ŠTEVILKA 32 MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ LETNIK IV • SEPTEMBER/KIMAVEO1996 kwčna trgovsko podjetje d.d. • Ekslerjeva 8 • Kamnik [pa qs]®e>ki£\ caašBza (Medvedova 1a, tel. 831 4O4) ZA MOŠKE: • flanelaste srajce že od 1.4OO SIT dalje ZA OTROKE: • jeans za solarje • -trenirke vseh veli kosti ZA ŽENSKE: • nove bluze in krila ••• [PS ©fi\E>»Q£\ ®[M§M§©K][]©£\ (Ekslerjeva 6. tel. 813 352) Vabimo Vas k nakupu U:^J A/J Al J Cl^ po ugodnih cenah in z možnostjo odloženega plačila - ob delavnikih od 8.OO do 17.OO ure. ob sobotah od 8.OO do 12.OO ure-. JABOLKA • KROMPIR • ĆEBULA • ČESEIM • OZIM NIC A ETA §t@®au@ ffia/A\KK^\@Qja - ©soSSdts [K®@K]®a TSTTOMOBILSRT PROGRAM LAĐA V industrijski prodajalni HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: 061 715 233 TEHNIKA telefon: 737147 o OPREMA telefon: 737 006 kovinOtehna MENGŠAN Spoštovane občanke, dragi občaiii! Kako veseli smo bili letos, ko smo na koledar ju videli 1. september označen z rdečo barvo. To bi lahko pomenilo, daje tega dne praznik, šoloobvezniki pa se s to trditvijo ne bi strinjali. Kljub temu se letos pouk ni pričel prvega, ampak sele drugega septembra. Ob lem se mi postavlja vprašanje: kaj nam pomeni učenje'!1 Prisila?'Nujno zlo? Ne! Strokovnjaki zagovarjajo dejslvo, da se ćelo življenje učimo; vsak dan, ob vsaki priložnosli, ćelo lakral, ko gledamo televizijo, poslušamo radio, si ogledamo razstavo, drugo kulturno priredilev, ...Ne učimo se zaradi učiteljev niti zaradi staršev. Zase in samo zase! Naj bodo naše misli vsaj prvi teden v oktobru bolj usmerjene v vseživljenjsko učenje. V naši občini lahko ta cilj uresničujemo velikokrat; če smo si ga res zastavili. Glavna tema Mihaelovega sejma je "od zrna do kruha". Pričakujemopestro in nazorno predstavitev tako zapletenega, po drugi strani pa zelo enostavnega procesa. Naše življenje je sestavljeno iz drobnih zrn v samo nam lasten kolačsprimesmi, začimbami, dodatki, ... Ko se pogovarjam.o, nam hesede rade uidejo na klevetanje, obrekovanje, pri lem pa pozabljamo pomembno vlogo posameznikov. Vsakdo je naši družbi pomemben lakšen, kakršen je. Brez dodalkov in drugačnih odtenkov. Demokracija, za katero smo se odločili, kaže in razgrinja svoj blišč. Tokral še nismopredvolilno naravnani, bopa lak naslednji Mengšan. Pretuhtali borno, čigave obljube so najbolj realne, in se odločili po svoji vesti in prepričanju. Nam bo uspelo?! Hladna jutra in večeri tcrkrajši dnevi nas zbližujejo, sajse več pogovarjamo ... Bo obrodilo lepo klasje, da si borno zamcsili doher kruh! Tatjana Sivec Strmšek kazalo UVODNIK 3 JANEZTRDINA 4 RAZGOVOR 6 OBČINSKI SVET 8 OBČINSKA UPRAVA POROČA 11 ŽIVLJENJE V OBČINI 14 PODJETNIŠTVO Mi POLITIČNE STRANKE 16 RAZPIS 17 PRI SOSEDIH 19 ŽUPAN NA OBISKU 21 PRAZNIKI IN OBIČAJI 24 NAŠ PISATELJ 25 NAŠA ŠOLA 28 IZOBRAŽEVANJE 30 DRUŠTVA 36 KULTURA 43 ŠPORT 44 VAŠA POŠTA 48 DOBROTA NE POZNA MEJA 53 RAČUNALNIK 61 ZDRAVJE 61 OBVESTILA 68 M E N (i SA N GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja urednički odbor: Tatjana Sivec Strmšek (odgovorna urednica, tel. 737 317) Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežič, Franc Veider (člani) • Glavna urednica Uradnega vestnika: Marta Drčar, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Ekmešič • Oblikovanje, računalniškl prelom In tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. 715 033 • Fotografija na naslovnici: Peter Škrlep • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispevke lahko odclajale osebno v sprejemni pisami Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali neposredno članom urednijega odbora. Lahko pa jih pošljete ludi po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. U V O P N I K 3 MENGŠAN JANEZ TRDINA JANEZ TRDINA IN MENGSANI "... kadar dobim priliko, razgovarjam se kaj rad o domaćem kraju, ki mi bo oslal nad vse druge mil in drag do zadnjega trenutka mojega." Janez Trdina 2. PISMO JANEZA TRDINE ANTONU KOBLARJU VNovom- mostu, 22. dec. 87. Velečastiti gospod kapelan! Izmed tujcev, doselivših se v Mengeš, moram, omenili vsekako ludi usnjarja Andreja Danica, ki jeprišel k nam iz Velesovega. Ta mož je bil izvrsten obrtnik. Po njem zaslovelo je mengeško usnje daleč po deželi, zvelo se ga je mnogo ćelo na ljubljanskih sejmih. Danič je kupil v Mengšu gradiček, ki je dobil od njega ime Dragarjeva hiša. Imel je pod svojo oblasljo nekoliko jndložnih kmetov. L 1848. nehala je v Austriji tlaka in desetina. Danič od svojih kmetov ni zahleval nobene odškodnine - jedini vzgled te vrste v vsem cesarstvu! Kmetov res ni bilo mnogo ali zanj je bila to vendar le velika žrtva. Pravili so, da ga je hotela gosj>oska radi te blagodušnosli kaznovati, češ da ščuje podložnike drugih gradov. Pri gradičku bila je precej velika ali silno zanemarjena kmelija, ki prva leta ni dajala skoraj nič jmdelkov. Z odjndki svoje obrlnosli izboljšal je Danič polje, da je sjjadala f>osesl njegova kmalu med najrodnejše v okolici. Kaj rad je prebiral in kupovat ludi vsakovrstne knjige. K njemu hodil som čitat kal dijak "Novice" in pregledovat zemljovide njegove, kojih je bilo ćele kupe. Pri Danicu je služil ražen drugih pomočnikov neki Beli Kranjce, Marka. Gospodar ga je Ijubil radi izredne spretnosti in jx>šlenosli in mu dajal mašino plačilo, ki jia Marku ni nič zaleglo, ker je nosil ves zaslužek v loterijo. Večkrat mi je zalrdil sam, da je zaigral več nego 2000 gold. Vražja lolerija pohujševala je tuđi druge Mengšane, sosebno posle in gostače. Kdaj je jirišla v naša vas, na morem povedali, cvelela je hobotno že za dolinslva mojega in bila glavni vzrok, da si skoro noben delavec ni nič jmhranil. V opisu mengeške župnije morali bosle vsekako omenili to jneklelslvo, ki jo je zatiralo huje od vsake ine razvade. - Zdajpa nekoliko besed o soli in cerkvi. Mene je učil najprej Jurman, kijepa odšel kmalu na Kočevsko. Zamenil ga je Fran Dolenec. Pod njegovo komando llačil sem dve leti šolske klopi. Prvi dan, ko je začel učiti, molil je j>o nemško očenaš in nam ukazal, da molimo ludi mij>o nemško. Ker nismo znali, rohnel je strašno na nas in nam grozil z Ijulimi kaznimi, če se ne borno učili na vso močpridno nemški jezik. Prvo lelo je v soli zvečine nemškutaril. Ali zaman je vihtil batino, učenje ostalo je brez uspeha. Drugo leto moral se je poprijeli po ukazu novega župnika Janez Kuralta pamelnejše metode. Nemščina umaknila se je slovenščini (samo nemška "Sprachlehre" nas je še mučil) in zdaj se je j>rav dobro napredovalo, ker je bil Dolenec inače jako marljiv učitelj. Pozneje mu se je ta gorečnost za solo ohladila, ker je uvidel, da mu dajo drugi posli veliko večje dohodke. Postal je kmeliški doktor in grozovit skopuh. Zajahal je nemškega "šimlja" in pisaril Ijudem jiobotnice, dolžna, ženito-vanjska in vsakovrslna ina jnsma. To črčkanje ga je obogatilo in jnvzdignilo med mengeške prvake. Župljanom znal seje tako sliniti in dobrikati, da so si ga izvolili za župana, karjn je bila neo-proslna bedastoća. Dolenec brigal se je vedno le za svoj žep, blagi-nja občine bila mu je deveta briga. Da je županoval meslo njega veleumni poštenjak Mihael Stare, dobil bi bil Mengeš že zdavnaj vse liste ustanove in naftredke, kojih je treba dandanes vsaki dobro urejeni srenji. - Mengeška cerkev zidana je po nekakem gotskom slogu z raznimi inimi pritiklinami in dodalki. Do zdaj slišal sem še malo koga, ki bi jo bil hvalil. Notranja oj>rava bila ji je okoli 1. 1840. grozno borna. Polepševati jo je začel žujmik Janez Kurall. Mengšani jx>magali so mu prav radi z izdatnimi darovi. Dobro se spominjani, kako so se kosali J'antje in dekliči, kaloti bodo dali več o cerkvenih daritvah. Veliki oltar je poslikal menda lungus. Barve zdele so se Ijudem jnetemne in predolgočasne. Nadejali so se, da bodo dobili za svoj denar kaj lepšega. O vsaki priliki [>a so se jnmašali in hvalili s starim sv. Mihaelom svojim. Trdili so, da lako krasnoga kipa nima nobena druga kmetiška cerkev. Tuđi hudobec j>od sv. Mihaelom videl se jim je kom-i-fo. 0 njem moram Vam jjovedali neko smešnico. Škral bil je olel. Sin nekdanjega učitelja Gene kujiovalje od liholajicev hrvatski duhan. Ker so financarji na lako blago bistro jjrežali, trebalo jim je duhan skriti. Gene se domisli, da bi bil najvarnejši kraj hudobčev trebuh. Sllačil je v škrata ves duhan svoj in svojih jmjateljev. Financarji so zvedeli jx> vohunih, da je Gene jmglavilni ku[>ec hrvaškega lobaka, j>a so prišli k njemu in jireiskali v soli vse shrambe in kote. Ko nišo našli ničesar, jeli so ga strogo izjirušcvali in postili, kamo je dejal duhan? On jim je odgovarjal resno in rosnično: Hudiču v r-. To se ve, da so mislili, a jim se roga. -Velike j>raznike slavili so Mengšani vsikdar svečano, kar se je le dalo. Po cole ure daleČ hodili smo olroci iskat lejtega mahu za jaslice, bršlina in srobola za hutare, cvellic za sv. Rešnje lelo. V nekatorih hišah narojali so čudovito razkošne jaslice. Pri Mihelu n. pr. jemale so ćelo polovico hiše. Nakopičila se je na deske ćela gora s skalovjem, drevjem, brlogi, s poskom. jHisulimi poli, mostovi, brvmi, studencem ribnikom, čolnom, losenimi jiaslirji, ovcami, 4 MENGŠAN goveđi Ud. Tako vclikanskih bular nisem videl nikjer na Kranjskom, kakor so jih prinesli fantje cvetno nedeljo v mengeško cerkev. Nekalerc so ji scgale mahne do stropa! Pa kako dražeslno bile so okrašene s svilenimi robci in trakovi, s pomarančami, jabelki i. t. d. Sosebno zaradi sv. Rešnjega telesa jeli so gojiti Mengšani ludi vrtne cvellice: astre, balzamine, gorečo Ijubezen, potonke, georgine, dckleta pa zlasti dišec (roženkravt) in rožmarin, ali iz menj svetega namena, da so nakitile z dišečimi vejicami razne moške klobučke. Mihael Stare imel je velik vrtpoln žlahlnih cvetic. Rekel mi je sam, da mora žanje precej trošiti ali da mu ni bilo še nikoli žal tega denarja, ker se povišuje z njim čast božja. V cerkvi zdelo bi se mu strašno pusto, če bi ne bil veliki oltar ozaljšan z zelenjem in cvetjem, ki ga daje s svojega vrta. - Mengeš stoji na Gorenjskem, ali Mengšani se nišo smatrali ni za Gorenjce ni za Dolenjce. Govorili so, da se začenjajo pravi Gorenjci sele dobre pol ure nad njihovo vasjo - v Subodolah (Skadolab). In res se razlikuje mengeško narečje v marsikaki reci od tislega, ki vlada v Subodolah in dalje gori. Pri nas pravijo: živlene (pravzaprav: žulene). V Suhadolah pa se čuje povse razločno Ij in nj, lorej: življenje i. 1. d. Politično mišljenje bilo je pri nas v vseh kmeliških bišah, moglo bi se reci, ultrademokralično. Nikjer na Slovenskem. nisem našel rojakov, ki bi bili sovražili gospodo lako korenilo in slrastno, kakor so jo Mengšani. V ti skrajni mržnji sem rasel in odrasel ludi jaz, kar ni bilo čudno, kajti ni jiretekel menda noben dan, da mi ne bi bile donele na ušesa srdite kletve in psovke na gospodo. Naši kmetje morali so biti v stare čaše krvavo zatirani. Ob času Iridesetletne vojne zaj)odil je mengeški graščak vse /)odložne kmetcpo svetu. Ta katastrofa spominju se v jedni tislih povesti, koje sem priobčil v "Sloveniji"in "Ljubljanskom časniku". Izmedvseh vladarjev hvalili in ljubili so Mengšani najbolj Jožefa II. in Napoleona. OJožefu so pripovedovali, da je pohajal vedno preoblečen po kmetih in pozvedal krivice, koje jim delajo gospoda. Prišedši nazaj na Dtinaj, dal je vse kmeliške llačnike in oderuhe uklenili in zvečine obesili ali uslrelili. Naši kmelje so bili popolnoma uverjeni, da cesar Jožef ni umri za kako boleznijo, nego da so ga gospoda "slrupili. Simpatije za Francoze bile so v Mengšu neugasne, Junatične. Če sem vprašal ljudi, zakaj jih lako časte, dejali so, da zato, ker so sele Francozi prinesli v deželo pravi red in pravico, kajti so zalrli gospodo in njeno llako in desetino, znižali davke in razširili sj)lošno zadovoljnosl, blagostanje in srečo. Ražen graščakov črlili so stari Mengšani ludi uradnike. Trdili so, da pravd ne rešujejopo zakonu in pravici nego po denarju, ki jim se potisne v žep. Imeli sojih ludi za brezverce, kerso videli ob nedel-Ph, došedši v Ljubljano ali v Kamnik, le malo katerega gosposkega doveka v cerkvi. Odškodnina, kojo so morali plaćati kmelje Rruščakom za odpravljeno llako in desetino, zdela se je Mengšanom kakor tuđi drugim Slovencem v nebo vpijoča krivica. ~ Mengeški obrtniki in rokodelci bili so na dobrem glasu pri JANEZ TRDINA sosedih. Tamošnja opeko vozili so še v daljnje kraje; iz najboljšega blaga in najbolj zvoneča in čvrsta bila je Staretova. Istolako čislalo in pilo se je v slast pivo Janeza Slareta (Mihaelovega sina od prve žene). Rabil je vselej le izborni češki hmelj in nikdar divjega, kar se je godilo pogosloma že takral v manjših pivovarnicah. Janez Stare vrgel se je ves v očela svojega, odlikoval se je z nikdar miru-jočo skrbljivostjo in trudoljubnosljo. Oče izročil mu je res precej imetja, ali on ga jepodvojil inpotrojil. Mila usoda dala mu je lako vzorno soprogo, kakeršna se ne najde lahko ni v mestih ni na deželi. Ona ni samo brižno in umno gospodinjila in uzgajala otroke svoje, ampak je pomagala mažu znatno v vsem gospodarstvu. Kadar ga ni bilo doma, mogla ga je povsod nadomeslo-vali. Od narave prejela je neko posebno dobrodejno priljubljenost in prijaznost, s kojo prikupila se je brzo slednjemu človeku, naj bo kmeliški ali gosjx>ski. Mengeški rokodelci nišo delali le za proste ljudi. Nahajalo se je med njimi ludi lakih, ki se nišo ustrašili za posel nobenega mestnega lovariša. Radi tega prijel se jih je pride-vek "gosposki". Imeli smo "gosposkega" kovača, "gosposkega" čev-Ijarja i. 1. d. Pravih bogatinov v Mengšu ni bilo nikoli mnogo. Ako ne šlejemo župnika Jan. Kuralta, kije bil ludipreizvrsten ekonom, dobilo se je zmirom dovolj gotovine samo pri Mihaelu in Janezu Staretu. S starim Mihom sem jaz došli občeval; iz pogovorov sem uvidel (dasi mi naravnosl ni tega povedal), da mu se je bilo nabralo že 1. 1855. preko 300.000 for. premoženja. Sina njegove-ga Janeza pa so cenili Mengšanje, da mu je vreden ves imetek naj-manjsto lisoč for. Učitelj Dolenec obogatelje silno šelepozneje, ko jaz nisem zahajal več v Mengeš. Ako se hoče pretresati mengeška nravnost, treba dobro razločevati rokodelce od pravih kmetov, koje je hranila zemlja in živinoreja. Kmelje so bili veliko Ireznejši, pobožnejši in redovilejši od rokodelcev, ki so zaslužke svoje zatratili navadno v krčmah in v loleriji. Medponočnimi vasovalci, potepuhi in pretepači bilo je gotovo desetkrat več rokodelskib in obrtniških nego kmeliških sinov. Zgodilo seje kdaj, daje vzel mož zemljedelec v nedeljo popoldne s sabo ženo svojo in se napotil z njo v kako pošteno krčmo, kjer se je razgovarjal modro s sosedi in prijatelji svojimi o nekdanjih in sedanjih časih, zgodah in nezgo-dah. Ali takove veselice privoščil si je zvečine jako poredkoma. 0 naših kmelih moglo bi se trditi isto, kar o starih Rimljanih, da so bili "trisles el graves". Resni in zastavni nišo marali kratkočasnic in burk. Otroke vzrejali so jako strogo, krotili so nas s šibami, okleščki, irskami, klečanjem, zaporom in postom. Vpričo odraslih ne daj Bog, da bi bil zinil paglavec kako besedo. Poleg očetov svojih morali smo slali ali sedeli mirno, tiho in nepomično kakor lipovi bogovi. Na veselice nišo smeli ili ni sinovi ni hčere. Od tad je dohajalo, dapremnogi odrasli fantje in deklela nišo znali nič plesali in peti. Oboje smatrali so Mengšani stare korenine za nepotrebno, bedasto in nespodobno. 0 priliki poslal Vam bom nadaljevanje leh črlic. Za danes z Bogom! Spresrčnim pozdravom Vaš J. Trdina 5 MENGŠAN POSLANEC JOZE LENIC Jože Leničje bil na državnozborskih volitvah leta 1992 v našem volilnem okraju izvoljen v državni zbor. Mandat se mu koncem lelošnjega leta izteka. Sredi letošnjegapolelja smoga "zalotili" v njegovi poštanski pisarni in mu zastavili nekaj vprašanj. ■ Štiri leta ste bili poslanec v Državnem zboru, kakšna je vaša ocena opravljenega dela? Najpomembneje je, da se je Slovenija uspela uvcljaviti na mednarodni sceni kot samostojna, predvscm pa resna in stabilna država. Z nedavno podpisanimi fmančnimi sporazumi smo pretrgali še zadnje vezi z bivšo državo. Slovcnijo danes objektivno ocenjujejo neodvisne institucije in naše obveznice kotirajo na tujih borzah. K tej zunanjepolitični kredibilnosti je nedvom-no veliko pripomogel tuđi podpis sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji. Ne bi bilo korektno, če ne bi omenil večje nerešene probleme, ki ostajajo: pokojninska reforma, visoka stopnja brezposelnosti, previsoka javna poraba, previsoki prispevki vezani na plače, privatizacijske deviacije, neučinkovitost pravosodja, ... Korektna ocena mandata je nekje v sredini; med hvalo pozicije in oštro kritiko opozicije. ■ Ali pri privatizacijskih deviacijah mislite na krajo družbenega premoženja? Tuđi na krajo. Mnogi so proces privatizacije izkoristili sebi v prid in izkoristili luknje v zakonu. Tožilstvo je zoper tovrstne špekulante vložilo na sodišče več kot 200 ovadb. Žal do sodne-ga epiloga na sodišču še ni prišlo. Veliko nepravilnosti pa je bilo opravljenih takoj po revizijskih pregledih. Podpiram oštro sankcioniranje vseh, ki so privatizirali nezakonito. Seveda pa moramo ločiti med tistimi, ki so premoženje ustvarili s trdim delom ter odrekanjem in tistimi, ki so do bogastva prišli z goljufijami. ■ Glede lokalne samouprave je bilo veliko kritik. Kakšno je vaše mnenje? Delo na občinski ravni dobro poznam, saj sem bil pred izvolitvijo v Parlament predsednik Izvršnega sveta bivše domžalske občine. Že takrat sem spoznal, da je delo bolje opravljeno, če ga naredijo Ijucljc, ki rezultate investicij neposredno uporabljajo. Lep primer je bivša KS Mengeš, ki je bila zelo dobro organizirana in je že pripravila temelje za novo občino, Mnogo občin v Sloveniji se je dobro "prijelo", med njitni tuđi Občina Mengeš. Velik problem v manjših občinah se pojavi, ko je potrebno graditi objekte, ki terjajo velika finančna sredstva. Takrat je potrebna povezava z državo, vpliv občin pa je mnogokrat prešibak. ■ Tuđi v mengeški občini nas čakajo veliki zalogaji. Ali bo država priskočila na pomoć? Strinjam se z vami, da je kar nekaj projektov, ki presegajo zgolj občinski nivo. V misliti imam novo telovadnico, mengeško obvoznico, obnovo vodovoda, plinifikacijo in drugo. Seveda je borba za sredstva na državnem nivoju vedno oštra. Toda brez truda ni zmage. Možnosti so. Telovadnico bi lahko zgradili s pomočjo šolskega tolarja. Za obvoznico je najprej potrebno najti najboljšo prostorsko reŠitev (problem kmetijskih površin) RAZGOVOR 6 MENGŠAN in izdelati projekte. Pri cestali ni nič vnaprej določeno. Potrebujemo proslors-ki dokument in projekte. Potem se začne lobiranje. Če je poslanec prepričljiv, lahko tuđi uspe. Naslednji mandat traja štiri leta, poslanci te regije se bodo morali boriti skupaj in združiti moči, ne glede na politične barve. Le tako lahko uspejo. ■ Kje vidite perspektive mengeške občine? Mengeš ima listo, kar so si Domžale želele, vendar se tega ne da kupiti. Zgodovinsko tradicijo, kulturno in urban-istično identiteto, ima tuđi številne naravne vire, ki bodo v prihodnje še kako cenjeni. Mislim predvsem na podtalnico mengeško-domžalskega polja in rekreacijsko zaledje Dobcna. Poleg razvite obrti in podjetništva* je nedvomno perspektiva tuđi v turizmu. Zelo cenim ludi podjelnc Mengšane. Z njimi sem veliko delal še v stari občini in vedno so bili zelo iznajdljivi in vzlraj-ni. • Katera lokalna tema vas trenutno najbolj zaposluje? Izgradnja šliripasovnice med Trzinom in Crnučami. Veliki zastoji na tej cesti so nedvomno tuđi problem mengeške občine, Danes potrebujemo veliko časa, da pridemo v Ljubljano. Če bo šio vse po nacrtu, bo izvajalska pogodba podpisana že letos jeseni. Boste kandidirali na naslednjih volit-v*JJ ali STROJNEGA TEHNIKA z organizacijskimi ,JH| sposobnostmi %MM za dela in naloge —*• VODJA PROCESNE LINIJE. Zaposlimo tuđi KLJUČAVNIČARJA ali ELEKTRIKARJA za delo v proizvodnji.^ na štiri izmene. Vse informacije dobite na telefonski , številki 737 222. ^ Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopisu. Na podlagi 70. člena Statuta Občine Mengeš župan izdaja za nerazdeljeni del sredstev ponovni RAZPIS posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v Občini Mengeš. I.člen Razpisana vsota posojila za podjetnike, obrtnike in druge zasebnike znaša 19.892.000,00 SIT; od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene: ■ v znesku 19.892.000,00 SIT po letni obrestni meri TOM + 3% za: ■ uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; ■ izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); ■ nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; ■ nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; ■ nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prosotrov; ■ nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; ■ pospeševanje turizma v občini. 2. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosil-cem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: ■ odpirajo nova delovna mesta, ■ dajejo pozitivne ekonomske učinke, ■ uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ■ dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, ■ so izvozno usmerjene, ■ nadomeščajo uvoz, I so turistično in promocijsko usmerjene, ■ opravljajo deficitarne storitvene dejavnosti. 3. člen Posojilo se lahko dodeli: ■ podjetjem v zasebni lastnini, ■ samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in ostalim zasebnikom, ■ občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega pod-jetnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika oziroma podjet-ja in kraj investicije morata biti na območju Občine Mengeš. 17 MENGŠAN 4. člen ■ Doba vraćanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 5. člen ■ Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 6. člen ■ Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo po objavi v glasilu Mengšan, do vključno 5.10.1996 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš z oznako "krediti za podjetništvo". ■ Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predviđeno število novozaposlenih delavcev. 7. člen ■ Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpis-nik podjetnikov (obrtnikov) oziroma daigih zasebnikov, oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register. 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP - izposta-va Domžale, - pravne osebe: BON 1,2,3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele poslovati. 