice, po farovškem taktu. Po deželi je precej malih posojilnic; pri mnogih teh so prav v škodo posojilništvu prišli do veljave nunci in njihovi podrepniki. Te posojilnice so same klerikalne trdnjavice in nič drugega. Zato pa mora biti dolžnost rodoljubov po deželi, da se polagoma otresejo tako posojilnice farovškega upliva ter postavijo zopet na neutrnlno stališče. To je prav velikega pomena; zato na delo pri občnih zborih! Laška reklama. — V rokah imamo reklamo za „hotel pri črnem orlu" v Ogleju. Glasi se v nemščini tako-Ie: „Hotel aauila nera - Aquileja. Hotel zum Sch\varzen Adler. Angenehme Lage in der Ntihe des Hafens. Grosse Veranda. ~- Moblierte Zimmer. Exqui-site deutsche Kiiche. Vorzuglicher Weinkeller mit istrianer u. friauler Weine. Bier. Kaffče, The"e, Chocolade, frisehe Milch, Eis. Fuhnvii-gen zui- Verfiigung der P. T. Gaste. Man spricht dentseh u. 'talieniseh — Aufmerksamste Bedienung. Miissige Preise. Dem P. T. Publi-kum bestens empfohlen." Človek bi mislil, da je to res kak Sa hotel, ali če stoji v Ogleju pred tem »hotelom", si premišljuje, ali bi vstopil ali ne, ker je čisto navadna nizka laška oštarija; in da so take oštarije malo vabljive, je znano. O vsem tem, kar je povedano v reklami, ni resničnega nič. Nemško znajo samo šteti, in pa »gerostete Erdapfel" znajo reči po nemško. Pa ti „gerostete^Erdiiptel" so bili že na mizi kot krompir v salati. Imenitno je tudi „in der Niihe des Hafens" — v resnici je pa tam blizu že zadnja mlaka oglejskega kanala. — Slovenski gostilničarji in hotelirji, ki računajo na tujce, pač ne zaidejo nikdar na tako lažnjivo pot reklame. Poroka.—Danes se je poročilkomptoirist g. Karol Vuga z gospodično ReziKora-d i n o v o. Vse najbolje ! Železni most čez Sočo iz Gorice v Pevmo. ~ Pri tukajšnjem glavarstvu so izdelali načrt, po katerem bi napravili na meste sedanjega lesenega mostu čez Sočo, ki vodi v Pevmo, železen most. Načrt se nahaja sedaj pri namest-ništvu v Trst. V RoČlnjU so imeli te dni občinske volitve. Stali sta si sicer nasproti dve stranki, ali jedna se ni hotela deležiti volitev v polni meri, vsled česar so izvoljeni baje možje, ki bi ne bili takega duha, kakor prejšnje starešinstvo. Kaj takega skoro ne moremo verjeti, in bi le škodilo dobremu imenu Ročinja, ako bi se uresničilo. —- Čujemo, da bo podan re-kurz proti volitvam. V Št. /tndrežu tamkajšnji duhovnik delana vse kriplje, kako bi iz naprednega »Pevskega in bralnega društva" izrinil „Slov. Narod". Društveniki se mu seveda smejejo. Ves trud zaman! Naj se rajši uči, do kdaj se sme v cerkvi peti Alelujo, da je ne bo pel za pol-drug mesec še potem, ko se je ne poje veš. Odiranje gostov. ~ Čujemo pritožbe, da po nekaterih krajih ob novi progi grozno odirajo goste. Jed neznansko draga, vino neznansko drago. Znana sta nam dva gorostasfta slučaja, jeden iz Vipavske dolme, drugi iz gor. Tako izmozgovanje gostov je naravnost škandalozno pa tudi malo vabljivo za tujce. Vsak, kdor grdo izkdristi tujca, si le ško^"-*, ker nikdo ne priporoča take gostilne al' takega hotela, ampak vsak odsvetuje drugim iti v take gostilne. Prav, kar je prav. Zaslužek naj bo. pošten — vsaka pretiranost pa le škoduje; to naj si prizadeti prav dobro zapomnijo l Sodovko laških tvrdk Iz Gorice se dobi povsodi po naši okolici po krčmah; krčmarji so vendar Slovenci,- pa podpirajo rajši tujce nego domačina, ki izdeluje nara ^ost dobro sodovko in je tudi glede' ceue 4ako, da ni ^ikakega uzroka podpirati tujce proti domačinu in dobremu obrtniku. Prizadeti naj uspoštevajo bolj zn* no geslo! Požar. — V Ravnici je pogorel v četrtek 23. t. m. posestniku Antonu Pavlimi št. 9. hlev s senom in steljnjak. Škode