Dopisi.
Iz Zagreba 2. junija. Nr. 11. — Kraljevi reskripti o izbornem redu in o pozvanji deželnega zbora so bili tukaj nekako mlačno sprejeti. *) Al to ni nikakorsno čudo. Psiholog bo zmirom bolj hvalil hladnokrvno, premišljena početje, kakor pa hudourno, ki le podira, zida pa ne. O kandidatih se še nič gotovega ne čuje; stranka čaka stranke, pa nobena noče, da prva prične. Daje prihodnji naš zbor velike važnosti, to vsaki Čuti, — pa saj je bil tudi zbor 1861. leta velike važnosti; al koliki je bil njegov uspeh! Upajtno, da se bodo zaključki letošnjega zbora bolj uvažili, kakor so se oni od zbora 1861. leta. — Preseljevanje Bošnjakov v Slavonijo in Hrvaško je zopet prav živo. Poslednjih deset mesecev se je več Bošnjakov preselilo, kakor poprej celih deset let. Samo aprila meseca jih je preko 1700 čez Savo prišlo. Pod Metternihom so grajščinski oskrbniki deli, da ima kmet bojda devet kož, in da, če ^se mu vseh devet sleče, mu čez noč deseta izraste. Ce je to res, mora pač že velika stiska biti, če se posestnik odloči, da zapusti kočišče in ognjišče svoje. Po zapuščenih vaseh se pa naseljujejo Cerkesi in drugi Azijatje. Pri vas se nabirajo denarji, s kterimi se kupujejo zamor-čeki iz sužanstva, za sužne narode pa na Turškem, ki so nam brati po krvi in po veri, za te nimamo ne enega krajcarja!
„Evropo! zar ne čujes Plač ubogih kršČanah! Al ne mari» i ne hajea Jer se tiče Slavjanah."
Od vseh strani se čuje in toguje o veliki suši. Pri nas je ravno taka. Strni so redke in nizke, klasje kratko; koruza, glavna fruga hrvaške dežele, je komaj pet palcev visoka, v mnogih krajih je pa še sejali niso, ker je zemlja za oranje presuha. Samo vinogradi lepo kažejo, ne obetajo ravno preveliko vina, pa kolikor ga bo, bode izvrstno.   Drugi pot kaj druzega.
*) „Doinobran" milo pogreša, da kraljevih pisem niso v hrvaškem jezika ali preje ali saj v istem Časa prinesle ,,Narod* Novine^^, ko so ju prinesli nem»ki dunajski časniki.
184
185
Iz Gorice 2. junija. Fr. Z. — Zdaj občudujemo tukaj marmornato doprsno podobo po vsem svetu slo-večega italijanskega pesnika Dante-a, kterega šeststo-letnico so obhajali letos Italijani. To delo, ktero je izvrstni podobar Minisini za tukajšnjo županijstvo moj-sterski izdelal, je res krasno in bo lepšalo novo župa-nijsko dvorano v realkinem poslopji. Izdelan je ta por-tretni doprsnik iz najlepšega belega kararskega kamna blizo v IV2 naravne mere, toraj je podoba že precej velika. Obraz in sploh vsa glava je vredna tega velikana taljanskih in dostojnega tekmeca vseh največih pesnikov na svetu, ker vdihnjena jej je neka visoka možkost in tvornost in na Čelu se igrajo oni ideali, ki «0 nekdaj Dantejevega visokega duha navdajali in se izlili v po vsem svetu znano pesem: „Divina comedia." Pa zraven dostojanstva izrazujejo mične obrazne črte tudi nekaj čudno mehkega in prijetnega, ki je lastno sprelepim obrazom italijanskih krasotic. Obraz je precej podolgovat, in na njem se vzdiga sicer dolg, pa vendar močno lep in zmerno kriv nos, o kakoršnem je Napoleon I. večkrat rekel, da oznanuje njihova dolgost dobro glavo. Čeljusti in spodnja ustnica, ki nekaj znad druzih obraznih delov mole, povejo izvedenemu opazo-vavcu to, kar Villani o značaji tega italijanskega pesnika piše: ,,Ta Dante je bil nekaj ošaben, trmast, in kakor vse take glave, čmern in melanholičen." Poslednji lastnosti se pa ne daste spoznati na beli kam-nati glavi, ker manjka ji izraz ravno to razodevajočih zrkel. Noša je historična, kakor so se namreč italijanski literatje v 13. in 14. stoletji oblačili. Omenjenja je vreden tudi kaj mično izdelani lovorov venec, ki krona velikansko to podobo. Ves takošen je, kakor ga drug njegov vrstnik in prvi mož, ki je italijansko prozo na noge spravil, namreč Boccacio popisuje, samo da se je znal umetnik ogibati špicastega na obrazu, ktero se vidi skoro na vseh drugih podobah.