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oz. blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali pred-pogodbo za zemljišče in predračun stro-škov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali pred-pogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vraćanja posojila: 4. dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pisno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 8. člen ■ Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen ■ Komisija za ugodno kreditiranje pod-jetništva in obrti ter ostalega zasebništva v Občini Mengeš bo najkasneje v 15 dneh po preteku razpisanega roka spre-jela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o iziđu natečaja. 10. člen ■ Posojila se plasirajo preko HKS Vigred p.o. Mengeš, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo. Na podlagi 3. člena Pravilnika o porabi sredstev Občine Mengeš namenjenih za ugodno kreditiranje obnove fasad na celotnem območju Občine (Uradni vest-nik, št. 15/96) je Občinski svet Občine Mengeš na seji 4. septembra 1996 spre-jel sklep o RAZPISU POSOJILA ZA OBNOVO DOTRAJANIH FASAD NA CELOTNIH OBJEKTIH NA ULICAH IN CESTAH MESTNEGA JEDRA IN NJEGOVIH VPADNIC, IN SICER NA: Slovenski, Kamniški, Gorenjski, Prešer-novi, Lipajevi, Jelovškovi, Roprelovi, Grobeljski, Kolodvorski in Trdinovem trgu ter glavne ulice v naselju Loka in Topole. Lčlen ■ Kazpisana vsota posojila znaša 29.000.000,00 SIT, po letni obrestni meri TOM + 3%. 2. člen ■ Posojilo se dodeljuje za kritje stroškov naslednjih del: - postavitve ustreznih odrov, - nujne rekonstrukcije poškodovanega ometa, okrasnih špalet in štukatur ter okenskih polic, - pleskarska dela na fasadi, - zamenjava dotrajanih žlebov. 3. člen ■ Za posojilo lahko zaprosijo: - občani, ki so lastniki objektov, - občani, ki so najemniki objektov, če imajo z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt, - podjetja v zasebni lastnini, - samostojni podjetniki (obrtniki) in ostali zasebniki, ki bodo zagotovili lastna sredstva za obnovo v visini 50% predračunske vrednosti obnove. R A Z P I S I 18 MENGŠAN 4. člen I Doba vraćanja posojila znaša 5 let po letni obrestni meri 3%- Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 5. člen ■ Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če do konca leta 1996 ne izrabi posojila. Posojilojemalec je dolžan obvestiti občino o datumu izvršitve opravljenih del in izkoriščenem kreditu. 6. člen I Prosila vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zalitevano dokumentacijo po objavi v Glasilu Mengšan, do vključno 5- oktobra 1996 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, z oznako "krediti za obnovo fasad". ■ Prošnja za posojilo mora vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednosl investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve predviđenih del. 7. člen I Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. potrdilo o lastništvu ali najemna pogodba in potrdilo o lastništvu za last-nika, 2. potrdilo o lastnih sredstvih, 3. dokazilo o plačilu vseh davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP -Izpostava Domžale o plaćanih davkih, ki ni starejše od 3 mesecev, - pravne osebe: BON 3 ali potrdilo, da še nišo pričeli poslovati, ki ni starejše od treh mesecev. 4. dokazilo o kreditni sposobnosti: - potrdilo pristojnega delodajalca ali ZPIZ, - za pravne osebe: BON 3- 5. dokazilo glede na namen posojila -predračun del od za to pooblaščenih organizacij s popisom del. 8. člen ■ Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen ■ Komisija za obnovo fasad v Občini Mengeš bo najkasneje v 15 dneh po preteku razpisnega roka sprejela sklep o odobritvi posojil. Vsi prosilci bodo obveščeni o iziđu razpisa v 15 dneh po sprejemu sklepa o odobritvi posojil s strani komisije. 10. člen ■ Posojila se plasirajo preko SKB Banke d.d. PE Domžale-Kamnik, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo. Predsednik Občinskega svela Občine Mengeš Alojzijjanežič Ir 3. Srečanje Moravskih kolesarjev pri DU Bukovica- Šinkov Turn. Fotm^Angel^NjovaJj^ PRI S O S E D Utik pri Vodicah TRETJE KOLESARSKO SREČANJE DVEH DRUŠTEV UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Moravče fkolesarska sekcija) že Iri leta tesno sodeluje z Društvom upokojencev Bukovica-Šinkov Turn v Občini Vodice. Taka ; srečanja bodo postala "tradicionalna" z izmenjavo izkušenj članov posameznega društva. Srečanje je bilo v Brunarici v Utiku letos julija v dopoldanskih urah. Moravske upokojena- - kolesarje je pozdravil predsednik društva Janez Merčun in zaželel dobro počutje med upoko-jenci DU Bukovica - Šinkov Turn. Sledilo je srečanje balinarjev obeh društev, na balinišču v Utiku. Po uspešnem balinanju je bilo srečanje ob dobro pripravljeni topli malici, vročem čaju, kavi, šilčku domaćega žganja in prijetnem vzdušju vseh prisotnih na tretjem srečanju v lepem naravnem okolju in prijazni družb],; Moravčani so si ogledali nov gasilski dom Šinkov Tuni, Gasilsko društvo je poznano daleč naokrog po tek-movalni dejavnoslji gasilstva. V ure-jeni spominski sobi je od tal do1 stropa napolnjena vitrina pokalov in drugih priznanj, ki daje lep vtis -, zadoščenje izkušenim gasilcem, ! predvsem pa spodluido mlajšim gen-eracijam za marljivo delo. Vzdrževani' dom daje prostor sodobni gasilski! opremi in vozilom, ki so bila nabavljena z delom in iznajdljivostjo gasil-cev. Lepo vzdrževana okolica govori o dobrih gospodarjih. Gasilci se; R A Z PIŠI 19 MENGŠAN »pohvalijo, da v daištvu delujejo številne desetine, od najmlajših v soli, mladine, žensk, do članov in veteranov, ki dokazujejo, da so vred-ni zaupanja. Gasilsko daištvo je lani praznovalo 70. letnico obstoja. Ob tem jubileju je društvo izdalo "Bilten", katcrega je predstavnik GI) podaril moravskim upokojencem. Gasilsko društvo Šinkov Turn je eno najbolj uspešnih v novi občini Vodice, je izjavil župan Anton Kokalj. Zadovoljni z vsem so se moravski kolesarji poslovili od prijaznih gos-titeljev in rekli "na svidenje prihod-nje leto". Jože Novak Poročni par iz Domžal na zaslišanju. Vidrgar-Kandrše SLOVENSKA OHCET PO STARIH ŠEGAH Mateja Jeršak in Miroslav Lukič, domžalski par,- sta na osmi slovenski ohceti v poročni sobi gostilne Vidrgar v Kandršah izmenjala "zlate prstane" in rekla "DA". Poroka je pomembna prelomnica v življenju vsakega človeka. Že priprave nanjo so navadno pol ne vznemirljivih dogod-kov, pa tuđi organizacijskih zgod in nez-god, zlasti še, če je povabljenih več parov in svatov. Vendar lahko rečemo za Turistično društvo Mlinše in družino Vidrgar, da so v pripravi ohceti pravi mojstri. Tokrat sta se peljala na za-pravljivčku v go-renjski narodni nosi, na slovensko ohcet po starih šegah 29. junija 96 v Kandrše-Vidrga mlad par Mateja in Miroslav iz Domžal. Organizatorji ob-ljubljajo, da se bo-do tuđi v prihod-nje na njihovi pri-reditvi mladi po-ročali, kar bo daja-lo še poseben čar prikazu starih ljudskih običajev. Pet parov je bilo izbranih na stro-kovni komisiji za usodni "DA", zlate poročne prstane so si izmenjali v poročni sobi gostilne Vidrgar v pri-sotnosti zagorskega župana Matjaža Švagana in prič: Erika Pasarič in Marko Kaučič iz Celja, Nevenka Jelene in Srečko Lužar iz Škofje vaši, Nataša Sedeljšak in Tomaž Remšaka iz Gornjega Grada, Simona Blažič in Simon Sotlerja iz Hrastnika in par iz Domžal Mateja in Miroslav Lukič. Pred slovesno "civilno poroko" so fantje v Zagorju ob Savi postavili "šrange". Ob 12. uri je po mestnih ulicah krenil spre-vod narodnih noš, godbe, mažuretk, kočij, vozovi, na katerih so vozili "balo" na prizorišče. Po civilni poroki je vsak par odgovarjal na zastavljena vprašanja novinarjev, Janeza Dolinarja in Betke Šuhel. Nastala je še spominska fotografija vseh parov. Tuđi pri cerkveni poroki so bili pari s pričami in svati. Za razvedrilo pozno v noć je poskrbel ansambel Lojzeta Slaka s pevci. Na prireditvi so bili tuđi rojaki iz zamejstva, folklorna skupina in tamburaši iz Adlešičev, Bele krajine in godba iz Avstrije. Naj omenim, da se vsako leto udeležijo prireditve tuđi moravski upokojena kolesarji s svojimi jeklenimi konjički. Tuđi na Štefana Kvedra iz Spodnjih Kosez pri Lukovici ne smemo pozabiti, ki na zapravljivčku s konjsko vprego vozi poročne pare. Letošnje leto je vozil poročni par iz Domžal - Matejo in Miroslava Lukiča. Jože Novak PRI SOSEDIH 20 MENGŠAN ŽUPAN NA O B I S K U 90 let IVANKE ZABRET VMalem Mengšu jo vsi poznamo. Če ne dela na zelenjavnem vrtu, jo vidimo ob mizi pod krošnjo drevesa ali pa gre na obisk k sosedom, sorodnikom, znancem, v cerkev, k frizerju, v trgovino. Skratka, vse opravi in si tako krepi telo in duha. Je prijetna, razgledana sogovornica, prisluhne drugim, se zna v družbi veseliti, nikoli ne obu pa, malo potarna in načrtuje to in ono... Bognarjeva Johana je bila rojena v Pristavi - 7. avgusta leta 1906. Oče je bil tesar, sicer doma z Dobena; v Pristavi je zgradil hišo, kjer so tesarili in kmetovali. Dvakrat je bil vclovcc; ko se je ženil v tretje, je bilo pri hiši že 7 otrok. Ivanka je bila drugi otrok iz tretjega zakona. Vendar je bila Bognarjeva družina vzgled drugim; znano je, da so Mengšani rekli: "Pri Bognarju je več "vrst" otrok, pa se nič ne kregajo med seboj. Ivanka pravi, da je to resnica. Vsi otroci so ves čas čutili, četudi je bila pri hiši "tretja mama", kje je njihov dom in so se še v starosti vračali. "Življenje je bilo skromnejše, preprostejše, pa smo bili bolj srečni...," pravi Ivanka za "stare, dobre čaše". Ko je odraščala, njenih starejših polsester ni bilo več doma. Dve -Micka in Roža - sta odšli že pred prvo svetovno vojno v Švico šivat slamnike; najprej sezonsko, vendar sta se tam poročili in se vračali domov samo na obisk. Tako se je za Ivanko začela zveza med Mengšem in Luzernom, ki traja še danes. Tuđi Ivanka je 14 sezon odhajala šivat slamnike k sestri, ki je imela z možem slamnikarsko podjetje. Na Švico ima najlepše spomine. Ona se je najbolj navezala na otroke sester in ni dneva, da ne bi na ta ali oni način omenila Švice. Leta 1936 se je poročila z Ježančevim Tonetom, skoraj sosedom. Vselila sta se v svojo hišo, kjer je mož začel s krojaško obrtjo. Rodili so se štirje otroci, žal je Tonček 8 mesecev star umri. Petčlanska družina je preživl-jala vojni čas; nišo slutili, da bolezen načenja zdravje očeta. Ivanka misli, da je ob vseh groz-otah, ki jih je doživljal, živčno trpel in zato imel težave z žolčnikom. Zdravil se je na Golniku, kjer je leta 1944 umri. Začelo se je težko življenje. Ivanka je ostala doma pri otrocih, kolikor pa je mogla, je pomagala predvsem na svojem in moževem domu pri kmečkih opravilih. Velikokrat je vse tri otroke vzela s seboj na polje ali travnik. Otroci so odraščali, se izučili, zaposlili in si ustvarili družine. Mami je zdravje vsa leta dobro služilo, pomagala je še naprej pri kmečkih delih, Omeniti pa je treba, da je Ivanka tuđi izvrstna kuharica. Dan pred svojo devetdeseto letnico je napravila 60 krofov... Kuhala je na mnogih ohcetih in redko se zgodi, da za goste nima nič "domačega". Ob krofih za 90-letnico pa moramo povedati tuđi, da so ji domači na vrtu pripravili prisrčno slovesnost. Ubrano ji je zapelo nekaj članov Komornega zbora Domžale. Njeni sorodniki, vsi dobri pevci, so pritegnili in pozno v noč smo tuđi nekoliko bolj oddaljeni "sosedje" lahko vedeli, da Ivanka praznuje. Rada se udeleži tuđi izletov Turističnega društva, farnih romanj, zato gre vsako leto na prvo nedeljo v septembru na Limbarsko goro. Ob koncu ji želimo poleg zdravja in trdne volje tuđi še veliko lepih doživetij ... Bog Vas živi! Jožica Marin DARINKA MIHAELA CERAR Invalidka Darinka, ki danes šteje 63 let, je sicer živela v Mengšu samo sedem let, od leta 1954 do leta 1961, a pravi, da se ima za Mengšanko, ker je tu preživela morda najlepši del svojega težkega, a polnega življenja. Nekoliko starejši in starejši Mengšani se je še spominjamo - predvsem s ceste in cerkve. S svojim, za tište čaše "lepim", invalidskim vozičkom in zrcalastimi sončnimi očali (oboje je dobila iz Kanade) je navduševala predvsem otroke iz Velikega Mengša. Njeno "področje" je bilo od Doma počitka proti jugu do pošte, cerkve, na sever pa nekako do Mihelčičevih, seveda pa tuđi družine in posamezniki vmes... Tuđi na Mengeški koči je bila, njen voziček je potiskal po bregu Feliks Sitar. 21 MENGŠAN Kdo je pravzaprav Darinka? Rojena je bila kot deveta od trinajstih otrok v ljubljanski družini očetu carinskemu uradniku in materi, ki je delala v knjigovežnici, a je ostala doma pri družini, ki se je večala. Darinka ima od rojstva hudo poškodovano hrbtenico. Starši so iskali zdravniško pomoć, a v glavnem brez uspeha. l.ahko je sedela, v solo ni mogla, čeprav je že s petimi leti brala in pisala s tiskanimi črkami ("mimogrede" se je naučila od starejših bratov in sester). Leta so tekla, skoraj je minil vojni čas, za vso družino pa se je bližal usodni trenutek. Leta 1945 so vsi -starša in deset otrok (dva sta majhna umrla) odšli na Koroško in nato v Kanado. In Darinka? Še danes je solzna, ko pripoveduje, da ne more razumeti, zakaj so samo, nebogljeno pustili sicer doma, a tujim ljudem. Prva postaja je bil samostan Marijinih sester v Šmartnem ob Savi, nato Zavetišče Sv. Jožcfa v Ljubljani. Zaradi prevratnih časov so takšne ustanove ukinjali in leta 1948 je Darinka "pristala" v Kamniku, kjer je bil ustanovljen Dom za invalidno mladino - zavod po "novih" merilih. Tu se začne Darinkino trpljenje tuđi s politične strani; bila je otrok staršev, ki nišo bili naklonjeni novemu sistemu. Vodstvo Doma je že osebno ranjeno mlado dušo nacrtno mučilo; zaničevalo, šikaniralo, ji ovi-ralo stike s sorodniki. Edini svetel žarek v leh letih je bil pouk, ki ga je Darinka začela obiskovati. Njena prva učiteljica je bila Ela Peroci. Nje se spominja z najlepŠimi čustvi. Prva je spoznala, da je Darinka bistro dekle in da lahko napreduje hitreje kot njeni vrstniki. Skupaj z učiteljico Jelušo Vatovec sta ji vlivali poguma. Tako je v Kamniku kljub vsemu napredovala in se poleti 1954. leta veselila, da z drugimi gojenci odpotuje na počitnice - prvič na morje... Toda razočaranje: drugi na morje, Darinka pa brez vednosti v Dom počitka v Mengeš. Tu se začne zgodba, s katero sem začela ta zapis. Po vseh viharnih letih je v mengeškem Domu vendarle našla neke vrste dom in se vživela v okolje, čeprav se seveda še danes spominja nekaterih bridkih trcnutkov. ŽUPAN NA OBISKU Ena njenih sestra je v Kanadi končala studij medicine. Kot zdravnica je upala, da Darinki v Kanadi morda lahko pomaga in tako je po daljšem oklevanju 1961. leta Darinka odpotovala v Toronto. Mnoge operacije so ji pomagale toliko, da odtlej lahko nosi ortopedski steznik. Po clveh letih se je v bolnišnici tuđi zaposlila in je delala polni delovni čas. S prisluženim denarjem si je hotela plaćati vožnjo in se vrniti v Mengeš; toda nesreća: Darinka je z vozičkom zgrmela po stopnicah. Sledilo je spet zdravljenje in končno se je odločila, da ostane v Kanadi. Iz Kanade je zdaj tretjič na obisku "doma". Ko boste brali te vrstice, 1)0 Darinka že v Kanadi. V mestu ob Ontarijskem jezeru živi v 14. nadstropju v stanovanju, prilagojenem njenim potrebam. Živi popolnoma samostojno. Zdaj je upokojena, vendar je ostala vključena v različne dejavnosli: pazi otroke, organizira dobrodelne akcije, izlete, tucli sama potuje in čas, ko je bila v Sloveniji, je izkoristila tuđi za obisk Lurda. Srečna je, da je doživela tucli to. Ni se ustrašila 25-urne vožnje v eno in drugo smer. Vse to govori o volji, ki daje moč. Darinka je zmagovalka, ki se je clvignila nad povprcčjc in si je s skrajnim naporom z last-nim delom zagotovila dostojno življenje. Ob obisku v Mengšu se je srečala tuđi z Janezom Perom, ki ji je za spomin podaril knjigo "Mengeš in Trzin skozi čas". Z navdušenjem jo je sprejela in obljubila, da jo bo prebirala in se spet vrnila. Za konec je povedala, da ima zdaj tuđi v Kanadi krog ljudi, ki jih ima rada - med njimi je na prvem mestu njenih 24 nečakov. Darinka, Mengšani se Vam zahvaljujemo za zvestobo in vam želimo veliko volje in poguma tuđi v prihodnje! Jožica Mariti FRANCIŠKA ZAJC Frančiška Zajc se jej rodila leta 1906 v kraju Podhosta pri Novem mestu. Imela je tri brate in sedem sester. "Danes ni nikogar več, vsi so pomrli," pove Frančiška in nadaljuje: "Ena od sester je umrla v Ameriki. Stara je bila nekaj manj kot 100 let. Brata so ubili Italijani." Frančišča se je poročila, ko je bila stara 22 let. Mož Tine Zajc je bil vrtnar. Kar dvajset let je vrtnaril pri grofu Auerspergerju. Frančiška pa je gospodinjila. Med vojno je bil grad uničen. Po vojni so skupaj s sinom in hčerjo odšli v Beograd. "Pa nisem nič rada šla," se spominja. "Nisem vedela, kako bo," nadaljuje. Potem pove, da je mož Tine vrtnaril in ure-jeval parke. Francka se še zelo dobro in z veseljem spominja, kako je nekega dne govorila po telefonu s predsednikom Titom. Izkazalo se je, da je življenje v 22 MENGŠAN Beogradu kar prijctno. V Beogradu so bili priljubljeni, tako da je Franckini družini dvajset let hitro minilo. Z domačimi ni izgubila stikov, saj so jo pogosto obiskovali. Na njeno željo so se vrnili v Slovenijo. Leta 1967 so tako postali Mengšani. Le hči Dragica je ostala v Beogradu. Leta 1994 sta z možem prišla v Dom. Mož je žal kmalu umri. "Sedaj sem sama," ŽUPAN NA OBISKU pravi, "vendar mi je kar lepo." "Sin me večkrat obišče, pa tuđi hči priđe iz Beograda. Imam pa tuđi 4 vnuke," še pristavi. Obiskov je vedno zelo vesela. Zlasti zdaj, ko slabo vidi in ne more brati. Zato se je še posebej razveselila pozornosti mengeškega župana. Jožica Marin ANGELA KONCILIJA Gospod župan je istočasno počastil in obdaril ludi našo drugo slavljenko, ki je pra/.novala 90-letnico. To je gospa Angelca Koncilija. Njena zibel je tekla v znanem romarskem kraju Brezjah na Gorenjskem. Družina je štela kar devel otrok. Oče je bil pismonoša, mati pa je doma gospodinjila in skr-bela za številno družino. Oče je kmalu umri, zato je delo pismonoše prevzel najstarejši brat. Pošto pa so pomagali raznašati vsi člani družine. S prodajo mleka in domačih jaje je pritekal v hišo dodaten denar. Po bratovi poroki pa je morala Angela skupaj z mlajšim bratom v uk v Kranj. Žal je Angelca večino časa morala opravljati gospo-dinjska dela in s šiviljstvom ni bilo nič. Več sreče je imel brat, ki je postal odličen krojač, kot se s ponosom še danes spominja. Malo pred drugo svetovno vojno je Angela spoznala svojega bodočega moža Janeza. Janez jo je kot nevesto pripeljal v svoj rojstni kraj Mengeš. V zakonu se jima je rodilo dvoje otrok. Oba, sin in hčerka, jo redno obiskujeta. Kadar utegneta jo rada odpeljeta na svoje domove. Ivanka je v Domu že štiri leta in kot pravi, se tukaj dobro počuti. 01") popoldnevih rada prebira časopise. Še vedno je spretna z iglo, tako da ji kot sama pravi, v Domu ni nikoli dolgčas. Županove čestitke in obdaritve je bila vesela. Z gospodom Janezom Perom, ki se kol župan občine Mengeš vedno živo zanima za počutje Mengšanov v Domu počitka, sta se zapletla v pri-jeten razgovor. Jožica Marin IVANA SENICA Ivana Senica se je rodila v kmečki družini na Imenjah pri Moravčah. Družina je štela osem otrok, pet deklet in tri fante. Že od malega so bili navajeni trdega dela. Osnovno solo je obiskovala v Moravčah. Po končanem pouku ni bilo časa za učenje. Morala je pasli krave. Zvečer pa je odnašala mleko v oddaljeni Šentvid pri Lukovici. l'ri 26. letih se je poročila z Alojzom, ki je prišel iz Štajerske. Skupaj sta živela štirideset let. Ivanka pravi, da je bilo vsega po malem. "V glavnem pa ostanejo lepi spomini," pove, in se ob tem nasmeji. Vojne vihre skorajda ne omenja. Ivanka je rada dobre volje, o slabih časih ne izgublja besed. "Dve hčerki še živita," pove, "sin in ena hči pa sta že umrla". Hčerki jo večkrat obiščeta, saj stanujeta V neposredni blizini. Ivanka se je preselila v Dom počitka Mengeš leta 1992, zaradi šibkega zdravja. "Zdaj mi pa nič ne manjka," pravi, 23 MENGŠAN ŽUPAN NA OBISKU "drugi mi skuhajo in pospravijo, kar dobro je tu v Domu," še pristavi. Hada se udeležuje vsakodnevne telovadbe. Popoldne pa rada poklepeta pod dom-skim koštanjem. V domu ima veliko poz-nanih iz Moravč, tako da ji ni nikoli dolgčas. Domaćega kraja ni pozabila, zato se večkrat vrača na Imenje. Lctos je še posebej slovesno praznovala svoj 85. rojstni dan, saj ji je prišel čestitat župan iz Mengša, gospod Janez Per. Bila je prijetno presenećena, in vesela, ko ji je izročil polno košaro dobrot. "Vse sem že pospravila," se smeje Ivanka, ".samo vince sem prihranila za kakšno slovesno priliko." Jožica Marin IVANA MUŠIČ 1— junija je v ^S knjigi živ-^/ • ljenja obrnila svoj 90. list tuđi Ivana Mušič, rojena Orel. Rojena je bila v številni kmečki družini (po domaće "pr Rajovc"), kot ena izmed devetih otrok. Sedaj je živa edinole ona. Življenje tako številčne družine seveda še zdaleč ni bilo Iahko, vendar pa ima kljub temu precej lepih spominov na mladostna leta. Ko ji je leta 1925 umri oče, se je zaposlila v tkalnici tovarne Induplati v Jarsah, kjer je delala 29 let, še pred tem pa je dve leti hodila delat tuđi v slamnikarsko zadrugo, kjer je šivala trakove na slamnike. Zaslužek v tovarni je bil slab. Dobro se še spominja, da je morala varčcvati kar dve leti, da si je, Iahko kupila kolo in si tako skrajšala pot do Jarš. Meseca februarja 1939 se je poročila s Pavlom Mušičem (po domaće Franckovim Pavletom). V zakonu sta se ji rodila dva sinova. Življenje je bilo tedaj zaradi vojne zelo težko. Prcživljali ,so se z moževo plaćo. Mož je delal kot železostrugar v tovarni Stol na Duplici pri Kamniku. Leta 1960 ji je mož umri, tako da je sedaj že 36 let vdova. V precejšnjo pomoć sta ji oba sinova z družinama, še posebej odkar zaradi zloma kolka težje hodi. Najbolj pa je vesela obiska obeh pravnukinj. Ob njeni 90-letnici so jo obiskale tuđi predstavnice organizacije Rdečega križa in pa mengeški župan, gospod Janez Per, ki si je zanjo vzel kar precej svojega dragocenega časa. Njegovega obiska se je zelo razveselila, saj ji je čas ob prijet-nem klepetu z njim kar prehitro minil. Tuđi nasploh zelo rada pokramlja z vsakomer in se obencm spominja, kakšrif) je bilo nekdaj življenje. Glede na to, da je vse življenje živela skromno, si tuđi sedaj ne želi drugoga kot edinole zdravja, razumevanja in miru, kar ji ob njencm visokem jubileju želimo tuđi mi, T.M. PRAZNIKI IN OBIČAJI MIHAELOV SEJEM- spomini iz otroštva M ihaelov sejem je bil v otroških letih za nas posebno mikaven. Bili smo šolarji, stari 8, 10, 12 let. Z zanimanjem smo gledali dan pred sejmom, ko so postavljali "štante" (stoj-nice). Začeli so pri Muleju (sedaj nova stavba), pred bivšim gasilnim domom, naprej po obeh straneh ceste, do trgovine Kandušer (sedaj trgovina s sad-jem in zelenjavo) in do gostilne Funtek, sedaj Pavovec, ob križišču proti Kamniku. Drugi dan pa smo šli s starši "uradno v s'rnn". Potrebovali smo nove čevlje za zimo, kakšno jopico in volneno