je 4000 K. Gorelo je še včeraj. V nevarnosti so bila sosedna poslopja. K sreči je bilo br<3zvetemo vreme. Za uredništvo državnih železnic je izddalo železniško ministerstvo načrte, da se zboljša gmotni položaj uradništvu najnižjih šreh kategorij. V ta namen se opusti najnižja plačilna vrsta v 10. službenem razredu ter bo začetna plača 1600 K; nadalje se nakažejo večji zneski v podporo potrebnim uradnikom imenovanih treh kategorij, posebno ako so se zadolžili brez lastne krivde. Končno se pomakne večje število starejših zaslužnih uradnikov iz 8. v 7. činovni red. Veliki blagoslov v Gabrljafi pri Ajdovščini. — Pišejo nam: V nedeljo se je vršil pri nas veliki blagoslov. Naš preljubi nune ValentinČič je pokazal, kako se blagoslovi tiste, ki ne marajo iti v cerkev poslušat njegovih kvant. Ostalo je zunaj cerkve nekaj mož. Ko skonča pridigo, reče1 ves razburjen cerkovniku, naj gre ž njim ven. Pa cerkovnik ni hotel iti ž njim. Zato je vzel Škropilnico ter šel sam ter jih „blagoslovil" tako, da so bili vsi mokri. Popoldan pa pride eden izmed teh „bla-goslovljenih" pred popoldansko službo božjo z lončkom, z vodo napolnjenim, in z metlico k faroyžu. Ljudj6 so gledali, kaj bo iz tega. Ko pa pride gospod nune pred farovž, ga oni iz lončka z metlico lepo blagoslovi ter se mu zahvali. Shod tudi V Trstu. — Izvrševalni odbor jugosl. soc. demokracije v Trstu priredi jutri ob 10. dop. shod v delavskem domu, ulica Boschetto. Dnevni red: Klerikalizem (glede' na tretji katoliški škod v Ljubljani). Več protiklerikalnih protestnih shodov bo tudi po Kranjskem,. 27. tudi v Nabrežini. Cigana aretirali. —- Orožniki v Podgori so aretirali 20 letnega cigana Antona HudoroviČa, ker je na sumu, da je ukradel nekega konja.. . ' Iskali pa so Pavla Hudoroviča,. ki je zamenjal pri peku Grbecu v ulici Sv. Antona svojega konja ter dobil zanj še f>5 K. Ta konj je ukraden ter ga je obla&t sedaj zaplenila. Grbejs sedaj nima svojega prejšnjega konja, ne onega, ki mu ga je zamenjal cigan in ne 55 K. Varujte se ciganov 1 Iz Podbrda. — Veselica, katero je priredilo „Bralno in pevsko društvo", se je izvršila na splošno zadovoljnost udeležencev. Posebno je občinstvu ugajala veseloigra »Raztresenea*, katera je provzročila obilo smeha. Udeleženci, med katerimi je bilo mnogo tujih gospodov, so se pohvalno izrekli o pevcih in igralcih. Udeležba je bila zadostna. Veselice se je z malimi izjemami udeležila sama inteligenca. Ojstro se mora grajati to, da se je domačinov razun članov malo udeležilo; nad tem so se tujci pritoževali, češ, mi podpiramo društvo, vi pa ne, in prav so imeli. Ko bi prišel kak glumač in bi se na glavo postavljal, bi se gotovo kar trlo krog njega. Tudi--------skozi okna bi se že še gledalo! Ali je vzrok temu nevednost ali prevzetnost — bi dalo misliti. Vsa čast pa izjemam, posebno mladeničem S Na Bledu se priredi v nedeljo dne 26 t. m. velika narodna slavnost v prid Sokolskemu skladu s sodelovanjem meščanske godbe iz Kranja, Jeseniškega Sokola ter raznih dragih društev. Slavnost bo slična Prešernovi slavnosti v Ljubljani, ter se bo vršila na travniku poleg vile „Mirni Dol" ob jezeru, „$0l(0lB Y Solkanu priredi jutri veselico s telovadbo, igro itd. po že objavljenem vspo-redu.