* PROGR    V13KO VOLILNA KONFERENCA ORGANZACIJE ZKS V OBČINI
Brez dlake na jeziku
Nc lc, da sc jc omcnjcna programsko volilna konferen-ca občinske organizacije Zveze komunistov končala uspešno, povedati velja, da je bila to plodna, realna in kritična ocena prelcklega dela komunistov in dobra usmcritcv za prihodnje.
Začetni in tcmeljni dcl priprav na to konfcrenco, kot tudi na kongrese komunistov Slovenije in Jugoslavije. so
bile priprave in izvedba volilnih konferenc osnovnih or-. ganizacij Zvezc knmunistov. Priprave so potckalc od junija 1981 v obsežni in lcrminsko poenotcni akciji v vseh občinah mcsta. Ohčinska konferenca je sprcmljala in aktivno sodelovala v pripravah in sami izvedbi volilnih konfcrcnc, stališča in ocene osnnvnih organizacij pa so bila upoštcvana pri oblikovanju gradiva za omenjeno konfcrcnco. Izvoljena so bila ludi nova vodstva osnovnih organizacij. Analiza jc pokazala, da je kar 115 sekretar-jcv prvič izvoljenih, 71 pa ponovno. Mcd sckrctarji jc 21 odslolkov žcna, mlajših od 27 let je 15 sckretarjev, kar 77 sekretarjcv pa jc starih mcd 28 in 35 lct. Mcd sckrclarji jc 21 udcležcnccv NOB. Najvcč jih ima sred-njo in viMiko i/«ibrd/ho, po stažu pa je velika večina sckretarjev z nad osmimi leti članstva v Zvezi komuni-Mov. Sckrclarji so dobro usposohljeni in vsak jc opravil vsaj cno od oblik idejnopolitičnega izobraževanja, šcsl med njimi politično šolo pri Ccntralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije in trije politično šolo Josip Broz Tilo v Kumorveu
Occna družbenockonomskih in političnih razmer in poročil« o dclu organizacije ZKS v obdobju 1978-1982 v občini, kot osrednje gradivo na omenjeni volilno-programski konfercnci, jc OK ZKS dala v javno razpra-vo že srcdi meseca januarja, kar praktično pomeni, da je bila dva mescca v javni razpravi.
Navedimo krivce
Večji del osnovnih urganizacij in iudi razpravljalcev na sami konferenci je pripravljeno oceno ocenilo ugodno, čeprav so nckateri cnenili, da je še vedno prertialo kritič-na in premalo konkretna. Tako so na primer komunisti osnovne organizacije ZK 27. april iz KS Rožna dolina menili, kar je v svojem uvodnem referatu izpostavil tudi prcdsednik OK ZKS Aleš Rueh, da bi kazalo takšna gradiva širše objaviii, s čimer bi vsem članom omogočili lažjo razpravo. V konkrctnih pripombah pa so menili, da je poročilo preveč faktografsko, da je pri obravnavi vprašanj stabilizacije preveč enostransko, da bi moralo bolj natančno in naravnost povedati, da so vzroki za gospodarske <ežave tudi v nepravilni investicijski politiki, čezmernem zadolževanju... Menijo, da je vse predobro ocenjena povezava občinske konference ZK z osnovnimi organizacijami. Zahtevajo, da se bolj konkretno navede krivce za različne deviacije.
Tudi dnige razprave in pripombe so bile konkretne in kritčne. »Vse pripombe so prav gotovo dobronam^rne.
mislim. da jih moramo upoštevati pri oblikovanju, pred-vscm pa pri izvajanju našc politikc v prihodnjem obdob-ju,« jc poudaril Alcš Rueh.
O gradivu pa so razpravljali (udi organi OK ZKS in organi drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Mnenja komisij soenotna, da jc poročiloodclurcalnom dovolj kritično, predvscm pa, da dajc napotilo za vsc-
stransko akcijo ZK. Opozarjali pa so, da jc še vcdno premalo izražcna odgovornosl posameznika - člana Zve-/c komunislov, da sc udgovornost še vse prcvcč opisuje kot normalivna, premalo pa kot vsebinska.
Za večjo javnost
»Kljub tcmu«, jc clcjal Aleš Ruch, »da jc v occni zclo kritično obravnavano vprašanjc odgovornosti v naši clružbi in da smo prohlem odgovornosti, zlasli v Zvczi komunistov, v zadnjih letih močno zanstrovali, pa so komunisti v javni razpravi ponovno zahtevali vtčjo difc-rcnciatijo v vrstah ZK, zaostritcv odgovornosti do izklju-
Na programsko volilni konfcrenci so i/volili novo občinsko konfcrcnco ZKS, statularno ko-misijo, tovariško razsiKliščc in nadznrno komisi-jo, dclegate za programsko volilno konfcrcnco organizadje ZKS v Ljubljani, delegatc /a IX. kongres ZKS in XII. kongros ZKJ in potrdili kandidatno listo za člane organov ZKS.