kapo. Hlače nam je že prej naredil krojač, dek-licam pa šivilje kakšno novo obleko in preclpasnik. Pri "šterni pod Sirčevo lipo" je bil vsako leto isti sejmar s čevlji. (Danes Glavni trg ob začetku Šolske ulice). Tu smo se ustavili. Starši so nam izbrali primerne čevlje (visoke) za zimo. Pomerili smo jih in "hajd v cekar". Oče pa je plačal. Tako je bilo tuđi pri drugih stojnicah, kjer smo kaj potrebovali. Nazadnje pa še malo sladkarij. Na vogalu, nasproti gostilne Funtek ali "Smrešenku", je prodajal "cukreno robo" majhen siv možiček -rekli so mu "Cukrček", ki mu je vedno visela kapljica pod nosom. To nam sicer ni bilo prav všeč, cukrčke pa smo vseeno radi vzeli. To so bile navadno ribice ali zidani bonboni. Seveda to ni bilo zastonj. Starši so nam jih kupili. Prodajal je tuđi lectove punčke, pa srčke z ogledalcem in 24 MENGŠAN PRAZNIKI I N OBIČAJI napisi, kar pa seveda za nas ni bilo primerno. Še nekaj poseb-nega se je pri njem dobilo. Podobno cigaretni obliki - kot žvečilni gumi - sladkogrenkega okusa - imenovan "mačji drek" (oprostite)! Predel sejma (po današnji Kolodvorski ulici) pa je bil določen za lončarje. Prodali so največ vezanih piskrov, v katerih so kuhale naše stare mame jedi v krušni peči, tuđi moja. Če se je med letom kaj razbilo, se je na sejmu nadomestilo. Tuđi ribniške robe je bilo dovolj. "Škaf" za vodo je moral biti za "Mihaclovo" nov. Gospodarji pa so preizkušali kose tako, da so na viseće kose tolkli z brusom in poslušali zven in po njem ugotavljali kvaliteto. Druge stojnice so imele tekstilno blago "na metre", pa jopice, kape in šale ter razno drugo kramarijo. Tuđi klobukov ni manjkalo. Klobuk je bil nov običajno tuđi za fantina, ki je šel k birmi. Pa je moral biti kakšno številko večji, da je bil "dolgo prav." Ker je bila cesta makadamska in navadno tuđi blatna, če je v tistih dneh deževalo, smo otroci bosi capljali po blatu sem in tja, kar je bilo tuđi svoje vrste veselje. Pa še kakšen vol, krava ali konj so pustili svoj "spominek" na cesti. Na Kolodvorski ulici, od Zavrtne ceste naprej po desni sirani pa do današnjega razbremenilnika Pšate, je bil pa t.i. "živinski sejem". Na tem mestu so prodajali in kupovali konje, prašiče, govejo živino, mešetarji so bili zelo glasni. Nasproti živinskega sejma pa je bila še "vaga za živino". Na njej so tehtali kupljeno ali prodano. Ker je sv. Mihael mengeški farni patron, je bila seveda vselej masa ob 10. uri dopoldne v cerkvi. Popoldne pa so vescljačili po gostilnah pri Smrešenku (Funtek), pri Prahulcu (Kralj), pri Polancu (Flerin) je bilo dobiti vse "ta najbol". Harmonika in ples je bilo običajno veselje. Otroci pa smo "napasli firbec" ob stojnicah, se posladkali s cukrčki, se veselili, kdaj borno obuli nove čevlje..., pa je bil sejem "ven"! Franc Veider NAS PISATELJ SKRIVNOST ZIATE REKE Ivan Sivec Pisatelja Ivana Sivca, ki živi v Mengšu od leta 1972 laprej, mnogi poznajo predvsem kot pisca kmečkih in zgodovin-skih povesti in romanov, toda napisal je tuđi sedem mladin-skih knjig, knjig za otroke. V zadnjem \ času se vse bolj pos-\ veča mlajšim bral-* cem, menda zato, ker imajo otroci knjige res radi in ker si vzamejo zan|e več časa. Prva Sivčeva mladinska knjiga Pozabljeni zaklad pripoveduje o zakladu iz francoskih časov, ki se je zgubil nekje v Bistrici, druga Dober dan, palčki je razkrila štirinajst pripovedk o palčkih, tretja nas je zapeljala med morske roparje v Jadranu -z naslovom Gusarji na obzorju, v četrti - Kruh ponoči spi - pa je Sivec popisal svoje mladostne doživljaje. Dodamo naj samo še to, da so pisatelja Ivana Sivca prosili, če lahko posnamejo celovečerni film po mladinskem romanu Pozabljeni zakladi. Podpisal je že pogodbo in če ne bo zapletov na Kulturni skup-nosti, se nam v Mengšu čez dve leti obeta premiera Sivčevega mladinskega filma Pozabljeni zaklad, verjetno pa bo nastala tuđi televizijska nadaljevanka. Sicer pa so že doslej v Trstu dramatizirali kar dve Sivčevi knjigi v štiri nadaljevanke. Pozabljeni zaklad in Gusarji na obzorju. Prelomne pa so zadnje tri, ki so izšle pri Mladinski knjigi oz. pri DZS, torej pri dveh naših največjih in najbolj uveljavljenih založbah. Lepo so bile sprejete tuđi pri najbolj oštrih kritikih. Prvi dve sta iz športnega sveta - Netopir brez kril in Beli mušketir, tretja, ki je izšla pred nekaj dnevi, pa posega v zgodovino rudnika zlata, ki je obstajal pred desetletji pod Kamniškim vrhom, torej nedaleč stran od Mengša. Malokomu je znano, da je Kamniška Bistrica zlatokopna reka in da je v rudniku zlata delalo kar 72 rudarjev. Potem je prišlo do velike nesreče; velik plaz je rudnik z rudarji vred pokopal podse, 25 MENGŠAN nekje v globini ali ob strani pa je ostalo več kilogramov čistoga zlata. 0 tem krožijo pod Kamniškimi planinarili različne pripovedi, ki so še vedno žive. Nekatere pravijo, da so iz nekaj kilogramov zlata zgnetli zlatega srnjaka, v spomin na odkritje zlate rude. Do tega je namreč prišlo povsem po naključju. Odkrili so ga pravzaprav lovci. Srnjak ima to navado, da vodo srka, hodi pa jo pit vse življenje k istemu tolmunu. In tako je nek lovec ustrelil srnjaka, ki je imel zaradi zlatih lusk v studencu z zlatom oblečene zobe... Koliko je na tem resnice, sta hotela odkriti nadobudna Blaž in Iztok, ki sta morda nekoč hodila ćelo na mengeško solo. Na zavihku knjige je urednik Boris A. Novak o knjigi zapisal: "Skrivnost zlate reke ni samo mladinski roman za bralce z najmočnejšimi živci, ampak predvsem napeta zgodba o zla-tokopih pod Kamniškimi planinami. Stare listine potrjujejo, da je Kamniška Bistrica zlatonosna reka in da so pod Kamniškim vrhom nekoč na veliko kopali zlato, zdaj pa... Na šolsko ekskurzijo med drugim odrineta tuđi glavna junaka Iztok in Blaž iz slavnega 7. a, zadevo pa nevarno zapletejo staromodna razredničarka Lampa, strah in trepet učiteljic ravnatelj Ploško, čudaška samotarka Matilda, napol nori Janez, da o vsevednem županu Franciju, zanesenomu lovcu Hubertu tor o hlapcih Jaku injožu niti ne govorimo..." Pisatelj Ivan Sivec je imel doslej na povabilo bralcev po Sloveniji, v Avstriji, Švici in na Švedskom že stopetindvajsot literarnih večerov. Občina Mongeš se je odločila, da bo odslej vsako njegovo knjigo predstavila tuđi v Mengšu. Vse o zla-tokopih, o zlatem rudniku in o drugih skrivnostih pod Kamniškimi planinami boste zvedeli v dvorani Kulturnoga doma v Mengšu v soboto, 19. oktobra, ob 20. uri. Šio bo pravzaprav za velik zabavno glasbeni spektakel, ki želi približati knjigo za mlade bralce na vesol način. Nastopili bodo namreč zabavni ansambel Obvezna smer s pevcem Tonijem Kapušinom, pa uspešna mengeška povka Maja Šink, pa mod-narodno priznani čarovnik Grega, ki ne bo začaral samo tistih na odru, pa seveda pisatelj in še ... Marsikaj bo tuđi v slogu prireditve - zato vseh skrivnosti ne smemo izdati naproj. Vsekakor pa bo šio za predstavo, ki ne bo dolgočasna, namen-jena pa je tako mlajšim kot starejšim obiskovalcem, ki imajo radi glasbo, pesem in čarovnije vsoh vrst. Ne bo treba hoditi na Aljasko ali na kako drugo zlatokopno področje, Skrivnost zlate reke vas pričakuje 19. oktobra kar v Mengšu! Jernej Žmuvc IVAN SIVEC Za pisatolja Ivana Sivca lahko rečemo, da jo pravi Mengšan, saj živi v našom kraju žo četrt stoletja. Svoje prvo knjige jo napisal v rodnih Mostah, vso ostalo pa prav v Mengšu. Nekaj teli pred-stavitev smo v Mengšanu žal spustili, vrzel pa borno skušali v naslednjih mesecih nekoliko popraviti. V tokratnem Mengšanu na kratko predstavljamo Sivčevo knjigo Skrivnost zlate reke. Zgodba, ki je napeta povest o neusmiljenem lovu za zlatom, se dogaja v našem kamniškem in mengeškom koncu. Prinaša zelo prijotno branje za mlajšo in starejšo. Ko bralec prebere prvih nekaj strani, enostavno knjige do zadnje strani ne bo mogel odložiti. Nedaloč od Kamniške Bistrice je bil nekdaj rudnik zlata. O tem pričajo zgodovinski zapisi in še živeči prebivalci ondotnih kra-jev. Toroj mora biti žo ros. Smola pa je v tem, da so prav listi kraji prepojeni z izviri Kamniške Bistrice in tako premalo trdni za svojo trdno lego. Zlato je ros pod gmotami zemlje, prav v starem opustošenom rudniku, vondar jo zaradi nestanovitne naravne zgradbe zelo težko dosegljivo. Dva nadebudna najstnika sta zadevo vzela resno v roke. Rezultat trdoga dela je najdeni večkilogramski zlati vijak, toroj bogastvo brez primere. Tuđi v izvirili Kamniške Bistrico jo šo vodno zlato. Lopato v roke in na dolo! Uspeh pa jo naklonjen - zares presenetljivo - prav tištim, ki jim je več za zgodovino tega čudežnega zlatokopa, kot pa tištim, ki bi radi čez noč obogateli. Vse to pa postavi marsikatera prizadevanja na glavo. Dirka za zlatom v našem koncu ne pozna meja. Vsega jo dovolj v toj Sivčevi knjigi: napetosti, pohlepnosli, humorja, ljubezenskih iskrio, pa tuđi prav mirne preudaranosti, ki jo zmoreta modra fantiča. Premlada sta šo za razne splete odraslih ali pa ćelo no bosta nikoli tako pokvarjona. NAŠ PISATELJ 26 MENGŠAN V knjigi tuđi zelo nazorno izvemo, kako se zlato pravzaprav koplje ali izpira v zlatonosni reki. Lc od nas je odvisno, kje borno to delo zastavili. Prav od tega pa je odvisen tuđi uspeh. Kaj vam je danes bolj potrebno (poleg zlata, seveda) kot prijetna zabava, kot napeta, venclar razumljiva zgodba. Vse to, pa še iz našega domaćega kraja. Jvlorda boste potem, ko boste prebrali povest, ki ste jo že dolgo pričakovali, pohiteli prav v te zlatokopne kraje in se o resniei prepričali sami. Pisatelj Ivan Sivec je vso zadevo zelo natančno raziskal. Ker pa se vse zgodi, je domišljiji in vašemu iskanju odprta vsa pot. Zabavajte se; ne ob televizorju, ne tokrat v kinu, pač pa ob Skrivnostih zlate reke. Razodela vam bo svojo skrivnost do mcre, ki bo tuđi vam všeč. Peter Dolinšek SPOŠTOVANI PACIENTI OBVEŠČAM VAS 0 SPREMEMBI DELOVNEGA ČASA, Kl BO VELJAL OD 01.10.1996 DAUE. Veliavni urnik dela ie: PONEDELJEK 13.00 -19.00 TOREK 9.00 -15.00 SREDA 13.0019.00 ČETRTEK 9.00 -14.00 PETEK 9.00 -14.00 SPECIALISTIČNA SPLOŠNA ORDINACIJA Dr. Marta rižnar brecar specialist splošne medicine Zoranina 3 • MENCEŠ Telefon: 737 308 NAŠI PESNIKI IN PISATELII DOBRO JUTRO Kdo Ti rožiceprinaša Te za to kaj vpraša jutro zlato, jutro dobro že za to ni več buclobno, Ciklama roža zgodnjega poletja se v senci skriva in lani dehleči vonj dobiva, ni je lepše rože, tuđipoznegapoletja. Rože z Vrba Ti prinaša, sam pa s tekom se ponaša. Vsako jutro, jutro zlato ko še spiš, si v mislih z mano. Večno Te bom v sebi nosil vedno bom tu 'd Njega prosil, da usoda bodi moja, kot so jutra dobra Tvoja. Ratbav llnol NASA BREZ NASLOVA Klicali so me, pa se nisem adzvul. Ljubili so me, pa Ijubezni nisem vračal. jamrali so, hvalil sem se. Upogibali bi me, pa se nisem upognil. Borili so se, nisem se hotel borili. Objokovali so, veseli! sem. se. Veliko so storili, naredil nisem nič. Aktivni so bili, bil sem pasivan. Ne, so vpili, kričal sem, da! Jakali so vsepovprek, smejal sem se. linakosl so govorili, rekel sem, v različnosli je čar. Rathav Enot Oj čas, kam hitiš, bežiš od nas krajanov, človek naj ne bo sovrag ljudi in našega načela. Nismo za, vendar smo proti, a Mengšan o nas bo pisah Oj čas, kam. hitiš, od nas odmikašse s hitrostjo, kiprimerja se z norostjo, ko vprašam te kam, molčiš. Bežiš od nas krajanov, kar nas je ostalo zvestih, predvsem v malih mestib, prav malo je grobjanov. Človek naj ne bo sovrag ljudi, kišo ga volili, vedno z njimi so bili, pravica in poštenje, zato smo vsi. ln našega načela ne napad, le obramba, argument naj bo komanda, prava delavka je le čebela. Nismo za, vendar smo proti slabe misli, slabe sanje saj to novo je jemanje, a nikogar to ne moti. Mengšan o nas bo pisal, dobro iu slabo, no in še kako? Oblast je sladka in še to narisal. Rathav P.not,} 11 MENGSAN LfTAlA ŠOLA V MA^A^I ■ Letne sole v naravi se je udeležilo 79 otrok od 9/i četrtošolcev. Bili smo v Baski na otoku Krku. Poleg plavanja smo izvedli še veliko drugih dejavnosti. V okviru pouka so se učenci seznanili z bližnjo in daljnjo okolico, spoznavali so obmorski svet ter rastlinstvo in živalstvo v njem, V okviru naravoslovja so opravili meritve nihanja morske gladine, temperature morja in zraka. Ogledali smo si narodni muzej, kraj Baško, cerkvi sv. Brana in sv. Lueije v Jurandvoru z zna- menito Baščansko ploščo, najstarejšo obranjeno pisa-vo '/, glagolico in samostan Matere Božje Goričke. ■ Svoje literarne, glas-bene in dramske stvaritve so učenci predstavili na spoznavnem in zaključnom večeru. ■ Pouk in vse druge dejavnosti so vodili razredniki: Majda Trobec, Dona Brank, Martina Som-Povšnar in Darja Pečnik. Dana Brank, učiteljica 4. razreda MAOI&OLZJŠi T>O£OD£K Vsoboto dopoldne smo se odpravili k učnim uram plavanja. Skupaj s peto skupino smo se odločili, da gremo drugam kot običajno, da bi se naučili plavanja pod vodo in iskanja školjk. To pa ni bilo mogoče zaradi prevelikih valov. Iskali smo primerno mesto, vendar ga nismo našli. Da nam ne bi bilo treba hoditi nazaj, smo se na običajno mesto odpeljali s turističnim vlakcem. Med vožnjo smo zelo uživali in opazovali mesto, morje, čolne, ljudi in okolico. Ko je bilo konec vožnje z vlakcem, smo izstopili in naredili par korakov do plaže. Nato smo se ločili od pete skupine in se kljub visokim valovom odpravili v vodo. Skakali smo v valove, ki so nas premetavali na vse strani, kar nam je bilo v veliko veselje. Res da se tistega sobotnega popoldneva nismo veliko naučili, smo pa zato zelo uživali. Maja Zorman, 5- b Uaška Mi v Baško smo prišli, da bi se zabavali. Vsi v morje pohitimo, da nič ne zamudimo. Zjutraj se zbudimo in na plažo odhilimo, ko nazaj pa pridrvimo, brž za mizo prihilimo. Kopočilek nam napoči, vsak v sobo hitro skoči. Igre ena, dva in tri, spet na plaži smo mi vsi. Hitro je minil naš čas, plavali, noreli smo vsi, vendar hripavi odšli. Iva Kovačič, Majajenčič, Anja Markovič, Maja Zorman, 5.b fLA^A*J3£ Mi plav;imo, se tunkamo, lovimo in .sklopimo. Med Umu ko učitelj kliče nas, vsi se postrojimo. Na plava nju veseli smo, z učitelji norimo, i/ mosta dol zdaj skačemo^ prav v.si v vodo gremo,. Gašper Žun, 5-b NAŠA ŠOLA MENGŠAN VALOVI Ko smo prišli na plažo, je strašansko pihal veter. Valovi so bili zaradi vetra tako visoki, da smo zelo uživali. Od veselja v valovih smo kar vriskali. Težko smo se poslovili od valov. To^oaAM Ker je moćno pihalo, smo šli popoldne raje na tobogan. Bili so trije, različnih barv - rdeče (najbolj strm), zelen (srednje strm), moder (položen). Najprej smo šli lahko samo na zelen in moder tobogan. Čez nekaj časa so nam pustili tuđi na rdečega. Vsi so hodili na rdečega in vriskali tako kot v valovih. GašperŽun, 5.b ^A3l£f SI f>O£OD£K V soli v naravi smo bili šest dni. Najbolj od vseh zabav so mi ostali v spominu tobogani. Rili so različne barve, zelen, releč in moder. Bili so ludi različne oblike. Najdaljši je bil zelen, moder je bil najbolj vijugast, rdeč pa kratek in strm. Vozila sem se po vseh. A največkrat sem se spustila po najbolj strmem rdečem toboganu. Bil je najhilrcjši. V vodo sem priletela z vso močjo. Bilo je zelo zabavno, tako da sem zelo uživala v vožnji. Najbolj pa sem se razveselila, ko sem prišla domov in zagledala svojega medvedka Ulica, ki me je čakal na postelji. Anja Markovič, 5-b NAŠA ŠOLA Petra Dolinšek, 5-c 29 MENGŠAN IZOBRAŽEVANJE MED NEZAPOSLENIMI JE DOBRA TRETJINA MLADIH Gospodarske razmere v svetu in tuđi pri nas še vedno nišo dosegle stopnje, ko se začno povečevati zaposlitvene možnosti. Žal so te možnosti še vedno v upadanju in povzročajo veliko socialno razslojenost in številne osebne tragedije. Lahko bi rekli, da je to razvojna zakonitost, da v vsaki krizni situaciji del prebivalstva bogati in si pridobiva ugled, drugi del pa siromasi in izgublja možnosti za človeka dostojno življenje. To lahko opažamo tuđi danes. ■ Slovenija je majhna država in šteje le nekaj već kot 2 milijona prebivalcev. Če od tega odštejemo nezaposljive osebe: upokojence, redne učence, dijake in studente, dobimo število aktivnega prebivalstva ali zaposljivih oseb. Med njimi so lažje in težje zaposljive osebe. Na to vpli-vata izobrazba in delovna zmožnost. Če od skupnega števila aktivnega prebivalstva odštejemo 123.000 brezposelnih, si lahko predstavljamo, kaj to pomeni za zaposlene in celotno , družbo. Zaposleni morajo ustvariti toliko, da lahko zagotav ljajo funkcioniranje države, kamor spadajo zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, infrastruktura in vse tište dejavnosti, ki so splošnega družbenega pomena in v družbi ne nastopajo kot profitne dejavnosti. V družbi z nizko stopnjo zaposlenosti to pomeni velik razkorak med bruto in neto postavko plače, kar med zaposlenimi povzroča nezadovoljstvo in nemotiviranost za delo. Razkorak je še večji, če v družbi prevladuje nizka izobrazbena stop-nja zaposlenih. Po eni strani bi to pomeni-lo potrebo po večjem številu zaposlenih oseb z nizko kvalifikacijo, kar je v naspro-tju s trenutnimi družbenimi dogajanji, po drugi strani pa bi to lahko pomenilo zavi-ranje napredka in razvoja. V trenutni gospodarski recesiji je težko predvideti pravilno oz. najugodnejše razmerje med nižje kvalifidranimi in izobraženimi delav-ci in visoko kvalificiranimi in izobraženimi. Vsako gospodarstvo potre-buje obe kategoriji, razmerje pa je odvis-no od stopnje gospodarskega razvoja posameznc družbe. Prav zato ni mogoče kopirati različnih organizacijskih sistemov, saj mora vsaka družba u pošte vati svoje danosti in značilnosti. Za Slovenije) je značilna njena majhnost in bogata raznolikost, ki nudi številne možnosti razvoja na industrijskem, kmetijskem, kulturnem, turističnem področju. Zato pa potrebuje številne strokovnjake, ki jo bodo znale popeljati v Kvropo tako, da ne borno Listo, kar smo nekoč že bili - kolonija razvitih držav. Velike in močne države imajo večje možnosti na mednarodnem trgu, ker lahko zagotavljajo nižje cene, majhne pa lahko izvajajo le "obrtno" dejavnost. Žal ne v pravem pomenu besede. To v naši zgodovini nikoli ni bila dobro plaćana butična dejavnost, ampak so nam navad-no razvile države odstopile listo industrijo, skupaj s tehnologiijo, ki smo jo kupili za majhne denarje, ki je same zaradi slabih poslovnih učinkov, predvsem pa ekološke neustreznosti, nišo hotele več izvajati. Tu se je naš razvoj ustavil za nekaj desetletij in povzročil še večji razkorak med razviti-mi in nerazvitimi. H Vsak vzrok ima svojo posledico in vsaka posledica ima svoj vzrok. Oboje se kaže v stopnji gospodarskega razvoja, socialnem položaju državljanov, izobraz-beni strukturi in tuđi narodni zavesti. Mnogi strokovnjaki in dobri delavci so odšli. Morda ne ravno "s trebuhom za kmhom", vsekakor pa za boljšim zaslužkom, prepričani, da bodo drugod po svetu znali ceniti strokovnost in liste vrline slovenskega življa, ki nas ločijo od drugih: predanost in delavnost, ki meji na garaštvo. To se je mnogim Slovencem v tujini obrestovalo. Postali so vplivni in spoštovani, potem, ko jim je domovina mačehovsko obrnila hrbet. Danes smo ponosni na njih, kot da smo kaj pripomogli k njihovomu uspehu. Pozabljamo, da so to njihove osebne zasluge. Popravnoga izpita za nazaj ni, ostajajo pa spoznanja, ki jih MORAMO izkoristiti, če želimo priti v Evropo kot enakopraven partner in ne kot "kolonija", ki jo razviti "suženjsko" izkoriščajo in si jo podrejajo za svoje koristi in nainene. ■ Poznamo svoje sposobnosti, izkoristi-mo svoje prednosti in se dvignimo iz naroda hlapcev v tisto, kar znamo biti: pričini, pošteni, strokovni. Danes je trenutek, ko moramo to storiti, če ne želimo biti več predpražnik pred vrati razvite Evrope, ki bi se v marsičem lahko zgledovala po nas. ■ Sedaj je pravi trenutek, da začnemo razmišljati o tem, kaj storiti, da borno uspešni in zadovoljni, kajti pred nami je ena največjih odločitev: "Vstopiti v ELJ ali ne" in se tako pridružiti veliki družini, v kateri naj bi veljali enakopravni odnosi na osnovi prijateljstva in medsebojne pomoći. Podobne parole srno nekoč že slišali in doživeli. Izkazale so se le kot teorija, z mnogimi negativnimi in tuđi pozitivnimi posledicami. ■ Kdo je v tem trenutku tišti, ki lahko reče in predvidi, kaj je prav in za nas najbolje. Verjetno nihče, čeprav bodo v prcdvolilnem času mnogi skušali napovedovati našo usodo in nam prika-zovati lepo bodočnost skozi številne realne in nerealne obljube. 