*Opozarjamo na to veselico tako vrlo napredujočega Solkanskega „Sokola". Dijaška veselica» Kojskam. - Jutri se bo vršila v Kojskem veselica dijakov, katera je bila zadnjič radi slabega vremena odnesena. Vspored veselic je raznovrsten in lep, trud dijakov za to veselico je bil velik, zategadel pa zaslužijo tudi povoljne udeležbe! Veselice pevskega in bralnega društva nSkolJ" v Šmarjah dne 2. sept. t. 1. se udeleži tudi Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu. Javni ples priredijo fantje na Vogerskem v nedeljo dne 2. septembra v prostorih g. Ivana Nardina. Svira godba iz Prvačine. Cigani v bližnji okolici mesta vedno bolj vznemirjajo ljudi. Streljajo, se kregajo, kričijo, tako da so ljudem prava nadloga. Zadnji čas bi bil, da se jih kam odpravi. Društvo »Bodočnost" v Vel. Zabijali priredi v nedeljo 26. t. m. ples. Svirala bo veterauska godba iz Prvačine. Odprli lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna služba t lekarnah. — v času od 26. t. m. do 2. septembra t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Obsojeni, — 30-letni H. Lasic je bil obsojen na 3 mesece v ječo, ker je ukradel H. Maražn bicikelj. — Mizar J. Bavčar je bil obsojen na 8 mesece zapora radi žaljenja veličanstva. — Franc Gorkič je bil obsojen na 3 mesece v ječo radi poškodbe, storjene dečku Iv. Mermolja; plačati mora tudi 50 K odškodnine. Razgled po suetu. Zbornica poslancev bo sklicana najbrže na dan 18. septembra t. 1. Odsek za volilno reformo začne svoje delo najbrže že 12. septembra t. 1. Delegacije se snidejo baje v drugi polovici meseca oktobra t. L »Slovensko društvo" v Mariboru je imelo 23. t. m. »hod, ki je WIj*ako pomemben. Udelež-nikov je bilo kakih 400. Predsedoval je kanonik Mlakar. Koroški Slovenci so bili številno zastopani in presrčno pozdravljeni. Prvi je govoril dr. Ploj, ki je pojasnjeval zgodovino volilne reforme in mešetarenje v „lepem klubu". Vlada je hotela v začetku dati koroškim Slovencem dva, štajerskim pa sedem mandatov, a je pozneje rekla, da dobe koroški le enega, štajerski pa šest. V klubu je nastalo nasprotje, ker se je Robič izrekel proti temu in zahteval za Koroško 2, za Štajersko pa 7 mandatov, dočim je Šusteršič se potegoval za vladni predlog. Glede kočevskega mandata je povedal Ploj, da mu je rekel Šusteršič, da ga ta mandat nič ne briga in da naj se nikar ne vtika v kranjake razmere. (Občna nevolja). Končno je Ploj rekel, da volilna reforma itak ne prodre in da se bodo nove volitve vršile še po starem volilnem redu, novi red pa da se pozneje oktroira. Zaključil je Ploj svoja izvajanja z zatrdilom, da moramo Slovenci biti zadovoljni z vsako malenkostjo in da bi z obstruiranjem volilne reforme odvrnili od sebe vlado. (Živahni ugovori.) Dr. Rosina je potem utemeljeval več resolucij. Te resolucije pravijo: I.) Izreka se shod za splošno in enako volilno pravico, a le po številu prebivalstva. 2.) Shod izreka svoje simpatije koroškim Slovencem inobžalujepisavo »Slovenca" glede dr. Uejca (Proti temu obžalovanju so se oglasili trije duhovniki.) 3.) Shod živo obžaluje, da se v državnem zboru ni postopalo enotno in da „lepi klup" ni podpiral koroških Slovencev. 4.) Shod zahteva, da se prekmurske vasi izločijo iz nemškega okraja i» o.) zahteva, naj poslanci store vse, kar je mogoče, da to dosežejo, sicer naj začno obstrukcijo. Profesor dr. Vrstovšek je ostro prijel dr. Ploja in ga spravil v veliko stisko. Dr. Brejc, ki je bil živahno pozdravljen, je pojasnil koroške zadeve in obsojal kranjske klerikalce, da so nasprotovali ustanovitvi mestnih mandatov na Kranjskem. V imenu „Napreja" je govoril dr. Hrašovec, poživljajoč štajerske poslance, naj začno obstrukcijo proti volilni reformi, in Če bi jih »lepi klub" ne podpiral, naj izstopijo iz njega. Govorila sta še prof. Heržič in posl. Grafenauer, ki je bil živahno pozdravljen, nakar je kanonik Mlakar ob tri četrt na 3 zaključil shod, Na Ruskem. — V Varšavi je bil ranjen smrtnonevarno neki orožniški polkovnik, v Mi-tavi pa pristaniški poveljnik. — Trepov je baje zastrupljen. —- V Odesi je bil napaden brzovlak. - Z dežele se