Čeravno me ni čisto nobena volja živeža dajati ne-strpljivi ošabnosti nekterih tukajšnjih laškonov, ki morda Dantejeve knjige še vidili niso, vendar ne morem si kaj,  da ne bi tukaj  povedal,   kar Dantejev vrstnik Giovani Villani v svoji kroniki IX. 134 o tem pesniku pripoveduje.    Vsaj   niso   tudi   dela,   kakoršna je Dante v svoji pesmi vstvaril, čisto izključiva lastnina enega naroda, marveč so lastnina vsega človeštva, kakor solnce na nebu.    Villani piše:   ;,Leta 1321 umrl je veliki in izvanredni florentinski pesnik Dante Alighieri v pregnanstvu.    Grob ga  je   sprejel v glavni cerkvi v Haveni, kjer so ga z veliko častjo in po šegi pesnikov in modrijanov opravljenega hladni zemlji izročili.    Pre-gnanstvena osoda  ga je  pa zadela,   ko je   prišel leta 1301 Karol Valoaski v Florenco, in je tako imenovano „belo stranko'^ iz tega mesta iztiral.    Ker je bil Dante tudi v tej stranki, moral je tudi on samo zarad tega v pregnanstvo iti. Na to se poda na bolonjsko vseučilišče, odtod v Pariz, in prepotuje potem skoro vse dele svetd. Dante je bil visokoučen v vseh vedah Človeškega znanja, on je bil največi pesnik   in pravi   mojster   v govorstvu bodisi  v  spisih  ali  v javnih  govorih.    Kakor   pesnik pridobil si je neumrljivo slavo, da tudi mu v tem oziru nobeden ni kos,   ker je pisal   v tako  krasnem jeziku, kakorsen  se  ni slišal   ne   bral,   odkar  se italijanščina glasi.   Se mlad je spisal   „Vita nuova"  (novo življenje ljubezni). Tudi latinski jezik mu je gladko tekel. Razun 20 izvrstnih kancon in 3 krasnih  poslanic spisal je v 100 spevih  dolgo  pesem,  ki  se ji   „Divina comedia" pravi.    V tej pesmi popisuje Dante  v krasnih, visoko-letečih iz dozdaj nepoznatnih pripodobah pekel, vice in nebesa v tako ličnem jeziku, s tako govorsko drznostjo in ogromno učenostjo, da ne more človek tega z besedo dopovedati.    Kdor ima glavo za to, spoznal in razvidel
bo to sam iz omenjene knjige. — To so besede slavnega V i liani-t a, ki je 27 let za Dantejem umrl, in ki ga je osebno poznal, ker mu je bil v Florenci sosed. Italijani se imajo toraj po vsej pravici ponašati s tem visokim pesnikom, vendar ne ravnajo prav, ako sprednosti drugih narodov, ki imajo namesti Dantejev gotovo pa Sofoklov, Pindarov in Anakreonov na zbiro, oholo prezirajo, in se večkrat na škodo Neitalijancem ustijo in širokoperijo. Pravi narodski ponos je pameten, in pamet tirja tudi spoštovanje do druzih narodov. Dante sam je spoštoval pravice in sprednosti drugih ljudstev, in Petrarca, drug slaven pesnik iz onih časov, pisal je kmali po svojem dohodu v nemške dežele: „Ue nimajo Virgilijev, vendar imajo gotovo več ko enega Ovidija" (glej Petr. pismo do Jož. Colonna 1333). Pa to so bili vse drugi možje kakor naši neslovanski vrstniki. Naj občudujejo Danteja, — tega jim ne bo nihče v zlo štel, toda naj se ne zaletavajo v svetišče slovanskega jezika, naj ne kratijo pravic našemu narodu. Tako ravnanje zna dopasti samo majhni peščici nekterih prenapetnežev in manj izobraženih ljudi, pa na pravo stopnjo omike prišedšemu možu gotovo ne. Dm in pamet sta pa pri vseh narodih, ne samo na Italijanskem, in vsak narod, bodi kjer koli na svetu, ima pravico svojemu delu primerno spoštovanje uživati.