30 MENGŠAN ■ Pomembno je le eno. Vse je odvisno od nas samih. Saj poznamo tisto: "Po-magaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Tako je in nič drugače. ■ Preostane nam le to, da pogledamo naše prednosti in slabosti in poiščemo možnosti za izboljšanje razmer. ■ Na eni strani smo Slovenci vztrajen in priden narod, na drugi strani pa analiza brezposelnosti kaže, da mnogi nimajo "legalne" možnosti, da bi svojo sposobnost in pridnost dokazali v deki in za to prejeli človeka dostojno plačilo. Mnogi od brezposelnih nimajo ustrezne izobrazbe, s katero bi lahko konkurirali na trgu delovne sile. Torej jim ostane edina možnost, da se dodatno izobražujejo in tako postanejo konkurenčni. Ker so brez-poselni, so hkrati socialni primeri in si dodatnega izo-braževanja zaradi omejenih možnosti ne morejo privoščiti. Takšen je naš sistem in naša zakonoclaja. Torej so obsojeni na čakanje na lepšo prihocl-nost ali pa se znajdcjo v kolesju sive ekonomije, ki v tem času pri nas dobro uspeva zaradi neustreznega davčnega sistema, ki dobro pozna orodja za izterjavo davkov le pri enem, navadno revnejšem delu slovenske populacije in tako omogoča večanje razlik med revnimi in bogatimi. ■ Ugotovitev, da smo mlada država in zato ne moremo tako hitro resiti vseh problemov in nalog, ki na eni strani nas-lajajo zaradi osamosvojitve, na drugi strani pa zaradi gospodarske situacije v svetu in pri nas, je spodbudna za sive ekonomiste, ki se lahko tolažijo, da se njihov čas še ne izteka tako hitro in za brezposelne, ki pričakujejo, da takšni čaši ne bodo trajali večno. In prav imajo, kajti to je le trenutno stanje, ki z razvo-jnega vidika nikoli ni in ne more trajati IZOBRAŽEVANJE dolgo. Vlada vsako leto v svoje strateške in operativne plane zapiše aktivnosti za zmanjšanje nezaposlenosti in nekoć ji bo to tuđi uspelo. Vendar vlada ne more storiti vsega, saj smo že ugotovili, da je veliko odvisno tuđi od nas samih. ■ Analiza strukture brezposelnih kaže, da od 35% do 40% brezposelnih predstavljajo mladi, v starosti do 25 let. Več kot 40% iste populacije nima osnovnega pokliča in spadajo v kategorijo iskalcev prve zaposlitve. To pomeni, da nimajo končane vsaj poklicne sole, mnogi niti osnovne sole in še nikoli nišo bili redno zaposleni. —Kako se mešajo barve? Če se zavedamo samo tega podatka in vemo, da se nameslo njih ne bo mogel nihče izobraževati, neizobraženi in neusposobljeni za delo pa nimajo veliko možnosti za zaposlitev, je razumljivo, da je ravno področje izobraževanja tisto, na katerega lahko vpliva vsak posameznik. Ustrezna izobrazbena struktura je prav gotovo eden od pogojev za zmanjšanje razlik med ljudini, za zmanjšanje socialne razslojenosti in lažje reševanje težav pri vključevanju v Kll. Višja izobrazba omogoči posamezniku tuđi drugačen pogled na situacijo, konstruktivno in kritično razumevanje realnosti in aktivno vključevanje v vsakclanje dogodke. To je eden od ciljev, ki mu moramo slediti, če želimo biti v EU kljub svoji majhnosti veliki in enakopravni in če želimo, da bodo strokovnjaki tuđi v svoji domovini ustvar- jali z enako vnemo, kot to delajo danes v tujini, za mnogo večji zaslužek, vpliv in spoštovanje. ■ Pridobitev ustrezne izobrazbe danes ne predstavlja več takega problema, saj se naša mlada država sooča z mnogimi elementi demokracije, kamor spada tuđi izobraževanje. Ko govorimo o njem, ne mislimo več samo redne sole, ki je zaradi svoje življenjske neprilagojenosti za mnoge predstavljala oviro pri razvijanju lastnih interesov in ustvarjalnosti. Danes so v osnovnih in srednjih šolah zaznavne številne spremembe, ki mladim omogočajo večjo ustvarjalnost in samoak-tualizacijo. Težava je v tem, da mnogi te možnosti ne vidijo ali kako drugače še nišo pripravljeni na večjo svobodo, ki hkrati od učečega zahteva tuđi večjo samoiniciativnost, aktivnost in odgovornost. Mnogi takšne situacije ne sprejemajo, Čutijo se zapostavljene ali pa demokratične odnose zamenj-ujejo z anarhičnimi. To jih navadno pripelje do izstopa iz sole in vstop v vrsto čakajočih na zaposlitev. To so družbene spremembe, ki so za nekatere prehitre, za druge zopet prepočasne. Vzpodbudno je to, da obstajajo rešitve. Mladi, ki so prekinili redno šolanje, v tem trenutku morda res nimajo možnosti za nadaljevan-je rednega šolanja, zaradi starosti ali dveh neuspelih poskusov in šolanja ob delu, ker nimajo finančnih možnosti. Tuđi na Zavodu za zaposlovanje so možnosti izobraževanja omejene. ■ Novost, ki se ponuja danes, izhaja iz načela vseživljenjskega učenja. To pomeni, da se človek uči vse življenje. Ker se situacija na strokovnem področju pri vsakem delu spreminja in izpopolnju-je hitreje kot kdajkoli do sedaj, velja za vse zaposlene, da se morajo neprestano strokovno izpopolnjevati, če želijo uspešno opravljati svoje delo. V svetu in 31 MENGŠAN I Z O BRAŽEVANjE pri nas nastaja družba učečih se ljudi. Tej situaciji je potrebno prilagoditi tuđi sistem izobraževanja. Tako poznamo pri nas že številne formalne in neformalne oblike, kjer se lahko usposab-ljajo in izobražujejo tuđi mladi brez pokliča in zaposlitve. ■ Obstajajo skrajšani USO programi za pridobitev pokliča, UŽU programi usposabljanja za življenjsko uspešnost, v nasled-njem letu bo uvedeno priučitveno izobraževanje pri obrtnikih. Vsi ti programi so namenjeni predvsem mladim. Mnogi od njih želijo s svojim programom pri mladih ponovno vzbuditi samo-zaupanje. Eden od takih je tuđi program Centra za mlajše odrasle - CMO, kamor se vključujejo mladi brezposelni, ki nimajo osnovnega pokliča in so izgubili zaupanje v sebe, šolski sistem in celotno družbo. Njihovo znanje je pomanjkljivo, cilji slabo oblikovani, zato so nemotivirani, da bi karkoli sami storili zase. Program Centra za mlajše odrasle jim omogoča funkcionalno opismenjevanje in pomoč pri oblikovanju ciljev, ki morajo biti tako močni, da so dovolj motivirani za njihovo doseganje. ■ Filozofska fakulteta v Ljubljani uvaja poseben dokument, v katerega vsak posameznik lahko vpiše znanja, ki jih je kakor koli pridobil, na formalni ali neformalni način. Potrebna je le potrditev kompetentne osebe, da posameznik ta znanja resnično obvlada. S tem potrdilom lahko konkurira na trgu delovne sile. Vse razvite družbe že ugotavljajo, da so neformalno pridobljena znanja enako pomembna. Dana je možnost alternativnih poti do izobrazbe, ki pomenijo večjo zaposljivost. ■ Na koncu pridemo zopet do uvodne ugotovitve, da je človek bistveni in sestavni del družbe in da je v največji meri od njega odvisno, kakšen položaj bo zavzel v družbi in kakšno družbo bo s svojim delovanjem pomagal soustvarjati. H Za vse tište, ki so izgubili upanje in zaupanje, velja ponovno poudariti, da je naša mlada država pred pomembnimi odločitva-mi. Možnosti zmanjševanja brezposelnosti in razlik obstajajo. Potrebno jih je poiskati in izkoristiti. Pomoč pri iskanju možnosti nudijo Zavodi za zaposlovanje, Centri za socialno delo, Obrtna zbornica, sole, privatne sole, Center za mlajše odrasle pri daižbi MI AMIGO d.o.o. v Mengšu in drugi. Treba je le spremljati informacije o možnostih izobraževanja in zaposlovanja, o informativnih dnevih in dnevih odprtih vrat pri omenjenih institucijah. ■ Vsekakor je pomembno predvsem to, da posameznik in družba sodelujeta in delata z roko v roki, da bosta lahko dosegla cilj izogniti se brezposelnosti in omogočiti tuđi vsem mladim, ki so Še vključeni v redno izobraževanje, da bodo lahko rekli: "KO BOM VELIK, NE BOM BREZPOSELN!" mag. Margareta Atelšek POVEJ MI, KAJ BEREŠ, IN POVEM TI, KDO SI. (portugalski pregovor) Koprebereš neznano knjigo, je, kol da bi si pridobil dobrega prijatelja, kojo vnovičprebereš, je, kot da si srečal staregaprijatelja. ■ Knjižnica v Mengšu je največja enota Knjižnice Domžale in v različnih prostorih gostuje že nekaj desetletij. Stari in novi bralci nas še vedno lahko najdete v 1. nadstropju nasproti Občinske uprave Mengeš na Slovenski cesti 30. Obiščete nas lahko vsak ponedeljek in četrtek od 13. do 18.30 in vsako sredo od 9. do 13. ure. ■ V prvem polletju letošnjega leta so bralci knjižnico obiskali približno 4.500 krat in si izposodili 11 tisoč knjig in ostalega gradiva. ■ Ce bralci iščejo knjigo, ki je nimarno na voljo v mengeški enoti domžalske knjižnice - v veliki večini primerov vpišemo vsaj po en izvod - si jo bralci s člansko izkaznico mengeške enote lahko izposodijo v osrednji domžalski knjižnici ali preko medknjižnične izposoje. ■ Knjižničarji bralcem nudimo 20 tisoč knjig. Poleg leposlovja, strokovne literature in otroških knjig si pri nas lahko izposodite na dom tuđi videokasete, avdiokasete in revije. V čitalnici si lahko ogledate preko 15 domačih in tujih revij. Starejše izvode posamezne revije izposodimo tuđi domov. ■ Na tem mestu moramo opozoriti na problem prostora, saj zgoraj omenjena čitalnica ni čitalnica v pravem pomenu besede, ampak si je našla svoj prostor na oddelku z leposlov-jem, kar pomeni, da si obiskovalec čitalnice revijo lahko ogleda in prebere v prostoru, kjer iščejo knjige za izposojo številni bralci. Problem čitalnice postane posebej perec tedaj, ko si obiskovalci, resda so ponavadi mlajši, toda to menda ne spre-meni dejstva, želijo izpisati določen podatek iz knjige, ki ni namenjena izposoji na domu, ampak je le čitalniški izvod. ■ Oddelke s strokovno, otroško in leposlovno literaturo imamo med seboj razdeljene, tako da se izognemo vsaj tovrstni gneči. Ponovno moramo opozoriti na pomanjkanje prostora, saj nove knjige zahtevajo nov prostor, mi pa ga nimamo niti za stare. Rešitev smo našli tako, da knjige nalagamo v visino, kar je še posebej slabo na otroškem oddelku, saj otroci tako nimajo 32 MENGŠAN IZOBRAŽEVANJE neposrednega stika s knjigo. Gradivo, ki si ga bralci 1c reclko izposodijo, skla-diščimo, in tako pridobimo prostor za nove knjige vsaj na ta način. ■ Nasploh se trudimo čim bolj ustreči otrokom, saj se zavedamo pomena njihovih obiskov. Tako smo ludi letos izvedli knjižni kviz z naslovom Otroci za l)oljši svet, ki ga zaključujemo sredi septembra s prireditvijo v mengeškem Kulturnem domu. ■ Od oktobra do maja otroci od četrtega leta dalje lahko obiskujejo pravljične urice, ki so vsak ponedeljek ob 17. uri. V svet pravljic jih vsako leto popelje pravljičar Franci. Tuđi za to nimamo primernega prostora, zato borno letos gostovali v sejni sobi mengeške občinske uprave. Upamo, da bodo odgovorni razumeli otroško ustvarjalnost in jih ne bodo omejevali v njihovem izražanju. ■ Za otroke v mengeški knjižnici očitno dobro skrbimo, saj predstavljajo kar polovico celolnega obiska. Razloge, zakaj nas ludi slarejši bralci ne obiskujejo v še večjem številu, pa morda lahko iščemo tuđi v tem, da morajo priti do nas po kar številnih stopnicah. ■ Ker vemo, da je v Mengšu Dom počitka, ker vemo, da tuđi v Mengšu ži-vijo invalidi in ljudje, ki se težko vzpenja-jo po stopnicah, starši, ki nosijo otroške vozičke v prvo nadstropje, da nas lahko obiščejo s svojimi malčki, upamo, da borno kmalu dobili ustrezen prostor v pritličju, kjer ne bo takšnih ovir. ■ Sedaj sicer lahko verjamemo le ustnim zagotovilom, da se bo to zgodilo že pri-hodnje leto, toda odgovorni na občinski upravi nam bodo, upamo, dokazali, da Uidi beseda še nekaj velja in nam vsem skupaj omogočii lepšo, svctlejšo ter predvsem večjo in doslopnejšo novo knjižnico. knjižničarji PRAVLJIČNE URICE V KNJIŽNICI MENGEŠ MAJHNA PRAVLJICA Majhna pravljica ni velika. Komaj se začne z Nekoč ali Nekje, že jo zaustavi pika. To je pravljica za palčke in majhne pošasti: velikani in zmaji v njej ne morejo zrasti. (M. Košuta) Majhnim in velikim. PRAVLJICAM bodo otroci od 4. leta dalje lahko prisluhnili vsak ponedeljek ob 17. uri. Pravljične ure bodo potekale od oktobra do maja, v čarobni svet pa bo vaše otroke popeljal pravljičar Franci. Skupina bo stalna, zato je potrebno otroke upisati v to obliko knjižne vzgoje. Število otrok v skupini bo omejeno, zato pohitite s prijavami. Vpis bopotekal do zasedbeprostih mest. Vabljeni' Knjižnica Domžale - enota Mengeš vabi in priporoča! 33 MENGŠAN IZOBRAŽEVANJE TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Ko slišimo besedo počilnice, se nasmehnemo. Predstavljamo si vse Usto, kar nas razveseljuje. Žal so občutki drugačni, ko pomislimo na učenje, sedenje za mizo in osvajanje novega. leto 1996 je Evropska zveza razglasila za leto vseživljenjskega učenja, strokovnjaki pa so prepričani, da bo 21. stoletje "stoletje učenja". Smo ludi mi družba, ki se uči? Vseživljenjskost učenja se uveljavlja kot svetovno gibanje. ■ Družba MI AMIGO d.o.o. je pobudnik in organizator prazno- teresirani predstavili. S tem želimo poudariti pomembnost učenja, vanja tedna vseživljenjskega učenja v Mengšu. K sodelovanju je izobraževanja skozi vse življenje, od najmlajših do najstarejših, v povabila vsa mengeška društva in druge subjekte, katerih dru.štvih, klubih, knjižnieah, seveda pa tuđi v ustanovah za prido- dejavnost je povezana 7, učenjem. V tednu vseživljenjskega bitev formalne izobrazbe. Vsaj tako pa je pomembno pridobivan- učenja v času med 30.09. in 05.10.1996 borno lahko prisostvo- je znanja tuđi v neformalni obliki. vali na naslednjih prireditvah oz. dejavnostih, ki jih bodo zain- * dan ura kje kaj kdo ves teden ves čas trgovine razstava izdelkov vrtčevskih otrok VVE Gobica in VVE Sonček ves teden različne ure OŠ Mengeš roditeljski sestanki za starše razredni ki v OŠ Mengeš 01.10.1996 08.-18. Ml AMIGO d.o.o. odprti telefon Ml AMIGO d.o.o. 02.10.1996 18. seja občinskega sveta predstavitev projekta Tatjana Sivec Strmšek 03.10.1996 17. VVE Cobica lutkovna igrica VVE Gobica 03.10.1996 19. avla Kulturnega doma MengeŠ Literarni večer o Janezu Trdini Kulturno društvo Antona Lobode, Loka 03.10.1996 08.-18. Ml AMIGO d.o.o. odprti telefon Ml AMIGO d.o.o. 04.10.1996 10. Ml AMIGO d.o.o. dan odprtih vrat Ml AMIGO d.o.o. 04.10.1996 10. Ml AMIGO d.o.o. dan odprtih vrat Ml AMIGO d.o.o. s projektom Center za mlajše odrasle 04.10.1996 15.- 18. Ml AMIGO d.o.o. predstavitev svetovne računalniške mreže Internet Podjetniško združenje Mengeš 04.10.1996 ves dan Ml AMIGO d.o.o. razstava del, fotografij, izdelkov udeležencev Ml AMIGO d.o.o. 04.10.1996 19. Ml AMIGO d.o.o. omizje: Droga - moja prijateljica? Ml AMIGO d.o.o. s povabljenimi gosti: ga. Marija Kavka, VVE Gobica, ga. Janja Čelofiga, OŠ Mengeš, g. Zvone Horvat Žnideršič, Slovenska Karitas V počastitev leta vseživljenjskega učenja bo družba Ml AMIGO d.o.o. izdala svoj časopis s poudarkom na pomembnosti učenja na različne načine. 34 MENGSAN IZOBRAŽEVANJE TUĐI NAJMLAJSI MENGŠANIBOMO SODELOVALIIN SOOBLIKOVALIIITRIP V TJEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA & Nekje sem prebrala, da ni naloga staršev, da otroku tlakujcjo cesto, marveč, da mu dajo zcmljevid čest... Ste se dragi .starši že kdaj vprašali, kako velik zcmljevid ste dali svojemu otroku, oziroma, ali ste mu ga sploh dali? Vladajoče stranke v Državnem zboru sprejemajo zakone, ki izničujejo dose-danje zakone o zaščiti kmetijske zemlje. Dobičkarski in obogatitveni interesi posa-meznikov, lobijev in strank omalovažujejo pomen plodne zemlje in tako spod-kopavajo vitalne interese naroda. Plodna zemlja je najpomembnejši del varstva okolja; skoraj vse lahko izboljšamo, le uničene zemlje ne moremo nikoli več obnoviti. Danes se veliko piše o pohlepu tujcev po naši zemlji, toda veliko nevarnejši so tišti uničevalci rodne zemlje, ki živijo med nami. Samo upali je, da borno v bodoče izvolili take predstavnike, ki bodo te negativne trende ustavili. •* Tuđi v osnutku prostorskega plana Občine Mengeš so predviđeni posegi na plodnih zemljiščih. Stvar je še v postop-ku, zato borno o tem podrobneje po-ročali, ko bo zadeva bolj jasna. •* Na naše obširne pripombe Občina Mengeš ni dala nobenega odgovora. Odpravili so nas samo z eno besedo: "Splošno". Upamo, da se borno v bodoče le lahko pogovorili o vseh interesih in problemih v skladu z evropsko demokracijo, kajti v razviti Evropi imajo okolje-varstvene organizacije zelo pomembno, pogosto odločujočo besedo. Eden glavnih ekoloških problemov v Mengšu je promet. Skozi mesto poteka tako močan promet motornih vozil, da že hromi normalno življenje prebivalcev. Onesnažen zrak, hrup in možnost nesreč so sedaj največji problem. Še huje bo, ko bodo pričeli graditi avtocesto skozi občino Domžale; promet na cesti čez Trojane bo ohromljen in bo v većini potekal preko Tuhinjske doline v naši smeri. Naše društvo je sicer predlagalo bolj ekološko traso skozi Občino Domžale, po kateri bi sedanja cesta M 10 ostala veliko manj obremenjena. Toda sedanji oblastnikl se požvižgajo na naše predloge. Mengeš nujno potrebuje obvozno cesto, ki bo preusmerila promet iz mesta. To je med-regijski in tuđi že mednarodni promet. Mengšani s prometom svoj kraj sorazmer-no malo obremenjujemo. Zato smo pov-sem upravičeni od države zahtevati izgradnjo obvoznice, ki bo v skladu z moder- nimi prometnim! in ekološkimi merili. Vedeti pa moramo, da na našem področju ne bo poceni izgradnje čest. Tu je podtal-nica, ki zahteva posebno zaščitno izvedbo; plodna zemlja, ki mora biti tuđi čimbolj zaščitena. Zato naj bo čest čim-manj, toda zgrajene morajo biti prometno in ekološko oplimalno. Močnejši promet naj bo čim bolj odmaknjen od naselij, to je najboljša preventiva za zdravje ljudi. •» 0 variantah cestnih tras na našem in širšem območju še ne moremo pisati, ker so še v osnutku in je za to pristojnih tuđi več občin. Vsekakor bo naše društvo celotno problematiko zelo resno obrav-navalo in seznanjalo javnost. Od prebivalcev naše občine pričakujemo, da se bodo za problematiko zanimali in sode-lovali, ker je bodoči zdrav razvoj interes nas vseh. Za društvo za varslvo okolja: Lojzejagodic DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Greste z nami v Doberdob? Letošnje poletje so člani Društva izgnancev Domžale po večini preživcli v prijetnem, pa tuđi že malce nestrpnem pričakovanju uresničevanja pravic iz zakonov, ki so bili sprejeti in tuđi že dopolnjeni in urejajo njihove pravice. Zato prosimo vse, ki ste bili rojeni v izgnanstvu, da se čimpreje oglasite zaradi dopolnitve vloge, ki ste jo že oddali. Hkrati pa bi radi vse, ki se niste prijavili že s pisnimi prijavnicami v maju in boste o našem izletu obveščeni pisno, povabili na enodnevni IZLET V BENEŠKO SLOVENIJO, kjer se borno najprej ustavili v DOBERDOBU in borno položili spominski venec na znano grobišče soške fronte, nato se borno skozi znano "otoško" mesto Gradež zapeljali v prazgodovinski Oglej, dovolj časa pa lio tuđi za postanek v vedno oblegani Palmanovi. Izlet borno zaključili z večerjo v enem znanih primorskih gostišč. Na pot borno odšli 11. oktobra 1996 ob 6. uri, prispevek za izlet pa je 2.000 SIT. Če se nam želite pridružiti, čimpreje pokličite Jožcta ali Vero. Na svidenje! DRUŠTVA 37 MENGSAN TABOR BOHEVJ 96 Bil je poseben dan, ko smo se mengeški taborniki odpravili taborit v Bohinj. Bilo nas je 27. Že prvi dan se je v taboru začelo taborniško življenje. Zvečer smo se spoznali ob prijetnem ognju preko "skečev" in podobnih družabnih iger. Naslednji dan je sledilo postavljanje taborniških objektov. Starejši taborniki so poiskali drevo, iz katerega je pozneje nastal "jambor", drog, na katerem visi zastava. Mlajši pa so delali "stenčas" (oglasno desko) in kose. Po opravljenem delu smo se šli kopat. V naslednjih dneh je življenje v taboru potekalo živahno in sproščeno. Dnevni red nam je narekoval dopoldne in zvečer razne taborniške igre, po kosilu pa smo se kopali. Organizirali smo tuđi pohod v dolino Voje, kjer smo si ogledali slap Šum. Najhrabrejši pa so se tuđi ohladili v tolmunu pod slapom. Imeli pa smo tuđi igre brez meja, ki so bile razdel-jene na več delov, odvijale so se v vodi in na kopnem. Na željo nekaterih tabornikov smo priredili Ferrari Golf Open. Zmagovalec je dobil nagrado - spuščanje Ferrarijeve zastave. Poraženci pa so dobili za tolažilno nagrado popoldanski aranžma ob Bohinjskem jezeru s prostim vstopom. Kadar pa vreme ni bilo naklonjeno, smo si izdelovali vodove zastavice. Po taborniškem pravilu mora imeli vsak vod svojo zastavico. Ob lepem vremenu smo igrali odbojko s taborniki, ki so ludi taborili v Bohinju. Zadnji večer smo že po tradiciji imeli krste in poroke. Pri krstu so bili vsi, ki so se prvič udeležili tabora. Taborenje se je končalo naslednji dan, ko smo si taboreči pospravili prtljago, uredii tabor in se odpravili proti Mengšu. Andrej in Tomaž WII3 EJ@WQCa (3lL£B0©W Vpis novih članov bo v mesecu septembru in oktobru. Vse osnovnošolce in ostalo mladino, ki jo zanima pestro taborniško življenje, vabimo, da se nam pridružijo. INFORMACIJE 0 VPISU LAHKO DOBITE PRI NAČELNIKU IGORJU RUČMANU, TEL 738 478. POROCILO 0 DELU TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOBENO "Mengšan bo izšel, ne kaj moramo napisati o turističnem društvu Dobeno! Slike so tuđi narejene," je rekelpredsednik. ■ Pa se "kunštvam in kunštvam", kaj naj napišem. Ali naj napišem, da smo imeli prvo, pa drugo, pa trctjo sejo. Ah, to je res dolgočasno. Ne, ne bom pisala samo o turističnem društvu. Raje vam povem kaj o Dobenu. Vsi ga poznale, pa ludi veste, kje je. Saj radi prihajate na svež zrak! H Tu gori nas nekaj hribovcev tuđi živi. Kn i že dolgo, drugi malo manj. Pravijo, da je hiš že okoli 100 (50 gor ali dol). Pa tri oštarije imamo (ali kmečke turizme, da ga kaj ne polomim zaradi davkari-je), pa vrtnarijo, pa cisterne, pa kapelico (ki jo naše punce lepo urejajo, le v napoto je včasih), pa 13 majhnih otrok (nismo slabi, a ne). Vsako soboto in nedeljo pa še ogromno obiskovalcev in psov in avtomobilov. ■ In tako se je končno tuđi zgodilo, da smo se usedli skupaj in sredi leta ponovno oživili Turistično društvo Dobeno. Kajti ugo-tovili smo, da smo sicer cici mengeške občine, kjer pa nimamo svojega predstavnika. Kdo bo lorej skrbel za nas, če ne borno sami zase. DRUŠTVA 38 MENGŠAN ■ Rečeno, storjeno! Zbrali so se možaki veljaki in dame in izvolili predsedstvo, ki je začelo z (Jelom. Sklenili so, da bodo polepšali Dobeno, ga očistili, povabili gospoda župana, poskušali urediti cesto in še in še. ■ In glej ga zlomka, nekaj se že vidi! Najprej ste verjetno opazili smetnjake ob cesti (žal smo vsi skupaj slabi košarkaši). Potem smo dobili še ta prave, ta velike kontejnerje za smeli, ki stojijo priklcnjeni z debelimi verigami, tako da mi še vedno ni jasno, ali se bojijo, da jih bo kdo ukradel ali pa, da se ne bi sami odpeljali brez smelarjev v dolino. ■ Tuđi čistilno akcijo smo že imeli - na cesti, pred kolesarsko dirko. In sredi najbolj zagnanega pometanja, lopatanja, odmeta-vanja, žaganja, se pripelje mimo sopihajoč kolesar in prav roba-to zabrusi: "Dejle se no že umaknit, a ne vidite, da treniram!" Ah, ja! I Povabili smo ludi župana gospoda Pera na obisk. In odzval se je v družbi z gospodom Zabretom, ki je predsednik Turističnega društva Mengeš in z gospo Binterjevo. Župan nam je povedal marsikaj zanimivega in uporabnega in rezultati nje-govega obiska se že vidijo. Dan potem smo dobili dva nova prometna znaka, ki pa ju, kdove zakaj, nekateri ne znajo pre-brati. B Gospod Zabret pa je dal nekaj nasvelov in napotkov za delovanje turističnega društva, od lega, da je potrebno pripraviti program do predloga o sodelovanju. B No, pa naj bo dosti za danes. Sicer pa pridile pogledat! Zdaj je najlepši čas za sprehodc. Ce pa imale kakšno idejo ali pa želite postali naš član, sic dobrodošli! Dobenska klepetulja PEVSKO SREČANJE: DRUŽVO ZAPOJMO VJARŠAH Kulturno društvo Groblje je v začetku septembra pripravilo že drugič srečanje pevskih zborov. Njihovemu prijetnemu vabilu se je odzvalo 9 pevskih skupin iz občin Domžale in Mengeš. Žal nišo prišli pevci iz Moravč in Lukovice. Upam, da jih meje občin ne ločijo od naših srečanj in da pevsko čutijo, da moramo ostati povezani in sodelovati. Tokratnega srečanja so se udeležili: Upokojenski ženski in moški zbor iz Domžal, Dekliški zbor Sirene iz Homca, Oktet Tosama in Stobljanski oktet, Moški zbor Radomlje, Mešani zbor Groblje ler mengeška Svoboda in Mengeški zvon. Vsak zbor je za ta večer pripravil tri skladbe. Kljub neprijaznemu vremenu nas je pesem grela še dolgo v sobotno noč. Hvala prijateljem pri Kulturnem društvu Groblje in še veliko volje in prizadevnosti za izvedbo lakih srečanj. Jože Vahtar PONOVNO SMUČARSKI SKOKIV MENGŠU j^-y e verjamemo v tradicijo, se nam v Mengšu zopet obetajo I smučarski skoki. Na pobudo nekaterih bivših skakalcev V^ in privržencev te lepe zimske športne panoge (zdaj tuđi letne) smo se odločili, da ponovno oživimo skakalni šport na že skoraj propadli in z leščevjem poraščeni skakalnici v neposredni blizini spomenika padlim borcem. DRUŠTVA 39 MENGSAN ■ Zbrali smo se 15. juli ja 1996 v sejni sobi Občine Mengeš. Čeprav so bili dopusti še v polnem teku, se nas je zbralo kar nekaj več, kot zahtevajo pravila ustanovnega občnega zbora. Prisotni so bili nekdanji skakalci, seclaj že legende smučarskih skokov v Mengšu, pa tuđi prijatelji te panoge, ki so ali pa še bodo pripomogli do ponovne uveljavitve tega športa v našem kraju. Med nami sta bila tuđi gospod župan Janez Per in gos-pod podžupan Peter Janežič, obeh smo bili še posebej veseli. Prav tako je bil prisoten gospod notar Jože Rožman, ki je v nekaj stavkih lepo povedal, kaj vse bomo potrebovali za registracijo kluba, na korjeu pa je tuđi brezplačno potrd i 1 podpise ustanovnih članov Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš (SSK Mengeš). Po približno dveh urah zanimivega in plodnega pogovora smo soglasno sprc-jeli sklep o sprejemu Statuta SSK Mengeš in nato še izvolili izvršilni odbor, nadzorni odbor ter člane disciplinske komisije. Po manj kot mesecu dni čakanja na odločbo smo že iz Upravne enote v Domžalah dobili sporočilo, v katerem piše, da Smučarsko skakalni klub Mengeš tuđi uradno obstaja in smo tako lahko tuđi takoj postali člani Smučar-ske zveze Slovenije. ■ Bili smo povabljeni že na prvo tekmo, to je bila tekma veteranov v Tržiču, kjer je bilo 24.8.1996 ob prazniku čevljarjev odprto prvenstvo v smučarskih skokih na 12 in 20 m skakalnici. Dosegli smo že prvi uspeh, saj je naša legenda, prekaljen, še aktivni veteran, skakalec Sašo Kurent, priskakal prvo zlato kolajno našemu mlađemu Smučarsko- skakalnemu klubu. Tuđi ostali so bili kar lepo uvrščeni, saj smo v konkurend 23 veteranov dosegli še četrto, šesto in sedmo mesto. Tuđi mlajši so dan za tem tekmovali na Šmartnem pod Pohorjem in naša dva bodoča tek-movalca, dečka - skakalca sta se uvrstila na odlično četrto in sedmo mesto. ■ Sedaj, ko to pisanje z mlajšimi junaki končujem, bi rad v imenu SSK Mengeš povabil vse, ki bi se nam radi pridružili, predvsem pa najmlajše, da se včlanijo v SSK Mengeš. Tako boste pripomogli, da skoki v naši blizini zopel zaživijo kot v starih dobrih časih, ko se je zbralo pod skakalnico ogromno ljudi, dotnačinov in ludi gostov. Tuđi to je del promocije našega lepega Mengša. ■ Vabljeni vsi navdušend smučarskih skokov. Brane Šušlar, SSK Mengeš Mengeška skakalnica med smučarskimi skoki leta 1979. 