poroča o nasilstvih in zločinih. O potresu V ValparalSU, — Potres je povzročil baje ognjenik v bližini Los Andesa. — Robinzonoyega otoka ni več. — Poročajo namreč, da je v zvezi s potresom v Valparaiso izginil v morju tudi Juan Fernandezov otok v Tihem oceanu, oddaljen kakih 600 km od južnoameriške obali. Otok je imel vulkaničen značaj. Valparaiso mesto je le velika razvalina. Nepoškodovani so ostali večinoma hoteli in pa mornariška šola. Poslali so v Valparaiso iz Santjaga kavalerijski oddelek, ki ima povelje, da dobi med potjo živino za prebivalstvo ponesrečenega mesta. Več sto mrličev niso mogli pokopati. V ječi je podsulo 140 kaznjencev. Število mrtvih cenijo na 1500, kakih 3000 oseb se je rešilo, o katerih so sodili, da so izgubile življenje pri potresu. Šk~do cenijo na pet milijonov funtov šterlingov. —• Po vladnih došlih poročilih bodo morali podreti tudi onev hiše, ki jih ni popolnoma razrušil potres. Živil imajo za en mesec, tudi vode je dovolj. Plenilce brez usmiijenja takoj postrele. Hiše po gričih so le malo trpele in biva y njih 60.000 oseb. Razrušena so tudi pokopališča in odprte rakve. Baje so napovedovali valparaiški astronomi potres. Učenjaki so sklepali nanj zaradi bližine Jupitra in meseca zemlji. —• Londonski listi poročajo različno o nesreči in o številu žrtev. „Temps" trdi, da so bila pretirana prvotna poročila in da je zgubilo življenje le 500 oseb. Drugi londonski listi pa trde, da je izgubilo življenje v Valparaiso 3500 oseb. Devinska in monakovska zavarovalnica proti škodam po požarih izjavlja, da je prizadeta v valparaiški nesreči z 2,400.000 markami. Poleg Valparaisa so porušeni tudi Vino del Mar, tri milje od Valparaisa s 1000 prebivalci, Quiriquine, 250 milj jugozahodno od Valparaisa z 2500 prebivalci, Limache, 15 milj severozahodno, z 10.000 prebivalci. Prebivalci prebivajo večinoma po gorah. Poleg navedenih krajev so pa tudi v razvalinah kraji Los Andes, Nogales, San Felipe, Melon, Su-pallar, Časa Blanca, Quillota, Petorca, Hierro ¦ Viejo in Llai-Llai. V Limachu cenijo število žrtev na 113, v Quilloti na 30. Potres je tudi poškodoval poslopja v Talcuhuanu in Comcep tion. Škodo izven Valparaisa cenijo na dva milijona funtov šterlingov, število žrtev pa na 1000. Newyoržki listi poročajo, da je porušil potres 13 krajev. „Newyorški Matiu" piše, da je bilo 21. t. m. v mestu le nekaj vojakov. Škodo ceni list na četrt miliarde. Živila so redka in draga. Dva čilenska dolarja baje stane liter mleka. Mesa ni dobiti, okolica je opustošena. Čilenske oblasti so* zaplenile živila la ladjah v pristanišču. Noči so mrzle, ker imajo v Južni Ameriki zdaj zimo. Brez strehe je 150.000 oseb. Iz Lime poročajo, da je bil v noči od ponedeljka na torek nov močan potres v Val-paraisu. Tudi v Limi se je čutilo več sunkov. Čilenska vlada bo zahtevala od kongresa 20 milijonov, t * se Valparaiso zopet zgradi. M;stni poveljnik v Valparaisn je zahteval novih čet za vzdrževanje reda. Mnogo mrličev je še nepokopanih. Primanjkuje tudi zdravil, ker je biio vsled potresa mnogo lekarn razdejanih. — Iz New-Yorka poročajo: Iz Sant-jago je odšlo z živili mnogo vlakov proti Valparaisn, kamor pa ne morejo dospeti, ker je proga poškodovana. Ministerstvo vzanjih stvari na Francoskem je nakazalo francoskemu odposlancu v St. Jago de Chile ter francoskemu generalnemu konzulu v Valparaisu denarne svote, da za-moreta takoj pomagati francoskim podanikom, ki trpe vsled potresne katastrofe. Glasom poročil iz Valparaisa je bilo povodom potresne katastrofe ubitih več tisoč ljudi. Cenitev se giblje med 2000 do 12.000. Veči del Valparaisa je popolnoma razdejan, ostali del je kakor stavbišče popolnoma ne-poraben. Potresni sunki se v posledkih po? navijajo. Potres je provzročii silna opustošenja. Skoraj vsi kraji ob morski obali so uničeni. Vasi San Francisko, St. Antonio in Cartagena so skoraj popolnoma razdejane. Ozemlje, kije največ trpelo vsled potresa, obsega pokrajimi Valparaiso in Aconcagua. Simache in še nekateri drugi kraji so skoraj popolnoma izginili. Cenijo, da je napravil potres škode po vsem Čile 10 mil. funtov šter. Lahke potresne sunke je čuti še vedno, požar je pa ponehal. 