Ker sem tukaj o literarnih prikazkih govoril, ne bode odveč, ako pristavim še nekaj opombic. Ker se slovanska z italijansko sintakso bolj kakor z nemško vjema, česar se lahko vsaki prepriča, bilo bi po mojem mnenji pametno, da se pisatelji naši, ki umejo tudi italijanščino, italijanske literature bolj poprimejo, in iž nje prevajati začno; manj truda bodo imeli in jezik bo bolj po domače. Koliko slavo bi si pridobil, kdor bi soznanil Slovence na pr. z „Oslobodenim Jeruzalemom^', z „Za-ročencema" itd., ki se naši literaturi jako prilegajo. — Najbolje izdanje Dantejeve pesmi z močno učeno razlago je Tomaseovo. Komentar je pa pri branji te velikanske pesmi neobhodno potreben, zakaj skoro lože boš Gothe-ovega Fausta brez komentara kakor Dantejevo pesem s komentarom razumel.
Iz Kočevskega 30. maja. :^ Potrtega srca Vam drage ,,Novice" naznanjam, da smo zopet izgubili vrlega domorodca. Gospod Andrej Likar, fajmošter v Polomu na Kočevskem, je 20. dan u. m. v Gospodu zaspal. Rajnki je bil pri Fari (spodnji Idrii) 19. dan listopada 1826 rojen. Normalne šole je v Idrii, latinske in bogoslovske pa v Ljubljani dovršel, kjer je bil po končanih bogoslovskih šolah 26. malega srpana 1851 v mašnika posvečen. Likar je bil že od mladih nog včs vnet za mili materni jezik in narodno slovstvo. Tudi ,,Novicam" je bil priden podpornik in odličen dopisnik. Kdo ni njegovega popisa cerkniškega jezera v 34. listu „Novic" 1860. leta z velicim veseljem bral? komu niste dve 1850. leta natisnjeni igri za slovensko gledišče znane? Kdo se ni od njega solnčnih ur na cerkve malati učil, ktere je na cerkveni ali hišni zid malati tako natanko in umevno v „Novicah" v 45. listu 1859 popisal, da si jih vsak sam lahko izrisati znd. Razun imenovanih spisov je Likar tudi molitevske buk-vice spisal, ki so bile v Celovcu pri Leonu natisnjene in še več druzih izvrstnih spisov, ki se tu in tam po slovenskih časopisih nahajajo, kakor na pr. več duhovnih ogovorov itd. Poslednji čas je mislil tudi občeraz-umljiv kršanski nauk spisati in na svetlo dati, pa ža-libog, da ga je nemila smrt po kratki bolezni vzela hvaležni^mu domovini.   Lahka mu žemljica!