85. obletnica ORGANIZIRANOSTI ČEBELARSTVAIN RAZVITJE PRAPORA l.clos praznujemo čebelarji na področju (II) Mengeš 85. obletnico organiziranosti. Od prvih začetkov do danes se je v čebelarstvu niarsikaj spremenilo. Ccbele so danes mnogo bolj ogrožene kot tedaj. Vse več je novih bolezni in človek vedno bolj posega v njihovo okolje. Predvsem zaradi ogroženosti čebeljih družin in da bi lažje reševali zdravstvene probleme, se čebelarji združujemo v društva, l.e tako organizirani z lastnimi izkušnjami in slrokovnim znanjem, ki ga pridobivamo s preda-vanji, ekskurzijami itd., smo lahko kos današnjim razmeram v čebelarstvu. Lelo 1996 pa je za čebelarje CI) Mengeš pomembno tuđi žalo, ker bomo razvili svoj prapor. Priprave na to prireditcv potekajo žc nekaj niesecev. Svečano razvitje p ni pora s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim čebelarjem in kulturnim programom bo v sobodo, 2.1. 9. 1996, ob 10. uri v okviru programa Mihaelovega sejma, ., Vse občane in prijatelje čebelarstva prisrčno vabimo na svečano razvitje prapora! Jože Bošljančič, ČD Mengeš DRUŠTVA 40 MENGŠAN NOVA PRIDOBITEV LOŠKIH GASILCEV Proslovoljno gasilsko društvo Loka je od sobote, 17. avgus-ta %, bogatejše oziroma močnejše za novo - prenovljeno kombi vozilo Renault Traffic 2000. Na slavnostni prired-itvi, ki sta jo obogatili Mengeška godba in ansambel Stopar, sta izročila vozilo svojemu namenu botra Ema in Janez Jankovič ob prisolnosti predstavnikov GZ Domžale, Občine Mengeš, mnogih gasilcev, narodnih nos, vaščanov in mengeškega župnika Mateja Zevnika, ki je to tako potrebno vozilo blagoslovil. je zahvale za prijateljsko in plodno sodelovanje z našim društvom podclil lična priznanja Aerodromu Ljubljana, Avtomontaži Ljubljana, botroma Jankovič, podjetju Brumec-Ručigaj d.o.o., Občini Mengeš in GZ Domžale. Zahvalil se je tuđi članom društva, ki so se najbolj trudili pri nakupu in prenovi vozila, in sicer: Jožetu Brojanu, Feliksu Šegatinu, Janezu Udovcu in Kobertu Ručigaju (mednje zagotovo sodiš tuđi Ti, spoštovani predsednik) in ne nazadnje vsem, ki so loškim gasilcem tako ali drugače stali ob strani pri tej pridobitvi. Jože Brojan Slavnostni govornik na prireditvi je bil Marjan Slatnar, predsednik GZ Domžale, ki je v kratkem, a jedrnatem nagovoru orisal delo loških gasilcev kot ene najbolj prizadevnih, pa tuđi najuspešnejŠih na operativnem področju v naši gasilski zvezi in širše; z nami pa je delil veselje ludi ob tokratnem uspehu. Ker je staro vozilo IMV po dobrih 21 letih odslužilo in ni bilo već varno za vožnjo, smo morali začeti razmišljati o zamenjavi. Upanje o povsem novem vozilu je kmalu splahnelo, saj ni bilo dovolj denarja, zato smo z velikim zadovoljstvom zagrabili za ponujeno priložnost in od Aerodroma Ljubljana ugodno odkupili omenjeni Renault. "Upamo in želimo, da nam bo pod varstvom zavetnika sv. Florjana dolgo in dobro služilo," je med drugim dejal predsednik društva Peter Petrič. Nato je v znamen- Nova pridobitev Foto: Franc Dimec Dan poprej smo pripravili vajo in prikaz gašenja požara na gospodarskem poslopju Janeza Galjota. Foto: Marjana Brojan 41 MENGŠAN Folklorna skupina Svoboda Mengeš Če vas še nismo prepričali, pa si preberite še anketo, izvedeno med neka-terimi našimi člani. Vprašanje je bilo preprosto: "Folklora"? Zelenka: "Marsikdo me vpraša, zakaj bodim k folklorni skupini, ki je tako daleč od mojega doma. Sem namreč iz Medvod. Seveda vsem. povem, da se rada vozim z autobusom." Miro: "Zaj, ka hondim k folklori, mi ni več žal, ge sen zapuslil rodno Prekmurje." Andreja: "Ta skupina se mi zdi čudovita in nasploh enkratna. Tuđi moj faru se s tem strinja, kajne?" Borut: "Ja!" Brane: "Nič ne vem, mene je nekdo pripeljal." Dule: "Ču-do-vi-to." Klemen: "Leta in leta sem iskal bistvo svojega bivanja. Iskal sem srčiko razumu in najvišjo resnico. Nalo sem postalfolklorist." Naključna mimoicloča: "Kaj me to sprašujesle, kej ne vidisle, da iščem vlak." Povedali pa vam borno še nekaj. Članstvo v skupini ni obdavčeno. Poleg plesa poznamo še nekatere aktivnosti, kot so: zabave za rojstne dneve, novoletne zabave, zabave kar tako, pikniki, večdnevne priprave na morju. Prilubljena so ludi gostovanja v tujini. Najbolj pa sovražim čišćenje škornjev. Povprcčna starost članov je 22,4765921 let, doma pa smo v Meng.šu in bližnji ter daljnji okolici. Sedaj ste se najbrž že odločili. Če je bila odločitev pravilna, boste med petnajsto in dvajseto uro poklicali na tel. 737 486, kjer se bo za vas žrtvoval Aleš. Lahko pa nas obiščete ob ponedeljkih in četrtkih. Vaje in spremljajoče aktivnosti se pričnejo ob dvajsetih v prostorih Kulturnega doma (vhod nasproti videoteke Stop). ... da postanete član sve-tovno vse bolj znane folklorne skupine Svoboda Mengeš. Za stare člane se je nova sezona že začela, vsi tišti pa, ki bodo doživeli prebujenje in se nam pridružili, bodo začeli nasled-nji mesec. Ni važno, kdo ste, katero številko stopal imate ali kaj najraje jeste za zajtrk. Tuđi ni važno, če ste slab plesalec, da le nimate kriminalne preteklosti. Le za morebitne glasbenike bi bilo zaželjeno, če obvladajo kakšen instrument. Ne vabimo namreč le plesal-cev, pač pa tuđi glasenike. Ni pomembno, kaj igrate, ali ste trobilec, pihalec, brenkalec, godec ali kovač. Lahko pa postanete tuđi pobiralec vstopnic. DRUŠTVA 42 MENGŠAN KULTURA KO UGASNEJO LUCI Ansambel Nageljje pred kratkim izdal novo kaseto, na kateri se predstavlja v povsem novi luči. Polovica kasete je v tradicionalnem jodlarskem slogu, druga polovica pa obsega odlične zabavne skladbe, v katerih poleg izvrstne pevke Brigite Vrhovnik in pevca Braneta Jagodica prepeva ludi nekdanji Mengšan, godbenik Brane Lukan. Skupaj z Brigito sta prav zanimiv pevski par, ki odlično obvladuje glasbene visine kot nizine. Vso glasbo za zabavne skladbe je napisa! Marjan Pangos iz Kranja, znan skladatelj zabavne glasbe, močno prisoten tuđi v avstrijskem glasbenem prostoru, vsa besedila pa pesnik Ivan Sivec iz Mengša. In o čem prepevajo pesmi? 0 tem, kako lahko dva mlada zaobjame sreča, ko se ugasnejo luči, ko ju le zvezde gledajo z neba, ko je za njima vroče poletje in ko praznujeta praznik osebne sreće. Da gre res za izjemen glasbeni dosežek, pove ludi podalek, da so bile vse skladbe sprejete v arhiv osrednje radijske postaje RTV Slovenija, kjer se pesmi že veliko vrtijo. Brane Lukan je bil tuđi snemalec skladb, vse skupaj pa je posne-lo v bližnjem sludiu v Kamniku - v Napoleonu. Ansambel Nagelj bo seveda nadaljeval v svojem narodno-zabavnem slogu, s kaseto Ko ugasnejo luči pa je hotel dokazali, da enakovredno dobro obvladuje tuđi popevke. Nove skladbe v domaćem slogu lahko pričakujemo prihodnje leto, ko bo ansambel slavil deseto obletnico delovanja. P.N. Letos se je Mengeška godba že enajstič udeležila tradicionalne folklorne prireditve v Beljaku z nazivom "Villacher kirchtag", ki jo že 52 let uspešno organizirajo naši sosedje. ■ Prireditev je turistično zasnovana in traja tri dni, vrh pa je sobot-na povorka narodnih noš, godb in oddelkov mušket, ki se vije-* skozi Beljak mimo desettisoč navdušenih obiskovalcev. ■ V povorko so vključene skupine narodnih noš iz vseh avstri- * jskih dežel, poleg tega pa še množica narodnih noš iz drugih držav, med njimi tradicionalno tuđi iz Slovenije. ■ Živopisana povorka se je ob pokanju bičev, strelih iz mušket in -glasbi godb pomikala skozi meslo dobro poldrugo uro, potem pa so utrujeni udeleženci in veseli gledalci z veseljem spili vrček hladnega piva ob stojnicah, ki se jih je v mestu kar trio. ■ Ugotovimo lahko, da sosednje naše narodne nose in godbo z veseljem sprejmejo in si rešemo: "Naslednje leto borno spet šli." ■ Za vse ljubitelje, ki si želijo naslednje leto to predstavo ogledati sporočamo, da je povorka organizirana vsako leto prvo sobolo v avgustu in se začne ob 17.00 uri. franc fun Foto: Majd^m 43 MENGŠAN KULTURA Na Homcu pri Repanšku XII. TEKMOVANJE LJUDSKIH GODCEV Na dvorišču pod starimi Repanškovimi kostanji se je 18. avgusta odvijalo že XII. tekmovanje ljudskih godcev občin Mengeš, Kamnik, Domžale, Lukovica in Moravče. Lctos je tekmovalo 28 godcev, v kategoriji do petnajst let 9 godcev, v kategoriji nad 15 let pa 19 godcev. Tuđi letos je mengeška občina prispevala nekaj lepih nagrad: tri Stražarjeve knjige Mengeš in Trzin skozi čas, gorsko kolo kot prvo nagrado pa je podelila v sodelovanju z Repan.škovo gostilno liurnikova trgovina Mercator-Trgoavto iz Mengša, Prešernova 3. Iz mengeške občine je bilo tuđi veliko godcev, med katerimi se je prav gotovo še posebej izkazala najstarejša goclčevka (manjka ji poldrugo leto do osemdesctletnice), neustavljiva Pcpca Bleje. Sicer pa so prva tri mesta v kategoriji do 15 let pobrali Klemen Leben, Borut Žagar in Uroš Šubelj, v kategoriji nad petnajst let pa Simon Cerar (harmonikar ansambla Marela original) ter Grega Vrhovec in Uroš Krizman, Razveseljivo je, da so zmagali tako rekoč sami mladi glasbeniki. Tuđi tišti, ki so tekmovali v kategoriji nad petnajst let, nišo imeli dosti več let, kar pomeni, da raste dober glasbeni rod. Tekmovanje je bilo organizirano s pomočjo ZKO Domžale in Kamnik, pa tuđi vse občine so prispevale lična darila, še posebej je treba pohvaliti Usnjarstvo Grčar, ki je že dvanajstič zapovrstjo podarilo konjsko kožo. Veliko stroškov ima tuđi Repanškova gostilna, ki vse godce zastonj pogosti, pod vodstvom Vida Repanška pa tuđi celotno prireditev vsako leto nadvse uspešno organizira, vendar je ljubezen do veselega raz-položenja večja od vseh drugih računov. Sicer pa so Repanškovi ponosni tuđi na to, da so na njihovem dvorišču, kjer je bilo res vse v slogu "Po domaće", od hrane do pijace in seveda muzike - igrali slovenski muzikantje, ki štejejo med vrhunske evropske glasbenike te vrste. Godci, prihodnji avgust na svidenje pod starimi Repanškovimi kostanji trinajstič! /. S. MI GREMO PA NA IGRE BREZ MEJA! VMengšanu smo lahko prebrali, da so mestni očetje požegnali udeležbo na Igrah brez meja. Čeprav prijave za tekmovalno ekipo, še zlasti pri ženskah, nišo ravno deževale na našo mlado občino, je komisija (Herman Berčič, Rika Binter, Milica Tomšič in Franc Jerič) lahko hitro izbrala tekmovalno ekipo. Že preizkušeno članstvo Pajota (Matej), Pišota (Slavko), Jane, Šonje in Majde so okrepili Jerry (Primož), Daso (Damjan), Maco (Marjan), Irena in Tanja. ■ Pod budnim vodstvom Frcnkija šino se hitro na pamet naučili potek mengeške trim steže, dobro preizkusili mu-čilne naprave v fitnesu gospe Jožice Žnidar, pri vsem tem pa nas je Rika vztrajno raztezala in raztezala in... Končno smo si izborili še svoj prostor za trening pod reflektorji osnovnošolske telovadnice. Nekaj časa smo si telovadni-co delili s šolsko ekipo košarke, toda to nas ni dosti motilo pri osvajanju plezal-nih vrvi in drogov, pri podiranju rekor-dov v sklecah in dvigih... Za dober konec treningov pa smo vedno zabili še par nogometnih golov. ■ S televizije so nam poslali približen opis iger. Kot kaže, nas v Torinu spet caka nekaj podvodnih dogodivščin, zato smo se odločili, da borno nedeljske do-poldneve preživljali v tivolskem bazenu. ■ Ob vseh treningih in iskanju sponzor-jev nam je čas do odhoda kar prehitro mineval. Čez nekaj dni odhajamo! Čeprav nas je že malo načela potovalna mrzlica, še v zadnjih dneh prizadevno treniramo. Vzdušje v ekipi je sproščeno, saj smo 44 MENGSAN letos glede na izkušnje z Malte bolje pripravljeni na igre. Maski del ekipe je zelo izenačen in Frenki kar ne more določiti rezerve, pri dekletih pa se že nekaj časa ve, da je rezerva Tanja. ■ Pred ponedeljkovim noćnim odhodom na zadnjem sestanku dobimo vsak svojo športno torbo z opremo. Ko nekateri pakirajo darila za vse ekipe, ki boclo tek-movale z nami, nam prijazni prodajalci v trgovini Fal Sport v Domžalah zamenjajo še zadnjo neustrezno številko copat in potem smo popolnomam pripravljeni za nove podvige. Caka nas približno 700 km dolga železna cesta do Torina, polna presenečenj. ■ Za prvo poskrbi kar Jana, ki bi brez moderne nočne telefonije mirno prespala naše potovanje in vse lepe želje ata župana pred našim odhodom kar doma v postelji. Z majhno zamudo nas Tomaž z maskoto Mengotom vred odpelje proti Ljubljani. Na železniški postaji se z vso obilno prtljago zbašemo v najbližji vagon in trenutek po namestitvi v kupeje žvižg postajenačelnika že naznanja odhod. Kar hitro napredujemo proti slovensko-itali-janski meji, zunaj pa se počasi dani. ■ "Potne liste prosim!" Napol zaspani vlečemo iz svojih torbic potne liste, Maco pa vzpodbudno maha s svojo osebno izkaznico, saj potnega lista zaradi prido-bitve vize za plezarijo v Cordillero Blanco še nima. "Z osebno izkaznico pa ne morete preko meje!" Mačetova usoda je takoj zapečatena, ostati mora na meji. In vse tako kaže, da nam je kar policaj določil ekipo in potisnil Mača v rezervo. "Pridem za vami!" se sploh ne pusti zmesti naš plezalec in navsezadnje smo vsi bolj šokirani nad dogodkom kot prav on sam. B Pot nadaljujemo doTrsta, kjer na veliko veselje izvemo, da borno do Torina še dvakrat prestopali. Z vso opremo, ki jo imamo in dodatnimi torbami z darili je to kar dober trening, saj moramo vedno opraviti vse kar najhitreje. Se že privajamo na igre! In seveda je z nami tuđi Mengo, brez njega ne gremo več nikamor! Ko že res dobro natreniramo tole "hendlanje" s prtljago, izstopimo na torinski postaji, kjer nas čakata televizijca Neli in Dušan ter nas pospremita do hotela. ■ Popoldan, kolikor ga je še ostalo, preživimo v lenarjenju. V Torinu je vroče in še najbolje se po dolgi vožnji počutimo v senci hotelskih sob. Kdor ima srečo, ima sobo klimatizirano, ostali pa se kuhajo v popoldanski sopari. Proti večeru se lačni s televizija skupaj odpravimo na večerjo v kitajsko restavracijo. In že kar kmalu smo ugotovili, da je to najugodnejša prehrana, če spregledamo način postrežbe. Ne pri-nesejo jedi vsem naenkrat, pač pa počasi prinašajo posamezne jedi in jih sestavljajo na mizo kot puzle. Kljub temu smo jim v naslednjih dneh močno dvignili zaslužek! I Kot po čudežu se po večerji prikaže v hotelu naš Maco. Gotovo je zavohal zadnji žur do jutranjih ur in je hotel biti zraven! Tako na torkov večer veselo zalijemo Pišotov rojstni dan. Sicer ga ima sele v petek, ampak v petek borno menda že našli še kakšen drug razlog za proslavljanje! ■ Naslednje dni nas poleg drugih prijet-nih obveznosti caka stroga karantena. Treba bo hraniti moči za tekmo! (se na dalju je) Majda ^21j^ko|psariev1ie gf'šlo v -......' -■•*•"■ "Mengeš. DRUGI m KOLESARSKI SUPER MARATON ■ V soboto 24.08.1996 je bil organiziran drugi promocijski kolesarski super maraton 200 km alpskih čest s tekmovalnim vzponom na Črnivec za pokal Karavank. Start maratona je bil v Kokrici ob 8. uri. Pot je tekmovalce vodila preko Trižča, Golnika, Kranja, Smlednika, Vodič, Mengša v Domžale (krajši postanek), potem v Kamnik, Črnivec, Gornji Grad, Mozirje in povratek z letećim startom v Gornjem Gradu in gorskim ciljem na Črnivcu. Pot so nadaljevali proti Kamni-ku in Mengšu, kjer je bil postanek, cilj maratona pa v Kokrici pri gostilni Dež-man. , "m ■ V Mengšu smo pripravili prisrčerr sprejem za 210 kolesarjev in preko 40 spremljevalcev. Posebno veseli smo bili desetih kolesarjev iz Mengša, članov kolesarskega društva, ki so čili in ne preveč utrujeni prikolesarili v Mengeš in končno tuđi na cilj. Vse navzoče kolesarje in spremljevalce je pozdravil župan gospod Janez Per in predsednik Turističnega društva gospod Zabret. ■ Za kulturni program je poskr-liela godba Mengeš in mladi har-monikar, učenec gospoda Robija Stopa rja. Karavana kolesarjev seje po krajšem postanku odpel-jala proti cilju.! Vse čestitke kole-sarjem, ki sđ Š P O R T 45 MENGŠAN EKIPA KOLESARSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ, Kl JE SODELOVALA NA MARATONU 200 KM ALPSKIH ČEST. Z leve proti desni stojijo: Edi Purkart, Zvone Jurišič, Samo Gabrilo, Boris Martinčič, Samo Gmeiner. Klečijo: Bojan Hribar, Ciril Porenta, Niko Urankar; na maratonu je sodeloval tuđi Tomaž Štebe. Veseli obrazi naših kolesar- jev na cilju v Kokrici. Župan Janez Per se veseli z njimi. | uspešno prevozili 200 km maratona alpskih čest. Ekipa Mcngša je prejela pokal za |: množičnost, Niko Urankar pa še posebno priznanje in pokal za doseženo drugo ; mesto v svoji kategoriji za vzpon na Crnivec. I* ■ Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je tuđi kolesarski šport privlačna oblika J turistične promocije posameznih mest, tuđi Mengša. Namen te prireditve je pronio-š čija regije alpskega sveta na področju kolesarskega športa, turizma, kulture in i gospodarstva. ;■ ■ Poleg Občine Mengeš so sodelovali še dani Turističnega društva, Kolesarskega društva in gasilci. Posebna zahvala gre pokroviteljem: Občini Mengeš, Unionu -iienota Mengeš in Domu počitka. ! Tekst infoto: Vrane Zabret ■ Od 7. do 14. septembra 1996 je v Sloveniji potekalo 11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev za mladince in člane. Tekmovanja se je udeležilo 280 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz 22 držav. Otvoritev je bila v nedeljo, 8. 9. na glavnem trgu v Kamniku in je trajala vse delovne dni prihodnjega tedna. Zadnji tekmovalni dan, v petek, 13. septembra, je bila kraljica tekmovanj raketnih modelarjev, spektakularna kategorija letećih maket pravih raket, dogodek vre-den ogleda. H Prvenstvo je organizirano zaradi izvrst-nih mednarodnih uspehov slovenskih raketnih modelarjev. Na zadnjem in predzadnjem svetovnem prvenstvu je slovenska reprezentanca osvojila dve zlati, eno srebrno in dve bronasti kolajni posamezno ter prvo, dvakrat drugo in dvakrat tretje ekipno mesto. ■ Tekmovalci so se pomerili v devetih kategorijah raketnega modelarstva po pravilniku mednarodne letalske organizacije FA1. Prireditev je potekala na Kam-niškem polju pri Ljubljani ob cesti Mengeš - Kamnik. ŠPORT B£\KatfKIQG] aa®Đatyi\E£iaw w 46 MENGŠAN PRIČETEK VADBE V TVD PARTIZAN MENGEŠ Pričenjamo novo sezono 1996/97. Na sestanku vaditeljev in izvršnega odbora smo pripravili urnik vadbe v društvu. • Vse skupine prično z vadbo 2. septembra ražen: - cicibani prično z vadbo v torek, 8. oktobra ob 17.00, - otroci in s starSi v sredo, 9. oktobra ob 15.30, - fitnes v torek, 17. septembra ob 20. uri (vpis in razpored), - aerobika v sredo, 3. oktobra. URNIK VADBE PONEDEUEK 14.30-16.00 TENIS 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 20.00 - 22.00 AEROBIKA ( TELOVADNICA OSN. SOLE ) TOREK 14.30-16.00 TENIS 15.30 - 17.00 NAMIZNI TENIS - KROŽEK 17.00-18.00 CICIBANI 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 REKREACIJA- ŽENSKE • FITNES ( FITNES STUDIO ) BADMINTON ( TELOVADNICA OSN. SOLE ) SREDA 14.30-15.30 TENIS 15.30 - 16.30 OTROCIIN STRA'II 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 18.00 - 19.30 BADMINTON - MLADINA ( TELOVADNICA OŠ ) 20.00 - 22.00 AEROBIKA • ODBOJKA - REKREACIJA ( TELOVADNICA OŠ ) ČETRTEK 14.30-16.00 TENIS 16.00 - 18.00 REKREACIJA - UPOKOJENKE 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 REKREACIJA - MOŠKI • FITNES ( FITNES STUDIO ) PETEK 14.30-16.00 TENIS 16.00 - 18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA • BADMINTON (TELOVADNICA OŠ) SOBOTA 9.00-10.30 NAMIZNOTENIŠKA ŠOLA 13.00 - 15.00 ODBOJKA - MLADI 15.00-17.00 BADMINTON Vse dodatne informacije o vadbi lahko dobite vsako sredo ob 18. uri v prostorih telovadnice Partizana Mengeš. Jože Mlakar 2& WQooo so se trije bratranci Janez Rženičnik, Jernej Lenarčič in Mina Boltar odpravili s kolesi 15. avgusta 1996 iz Mengša v Punat na Krku. Prevozili so 186 km v pičlih osmih urah. Prav je, da mladi svojo odvečno energijo usmerijo v šport. Vsekakor čestitke! mama in teta Bogdana Prav nič utrujeni trije mušketirji. Foto: Andreja Rženičnik V JUŽNOAMERIŠKIH ANDIH Alpinizem je šport, ki prevzame kot mamilo. Kdor ga enkrat okusi, ne more več brez njega. Neznana sila ga vleče vse više in više k vse težjim ciljem. Na začetku leta smo se člani AO Mengeš odločili, da bi organizirali alpinistično odpravo v eno velikih gorstev. Zaradi finančnih težav smo se odločili za južnoameriške Ande. Za cilj smo si izbrali Cordillero Blanco. Istočasno so se za Ande pripravljali še alpinisti iz Domžal, tako da smo se kar združili. Osemčlansko odpravo smo sestavljali: Janez Cerar, Primož Bečan, Zoran Lauter, Matjaž Župan (AO Domžale), Monika Kambič, Dare Božič, Marjan Malus (AO Mengeš) in Kobert Poličnik (AO Kamnik). 