60.000 oseb je še vedno brez strehe. Vlada je dala napraviti v St. Jago barake za 30.000 oseb, ki so pribežale tje iz Valparaisa. Zbornica je dovolila 4 milijone pezov za pomoč prebivalstvu, ki je vsled potresa prizadeto. Iz Valparaisa poročajo: V sredo sta bila zopet dva potresna sunka, ki sta porušila še ona poslopja, ki so stala po koncu. Valparaiso je sedaj samo kup razvalin. Pitna voda je pokvarjena. Zrak je okužen od mnogih mrličev, ki še niso pokopani. Osebe, ki so na konjih došle iz notranjih krajev dežele, pripovedujejo, da so cele vasi razdejane. Ob morski obali so razdejane skoraj vse hiše. Mnogo prebivalcev iz Valparaisa je zbežalo v Santjago. „New-York Herald" poroča iz Lime, da je mesto Villotta izginilo. Od 10.000 prebivalcev se jih je rešilo le okolo sto. Iz Valparaisa javljajo, da je sedaj kon-statovano, da je povodom potresa našlo smrt 30 O oseb. Ni bilo še možno natančno preračunati materijalno škode. Prebivalstvo pa se jo že pomirilo. Glavna železniška zveza je v redu, v pristanišče prihajajo vojne ladije s četami in živili. 22. t. m. jo bilo čuti zopet več potresnih sunkov. Pod nadzorstvom došlih arhitektov in inženirjev gradijo barake. Govori se, da je zbežalo iz Valparaisa nad 30.000 ljudi. * Pogreb angležkega mornarja v Trstu, — v sredo zjutraj ob 8. uri in pol se je vršil pogreb onega angležkega vojaka, kije umrl na vojni ladiji, kakor smo poročali. Že pred 8. uro se je zbrala velika množica ljudstva, ki je zasedla nabrežje in ptmiol sv. Karla. Ob 8. uri in pol je bilo opaziti 5 čolnov, ki so plovili proti kraju. V prvih je bilo vojaštvo, v četrtem je bila krsta z mrličem, pokrita z britansko zastavo in obložena z venci. V tretjem čolnu so pripeljali podstavo topa, na katero so postavili krsto. Iz vrvi imajo napravljeno »vprego", v katero je vstopilo kakih 20 vojakov in ti so truplo peljali po Corsu in na staro mitnico. Ob krsti je stopal špalir vojakov, ki so nosili puške pod levo pazduho. rA levico drže za kopito, z desnico pa za cev — obrnjeno v tla. Za krsto jo korakalo raznovrstno moštvo, za temi podčastniki in zadnji — poveljniki peterih angležkih vojnih ladij in ostali častniki. Ko je krsta dospela do pod obrežja, so vsi navzoči skinuli klobuke. Tudi vojaštvo je bilo toliko ginjeno, da se je le težko obranilo solz. Pogreb je bil lep, impo-zanten, kakor ga nima pri nas podčastnik. Kazensko postopanje je uvedeno proti 142 bivšim poslancem ruske dume, ker so podpisali viborški manifest. Ti so Že ob volilno pravico. Državno pravdništvo zahteva od vsakega 3000 rubljev kavcije. Velik štrajk na Španskem, — v Bilbau na Španskem štrajka 30.000 delavcev. Prišel je tja ministerski predsednik, da se informira o uzrokih. Nova šolska ureditev na Ruskem. — Bivši ruski naučni minister je izdelal nov zakonski načrt o ureditvi novih ljudskih šol, ki bi bil predložen dumi, da ni ista bila razpuščena. V tem načrtu je predvidjeno, da se otvori 265.012 novih ljudskih šol, ako bi se hotelo uvesti v Rusiji splošno šolsko dolžnost. Vsa Rusija bi bila razdeljena v šolska okrožja. Ustanovljenje in vzdrževanje šol bi prevzele šolske občine, plače bi pa učitelji dobivali iz