Iz Žuženberka 4. junija. — V soboto pred Du-hovem je trešilo v hišo na desnem bregu Krke in v istem trenutku začne plesati svitel petelin po strehi. Sreča je,   da  hiša  stoji  na zapadni strani trga in da
186
je pihala burja; inače bi bilo gotovo pol trga pogorelo in pred ko ne tudi druga polovica , ker Krka je ozka in plamen bi bil strašen. Pogoreli ste dve hiši in petero živinčet. Eden je zavarovan, eden ne. Ce so že tržaui zanikrni, da ne spoznajo dobrote družbe sv. Flo-rijana, kaj hočemo od priprostega kmetica zahtevati? Pred nekaj leti še gasilnic nismo imeli. Druzega potrebnega orodja pa še zdaj manjka. Pa, kakor so spre-vidili tržani, da so gasilnice neobhodno potrebne in so si novo, prav dobro po prizadevanju gosp. predstojnika Jožefa Verdovca omislili, tudi ni dvomiti, da si preskrbe druzega gasilnega orodja. Pri gašenji so se kazali ljudje prave junake, da tudi vejo stvar pri pravem koncu prijeti. Med dežjem je padala toča ter škodila polju in goricam! — Kakor po mnozih krajih vsega svetd, pritiska tudi pri nas suša, da vse sahne. Pričakovati je hudih dni za ljudi in živino. Vinogradi kažejo pa jako lepo. Trta že cvete in nadjati se je obilo in dobrega vina, če nam Bog ne posije kake uime. Ljudje prerokujejo dobro kapljico tudi zato, ker pogosto pada mana. V praznik častnega vnebohoda padlo je je toliko, da se je cedila niz dreves, otrokom v veliko radost, ki so, kakor nekdaj Izraeljci pobi-raje jo, jagmili se za-njo. O drugi prevažni stvari za našo dolino hočem kmalo obširno „Novicam^^ pisati. *) Danes zapišite „Novice^' v zlate bukve moža, ker njegovo ime je že zapisano tudi v knjigi večnega življenja. Umrl je na Selih starček duhoven, Simon Jereb. Rojen je bil na Gorenskem leta 1789. Pasel je čez 30 let svoje duhovne ovčice na Selih, v resnici kakor dober pastir. Pobožen, nesebičen potreboval ni druzega od molitve. Pri pičlih dohodkih prihranil si je pokojni vendar le nektere krajcarje. Dober, zvest, pobožen sin ljubi svojo mater, ker sveta mu je četrta zapoved božja. Glejte! 761etni starček pozabil ni svoje matere Slave: na smrtni postelji jej je v znamenje svoje ljubezni ponudil 10 goldinarjev od svojih trdo zasluženih malih krajcarjev: „slovenski Matici je oporočil pobožni starček deset goldi narj e v!" Narod slovenski, narod pobožni! ponašati se smeš s svojimi duhovniki: oni ljubijo Boga, ljubijo svojo mater, toraj tudi srčno ljubijo^ tebe.
Pobožni starček Simon! lahka ti žemljica!
Pišece 30. maja. A. K. — Ker predrage nam „Novice^' rade sprejemate dopise iz slovenskih okrajin, nate tudi iz našega kraja nekoliko vrstic. — Kar so tukaj že pred 35 leti nameravati začeli, začelo se je še le letos. Nikoli še niso imeli tukaj svoje lastne šolske hiše; učitelj se je moral s šolsko mladino od leta do leta iz hiše v hišo preseljevati. Pred 35 leti so hoteli nekteri farani šolo zidati; al ker nikjer pšenice ni brez Ijulike, tako so tudi tukaj med dobre farane pi-škavi mešani, kteri so branili, da se to silno potrebno delo dovršilo ni. Od tega časa se je zavoljo zidanja šole pisarilo iz kraja v kraj , al vse je bilo glas brez vspeha. — Pred nekimi leti je bila prilika, da so neko staro, na pol izgotovljeno hišo kupili; v tej hiši, ktera le dve mali izbi ima, v kteri ni, niti za šolo niti za stanovanje učiteljevo prostora, se mora še zdaj mučiti učitelj. Sedanji visokočastiti gosp. župnik so si na vso moč prizadevali, da se zadosti silno veliki potrebi. Razložili so očitno faranom korist in potrebo šole, ter jih tako napotili, da so sklenili staviti novo prostorno šolo. Vendar še zdaj je mnogo nasprotnikov. Ti Ijudjč so farani, kterim ni nič mar za šolo in kterim je za izrejo živine veča skrb kakor za izrejo otrok, ter mislijo^ da njihovi otroci   tudi  podučenja  ne  potrebujejo,   ker   so
*) Dobro doSlo!                                                                     Vred.