18. junija smo iz Benetk preko Amsterdama z nizozemsko letalsko družbo KLM poleteli do Lime, glavnega mesta Peruja, od tam naprej pa v Huaraz, naše zadnje izhodišče. Čeprav smo poleteli skupaj, smo se razdelili v skupine. Domžalčani so odšli po klasični smeri na južni Huascaran, mi trije smo bili namenjeni v 1400 metrov visoko severno steno Iluandoja (6395 m). Poličnik pa je počakal Klemna Malija (iz AO Kamnik), ki je prišel teden dni pozneje in sta se odpravila v Huantsan (6395 m). Skupaj smo odšli na aklimatizacijski vzpon na Pisco (5752 m). Po treh dnevih bivanja v Huarazu smo odšli v dolino Langanuco. Z Malusom sva imela po vzponu na Pisco (5752 m) v nacrtu že novo smer v Chopicalqui (6354 m), tako da sva tovorila zelo veliko opreme. Že naslednji dan sem zbolel za diarejo tako močno, da sem obležal v šoloru. Ostali so odšli na Pisco. Četrti dan sva skupaj sestopila s Poličnikom v dolino. Naslednji dan smo se vsi zbrali v Huarazu v hotelu Copa. 47 MENGŠAN ŠPORT Tuđi ostali so zboleli, Malus in Monika sta ostala v hribih. Malus je sam preplezal klasično smer (50°) na Pisco Oest (5752 m). Po tednu clni počitka smo z Domžalčani odšli v dolino Ishinca, in sicer v steno Palcaraju (6274 m). S seboj nismo vzeli šotorov, ker smo imeli že tako preveč težke nahrbtnike (okoli 30 kg). Prvi dan smo utrujeni prišli v bazni tabor. Prespali smo kar na prostem. Naslednji dan smo odšli pod steno in si pod ledenikom naredili tabor. Popoldan sva s Cerarjem odšla v steno in si jo natančno ogledala. Ker je stena visoka okoli 1000 metrov, sva s seboj vzela le eno vrv ter nekaj klinov, steno pa je bilo treba kar presolirati. Kmalu zjutraj sva s Cerarjem odšla v steno. Bečan, Lauter in Župan so bili nekaj minut zadaj. Više smo plezali, slabše razmere so bile. Na visini 5900 metrov smo prišli do velikega seraka. Kakšno uro smo iskali pre-hod, pa ga nismo našli. Ker je bila ura že ena popoldan, smo se odločili za sestop, ker pri minus 25 stopinjah ne bi bilo dobro bivakirati nekje v steni. Hitro smo začeli ses-topati in zvečer smo bili v taboru. Naslednji dan smo kmalu zjutraj šli v dolino ter naprej v Huaraz, kjer smo se že začeli pripravljati za južni Huascaran (6768 m), najvišji vrh Peruja, in sicer po klasični smeri (5O°-6O°). Ostali štirje - Malus in Kambič ter Poličnik in Mali - so splezali na Aratesonraju (6025 m). Skupaj z Domžalčani smo po nekaj dneh počitka odšli v vas Musho, zadnje izhodišče za Huascaran. Ostali štirje so odšli pod steno Huantsan (6395 m). Po treh dnevih plezanja smo bili v taboru (5800 m) pod Huascaranom. Ob dveh zjutraj smo vstali, vzeli opremo ter odšli proti vrhu. Z Bečanom sva ob sedmih zjutraj prišla na vrh južnega Huascarana (6768 m). Na vrhu je tako mrzlo, da sva po dvajsetih minutah odšla v dolino, in malo pod vrhom srečala še Cerarja, Lauterja in Župana, ki so se vzpenjali proti vrhu. Po dveh urah sestopa sva bila z Bečanom v taboru 2, kjer sva pripravljala opremo za sestop. Ko so prišli še ostali trije, smo odšli proti baznem taboru. Naslednji, peti dan, smo se poslovili od Huascarana ter odšli v Huaraz. 29. julija smo odpravo zaključili ter iz Lime poleteli proti Amsterdamu in naprej v Benetke. Klemen Mali je odšel teden clni pozneje ter sam splezal na Huascaran (6768 m). Da je odprava sploh lahko odšla na pot, se zahvaljujemo za finančno pomoč glavnemu sponzorju Calvanizaciji Martinjak iz Radomelj, sledi Brigita Market ter ostali: Avtoservis Car, Gregorc, Intershop Kameleon, Avtoservis Cotman, Avtoličarstvo Papež, Opti-Com d.o.o., Janez Rženičnik, Avto Gen d.o.o., Občina Mengeš, Oranžerija, Sitotisk Gabrilo in AO Mengeš. VAŠA POŠTA POJASNILO MNENJU OO LDS MENGEŠ - MANJ SREĆE S SLAVNOSTIVIM GOVORNIKOM g. A. Krkovičem OO LDS Mengeš, Mengšan, mali srpan 1996, stran 29-30 ■ OO LDS Mengeš moram javno pojasniti njihovo "žalostno" ugotovitev v navedeni številki glasila Mengšan, da je imel organizator celotne priredi-tve ob 5. obletnici državnosti in samostojnosti Slovenije manj sreče s slavnostnim govornikom g. Antonom Krkovičem, kateremu sicer tuđi LDS priznava, da je nesporno ena najzaslužnejših osebnosti iz časa osamosvajanja Slovenije. Gospod Krkovič, veteran vojne za Slovenijo, po njihovem mnenju svojega govora ni (na?!)ravnal na praznična občutja! ■ Podjetniško združenje Mengeš je sklenilo izvesti srečelov s humanitarnim in družbeno-koristnim namenom. Iskali srno prireditelja oz. prireditev, na kateri bi lahko sodelovali. Po vseh poizvedovanjih in pogovorih smo nazadnje prevzcli glavni del organizacije prireditve ob 5. obletnici državnosti in samostojnosti Slovenije. Skupaj s Kulturnim društvom l-'ranca Jelovška, PGD Mengeš, TD Mengeš in pod pokroviteljstvom Občine Mengeš. Velika večina nas je delala prosto-voljno in brezplačno, med drugim tucli zato, ker smo srečni in ponosni, da živimo v samostojni državi Sloveniji in smo menili, da se mora tako poniem-bna okrogla obletnica tisočletnega sna Slovenccv, čim bolj svečano proslavili. Tuđi s primernim zabavnim deloin in ognjemetom. 48 MENGŠAN ■ Odločitev o vabljenem svečanem govorniku je bila spreje-ta skupno, glavno besedo pri tem pa je imel organizator proslave, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in vodstvo Občine Mengeš z županom in predsednikom Občinskega sveta na čelu. Prvotno je bilo predviđeno, da bosta zaradi pomena proslave, domaća slavnostna govornika župan in predsednik Občinskega sveta. Prvi naj bi poudaril pomen samostojnosti Občine Mengeš, drugi pa pomen samostojnosti in državnosti Slovenije. Povabljeni slavnostni govornih gospod Krkovič naj bi "naravnal" svoj govor na ozadje in manj znane okoliščine osamosvajanja in osvo-bodilnc vojne. Drugih predlogov, kolikor je meni znano, za vabljene svečane govornike, ni bilo. Vse govornike smo prosili, naj bodo govori kratki, konkretni in zanimivi. Toliko glede organizacijskih okoliščin, ki vam jih lahko posredujem kot predsednik glavnega organizacijskega odbora, kot predsednik Podjetniškega združenja Mengeš in kot odgov-oren za celotno organizacijo in izvedbo. ■ Osebno pa tuđi težko prezrem politično in žal tuđi ideološko naravnanost vaše žalostne ugotovitve, da je bil govor povabljenega slavnostnega govornika neprimeren, saj ni govoril prazničnim občutjem ustrezno. Nikjer niste navedli, kaj je tisto, kar ni bilo ustrezno, česar naj povabljeni gost ne bi izrekel, da ne bi kršil (vaših nenapisanih) pravil o spoštovanju prazničnih občutij in bi moral povabljeni slavnostni govornik izreci, da bi ravnal prazničnim občutjem ustrezno. Izjemno pa je demagoški (morda avtorji mislijo, da je zastrašujoč) zadnji stavek, kjer 00 LDS Mengeš obljublja, da si 1)0 "prizadeval, da v bodoče do takšnih primerov ne bo prihajalo." Ne vem, ali to pomeni prizadevanje, da v bodoče ne bo takih govornikov ali takih govorov. Pri soodločanju o govornikih imale vso možnost sodelovati. Ne vem pa, kako mislite preprečiti neustrezno "naravnane" vsebine govorov povabljenih govornikov. Ali se zavedate, da s tem kršite pravila gostoljubja in pbsegate v osebno integriteto pov-abljenca, oziroma uvajatc neke vrste cenzuro. ■ Za demokratično soočanje mnenj, ki naj bi pripomoglo k oblikovanju boljših odločitev, so potrebni argumenti, ne pa posploševanje in skrivanje za ugotovitvami, ki nišo z ničimer pojašnjene. Ni mi jasno, ali gre za nemoč, nesposobnost, ncdoraslost, strah ali željo in navado delovati iz teme. Dajmo vendar lepo in pošteno (demokratično!) predstaviti različne poglede, pretehtajmo in soočimo argumente, prevcrimo zakonitost, in kot Ijudje brez nepotrebnih predsodkov odlučimo (glasujmo) po svoji vesti v korist skupnosti. Tomaž Štebe VPRASANJE UREDNIŠKEMU ODBORU! ■ Kot član folklorne skupine sem po vrnitvi s Poljske prinesel za objavo članek, h kateremu sem priložil šest fotografij. Pričakoval sem, da boste objavili večino fotografij, saj je naše gostovanje velik dogodek in se lahko določena kvota dveh slik (vaša pravila ste objavili v Mengšanu) v tem primeru prekorači. V junijski številki pa ste na našo žalost objavili le eno sliko in še to v najmanjšem možnem formatu. S to potezo je Alešev članek, ki se za spremembo ni dotaknil strankarskih problemov, izgubil privlačnost. Glavna urednica gospa Tatjana Sivec je to opravičila s pomanjkanjem prostora in da tako ali tako nima nihče objavljeni več kot dve fotografiji. 0 resnici te trditve se lahko tuđi sami prepričate, če prelistate samo zadnji dve številki Mengšana. ■ Toda vseeno sem še sam napisal malo bolj suhoparen članek, h kateremu bi se tuđi podala kakšna fotografija in ga spet odnesel h gospe Tatjani Sivec. Vesela me je sprejela, saj nikakor ni mogla zbrati dovolj gradiva za julijsko številko in mi je obljubila, da bo objavila vse slike, ki so ostale od prejšnje številke. Strinjal sem se s tem in sem ji pustil svojo telefonsko številko, če so se slike izgubile. Toda po iziđu julijske številke ob našem članku ni bilo niti ene fotografije. Ni mi treba poudarjati, da je redek folklorist, ki ni ob množici člankov z velikimi slikami spregledal skromnega članka, za katerega nišo mogli najti nobene fotografije (gotovo je spet politika). ■ Ne bi pisal, če bi za vse veljala enaka pravila in če vi ne bi povabili bralcev k pisanju člankov, da bi popestrili časopis, tako pa se počutimo malo zapostavljene. V naših vrstah nimamo novinarja, tuđi nobenega politika in pričakovali bi, da vsaj takrat, ko objavimo svoj članek z veseljem vzeli v roke Mengšana in otrokom ali pa staršem pokazali: "Poglej, tu je pa tvoj oči!" Prosim za pojasnilo, saj se nam ob vsem tem lahko porodi kakšna misel: "Mogoče pa ta časopis ni za nas". Zoranfaeodič ODGOVOR: * Kot vse kaže, bo potrebno ponovno objaviti pravila glede pravočasnega oddajanja gradiva, pa tuđi načina. Za podrobnejšo razlago si borno vzeli več časa in prostora naslednjič. Za zdaj pa le to: glede na vidnost objavljenih fotografij priporo-čamo jasne in zanimive posnetke z "domačimi obrazi". Posnetkov, ki ne predstavljajo namena sporočila članka, ne objavljamo. Vašemu popotovanju po Poljski pa smo v Mengšanu namenili, kar sami preštejte koliko vrstic in stolpcev (glej dve številki), tuđi v julij-ski, ki je bila zelo obsežna. Ne v opravičilo, pač pa v pomembnost vaše folklorne skupine namenjamo tokrat celostansko vabilo s fotografijo (glej str. 42). Kaj bodo pa sedaj rekla druga društva?! Tatjana Sivec Strmšek, odg. urednica VAŠA POŠTA 49 MENGŠAN Županu Občine Mengeš, g. Janezu Peru! Predsedniku Občinskega sveta Občine Mengeš, g. Alojziju janežiču! Predsedniku Odbora za družbene in društvene dejavnosti, g. Branku Liparju! Spoštovani! I H Dogodki, ki so se zvrstili po sprejetju i raziskovalnega projekta "Celostni razvoj , športa v Občini Mengeš" (sklep Občin-\ skega sveta Občine Mengeš, 6. 3. 1996), • postopno razkrivajo ozadje in delovanje , tistih, ki v občini bolj zavirajo kot - pospešujejo razvoj in napredek športa. ■ Z raziskovalnim projektom predvide-j- na studija naj bi omogočila prav to, \ razvoj in napredek. Vendar pa za izved-; bo I. faze projekta, še bolj pa za II. in , III. nišo podani ustrezni pogoji. ■ Posvet oz. razgovor, ki smo ga organizirali (3. 4. 1996) in opravii s . predsedniki športnih društev in klubov ter podjetniki v športu v Občini Mengeš, je razkril veliko heterogenost in lokalno zazrtost v reševanje generalnih proble-mov športa v občini. Med prisotnimi so , bila očitna nasprotovanja raziskovalne-mu projektu, čeprav so bila tuđi pozitivna mnenja. Podobno je pokazala ludi polemika v občinskem glasilu Mengšan. ■ Menil sem, da bo izražena nasprotovanja tistih, ki bi morali najprej in prvi podpreti projekt, v nadaljnjem deki in v naslednjih mesecih možno prošeci. ■ To se ni zgodilo. Še več. Na osnovi razgovorov s posamezniki sem spoznal, da bi zaradi nasprotovanja raziskovanju nastopilc velike težave pri udejanjanju takih ali drugačnih izsledkov studije v praksi.To pa bi presegalo moje moči, ustvarjalne sile in energijo, ki jih še kako potrebujem pri pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu na Fakulteti za šport v Ljubljani. I Na osnovi navedenoga vas formalno obveščam, da odstopam od načrtovane-ga in sprejetega raziskovalnega projekta "Celostni razvoj športa v Občini Mengeš". Žal mi je za izgubljeni čas in trud, ki sem ju vložil v raziskovalni projekt, ki tako ne bo uresničen (vsaj ne v načrtovanem obdobju), Še bolj pa za mengeški šport, ki bi ga lahko kakovost-no vsebinsko obogatili, organizacijsko prenovili in kadrovsko okrepili. Morda se bo kdo kdaj kasneje z večjim uspe-hom lotil te razmeroma zahtevne naloge. ■ 01) koncu predlagani, da se finančna sredstva (12.000 DEM), ki so bila namen-jena raziskavi, prenesejo na račun, ki bi ga osnovali za izgradnjo športne dvorane v Mengšu ali pa se jih usmeri v športno-vzgojno dejavnost v obeh vrtcih oz. v interesne športne dejavnosti (športne tabore) Osnovne sole Mongeš. S spoštovanjem, dr. Herntan Berčič ALI RES POTREBUJEMO RAZISKOVALNO NALOGO: CELOSTNI RAZVOJ SPORTA V MENGŠU ■ Menim, da ni nikogar, ki bi dvomil v reference gospoda dr. Berčiča ali o tem, da bo raziskovalna naloga profesionalno in strokovno pripravljena. Zastavlja se le vprašanje, komu bodo izsledki naloge koristili, ali kakšno novo kvaliteto pri organiziranosti športne dejavnosti v Mengšu bodo pridobljeni izsledki prines-li? Ali bodo ti izsledki koristili organiza-torjem športne dejavnosti v Mengšu (društvom in zasebnikom in ostalim) in kako, ali bodo zgolj neka informacija o že dobro znanih podatkih? Da, o že dobro znanih podatkih! H Zanimivo bi bilo izvedeli, kaj je vodilo naročnika naloge (občino), ko je naročil raziskavo. Izvajalce športnih dejavnosti v Mengšu o smotrnosti tako raziskovalne naloge ni nihčo nič vprašal. Poklicani smo bili na sestanek, kjer nas je avtor raziskovalnega projekta seznanil z izho-dišči in cilji raziskovalne naloge, ki pa so dokaj načelni in nekonkretni, zato sem prepričan, da ne bodo naročniku razis-kave prinesli veliko novih podatkov, saj z večino podatkov občina že razpolaga in so osnova za sofinanciranje športne dejavnosti v Občini Mengeš. Na sestanku je bila polemična razprava o vsebinski plati raziskave, povedano pa nam je bilo, da o tem, ali se bo raziskava delala ali ne, sploh ni dvoma in da bo le-ta profesionalne; narejena, zato bo tuđi toliko stala. Monim, da je takšna ignoranca športnih delavcev nedopustna. Najbrž bi bilo prav, da bi naročnik naloge prej vprašal potencialne porabnike izsledkov naloge, če tako zasnovano raziskavo potrebujemo. ■ Zanimivo pa se mi zdi predvsem to, s kakšno lahkoto so svetniki občine name-nili 12.000 DEM za raziskavo, ko pa za športne dojavnosti kljub dobro pripravljenim programom namenjajo tako malo sredstev, predvsem pa sem zgrožen, ko sem prebral, da bodo za investicijsko vzdrževanje športnih objektov v občini namenili le borih 1.000.000 SIT (cea 11.000 DEM). Naj povem, da smo v Mengšu v glavnem s prostovoljnim de-lom in prispevki članov društev, kakor tuđi s sredstvi samoprispevka, zgradili večino objektov, za katere pa občina ne namenja niti tretjine toliko sredstev, kot jih je bivša občina Domžale. Ne bom se spuščal v polemične razprave o tem, čeprav se v veliki meri strinjam s stališči magistra Tomaža Štebeta, nikakor pa me VAŠA POŠTA 50 MENGSAN ništa zadovoljila odgovora avtorja raziskovalne naloge dr. Hermana Berčiča, kakor tuđi ne odgovor gospoda Branka Liparja, predsednika odbora za družbene dejavnosti, saj je vse povedano le na ravni načel in znanih dejstev ter podatkov. ■ Izhajal bom iz dejstva, da so za vsako dejavnost, tako tuđi na področju športa, potrebni določeni pogoji za delovanje. To so: 1. interes ljudi za neko aktivno dejavnost, 2. primeren športni objekt, 3. usposobljen strokovni kader, 4. potrebna finančna sredstva. ■ Če se lotimo prvega dela raziskave, bo avtor opravil analizo stanja, kjer bodo ugotovili zanimanje za šport med Mengšani na osnovi ankete. Preden kaj rečem o tem, naj nepoznavalcem pojasnim, kako se sofinancira šport. ■ Športna društva se združujejo v Šport-no zvezo Domžale. V Mengšu imamo trenutno registriranih 11 športnih društev, katerim občina sofinancira dejavnost v visini 10% v povprečju potrebnih sred-stev, ki so izračunana na osnovi meril in kriterijev Športne zveze Domžale (samo vadbeni prostor in strokovni kader), ostala sredstva pa morajo društva zago-toviti sama. Poudariti moram, da so kriteriji usklajeni s kriteriji športnih zvez in strokovnih zvez ter z Ministrstvom za izobraževanje in šport. Že sedaj morajo društva za realizacijo svojih načrtov z lastno dejavnostjo in iznajdljivostjo zbrati preostalih 90% sredstev. M V Mengšu trenutno delujejo naslednja društva: 1. Nogometni klub Mengeš, 2. Smučarsko društvo Mengeš, 3. Lokostrelsko društvo, 4. Kolesarsko daištvo, 5. Planinsko društvo, 6. TVD Partizan Mengeš, v okviru katerega delujejo Balinarska sekcija, Teniska sekcija in Fitnes, 7. Taborniški rod Uporni plamen, 8. Šahovsko društvo, 9. Squaš klub Fit Top, 10. Pištolski klub, 11. Smučarsko-skakalni klub. ■ V vseh teh društvih redno vabi po podatkih Športne zveze, ki jih je pripravila na osnovi poročil društev, 851 članov, od tega 75 starih do 7 let, 97 starih od 7 do 11 let, 172 starih od 11 do 15 let, 122 starih od 15 do 19 let in 385 starejših od 19 let. ■ Vsa društva so pripravila tuđi programe dela, ki so bila tuđi finančno ovrednotena. S temi podatki razpolaga Občina Mengeš, referat za družbene dejavnosti, saj na osnovi teh podatkov izvajamo sofinanciranje društev. ■ O dejavnosti Partizana Mengeš pa si lahko sliko ustvarijo bralci Mengšana sami, saj je bilo poročilo o delu v letu 1995 objavljeno na isti strani kot raz-pisana naloga. Enako velja za vsa ostala društva, ki tuđi poročajo v Mengšanu o svojem delu. ■ Poleg teh dejavnosti občina Mengeš sofinancira delovanje Športne zveze Domžale, in sicer: 1. izvajanje programa šolskega športa (program šolskih športnih društev), 2. izvajanje dogovorjenega programa (izobraževanje strokovnega kadra, sofinanciranje večjih prireditev, sofinanciranje nastopov na mednarodnih tekmo-vanjih, sofinanciranje zdravstvenih pre-gledov športnikov, plavalni tečaj), 3. strokovna opravila za izvajanje skupnih programov (priprava analiz, obdelava poročil...). ■ Če torej ostanem pri analizi 1. faze raziskave, lahko ugotovim, in to je nesporno, da analizo obstoječega stanja že imamo, kar je razvidno iz zgoraj nave- denega in še več, Športna zveza je to analizo že pripravila, Občina Mengeš pa je za to tuđi namenila potreben denar. Podatke o številu vključenih torej imamo, leta 1993 pa je bil opravljen podroben popis športnih objektov, ki je bil posredovan Ministrstvu za šolstvo in šport, prepričan pa sem, da je tuđi arhiviran na Občini Mengeš. ■ Avtor raziskovalne naloge govori, da z nalogo želi spoznati mnenja, želje in stališča občanov na vseh področjih športa. Res je, da je tuđi to pomemben podatek pri organiziranju športne dejavnosti, vendar je še zmeraj malo vpliven, če nišo izpolnjeni še drugi pogoji, to je primeren prostor z vso potrebno opremo za vadbo, dobro usposobljen strokovni kader in potrebna finančna sredstva. Glede na izredno mačehovski odnos družbe pri financiranju športa so potrebni predvsem "športni zagnanci", ki bodo te želje uporabnikov brezplačno uresničili, ali pa tako bogate občane, ki si bodo športno dejavnost v celoti lahko sami plaćali. Avtor naloge tuđi ni zadovoljen s številom vključenih v organizirane oblike športnih aktivnosti. Žal v Mengšu še nekaj časa ne borno mogli zagotoviti dosti več možnosti za redno vadbo v pokritih prostorih, saj sta obsto-ječi telovadnici prekomerno zasedeni, šolska telovadnica in telovadnica Partizana sta praktično zasedeni od 7. ure zjutraj do 22. ure zvečer. V litrsko posodo gre žal samo liter vsebine. Torej rešitev je čim prejšnja izgradnja športne dvorane, če želimo v Mengšu športu dobro, s športom pa seveda tuđi sebi. Žal športna vzgoja v soli že sedaj poteka v neprimernih prostorih (šolska avla), hoja v telovadnico Partizana pa je precej nevarna, saj poteka preko izredno prometne Slovenske ceste. Tuđi obstoječi zunanji objekti so dobro obiskani, ostaja-jo še naši travniki in lepe poti na Gobavici ter trim steza, kjer pa za organizirano vadbo ni velikega zanimanja. VAŠA POŠTA 51 MENGŠAN ■ Torej, 1. točka temeljnega cilja je ures-ničljiva le v novi športni dvorani! ■ Za uresničitev 2. točke (s pomočjo vključevanja v šport želimo izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva) najbrž ne potrebujemo nove raziskovalne naloge, saj jih je bilo opravljeno že mnogo, ki potrjujejo to tezo. ■ V točki 3 nam naloga ponuja vsebin-sko obogatitev športnc ponudbe in posodobitev organiziranosti delovanja športnih društev. Prepričan sem, da smo v športnih društvih v Mengšu dobro organizirani, da so ponujene vsebine in programi zanimivi, da so športni delavci dobro usposobljeni za delo, ki ga brez-plačno opravljajo. Kolikor vem, premore-mo v Mengšu samo enega profesionalne-ga trenerja (NK Mengeš), vsi ostali pa opravljajo svoje delo brezplačno. I Moram reci, da z doseženim v društvih nismo zadovoljni, želimo posodobiti naše prostore in pogoje za vadbo, za to pa potrebujemo neprimerno več sredstev, kot jih dobivamo sedaj, saj ne zadostujejo niti za pokrivanje osnovnih materialnih stroškov, kot so kurjava, elektrika, voda, tekmovalni stroški, prijavnine... Usposobljenost kadrov je odvisna tuđi od Fakultete za šport, ki organizira tuđi izobraževanje amaterskih kadrov, čeprav so tuđi tu nekatere vsebine preveč teoretične. ■ Tuđi točka 4 (z večjim vključevanjem v šport naj bi preprečili širjenje vseh vrst odvisnosti...) je zgolj deklarativna in načelna in je odvisna že od vsega prej povedanega. ■ V točki 5 govori avtor o želji po ugo-tovitvi prednostnih panog v občini in jim posvetiti posebno pozornost. Tuđi to je dokaj načelno izhodišče, saj manjka osnovni pogoj, ki ga pa najbrž nihče v tem trenutku ni sposoben zagotoviti, to je: zagotoviti pogoje, da bodo predno- stne športne dejavnosti omogočene širšemu krogu prebivalcev Mengša in da bo Občina zagotovila dovolj finančnih sredstev društvom, ki bodo te programe izvajali. ■ 6. točka je podobna prejšnji. Samo ugotovitev števila potrebnih kadrov, amaterskih in profesionalnih ter potreb po športnih objektih in površinah še ne pomeni nobene rešitve, ko pa niti za te, ki jih že imamo, ne moremo zagotoviti dovolj denarja, da bi jih primerno vzdrževali. ■ Druga faza raziskave pa posega v resor Ministrstva za šolstvo in šport, saj so programi usposabljanja in učni nacrti stvar ustreznih institucij na ravni države, kar velja tuđi za predmetnik in učni nacrt za osnovne sole, predšolske ustanove in za izvajanje programov ŠŠD. H Ob vsem povedanem sem prepričan, da usmeritev raziskovalne naloge ni dobra, da je v predlagani obliki ne potrebujemo, saj prave koristi od nje ne bo imel skoraj nihče, ki resno dela v športu ali na področju športne vzgoje. Pa še čisto na koncu! Preden se odloča o tako pomembnih stvareh za izvajalce športnih aktivnosti, bi bilo prav, da se tuđi njih kaj vpraša, ne zgolj obvesti, predvsem