Na prvi scji jc novoizvoljena občinska konfc-rcnca ZKS Ljuhljana Vič-Rudnik i/.volila cnajstčlanski komite OK ZKS, za predsednika občinske konference A1.F.ŠA RUEHA, za se-kretarja komiteja VASJA BUTINO in izvršnega sekretarja PAVLA ZDEŠARJA
Za novc člane občinskega komiteja ZKS so bili izvoljeni: Tine Brcskvar, Vasja Butina, Mi-loš Budar, Vlasta Grjol, Nalaša Kovač, Julij Planinc. Milan Pogačnik, Ignac Rozina, Igor Vi-drih, Franc Zalar in Jože Zadnikar.
Naši delegali za IX. kongres Zveze komuni-stov Slovenijeso: Pavla Centa, Tatjana Boršfnik Grabnar, Tine Breskvar, Janez Čebulj, Emil Dolčič, Vasja Butina, Anton Grahek, Nalaša Kovač, Anica Krušič, Ivan Miglič, Milan Osred-kar, Pcler Pauk, Tone Pokovec, Katja Vadnal, Marjanca Vrhovec, Stane Vrhovec, Franc Zalar, Pavel Zdešar in Vinko Žužek.
Delegala za XII. kongres Zveze komunistov
Jugoslavijepa sta: Vili Belič in Alojz Dolničar. V                                                       /
čitev iz Zveze komunistov in do doslednega izvajanja družbenih sankcij. Izoblikovala so se tudi mnenja, da je potrebna pri ugotavljanju odgovornosti večja javnost, s čimer bomo dosledneje izvajali načela socialistične mo-rale in ugotavljali konkretno odgovornosl. To mora biti vodilo za delo komunistov v osnovnih organizacijah in v občinski  konferonci.  Hkrati  pa  moramo zaostrovanje
odgovornosti prcnesti bolj kot doslej ludi v drugc druž-henopolitične organizacijc. skupščino občinc, i/vršni svet, skupščine samoupravnih inlcresnih skupnosti.«
Tudi z večjo odgovornostjo se homo lažjc uprli vscm pritiskom, ki hočcjo izriniti samoupravljanjc in z etati-stičnih pozicij izločiti ustavno vlogo dclovncga človeka, o čemer je spregovoril tudi tovariš Poprt na programsko volilni konfcrcnci občinc l.jiibljana Ccntcr. Njegove bc-sede so imelc velik odmcv v najširši javnosti, ki zavzetu podpira izhodišča iz occne, ki jih jc podal prcdscdnik Zvcze komunistov Slovcnije. Tej oceni in podpori so sc odločno pridružili tudi komunisti našc občinc.
Uvodnim ugotovitvam so sledile štcvilnc razprave, ki so kritično in samokritično dopolnile uvodna razmišlja-nja intudi prispcvale k šc boljšcmu dclu celotnc občinske organizacijc Zvcze komunistov.
»Prav ustvarjalna kritika in samokritika je vedno bila velika moč komunistov in sila, s katcro smo prcmagovali tudi najtežje ovire«. so bcsede Aleša Rueha, ki so vzpod-budile številne delegate, da so brez zadržkov in dlake na jeziku piivedali mnenje in stališča svojih sredin. Kar* osemnajst jih je hilo, ki so spregovorili in deset, ki so svoje razpravc podali pismeno.
O vsebini samih razprav bomo sicer spregovorili v naslednji številki Naše komune, povemo pa naj, da so se dotikale malodane vseh področij dela in živijenja. Bese-de so se nanašale na vsakodnevne probleme, na naloge, ki jih v svoji srcdini izvajajo bolj ali manj uspešno, pa tudi o vprašanjih, ki so širšega družbenega pomena.
Delegat iz DO Ilirija Vedrog je prisotne seznanil s stanjem v tej delovni sredini, kjer so odločno presekali z dosedanjo napačno poslovno politiko in vodenjem de-lovne organizacije, pri čemer je prišlo tudi do kadrovskih sprememb v vodstvu delovne organizacije in temeljnih organizacijah združenega dela.
Delcgat iz TOZD Posestva je svoje besede namenil kmetijstvu^njegovi vlogi in pomenu, ne le v naši občini, pa tudi prizadevanjem, da bi kmetijstvo dobilo mesto, ki mu pripada, saj je še vedno nemalo tistih, ki njegovega pomena še niso spoznali.
NINA LEGAT-ČOŽ