sami Božji voleki. Oni puste svoje otroke rasti kakor divja drevesca, kterih nihče ne požlahnuje, nihče ne obrezuje, nihče ne ravna! Da pa je tukaj silno potreba prostorne šole, se iz tega vidi, da se mora zdaj v tej mali izbici, ktera komaj za 5 malih klopi prostora ima^ predpoldan 59, popoldan pa 88 učencev podučevati, od kterih jih je nekoliko stisnjenih v klopeh, ostali pa zraven pri zidu stoje, da se še učitelj gibati ne more. Ali je tako mogoče z naukom napredovati? Tako mala šola za faro z blizo 3000 dušami! Kam neki bi djali otroke, ako bi v šolo hodili vsi, kteri so po postavi dolžni šolo obiskavati? — Kar so gospod župnik sklenili, so začeli. V nedeljo, to je, 14. dne t. m. so nas prečastiti gospod dekan prišli; šli smo po sv. opravilu s procesijo iz cerkve na selisče (prostor za novo šolo) in tu so temeljni kamen blagoslovili. Po blagoslovljenji so faranom s tehtnim govorom korist in potrebo šole razložili, ter jim jo priporočili z gorko besedo. Tako se je to delo slovesno pričelo. Upamo, ako Bog da, da bo šolsko poslopje do jeseni vznotraj gotovo , in da se bo v prihodnjem šolskem letu v prostorni šoli podučevalo. Trdnega sklepa župnikovega nasprotniki niso mogli ovreči. Zmogel je vrlega gospoda veliki trud tolika bolj, ker žrtujejo še veliko svojih stroškov. Hvala gospodu, ki tako marljivo skrbijo za blagor in omiko naroda slovenskega! — Prihodnjič še kaj, ako Vam je drago ? *)
Iz Postojne 30. maja. — Vsako prav čuteče srce hvaležno spoznava dobroto, s ktero so mnogotere radodarne roke v pomoč prišle trpečim Notranj-cem; neštetokrat se je slišal glas v blagor milim dobrotnikom z besedo „Bog povrni!^' ki doslej v teh krajih ni bila toliko navadna. Njihovemu cesarskemu Veličanstvu pa in Njihovi previsoki cesarski hiši se je zahvalni občutek razodel v posebnem, lepo pisanem, ia z grbi dotičnih krajev Postojne, Loža in Senožeč okin-čanem in v slovenskem jeziku sestavljenem listu, ki je bil že pred več dnevi po prevzvišenem deželnem poglavarji na svojem mestu izročen. Tudi prečastitim gospodom, ki so se goreče trudili za pridobitev obilni-^ ših pomočkov za uboge Notranjce, je bila dolžna hvala izrečena, in sicer prevzvišenemu grofu Griine-tu pismeno, prevzvišenemu poglavarju bar. Schloissnigg-u ustmeno, tako tudi okrajnim predstojnikom gosp. Klančiču, gosp, Ogrincu in zlasti gosp. Globočniku v Postojni, kterega so bile prve stopinje, da so tudi iz previsokih rok došli bogati darovi. — Glasilo se je pa zahvalno pismo ob-darovanih srenj postojnskega, ložkega in senožeškega okraja do Njihovega Veličanstva od besede do besede tako :
„ Vase Veličanstvo! presvitli premilostljivi Gospod in Cesar!
Vase Veličanstvo s svetlo rodovino Vase previsoke cesarske hiše je predobrotljivo blagovolilo, toliko obilno pomoč podeliti srenjam postojnskega, senožeškega in lo-^ kkega okraja, ki jih je slaba letina, nevihta s točo, in živinska kuga hudo zadela.