pa, da tišti, ki odločajo o porabi sredstev, najprej ugotovijo, kaj je na tem področju že storjenega. Menim, da nimajo samo pravice to vedeti, to je tuđi njihova dolžnost, saj razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev. Jože Mlakar, predsednik TVD Partizan Mengeš in Športne zveze Domžale, amaterski športni delavec preko 35 let TABORNIKI MED IZGEEDNIKI V zvezi z nelepim pisanjem v dnevnem časopisju o mengeških tabornikih prosimo uredništvo glasila Mengšan, da omogoči objavo našega odgovora dnevnemu časopisju tuđi v tem glasilu. Vsega, kar se je slabega letos poleti v Bohinju dogajalo, pa taborniki iz Mengša resnično nismo krivi. BOHINJ RES NI OAZA MIRU; Delo, 9. avgust 1996 TUĐI TABORNIKI MED IZGREDNIKI; Dnevnik, 16. avgust 1996 ■ V zvezi s člankoma v navedenih časopisih avtpric Vlaste l-'clc in Dragice Manfreda smo taborniki Rodu Upor-nega plamena iz Mengša dolžni dati opravičilo in pojasnilo za neljubi dogodek v Bohinju. Na članka se odzivamo malce pozno, vendar prcj ni bil možcn sklic uprave rodu in nadzornega odbora, ki sta po predhodnem ugotavlj-anju dejstev ugotovila naslednje: ■ I. Od vseh navedb v obeli člankih, katerih vsebina se nanaša predvsem na negativne strani mladinskega turizma v Bohinju ugotavljamo, da so naši člani bili resnično udeleženi le pri dogodku okrašcvanja tabora s cvctličnimi koriti. Zadevo so vzeli kot "štos" in obliko voščila tabornici za rojstni dan. 0 primernosti oblike voščila resnično ne kaže razpravljati. Mladi ob tem nišo pomislili, da dejanje kot lako pomeni krajo, saj kot zatrjujejo, so imeli povsem resen namen korita kasneje vrniti na svoja mcsta. ■ 2. Na zgoraj ugotovljena dejstva je rodova uprava sprejela naslednje sklepe: - v mesecu septembru borno izvedli izredni občni zbor društva v smislu kadrovske reorganizacije uprave rodu, - proti povzročiteljem neljubih dogod-kov v Bohinju teče disciplinski po- VAŠA POŠTA 52 MENGŠAN VAŠA POŠTA stopek, zaključak tega (.lajanja ja žalo namenjen prav tamu občnemu zboru. ■ 3. V obeh člankih avtorici navajata še col kup nepravilnosti, katerih resnično ne more nihče zagovarjati. Posebno novinarka Dragica Manfreda mače vse v cn koš; tabornike, vrečarje, mamilaše,... in kol največje tolovaje Bohinja na prestol nerada postavlja tabornike rodu Upornega plamena Mengeš. H S lem se resnično ne slrinjamo, saj so posamezna dejanja po teži prekrška do-kaj različna; poškodovanje rovokopača, nogomet ob cerkvi... pa ob tem ni nikjer poimenske navedbe storilea, županove rožice so očitno le bolj atraktivna zadc-va. Pa naš namen ni opravičilo na drug račun, vendar recimo bobu bob. ■ Zato RUP Mengeš odločno zanika kakršno koli vpletenost svojih članov pri ostalih lumparijah, ki so navedene v člankih. Glede na posploševanje stvari si bralec lak vtis kaj lahko ustvari. Od pro-lesionalnega novinarja bi pričakovali, da povpraša ludi za našo plat zgodba. U A. Glede naveclb v članku, da tabor-jenje organizira neki zasebnik pa naj povemo, ela smo v času "ukrašavanja tabora s cvetličnimi korili" na taboru bivali taborniki KUP Mengeš, s samo-slojnim podjelnikom pa imamo glede najema tabornega prostora in opreme sklenjene ustrezne pogodbe. I Mengšani v Bohinju taborimo že tri-najsto leto, vsa la leta smo se nudili za dobar odnos do Bohinjcev in narave. l-etos prvič je prišlo do dejanja, ki ga iskreno obžalujemo in se vsem prizade-tim opravičujemo. Slrinjamo se, da je problem mladinskega preslopnišlva v Bohinju, pa ludi drugod, močno pris-oten. Po svojih najboljših močeh borno slorili vse, da bo le tega čim manj. Uprava RUP Mengeš, Ivan Smole DOBROTA NE POZNA MEJA MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA V STONU STON 96 VStunu, zgodovinskem mestu na jugu Dalmacije, se je od 17. do 24. avgusla odvijala mednarod-na likovna kolonija STON 96. Pokrovitelj in organizator sta bila Minislrsvo za kulturo republike Hrvatske in Občina Ston. Poleg hrvaških likovnih usvarjalcev so bili povabljeni tuđi gostje iz Italije, Avstrije, Nemčije, Češke, Slovenije, Bosne in Hercegovine. Slovenijo smo zastopali: Galeb Baiee iz Ljubljane, Lojze Kalinšek (likovno društvo Kamnik) in Vinko Železnikar (likovno društvo Mengeš). Kolonijo so organizatorji planirali že lansko leto, vendar so jo morali zaradi vojne prestaviti na letošnje poletje. Nekaj povabljenih ust-varjalcev je žal udeležbo, verjetno zaradi dezinlbrmacij in slabe informiranosti o stanju na Hrvaškem, zadnji hip odpovedalo. Klub temu se je v Stonu zbrala pisana mednarodna druščina sedemnajstih likovnkih utsvarjalcev, ki so bili v teh sedmih dneh deležni pravega dalmatinskega gostoljubja. Većina udeležencev je bila nastanjena privatno pri družinah, nekaj pa v hotelu. Prijazni gostitelji so nam hoteli ustreči na vsakem koraku. Vzcli so nas kar za svoje. Ljudje teh krajev so odprte živahne narave. Njihov melos je v marsičem podoben slovenskemu. Ljubijo življenje, radi pojejo in tuđi žlahtne kapljice jim ne manjka. ■ Vojna, ki se je pred kratkim končala, pa je naredila svoje. Med dolgotrajnim oble-ganjem tega strateško pomembnega območja, je na Ston padlo več sto granat. Vendar samega mesta sovražna srbska vojska ni zavzela. Posledice vojne, pa se ne kažejo samo na marsi kateri zgradbi, ki je domačini še nišo uspeli popraviti, ampak jih je moč čutiti ludi za, sicer, nadvse prijaznimi obrazi, ki so v vojni vihri prestajali vsak svojo kalvarijo. S svojim živahnim in barvitim dalmatinskim temperamentom, se domačini na nek način skušajo otresti minulih dogodkov in z optimističnim pogledom zrejo v pri-hodnost. ■ Nad vse prisrčen je bil slavnostni sprejem, ki je potekal v stilu dubrovniških poletnih iger. Udeleženci smo se, v spremstvu narodnih noš, na mesto uradnega sprejema teatralno pripeljali na velikem vozu z oslovsko uprego. Poleg nagovorov načelnika, župana in drugih kulturnih delavcev je sledil bogat kulturni program. Med drugimi so nastupila ludi Stonka, ženski pevski zbor, ki jih vodi "bivša" Mengšanka Teja Čepon-Barovič. Teja, ustanoviteljica in vodja Stonk, že nekaj let biva v Stonu in je s svojim možem Ivico prava gonilna sila kulturnega življenja na lem področju. S pomočjo 53 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA slovenske zagnanosti, ki jo je Teja preko svojega glasbenega udejstvovanja vnesla v to nekoliko omrtvičeno in zaspano mesto, se v Stonu znova prebuja živahno kulturno življenje. Vzporedno z likovno kolonijo je potekala tuđi množica drugih kulturnih dogodkov: dramski večer, nastopi lokalnih folklornih skupin, pevskih zborov itd. ■ Većina prebivalstva Občine Ston, ki zavzema Stonsko primorje in približno polovico polotoka Pelješca, se že od nekdaj preživlja s poljedelstvom (oljke, vinska trta), ribolovom in marikulturo (školjke). Poleg mesta so soline, ki delujejo že iz rimskih časov. V blizini pa je tuđi nekaj kamnolomov. Kamen je glavna značilnost te pokrajne in osnova vsc tradicionalne arhitekture teh krajev. ■ Samo mesto Ston stoji na začetku, in siccr na najožjem delu polotoka Pelješca, približno 50 km pred Dubrovnikom. Pravzaprav obstojata dva Stona. Mali Ston ob notranjem in (Veliki) Ston ob zunanjem delu polotoka. Oba pa sta med seboj povezana z velikim obzidjem (5,5 km) in brambnimi stolpi. To področje ima zaradi naravnih danosti in strateško pomembnega položaja bogato kulturno in burno zgodovinsko preteklost. Arheološke najdbe s tega območja obsegajo pra-zgodovinsko neolitsko keramiko, velike gomile iz bronaste dobe, ostanke antičnega mesta Stagnum, vidne tlorise starokršćanskih bazilik in številne druge bolj ali manj ohran-jene sakralne objekte (preko 40). Med njimi nedvomno izstopa predromanska cerkev sv. Mihajlo s svojimi znamenitimi freska-mi. Ston dobi zasnovo in izgled, ki ga je ohranil do današnjih dni že v 14. stoletju. Leta 1333 to ozemlje dobi Dubrovniška republika in takoj prične z zidavo že prej omenjenega velikega obzidja in mesto utrdi s številnimi utrdbami (podobno kot sam Dubrovnik). Po padcu Dubrovniške republike mesto preide skozi francoske in avstrijske roke in doživi nekaj sprememb (rušenje dela obrambnega zidu in novo katedralo sv. Vlaha v psevdo-bizantinskom stilu). ■ Zanimivosti, ki privlačijo ne samo zgodovineželjne, pač pa tuđi najbolj izbirčne likovnike, je bilo za vse dovolj. Po nekaj dneh privajanja na novo sredino in obilne kulturne, kulinarične in enološke paše so sledile kratkotrajne tehnične priprave. Ustvarjalni elan podprt s svežimi občutki in idejami nas je takorekoč prilepil na platna. Dela so nastajala z lahkot-no igrivostjo. Če se je kje kaj zatikalo, smo z medsebojno izmenjavo mnenj hitro prišli do ustreznih rešitev. Neglede na sredine, s katerih smo kot posamezniki prihajali, različne pristope, izkušnje in občutke, ki so nas navdajali med samim delom, so se v vseh delih, tako realističnih kot tuđi abstraktnih kazale stonske impresije. Prisotnost stonske krajine, kamenja, zidov in morja je bilo slutiti v vsakem delu. ■ Razstava del je bila na prostem v atriju Knežjega dvora. Udeleženci smo vsak po dve ali več del pustili organizatorju za bodočo stalno zbirko in kritje stroškov. ■ Želje domačinov in tuđi nas samih so, da bi obranili medseboj-ne stike na kulturnem področju in jih v bodočnosti še okrepili in razširili. Vinko Železnikar V ČASU PISANJA TEGA ČLANKA JE PRIŠLO V DALMACIJI DO KATASTROFALNEGA POTRESA! ... MESTA STONA, O KATEREM GOVORI PREDHODNJI ČLANEK, NI VEČ! ... NEKATERI ZGORAJ NAVEDENI PODATKI ZATO NE USTREZAJO VEČ DEJANSKEMU STANJU IN NIŠO VEČ TOČNI! ... KAR NIŠO PORUŠILE GRANATE, JE STORIL POTRES! ... Foto: V. Železnikar Med delom. Foto: VTZefeznikar Ston z obzidjem. 54 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA ZABAVNOGLASBENA HUMANITARNA PRIREDITEV TECH & HOUSE MDUHTBIH FESTIVflL 1936 r ■■■^■■K, i* -.*. # HL ■ FREEART - Mengeš je vrhunsko predstavi I glasbeno prireditev z najpo-pularnejšimi glasbeniki 90-tih let. ■ Prireditev - festival je potekal v dveh delih. Začel se je 30. avgusta 1996 ob 20. uri na Kraljevem hribu v Kamniški Bistrici in končal v Domžalski diskoteki Life 1. septembra 1996. ■ Sonce je, kot pravi idejni vodja projekta Mitja Mrak, bilo rezervirano in res je po večdnevnem deževju v petek posijalo in vreme je vztrajalo pri suhem prav do konca festivala, tako da so bili prav vsi obiskovalci festivala zadovoljni in sproščeni, kar se pri nas redko zgodi. ■ V prvem delu na Kraljevem hribu je potekal RAVE in HOUSE na dveh plesiščih, ki sta bili opremljeni z naj-sodobnejšo glasbeno-svetlobno opremo. ■ Na programu je bila prvič do sedaj selekcija umetnikov iz vse bivše Jugoslavije, ki so priznani v evropskem merilu kot izvajalci in koreografi. Revije in koreografije 90-teih so bile v petek in soboto dopoldan pod okriljem Cosmic Schock-a, na zelo lepem plesišču dvorišča in na velikem igrišču pred gostiščem Kraljevoga hriba - vse skupaj v izrednem alpskem ambientu s kraljevskim razgledom. Bilo je ravno prav GO GO plesalk za izredno vzdušje. Na dvorišču so kar naprej strigli in oblikovali sodobne pričeske frizerji iz Alibaba's House-a. V gostišču je bila organizirana tuđi izredna razstava slik našega najboljšega akadem-skega nadrealista Bojana Primca. ■ V soboto ob 12. uri pa se je začel drugi del festivala - AFTERHOUR na športnem igrišču Ten Ten pri diskoteki Life v Domžalah z open-end-om v diskoteki, kjer so za mešalkami, poleg HOUSA v veliki dvorani, zopet ustvarjali tuđi mojstri abstraktne glasbe. To je bil nedvomno največji HOUSE party na Slovenskem letos. Prvič so se predstavili D. j. Cosmic Group-a iz neodvisnega Beograjskega radia B-92. Obiskovalcev je bilo tuđi v Domžalah preko 2500. ■ Podjetje za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje Freeart iz Mengša je dobilo izredno pozitivne kritike za celostno organizacijo in izvedbo, še najbolj pa njen direktor Mitja Mrak za izredno osveščanje mladih v boju proti drogam, ki ga je izpeljal s pomočjo Ministrstva za zdravstvo in Institutom za varovanje zdravja. ■ Glavno izročilo festivala sta bila mir in Ijubezen, namen pa z izkupičkom kupiti gorska kolesa in z njim razveseliti prek Karitasa otroke, ki žive v slabih socialnih razmerah. To akcijo sedaj spremljajo slovenski mediji in upamo, da bo podobnih akcij še več. ■ Ker je bil to najsodobnejši party v Sloveniji za pomoč revnim otrokom je geslo humanitarne akcije NISMO VAS POZABILI. ■ Freeart - Mountain festival je prvič v Sloveniji - skozi časovno obdobje leb-denja spodbudil domišljijo neobremen-jenih in svobodnih ljudi. Domišljija preko tradicionalne umetnosti zvoka, prepletenega z elementi plesa, pogojuje in odpira podzavest človeka, v smeri prvinskih občutkov, ki se skozi ritual pre-pletajo na planetu Zemlja. ■ Materialni svet pa je manifestacija domišljije. Vse dodatne informacije dobite na naslovu Freeart - k.o. Mitja Mrak -061/739 005 ali 739 413. 55 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA VESELO NA DEBELEM RTICU Območna organizacija RK Domžale je organizirala letovanje otrok na Debelem rtiču. ■ Zakaj ravno na Debelem rtiču? Tu je namreč mladinsko zdravilišče in okrevali.šče RK Slovenije. To je center za naravno zdravljenje, okrevanje in letovanje otrok. ■ Leži v neposredni blizini Ankarana. Podnebje je zaradi obmorske lege, bujnega sredozemskega rastja in zavetne lege kljub sončnosti zmerno. ■ V vseh treh izmenah je od 20. julija do 19. avgusta letova-lo 150 otrok iz Domžal, Mengša, Lukovice in tuđi Moravč. Za izvedbo programa letovanja je 50% sredstev prLspeval Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije in 50% starši. Otroci so sku-paj z vzgojitelji in pedagoškimi vodji preživeli 10 dni prijet-nih počitnic. Na 7 ha površine, ki je namenjena izključno otrokom, se je dogajalo vse mogoče in zadovoljilo interese še tako zahtevnih nadebudnežev. Dopoldne in popoldne smo preživljali na plaži ob morju, kjer so tuđi trije moderni bazeni, ki omogočajo brezskrbno igranje v vodi najmlajšim in neplavalcem, plavalci pa v velikem bazenu tuđi izredno uživajo. V neposredni blizini so številna igrišča in skrbno negovan park z bujnim rastjem. To omogoča otrokom, da najbolj vroče ure dneva preživijo v bogati senci in s pomočjo vzgojiteljev uresničujejo svoje ustvarjalne sposobnosti, prido-bivajo nova znanja, se sociaizirajo v novem okolju in prido-bivajo nove osebnostne lastnosti. Sprejemati in spoštovati različnost je namreč velika pridobitev za slehernega od nas. ■ Čas po večerji smo preživljali bolj zabavno. Pomerili smo se v raznih športnih, spretnostnih, pevskih in igralskih sposobnostih. Udeležili smo se tuđi prireditev, ki jih je vsakodnevno organizirat pedagoški tim okrevališča za vseh 750 - 800 otrok, ki so v tem času letovali na Debelem rtiču. ■ Zdravilišče in okrevališče RK na Debelem rtiču je namen-jeno otrokom do 15. leta starosti. Zdravilišče s svojo ure-jenostjo in redom, za katerega skrbi tim pedagoških delavcev, ki zelo spoštujejo otroke in njihove vzgojitelje, omogoča zares prijetno bivanje vsem. ■ Na Debelem rtiču smo preživeli veliko lepega in vsi srno ob odhodu izjavili, da borno naslednje leto zopet prišli. Območna organizacija RK Domžale Območna organizacija Rdečega križa Domžale • Ljubljanska cesta 36 Območna organizacija Rdečega križa Domžale obvešča občane vseh občin, da lahko darujejo rabljena oblačila, obutev, posteljnino in druge predmete VS AKO SREDO od 9- do 16.30 ure v skladišče RK Domžale, Ljubljanska 34. Rabljene predmete, omare, postelje, gospodinjske aparate, pa po dogovoru in ogledu. V mesecu septembru Območna organizacija Rdečega križa pripravlja otvoritev JAVNE KUHINJE za brezdomce in socialno ogrožene občane na Ljubljanski 34. Naša želja je, da bi zagotovili en topel obrok ogroženim občanom. Zato prosimo občane, samoslojne podjetnike in podjetja, da nam priskočijo na pomoč in namenijo finančna ali materiaina sredstva za delovanjc JAVNE KUHINJE. Finančna sredstva lahko nakažejo na žiro račun RK Domžale, in sicer: 50120-678-55307 s pripisom za JAVNO KUHINJO. 56 MENGSAN DOBROTA NE POZNA MEJA POROČILO O HUMANITARNI PRIREDITVI "Za na KofflBilmL I t Navzgor se širi rožmarin... Foto: Polona Kompare B S svetovalnico Karitas v Ljubljani smo pripravili razna predavanja: - O negi in prehrani bolnih in ostarelih na domu (Zlata Rajter); - Spremljanje bolnih in umirajočih (dr. Metka Klevišar); - Življenje in delo v misijonih - Papua N. Gvineja (Jožko Kramar). B Vsako drugo nedeljo v mesecu iziđe mesečnik Naš utrip, v katerem vsakokrat predstavimo katerega od faranov in svoje delo, objavimo duhovne misli in zahvale nesebičnim darovalcem, pišemo o potre-bah soljudi in človekoljubnih akcijah. ■ Ce pomagamo pomoči potrebnim, izpolnjujemo Jezusovo naročilo ljubiti bližnjega. Veru lako ni izražena le v besedah, ampak v dejanjih. Zavedamo se, da ne moremo nikoli odpraviti vseh stisk. Kar jih vendarle ublažimo, pa ne bi zmogli, če v nas ne bi bilo karizme, duhovne moči, ki jo vsak posameznik črpa iz ljubezni do sočloveka, vere v Boga in zaupanja evangeliju. Po nas se spolnjuje Jezusova obljuba: "NE BOM VAS ZAPUSTIL SIROT". Župnijska Karitas Mengeš 59 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA DVIGALO ZA UCENCE -INVALIDE Ob iziđu te številke bo humanitarna akcija DVIGALO ZA UČENCE INVALIDE že bolj ali manj končana, aktivnosti v zvczi z njo pa gotovo šc ne bodo zaključene. Tu gre zlasti za nadaljevanje zbiranja sredstev: vstop-nine od prireditev, prodaja podarjenih slik, prispevki občanov in pravnih oseb. Celotne akcije žal zaradi različnih razlogov nismo uspeli zaključiti do začetka novega šolskega leta. Veliko težav nam je povzročila priprava projektne dokumentacije, brez česar seveda ni bilo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Vsa opravila namreč izvajamo v lastni režiji, da bi bilo čim manj stroškov in seveda poleg rednega dela. Akcija pa je izvedbeno veliko bolj zahtevna, kot smo mislili na začetku. Prav je, da najprej navedemo darovalce, ki so še nakazali pomoč. To so: MBB Mengeš, Občina Meneš, Zibelnik Janez Mengeš, Vrhovnik Nika Mengeš, Gubanc Peter Mengeš, Benda Anton Mengeš, SLS Mengeš, Osnovna šola Mengeš - izkupiček od prodanih vstopnic za prireditev KDOK VESELE PESMI POJE ter koncert NEW SWING QUARTET-a v visini 53.200 SIT. V celoti je na posebnem kontu žiro računa sole zbranih 3.815.000 SIT. Kaj pa stroški? Doslej smo podpisali dve pogodbi: za dobavo dvigala v znesku 2.707.000 SIT (na ta znesek izvajalec prizna z zaključno, to je obračunsko situacijo, 10% rabata), za izgradnjo jaška pa 2.526.083 SIT; skupaj torej 5.233.083, z odobrenim rabatom pa nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev. Iz pregleda je torej razvidno, da borno morali /.brati še precej denarja. Pomoč nam je obljubilo Podjetniško združenje Mengeš iz izkupička za prodane srečke na zabavni prireditvi ter na Mihaelovem sejmu, pričakujemo pa tuđi primerno zanimanje za odkup podarjenih slik. Slike borno predstavili v posebnem katalogu, na razstavi ter na posebni prireditvi. Ker slike še nišo v celoti zbrane, borno imena darovalcev objavili v naslednji številki. Sploh pa nameravamo po zaključku akcije pripraviti posebno poročilo, v katerem bodo vsi pomembnejši podatki, tuđi lista darovalcev ter natančen prikaz zbranih in porabljenih sredstev. Kako smo izbirali izvajalce del? Za dobavo dvigala smo že decembra povabili k sodelovanju vse izdelovalce in prodajalce dvigal v Sloveniji ter jih pozvali naj svoj interes za sodelovanje izkažejo s poslanimi ponudbami. Prišlo je šest ponudb. Gena naj-dražjega ponudnika je bila kar 71.000 DEM..Najnižjo ceno pa je ponudila firma LIMAB iz Ljubljane: 30.000 DEM, na to ceno pa še 10% popusta (prispevek za humanitarni namen). V prvi polovici aprila je bil v Uradnem listu objavljen uradni razpis. Prispelo je pet ponudb naslednjih ponudnikov: Jefteni" Mladinko iz Portoroža (33.422 DEM), Auturing iz Ljubljane (32.500 DEM in prometni davek), Vepak inženiring iz Ljubljane (41.795 DEM), DVG iz Ljubljane (50.600 DEM in prometni davek), OTIS LIFT iz Ljubljane (347.000 ATS). Cene vseh navedenih ponudnikov so bile torej višje od cene, ki jo je ponudilo podjetje LIMAB (27.000 DEM). Komisija ni izbrala nikogar izmer petih ponudnikov, ki so se prijavili na razpis. Pred očmi je imela zlasti dejstvo, da bi šola za kar najnižjo ceno dobila dvigalo, ki bo funkcioniralo in bo služilo svojemu osnovnemu namenu: prevozu učencev s trajnimi ali začasnimi telesnimi okvarami in poškodbami (n.pr. zlom noge). Žal se naugodnejši ponudnik - Podjetje LIMAB - ni javilo na razpis v Uradnem listu. Zaradi ugodne cene pa sem se odločil za izbor tega izvajalca. Priganjal nas je čas, zato nisem vztrajal pri ponovitvi razpisa, kot bi bilo potrebno, da bi bil postopek v celoti pravilen. Prepričan sem bil, da ne more biti nič narobe, če izberem najcenejšega ponudnika. Pa ni bilo tako. Na predlog oz. zahtevo Nade Javh je način izbora dobavitelja dvigala obravnaval Svet Osnovne sole Mengeš. Le-ta je zaprosil za mnenje Nadzorni odbor Občine Mengeš kot pristojni organ za spremljanje pravilne porabe proračunskih sredstev.Ta je na svoji 8. seji sprejel naslednje sklepe: 1. Nadzorni odbor ugotavlja, da so bila skladno s proračunom Občine Mengeš nakazana sredstva za sofinanciran-je dvigala v OŠ Mengeš v visini 1 mio SIT, nakazana 29-5.1996. 2. Na osnovi pridobljene dokumentacije o izboru ponudnika je Nadzorni odbor mnenja, da je izbran ugoden ponudnik. 