državnih blagajn. Najmanja plača učitelja bi bila 390 rubljev t. j. okolo 1200 kron. Za plačo učiteljem bi se ya prvo leto moralo postaviti v državni proračun 262,550.605 K. Italijanske vojaške vaje ob avstrijski meji. Letošnje italijanske velike vojaške vaje v Alpah so pričele 20. t. m. in bodo trajale do 30. t. m. Vaje se vrše med Gardskim jezerom in Brescio, v Sabbijski in Trompijski dolini in pa v Tonalskem prelazu. Za vaje imajo čete povelje: „Sovražnik ie prekoračil mejo in koraka proti Bresciji. Čete so potisnjene po prejšnjih bojih nazaj. Zdaj se prične nasprotni napad." Zobno ŽeleznlCO mislijo zgraditi iz Ountii. na Učko. ' Je Kitajska Vlada je naprosila vlado na D,Ul skem, da naj jej da na razpolago 15 cast,J" kov, ki bodo učitelji v kitajski armadi' [J bijo seveda visoke plače. Poveljnika domobrancev na Dunaju i„i Verzbaka je napadel neki kmet iz Mistp' bacha, in sicer radi tega, ker mu je povoljniJ s svojim avtomobilom splašil konja. PovciLf. je ranjen z bičem po očesu. Na sokolskl zlet v Zagreb pride tudi okoM 350 Poljakov; nekoliko Sokolov pride turi; ; Rusko Poljske. ll u Razkol v socljalnl demokraciji Italije. - i!a i lijanska socijalna demokracija je razkrojem j v dva tabora, ki si stojita sovražno nasproti-. v reformiste in revolucijonarce. Zadnje ^ se je mnogo govorilo o prizadevanjili, ,|a\J f prišlo do sporazumljenja. Ali ta prizmle^;. j so ostala —- kakor javljajo sedaj iz Rima"^ brezuspešna. Te dni so imeli v Milanu K\^ ¦ misti shod, na katerem so najodločneje odklonili idejo zbližanja z revolucijonarci. Po rczko-fi tona je soditi, kako Širok prepad ziju nUi|j ! obema socialističnima frakcijama nikrhir • še nista bili tako oddaljeni druga od t|r,|n j kakor sedaj. j Ruska duma. — Iz vladnih krogov sp je . zvedelo, da bo vlada primorana že ku\wm meseca oktobra sklicati dumo k rednemu za. sedanju, da dovoli finančnemu ministru mn,, državno posojilo. Volitve v dumo se razpUpj0 za prve dni meseca oktobra. Zadnje vesti. — Francoski škofje m« ' dejo 18. sept. na posvetovanje. --¦ S.tuska v ! Bilbao se razširja. Prišlo je do pouličnih bojev. 1 Razglašeno je obsedno stanje. — V ValjmraUu I so pokopali doslej 1500 mrličev iz potrosile i katastrofe. Bojijo se epidemije. • - N:i Kuhi ' je izbruhnila nevarna ustaja, ki se .siri od i dne do dne. — Izjaua.*) Podpisani Janoz Nanut, kovač, iz stan-dreza, izjavljam, da so vsa očitanja, ki sem jih govoril proti g. županu Jožefu laitmauu, g. podžupanu Francetu Paškulinu in proti Jožefu Lutnianu iz Štandroža, zlasti ofiiunje glede* občinske tehtnice, neresnična in j'1« obžalujem. V Gorici, dne 24. avgusta 100«i. Janez N a it n t. *) Za vsebino pod tom naslovom je i.l-govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Z malim kapitalom si lahko zagotovi dober zaslužek JUfr pečavanjeni žganja v manjši meri oziroma z ustanovitvijo male žganjekuhe v svrho destilacije žganja in likerjev. Navodila in v to potrebna pojasnila so brezplačna. Dopise na JLukrati?" Št. 127 anonfna ekspedicija Eduard Braun. Dunaj I, Rotenturnstr. 9. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenadomestne izgube naše ljubljene soproge, oziroma matere in sestre gospe OLGE BREŠCAK roj. ŠINIGOJ izrekamo tim potom vsen-; prijateljem in znancem srčno hva!., osobito pa še onim, ki so nam ob dolgi bolezni drage pokojnice stali na strani, ki so ji darovali krasne vence in ki so jo v tolikem številu spremili k večnemu počitku. GORICA, 25. avgusta 1906. Žalujoči ostali. ZAHVALA vsem sorodnikom, znancem in drugim, ki so ob pogrebu našega predragega sina in brata HENRIKA VOGRIČ, sedmošolca na e. kr. gimnaziji sočustvuje nam lajšali prežalostno bol. Zlasti se zahvaljujomo cenj. obitelji Hrobat za trud in požrtvovalnost, dalje gg. profesorjem ter dijakom" in pevskemu društvu v Podgori za žalostinke in krasne vence. Zahvaljujemo se vsem drugim, da so v tako obilem številu izkazali zadnjo 5ast preblagemu pokojniku. PODGOKA, 24. avgusta 1906. Žalujoča družina. Zaščitna znamka: „Stdro" Liniment. Capsici comp. Nidomettek st Pnin-Exp«ll«r je splošno priznano kot tovrstno bol bUžaJoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in »K 2 se dobiva v vseh lekarnah. *' "* P!