Prav pohlevno podpisani župani osrečenih krajen se drznejo, v svojem in teh srenj imenu, ta list v zna-menje svoje presrčne hvaležnosti v globokem spoštovanji ponižno položiti pred Vaše Veličanstvo in previsoka gospostva.
Naj blagovoli Vaše Veličanstvo premilostivo sprejeti ta naša hvaležna čutila, združena s preživo podložnosfja in nepremakljivo zvestobo.
Vašemu  Veličanstvu
verno vdani in pokorni podložniki::
(podpisi županov.) *) Drago!                                                                                Vred.
187
Radostno dodajam še to, da je pismo to bilo izprva namenjeno v nemškem jeziku; al prevzvišeni deželni poglavar baron Schloissnigg je menil, naj župani hvaležna čutja svojih src razodenejo v svojem jeziku, ki ne potrebuje še le tolmača, saj tudi slovensko pismo bode razumelo Njih Veličanstvo. In tako se je sporočilo presv. cesarju slovensko pismo.
Iz Štajarskega. V. ~ Lepo število gospodov duhovnikov , grajščakov in druzih kmetovavcev , vseh pa prijatlov bčelarstva, se je pod vodstvom gosp. Antona Semlič-a, žu nika v Karlavi v nemškem Gradcu, očeta bčelarstva na Štajarskem, 29. velicega travna sešlo v Craureku. Pretresovalo se je sosebno dvojno vprašanje: 1. kako se da satovje^ (pogače) ponoviti, in 2. kako se da bčelarstvo na Štajarskem na višo stopnjo povzdigniti? Oboje se je dobro razložilo.*) Razstavljeni so bili panji (koši) iz Poljskega od slovečega očeta bčelarstva gosp. župnika Dzierzon-a, iz Hanoveran-skega od č. g. župnika Date-a, iz Virtemberga itd. panji, iz kterih se dd satovje z bčelami vred v druge panjove prenesti. Z velikim trudom in mnogimi stroški si je vse te gosp. J. Slangenherg, uradnik v Cmu-reku, oskrbel in v zbirališču razstavil. Govorilo se je tudi, kako se ima navadni napačni moritvi tako marljivih bčelic konec storiti, da bi se kratek popis bčelo-reje izdel in da se ustanovi posebna družba za bčelarstvo, kakor odsek c. kr. staj. kmetijske družbe. Prihodnja skupščina prijatlov bčelarstva bodet zopet v Cmureku po dokončanem zboru v Brni.
Iz Kranja 2. jun. — „Novice''   so   že   vajene iz našega staroslavnega mesta izvediti včasih kakošno posebno novico. Lani ste slišale, da je mestni hiši žugal boben, pa se je srečno odvrnil; nate danes drugo novico, zavoljo ktere, naj izteče tako ali tako, se sicer Kranj ne bo podrl, vendar se nadjamo,  da bode zmoglo zdravo naravoslovje   (umna  fizika).    Telovadci  tukajšni so si na   svojem   telovadišču zunaj mesta   na Kalkarčinem vrtu   napravili   plezdvico   (Kletterstange),   ki   ima   podobo mdja.  Ta plezavica je prav tista, ki so jo popred tukaj bivajoči c. kr.   topničarji   imeli   na   gmajni   blizo topov in smodnika,   in   nobena  živa duša ni nika-koršne  nevarnosti zapazila o njej.    