3. Nadzorni odbor opozarja, da bi za popolnoma pravilen izbor ponudnika bil potreben ponoven javen razpis. Toliko o izboru dobavitelja dvigala. Kot sem že zapisal, pa je bila sklenjena tuđi pogodba za izgradnjo jaška za dvigalo. Na razpis so se prijavili trije ponuclniki. Komisija je izbrala naus-treznejšega; pri tem je upoštevala tuđi sposobnost ponudnika, da bo dela končal v roku. Kot je sedaj videti, je izbrala pravilno. Ta nekoliko daljši zapis je po mojem mnenju potreben, da bi bralci vedeli, da se tuđi ob humanitarnih akcijah dogaja še mar-sikaj poleg tistega, čemur je akcija namenjena. So pozamezniki, ki iščejo napako za vsako ceno; če je ni, jo je treba narediti, če pa je majhna, jo je treba povečati. Govorice, ki so razpasle po Mengšu, da pri šolskem dvigalu nekaj "smrdi", nišo povzročile posebne škode; dosegle pa so svoj namen, to je, da prizadene-jo in očrnijo mene. Težko je verjeti, zakaj, saj z mojo odločitvijo ni bila nikomur povzročena ne moralna niti materialna škoda, le prihranil sem precej denarja (nekaj tisočakov - mark seveda). Ampak - najpomembnejše je, da bo mengeška šola kot ena prvih osnovnih šol v Sloveniji imela dvigalo. In kar je še pose-bej važno - zahvaljujoč ljudem z dobrim srcem in občutkom za človeka. Branko Lipar 60 MENGSAN INTERNET ZGODOVINA RAČUNALNIŠKE MREŽE INTERNET l.del ■ Zdaj, ko WINDOWSE že dodobra poznamo se borno naučili 6e "surfanja" na INTERNETU. V naslednjih dveh mesecih si borno ogledali zgodovino te največje računalniške mreže. Sledila bo pa uporaba. ■ Računalniška mreža Internet obsega danes več kot 6 milijonov računalnikov gostiteljev, 60000 drugotnih računalniških omrežij in 120000 domen. Predrla je pregrade med narodi in državami in skrčila svetovne razdalje na klik z miško in nekaj deset sekund čakanja. Preko nje lahko sklepamo kupčije, izvemo, kakšno je vreme na drugi strani oble, rezerviramo vstopnico za gledališče ali vozovnico za letalo in si ogledamo barvno sliko teniškega heroja. ■ Se pred četrt stoletja ne bi nihče, ražen pisateljev znanstveno fantactičnih romanov, znalo povedati razmaha računalniške komunikacije, ki je povezala milijone povsem običajnih ljudi v enoten in celovit informacijski sistem. ■ Zibelka v kateri so se rodile prve ideje o računalniškem omrežju je bila vojaška... ■ 1957 ZSSR izstrelijo prvi umetni zemeljski satelit SPUTNIK. V odgovor formirajo ZDA agencijo ARPA v okviru oddelka obrambe DoD, da bi zagotovili svojo vodstvo v tehnoloških znanostih in tehnologiji, uporabni za vojaške namene. ■ 1962 Paul Baran, RAND, objavi delo ob porazdeljenih komunikacijskih mrežah "On Distributed Comunications Networks". ■ 1965 ARPA sponzorira raziskave kooperativnih mrež s časovno porazdelitvijo računalnikov. ■ 1967 Predstavijo nacrt za paketno-preklopne mreže ACM Szmposium on Operating Principles Plan. Lawrence G. Roberts objavi prvi članek o nacrtu mreže ARPANET. KATALOSKA P PRODAJA NA INTERNETU knjige, Ijubezenski pripomočki, zeliščni proizvodi, igrače, računalniške igre, koledarji rokovniki in voščilnice za leto 1997, poslovna in promocijska darila ... http://www.podgorsek.si/ Sam RAĆUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WIND0WS, WORD FOR WIND0WS, EXCEL (20 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Studenti, djjaki in brezposelni priznamo 20% popusta! National Phzsical Laboratorz "NPL", Jvliddlesex, Anglija, razvije NPL podatkovno omrežje pod vodstvom D. W . Daviesa. ■ 1968 Agencija Advanced Research Projects Agencz (ARPA) predstavi PS-omrežje. ■ 1969 Obrambni oddelek DoD prevzame mrežo ARPANET zaradi raziskav računalniških mrež. Uporaba informacijskih sporočilnih procesorjev (Information Message Processors IMP), ki so jih razvili v firmi Bolt Beranek in Newman, Inc. (BBN). Prva programska oprema Request fo Comment (RFC): "Host Softvvare" Stevea Crockerja. ■ 1970 Norman Abrahamson, univerza Havaji, razvije mrežo ALOHAnet. ■ 1972 Na konferenci International Conference on Computer Communications predstavi Bob Kahnn računalniško mrežo ARPANET med 40. računalnikimi in končnim vmesniškem procesorjem. Ustanovljena je skupina INTERNETWORKING GROUP (INWG) za urejanje dogovorov o protokolih. Raz Tomlinson, BBN, iznajde program elektronske pošte za pošiljanje sporočil preko porazdeljenega računalniškega omrežja. 1973 Universitz College of London in Rozal Radar Establishment (Norveška) se prvič mednarodno povežeta na ARPANET. Doktotrska disertacija Boba Metchalfea (Harvard) orise idejo za ETHERNET. Bob Kahn sproži problem INTERNETA in prične raziskovalni program o medmrežnih povezavah. Meseca marca skicira Vinton Cerf, ARPA, arhitekturo prehod- nih vmesnikov (GATEWAZS) na zadnji strani ovitka v avli hotela v San Franciscu. Vint Cerf in Bob Kahn predstavita osnovne ideje INTERNETA na INWG v septembru na univerzi Sussex, Brighton, UK. Izdelane so specifikacije za prenos datotek (RFC 454). (nadaljevanje prihodnič) Jure Labrovič in Tomaž Novak RAČUNALNIK 713-66O 61 MENGŠAN SLOVENSKI EKOLOŠKO-KULTUROT NEKADILSKI FESTIVAL V DRUGI POLOVICI SEPTEMBRA V MENGŠU ■ Letošnjc srečanje slovenskoga nekadilskega gibanja bo tuđi v drugi polovici septembra. Dogovorili smo se, da ga organiziramo na našem koncu in predlagali smo, da bi to pot naredili korak naprej. [/oblikovali smo pobudo za zabavno in poljudno prireditev, v kateri sodelujejo vsi, ki so na tem področju aktivni. ■ Prireditev smo poimenovali Slovenski ekološko-kulturni nekadilski festival. I.etos bo v Mengšu, v kulturni dvorani, 20. septembra ob 15- uri. Že pred meseci je prizadevanja v tej smeri poclprl župan gospod l'er. Zasnova prireditve je kar domača in enostavna: ■ Posamezna društva naj prispevajo ali "pripeljejo" s seboj po eno točko v programu, ki bo trajal dve uri. Najprej naj predstavijo svojo društveno dejavnost z resnično kratko in zanimivo informacijo (do treh minut), potem pa bodo prispevali točko s kulturnega področja: to je lahko pevski zbor, sodobna plesna točka, folklorna skupina, orkesler, telesnokulturna vaja ipd. Gre za prispevek, ki zagotovo v posameznih okoljih že obstaja, treba ga je samo izbrali in pripraviti. H Te dni, ko se operativno dogovarjamo o konkretnih pro-gramih, predlagamo sodelavcem čim več sproščenosti, dobre volje, značilnosti iz krajev po Sloveniji. Moramo reci, da so mnogi pobudo in prcdlog lepo sprejeli in da se ponekod že zavzeto pripravljajo na nastope. Slovenski festival potoka v koordinaciji Dmštva nekadilcev za občine Mengeš, Domžalc, Lukovica in Moravče. Na festivalu, ki se lepo navezuje na Mihaelov sejem in je eden njegovih začetnih delov, borno proslavili tuđi 16. obletnico slovenskega nekadilskega gibanja. Pričakujemo goste iz več krajev Slovenije, ki bodo (ako lahko spoznali Mengeš v najboljšem času. Tega smo veseli, obenem pa vabimo vse na prireditev v Kulturnem domu v petek, 20. septembra ob 15. uri. Morda bo program popestril tuđi kak vidnejši estradni slovenski umetnik. To pa naj bo »rpresenečenje. Društvo nekadilcev za občine Mengeš, Domžale, Moravče in Lukovica dr. Nikola Krslič, predsednik Motovllec ■ Ko pospravimo krompir, čebulo, česen, korenček, kolerabi-co je škoda, da je zemlja do spomladi prazna, zato priporočam, da posejete motovilec. Motovilec vsebuje mnogo vitaminov, še zlasti vitamin C, potem karoten, beljakovine, surove maščobe, ogljikove hidrate, vlaknine, natrij, kalij, magnezij, kalcij in železo, skratka hranilne snovi, ki nam spomladi očistijo telo. Motovilec je sorodnik baldrijana in vsebuje pomirjevalne snovi za živce. ■ Namenjen je zlasti otrokom, ki se slabo razvijajo in bolnikom z artritisom. Pomirja živce in mišićne krče. Uporabljamo ga za svezo solato, ki jo kombiniramo z radićem, regratom in jajci. Glede toplote in vlage je nezahtevna rastlina, saj prenese temperature do -25°C, kali pa pri temperaturah nad 0°C. Najboljše uspeva na apnenih, lahko ilovnatih tleli in na sončnih legah. Če ga sejemo na senčno lego, so rastline pretegnjene in še bolj občutljive na mraz. Hlevskega gnoja pred setvijo ne priporočam. Zemljo obdelamo do globine 20 cm. Sejemo ga v vrstice 10 x 2 cm ali pa na široko v količini 2 g/m2. Pomembno je, da mu omogočimo neovirano rast in plevcl pop-ulimo. Na m2 lahko tako predelamo od 0,5 do 1,5 kg motovil-ca. Motovilca nikoli ne pulimo, ampak ga spodrezujemo, da se ponovno obraste. Tako kot solate, motovilec uporabite svež. ■ Sejemo ga od avgusta do sredine septembra, najboljše v presledkih po 14 dni, tako lahko pridelek pobiramo od novembra do marca. Del posevka lahko zaščitimo s tuneli, zaprtimi gredami ali pajčevinastimi tkaninami. Verjetno niste vedeli, da motovilec lahko sejemo tuđi spomladi od marca do aprila in ga poberemo do poletja, če pa ga sejemo junija, pospravimo pridelek jeseni, vendar nam pri višjih temperaturah in dolgem dnevu zelo hitro požene cvetna stebla, veljalo pa bi kdaj tuđi ta način setve preizkusiti. ■ Ljubljanski motovilec je sorta, odporna proti mrazu, rastline so bolj nizke, zelene in zelo bujne, vendar hitreje požene v cvet kot Holandski motovilec. Ta je tuđi zgodnejši, bolj grob, z večjimi, rumenozelenirni, nekoliko hrapavimi listi in manj odporen proti mrazu. ■ Pomembno je, da sami pridelamo zelenjavo takrat, ko je na trgu najdražja, to je običajno v spomladanskem obdobju in setev motovilca na koncu poletja je dobra naložba za spom-ladanski čas. A.J. 62 MENGŠAN MEPZ Svoboda Mengeš VPISUJE NOVE ČLANE V svoje vrste vabimo nove pevce in pevke. Avdicija za nove pevce bo 1.10.96 ob 20. uri v prostorih KD Svoboda (Kulturni dom - Pevska soba II. nadstropje; vhod iz parkirnega prostora) Vse informacije lahko dobite po tel. 737 253. VABLJENI Opravljanje dimnjkarskih storitev ■ Obveščamo občanc, podjetja in ostale pravne osebe Občine Mengeš, da je do sprejema občinskega odloka o izvajanju in podelitvi koncesije /a izvajanje obvezne gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čišćenja kurilnih naprav, dimnih voclov in zračnikov zaradi varstva zraka, za opravljanje dimnikarskih storitev na področju Občine Mengeš zadolžen Energetski servis Ljubljana. H Do sprejema navedenoga odloka Občine Mengeš ostane v veljavi odlok o dimnikarski službi stare Občine Domžale. ■ Ob tejpriložnosti vas obveščamo, da se kurilna sezona I996-I997 prične 1. oktobra 1996. Obvestilo Turistično društvo Mengeš bo pričelo z uradnimi urami vsako sredo od 9. do 11. ure v gasilsko godbenem domu, Zavrti 2, prvo nadstropje, telefon 739 041. Pričetek v sredo, 2. oktobra 1996. Turistično društvo Mengeš ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V MENCŠU ■ Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo opravilo jesensko akcijo odvoza komunalnih odpad-kov v Občini Mengeš, dne 16. in 17.10.1996. ■ Kosovni odpadki se bodo odvažali na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov. Uporabniki komunalnih storitev naj odložijo kosovne odpadke poleg zabojnikov, ki jih bodo pripravili za pražnjenje. Strah pred zgodovino ni pri nas samo strah pred prihodnos-tjo, ampak ludi strah pred preteklostjo. Rekel bi ćelo, da sta la dva strahova med seboj pogojena,- kdorsetega boji, karbo, ta se navadno boji pogledali v obraz ludi lemu, kar je bilo. Kdorpa se boji pogledati v obraz laslni preteklosti, se nujno boji tega, kar bo. Vadav Havel Komisija za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega nasija pri Občinskem svetu Občine Mengeš vabi občanke in občane Mengša na odkritje obeležja V NEDELJO, 13. OKTOBRA 1996, OB 15. URI na farnem pokopališču v Mengšu. Slovesnost simboličnega pokopa zamolčanim žrtvam borno pričeli z daritvijo svete maše v farni cerkvi. Prisrčno vabljeni! DELOVNI ČAS; Ponedeljek 13.00. 18.30 Sreda 9.00 - 13.00 Četrtek 13.00- 18.30 OBVESTILA 63 MENGŠAN O B V E S T I L A ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE ■ Gradite? Obnavljate? Razmišljate, kako bi optimalno lešili energetski problem vašega stanovanjskega objekta? (e vam ob tem zastavlja ćela vrsta vprašanj, na katera ne nate odgovoriti? Niste znali, kajti odslej bo drugače... 'i- (■ Energetski svetovalci vam lahko strokovno pomagajo pri vaših težavah. vsi so.usposobljeni za kakovostno informacijsko pomoč iz celotnega spektra energetskega svetovanja za občane. Nikoli ni prepozno; tuđi če ste nišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili, pa vas pestijo problemi, vam pomoč ponuja En Svet - Energetsko sveto-vanje. Pri njih lahko dobite brezplačne nasvete, s katerimi boste privarčevali denar, povećali zadovoljstvo in ugodje bivanja in morda odpravili svoje težave. ■ Strokovno, brezplačno in neodvisno vam bodo svetovali o toplotni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken in zastekl-itve, izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, regulaciji ogrevalnih sistemov, zamenjavi ogrevalnih naprav, uporabi obnovljivih virov energije, izbiri ustreznega ener-genta, zmanjšanju porabe goriva, uporabi varčnih gospod-injskih aparatov, ugotavljanju energetskega stanja objektov in o predogu za sanacijo, pripravi tople sanitarne vode, vođenju energetskega knjigovodstva, možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za URE, konkretnem nasvetu posameznim interesentom ter o vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na ure. In kako do En Sveta? ■ Najbližji En Svet za interesente iz naše občine je v Ljubljani - Cradbeni center Slovenije, Dimčeva 9, tel. 061/16 82 345, kjer vas pričakujejo vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, prijavite pa se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, prav daleč pa ni niti do En Svet v Kamniku, kjer se lahko na tel. 831 470 prijavite vsak delovnik od 10. do 17. ure, delovni čas pa imajo vsak torek od 17. do 20. ure v prostorih upravne enote Kamnik. ■ S prijaznim energetskim svetovalcem se boste dogovorili za sestanek, na katerega boste prinesli s seboj projekt ali nacrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva ter vse ostale dokumente, ki so povezani z energijo v vaši hiši ali stanovanju. ■ Dobrodošli in ne pozabite, da z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjšate stroške za energijo in izboljšate bivalne razmere. ■ V okviru projekta En Svet bodo pripravili tuđi predstavitve energetsko varčnih naprav in materialov za učinkovito rabo energije, pripravljena bodo tuđi predavanja na to temo, pri čemer bodo upoštevali tuđi želje in potrebe občanov. Ob koncu povejmo še, da projekt financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za učinkovito rabo energije, ki prisega: EN SVET JE NA SVET. RO RRAVK ■ V zadnji številki Mengšana je bil v zahvali Podjelniškega /druženja Mengeš objavljen Ic dol prvoga stavka! Prosimo, da objavite celoten tekst zahvale, tako kot vam je bil posredovan v objavo, llkrati vas prosim, da navedete ludi avlorja fotogralij, ki so bile objavljene v člankih o proslavi ob 5. obletnici državnosti in samostojnosti Slovenije in o veliki zabavni priredilvi. Za sodelovanje in pomoč pri organizaciji proslave ob 5. obletnici državnosti in samostojnosti Slovenije in veliki zabavni humanitarni prireditvi v Mengšu se zahvaljujem vsem članom organizacijskega odbora, še posebej tištim članom združenja, ki so povsem brezplačno, tuđi v delovnem času, nesebično delali zato, da je bila tako velika prireditev dobro pripravljena in se srečno končala. Kljub velikim težavam z vremenom, dvojni organizaciji in velikim stroškom, se je končala tuđi finančno zadovoljivo in predvsem z neokrnjenim skladom srečelova. Posebna zahvala velja tuđi vsem podpornikom in ostaim soorganizatorjem in pokroviteljem, ki so omogočili lepo zabavo ob prazniku naše mlade države. Obenem se vsem prisotnim opravičujemo zaradi pomanjkljivosti, ki so nastale v glavnem zaradi izredno velikega obiska iz vse Gorenjske. Avtor fotografij o proslavi ob 5. obletnici državnosti in samostojnosti Slovenije je mag. Tomaž Stebe. Predsednik Podjetniškega združenja Mengeš in predsednik organizacijskega odbora mag. Tomaž Štebe, dipL inž. 64 MENGŠAN Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, alci, slarega ata, brata in strica FILIPA VRHOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsetn sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsetn, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvaljujemo se mengeški godbi, mei igešken 111 Zvo n 1i, cerkvenam. i i pevskamn zboru ler obama go-vomikoma za poslovilne besede, podjel/u Tamiz in Nogomelnemu klubu MengeS. Hvala vsem za podarjeno cvelje, svece, svele maše, uslna in pisnu sožalja. Posebna zahvala gospodu župniku Malejii Zevniku za lepo opravljali pogrebni obred. Vsem prisrčna hvala.' Vsi njegovi. Še vedno potoki počez žuborijo, kot zmeraj - gozdovi prijazno šumijo, le tvoje slopinje ne slišimo veli Oh, ali, kako je praznina odveć! Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in ala IGNACIJA - NAČETA LEVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, kolektivom KPC Jablje in LB Banki Domžale d.d. in vsem, ki ste ga v lako velikem šlevilu pospremili na njegovi zadnji poli. !,epa hvala za darovano cvelje, svece, darovane svele maše, za pisno in uslno izrečena sožalja. Zahvala gospodu za lepo opravljan pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, mengeški godbi, gasit-cem za časlno spremstvo, gospodu Ihirgarju za poslovilno zvonenja in gospodu /ožetu Žargiju za tople, v srce segajoče besede slovesa. Posebna zahvala dr. Gabrijeli Kovač Mohar za njeno skrb, fialronažnima sestrama Ivi in Mari, zdravnikom in osebju v UKC-Splošna kirurgija v Bolnici dr. Petra Držaja in v bolnici na Golniku za vso skrb in nego. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spošlovali in se ga boste še dolgo spominjali. Vgloboki žalosti družina Levec. VIDEO SX€I2 Recite STOP dolgočasnim dnevom in poženite svoj vide- orekorder! PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! na SLovenski 9 EKSPRES MENJAVA ZADRG VSEH VRST • VSTAVUANJE STISKAČEV • OŽANJE, KRAJŠANJE IN DRUGA ŠIVIUSKE POPRAVILA ŠIVILJSTVO ŽEPEK IŠČEMO MLAĐEGA VOZNIKA ZA RAZVOZ PECIVA VJUTRANJIH URAH. Ponudbe sprejemamo na telefon: 73 86 82 (popoldan). ZAPOSLIM VOZNIKA CISTERNE. Pogoji: - starost od 25 do 30 let, - poklieni voznik ali mehanik - c - E kategorija TELEFON: 73 74 73 65 Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon /fax: 061 738 785 VRTNE KOSILNICE Husqvarna, Castel Garden, Harry že od 29.800 SIT; AGREGATI ZA PRANJE VOZIL 120 barov že od 31.319 SIT dalje; BETONSKI MEŠALCI 44.890 SIT; SAMOKOLNICE 6.641 SIT; MOTORNE ŽAGE Husqvarna že od 71.000 SIT dalje; KOLESA Rog in Atala MTB že od 27.300 SIT dalje; SKUTERJI PIAGGIO 50 cm3Taphow, Sfera, ZIP, GJuartz že za 289.000 SIT; TOMOS MOJORJI AVTO PLAŠČI Sava, Pirelli, Michelin, Roadstare; REZERVNI DELI za osebna vozila Zastava, Wolkswagen, Škoda, Fiat, Lađa in tovorna vozila IVECO, TAM in druga; PLOČEVINA - blatniki, pokrovi motorjev, odbijači, vetrobranska stekla in vse ostalo za evropska vozila OUA IN MAZIVA Castrol, Elf, Valvoline, Mapetrol, Proton in Ina Delta; ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA Fellisati stabilne krožne žage, vrtalke, brusilke, feni, vodne žage, itd.; AKUMULATORJ1 za motorna kolesa, osebna vozila in tovornjake DODATNA OPREMA VOZIL - sedežne prevleke, predpražniki, prtljažniki, meglenke, radio aparati CLARION, itd.; AVTOELEKTRIKA Saturnus, Hella, itd.; AVTOKOZMETIKA Somax za nego vozil; FILTRI zarčni, oljni (LX)NIT, FRAM) za osebna vozila, tovorna in traktorje KUPLJENO BLAGO JE PLAČLJIVO Z GOTOVINO, na 4 ali 6 čekov ali na kredit 1-4 let brez pologa. V času Mihaelovega sejma 5% popust za vse artikle! Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI VELIKI PONUDBI! OBLAČILA IN DARILA DALIA izbira ženskega. moškega in otroškega perila konfekcija ženske in moške nogavice oblačenje gumbov izbira gumbov izbira zadrg izbira ramenskih podložk ®(3©QKš® oca ©* (3© US. QDĐ Učk (3® "0®, OUlT© OBIŠČITE IMAŠ £&& TISKARIMA IZDELUJEMO: obrazce in tiskovine prospekte mape kartonsko embalažo časopise in revije • druge izdelke iz papirja in kartona SAVSKA CESTA 21 • DOMŽALE Telefon: 061 72 30 83 Mobitel: 0609 617 764 FITNESS SUDIO HIT-FIT S strokovnimi na sveti Vam bo svetovala in Vas v Vaši vadbi vodila Janja Božič. Za boljše počutje lahko obiščete tuđi savno. VABUENI K VPISU Telefon 737 577 HIT-FIT d.o.o. Glavarjeva 8, Mengeš CENIK OGLRSNEGR PROSTORA v olasilu MENG5RN • HOMERCIHLNI OGLflSI Cena glede na velikost oglasa: -ćela 1/1 stran (260x185 mm) . 36.000,00 SIT - pol 1/2 strani (130 x 185 mm) 18.000,00 SIT -tretjina 1/3 strani (260x70 mm) . 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (130 x 90 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) " 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: - objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, -v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • OBVESTILH. PDVflBILH. ČESTIM Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadaljnja beseda pa se po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo pravico do brezplačnega oglaševanja prireditev, občnih zborov - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. • OSMRTNICE IN ZHHVRLE Cena za velikost: - 1/3 sirani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 SIT - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 SIT Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. • HRUH ODDRJRNJR DGLHSOV Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 12. v mesecu. Z dnem veljavnosti tega cenika preneha veljati cenik oglaševanja podjetja Ml AMIGO z dne 1. 9. 1995. • POJHSNILO! Tehnično in organizacijsko pripravo ter tiskanje Mengšana je v mesecu maju prevzelo podjetje Nagelj d.o.o., GRAFIČNI STUDIO HERLE iz Domžal, nova tehnična urednica je Sabina Kompare. Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki. Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor od-dati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur do 12. v mesecu. Vse dosedanje oglaševalce prosimo, da se zaradi sprejetega novega cenika in novega izvajalca tehničnih in organizacijskih opravil javijo na Občini Mengeš (tel.: 061 737-081 int. 213), da se dogovorimo o načinu oglaševanja. KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI DOM MEN6EŠ 13. septemberl996 koncert Alpskega kvinteta ob 20. uri 19. seplember 1996 Odprtje razstave Crtomirja Freliha ob 20. uri 20. seplember 1996 Ekološko kulturni festival Slovenije ob 16. uri 3. oktober1996 Literarni večer ob 19. uri Kulturno društvo Anton Loboda 19. ekloberl996 Predstavitev knjige Ivana Sivca 25. oktober!996 Slavnostna akademija 50 let Lovske družine Mengeš KINO PREDSTAVE 21. in 22. 9. ob 18. in 20. uri Ne klici me punčka; gl. vloga: Pamela Anderson Lee 28. in 29.9. ob 18. in 20. uri Dr. Jekyl in gospodična Hayde gl. vloga: Sean Young, Tim Daly 5. in 6. 10. ob 18. in 20. uri Zgaga; gl. vloga: Jim Carrey 12. in 13. 10. ob 18.uri Tajni agent 000 12. in 13. 10. ob 20. uri Diabolik - hudičevki; gl. vloga: Demi More 18. in 20.10. ob 18. in 20. uri Eraser; gl. vloga: Arnold Schv/arzenegger IV. tradicionalni MIHAELOV SEJEM v Mengšu pod geslom "OD ZRNA DO KRUHA" ! I* R O O R A. M PRIREDITEV PEJJKi-20. seEtember„l?96 16.00 Ekološko kulturni nekadilski Festival SLovenije 18.00 Območna revija godb ObČin Mengeš - Domžale - Moravče 20.30 Zabavni večer za staro in mlado SOBOTA, 21. september 1996 10.00 Otvoritev in dvig sejemske zastave 10.15 Otvoritev razstave "KRUH in PECIVO" ter razstave malih živali 10.30 Razvitje prapora društva ČEBELARJEV 11.00 Predstavitev Občine Kamnik 13.00 -15.00 ŽIV-ŽAV za otroke iz vrtca GOBICA in SONČEK 15.00 -19.00 Revija narodno zabavnih ansamblov 19.30 Zabavni večer s Slovenskim kvintetom NEPELJA, 22. september 1996 10.00 Masa na prostem pred farno cerkvijo sv. Mihaela 11.00 -14.30 Koncert treh godb: GODBA DOBROPOIJE, ŽELEZNIČARSKA MESTNA GODBA BELJAK in MENGEŠKA GODBA 15.00 -16.00 POVORKA: kmečke vprege s prikazom kmečkih opravil 16.00 -18.00 Ples za staro in mlado 18.00 -19.00 Zabava s plesom do jutranjih ur z ansamblom Borisa Razpotnika