^^»lrapo^rais|ii tega- pcrvsod prBjub-Ijenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro" iz Btchterjere kkarne, potem se je gotovo prejelo ____ originalni izdelek. P^g%ICHfERJEVA LEKARNA FSl k ..riatem levo" v Pragi f. J J ;l Elisabothgasso St. 5 nova. 1V i T) Dnevno r«poSfljanje. r^V^^ Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis jo fcattijiv. Jedino pristen je THIERRV-jev balzam z znamko zelena nuna. tojjitle in aeprekostjivo sredstvo proti motenja w -' želodčnim krčem, koliki, katarja, prsmm in iufluenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 droj-•skknic ali l velika posebna steklenica $ pa-lamaskom 8. 5 poštnino prosto. blKKKY-jevo Centifolijno mazilo bii kot neprenosljivo sredstvo proti zastarelim ra-tivatt^m, poškodbam, otekline.ni vseh vrst. Cena: 'ka K 3'60 poštnine prosto se razpošilja proti pu^a ali predplačilu zneska. Lekarnar A. TH1ERRT »TKTiill l>ri ROdatCU-Slatini. Brošura b tisoCcnmi * ":alaimi zahvalami je n» razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah ia brfilnicah. ;, in Potatzky v Gorici. N» sredi RaStelJa 7. TRSOVINA NA DROBNO iN DEBELO. *i/c«Hjo kapevftiiča fllrnberikega io drobnega Maa* ter tkanin, preje ii nitij. POTREBŠČINE o pisarnfce, kadilce in popotnike. fojboljfie šivanke za šivalne Btroje. POTREBŠČINE za krojaie in še vi j a rje. ifetlnjlee. — Rožni venet — Masno knjižice. ta obuvala m vse letne Saše. Posebnost: mu /a zelenjave, trave in detelje. ••Ajboljft oskrbljena zaloga za kramarje, »Minjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter ca deželi, f 35 8 HRISTOFLE tabu irsd)e ii pttsdje tsriimt Prbmano teiko pocrebrmjeo« najlepše forme. I Kompletne kasete namiznega orodja, posodja m omako, karo, 6aj, namilili podstavki, umetni lidelkt j Jedino nadomestilo _ pravega srebra. ^ni MelM za hotele, restavracije *****> kakor tudi pensyone, gospo-^a*aa" dinjstvo itd =•-¦ , ¦ a C. kr. dvomi »aložnlkl ¦H* & C.L« - Dunaj 1 Openuriog ipa Derdi 33. Od visokega c. kr. namest-ništva dovoljeni zasebni trgovski tečaji in šola za pisalni stroj državno izprašanega učitelja trgovskih šol Karol Štefan Keller Gradec, Burgergasse It 14. Dobri vspehi. Brezplačno posredovanje za službe. Nad 20 pisalnih strojev. Vsporedi zastonj in franko. Nemški poučni jezik. t0^M mi..... . . ' m Sirup tamarindo priprauljen u kemičnem laboratoriju lekarne Cristofoletti je najboljša higijenična pijača v poletnem času. Gena steklenici 80 vinarjev. Poprava in komisijska zaloga ti v oko i bs v Gorici, Via Duoma štev, 3. Učence Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri jBatjelu Porednež! he si nisi zapomnil, da ne pušim drugega papirja za cigarete in cevke kakor sek „OTTOMAN-ovega"?! === vi Trgovce s perutnino in jajci % za velike in male pošiljatve išče • j Josip Grisi v Trstu. | Rimske toplice o Tržiču (monfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. basfnina Kr. D. kneza Ihurn-Iaxis. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hiLl, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) - Telefon It. 79. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje naSelstva in nadzorstva z dno 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 47* %. Stalne vlogo od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,Q^ ,^< Izmed vseh vrst zavarovanja se je najhitreje in najbolj udomačilo zavaravanje za d to, ker vsakdo, kdor ie doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tem, *s A\'*' je dobi', vstopivši v praktiško življenje, kot temelj za »a- mostojno eksistenco kapital, katerega so starini za ta slučaj V ,;ijr^ zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ol> j«lri<>m v priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo ;• *$*\^^ nemanjši meri izkazati svojim otrokom. jšgf Neposredna posledica tega je pomirljivi faktutn, da ne manjka danes" ,L$/" v nobeni rodbini, kateri Je skrb za blagor otrok, življenska polica. ^P »Prva deSka splošna deln. družba za zavarovanje na življenje« v Pr g|, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zašle-dujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega •.avarovanja, pri tem so zelo racionalni in ob jednem kar najceneji. Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.) da preskrbt . letu po sklenjeni pogoditi,-pri otroSkih* zavarovanji!!, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica sani o n. pr. 2 X 3i»l-70 K (torej za 'J leti plačano premijo brez obresti) ,. P R V A ČEŠKA" niti v tem slučaja zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dni j rod&inl popolno zavarovano svoto v znesku 10.000 K. „PRVA ČEŠKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje im > vpeljano tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3%, za glavnice v slučaj« vojaSk** službe in višjih Študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitko itd. Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema ===: zastopnik za Goriš ko =======: Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici. Stolni trg St. u. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Komu v (lastni hiii) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi iiajflnejega peciva, torte, kolače za birmanee -------------------------- in poroke, odlikovane velikonočne ptnee itd.--------------—— Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna ^naročila ter obljublja solidno \< -u>- . §*r- po jako zmernih cenah. ~*m Hajcs&ejia bi najhitrejši vožnja t Ameriko ji % parniki Javeronemškega Ltajir. 'M • ctMnlcimi brcopanrfkl „KA1SER WILHELM D.«, „KRONPRm. WHiffil In »KAISER VVILHELM der OROSSE". PrakftMorsk« vdinjs traja samo 6 B dni. ** Vatasfen, Mstca^iv podnk fn Toljnvno voicne listka s« parnika flori Biv«da»eg« S parobrodnega društva kakor tudi listko za rs« proge ameriških ielesoie dobit« *>< v LJubljani edino le pri Lp fflAEI TAYCAEJ0, Motate rita Si. 3B = t nasproti občeznanl gostiln! „pri Starem TOierju". etf 2ft!**l ^MJ*1*9 > **** tor?kj Mrtekin ioboto. - Vst pojasnil«, ki se 2 vašo« n MBDjjaug jo vsax iore«, ce tičejo pot jflja, to6a»lnbresplačno. — Pos-režbapoštena, reebainioUdnt. ^ PotaJkon, lenienlia v »apadnt drlav« kakor: Oolortdo, Mexlko, CaHforalJo,* *H Ari . vtah. W(orainf, Nerada, Oragon in Waabington nudi nai« draitto »—- pottta* a«od»a te iirtdo* tino dres QiIv«tM. Odhod aa taj pr««! E2 ht Bremna enkrat meieino. Z~m Tu »dobivajo pa tndf Katki preko B al ti mora in na ˇ¦# oatal« dole a tet«* kakort - r Brazilijo, Kubo, Buenoa-Alrea, Colombo, Bingapor« ˇ Atatralijo itd. * Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah« REVMATIZMU in PROTINU je liker Sedim H^|& *2r^i?«!uLEffLta.....*"* "•*""' *•"*••""•"»" •»• *+"— *•* ¦•"¦¦. ...... ."" MMMM * >» » *"«• •• «• M»«olHJ. «i»| n,go « itoW,mM proti po.«tJ» 41 mp»| poilnim »••kom t T- pro.to poltebu. =====