Kar   so  jo pa telovadci   kupili   in   prestavili    na   svoje   telovadišče,   sta strah in  groza   šinila   v život   onemu   gospodu,   ki  je predlanskem blizo nas   že   tudi   strašno  „govejo kugo" zasledil in vso okolico po nepotrebnem zelo oplašil, pa se hvala Bogu, ravno tako silno  zmotil, kakor se zdaj moti,   ko je naši c. kr.   okrajni  gosposki nevarnost nedolžne plezavice zavoljo strele (!!) tako popisal, da je po tem ukazala telovadcem, naj jo ali odpravijo ali pa s strelovodom oskrbijo. Ker bi bilo to zoper vsa zdirava pravila   fizike, —   ker  je   ista plezavica   stala poprej   blizo topov  in smodnika, —   ker   povsod imajo telovadnice take maje za plezati ali za zastave, — ker v Ljubljani celo med hišami   imajo   za   zastave svoje sokoli in turnerji enake maje,  in ker  bi po v s ene Kranjskem   in   po vsi Avstrii morali prepovedati maje o sv. Rešujem telesu ali pa ukazati, da jih povsod okr bijo s strelovodi, so se telovadci obrnili o tej zadevi d( C. kr. deželne vlade,   od   ktere  trdno   pričakujejo ,   di bode rešila to   stvar  tako,   da   se   ne   bo   treba   vse kranjski deželi bati  prepovedi  svojih nedolžnil majev. Po tem mislimo, se bode potolažil tudi prebo ječi gospod, ki je prvi v majih zapazil nevarnost,   ii kaj veljd, da morebiti še cel6 s telovadci vred pleza nj drvo,   če tudi hudourni oblaki se  bližajo od Kokre — in tako bomo vsi mirno spali,
*) Ali bi ne   hoteli novičinem bravcem,   kterim  je bčeloreja   pi srcu, o tem kaj povedati?                           .                    Vred.
Iz Ljubljane. V seji mestnega odbora 3. dne t. m.^ v prvi seji novega odbora — so bile volitve župana-namestnika in odbornikov za 7 oddelkov. Zupan gosp. ir. Gosta pred vsem srčno pozdravlja novi odbor. Gosp. Holcer nasvetuje, naj se gosp. dr. Jožef Zupan soglasno zopet za župana-namestnika izvoli. Gospod dr. Zupan zahvaluje se za zaupanje, želi pa naj se kdo drug voli. Treba je bilo tedaj voliti, in gosp. dr. Jožef Zupan je z 15 glasovi zopet izvoljen. V 1., to je magistratni o d d e 1 e k, ^so bili izvoljeni gospodje: dr. Zupan, Horak, dr. Orel, Sventuer , Zevnik; — v 2., to je oddelek za pravne in osebne zadeve gospodje: dr. Blei-weis, dr. pl. Kaltenegger, dr. Zupan, dr. Zupanec, pl, Strahl; — v 3., to je oddelek za mestno gospodarstvo gospodje: Auer, Blaznik, dr. Schopel, Sovan, dr. Zupanec; —v4., to je oddelek za stavbine zadeve in za zadeve pri gašenju ognja gospodje: Biirger, Malic, Verhovec, Rosman, Stedrj, Zevnik, Kost; — v 5.^ to je oddelek za zadeve ub^ozih gospodje: Zevnik, Holcer, Poklukar, Verhovec, Svent-ner; — ^ 6., to je oddelek za zadeve mestne policije gospodje: dr. Bleiweis, Horak, dr. Kaltenegger, dr. Schopl, Pakič; — v 7., to je oddelek za vstanovske in šolske zadeve gospodje: dr. Blei-weis, pl. Kaltenegger, Mitteis, Poklukar, pl. Strahl; — v odbor, ki ima izdelati nova srenj ska pravila, sta bila izvoljena še : dr. Bleiweis in dr. Orel.
—  Gospod deželni glavar baron Anton Codelli je s tem prijaznim pismom pristopil k Matici slovenski: „Ker vsigdar rad podpiram^ kar je na materialno ali duševno korist domovini naši, rad pristopim na povabilo Vaše k Matici slovenski, priznaje hvale vredni njeni namen in razun plače ustanovnika daroval ji bodem še vsako leto posebej 10 gold."
—   Gosp. A. Prašnikar iz Kamnika je od minister stva prejel dovoljenje za trasiranje železnice iz Be-laka v Ljubljano, pa tudi da železnico zida, ako ne bi je hotli zidati posestniki južne železnice^ kteri imajo po državni pogodbi predstvo pred vsacim drugim. Gosp. Prašnikar je pogumen mož, kteremu je želeti, da dobi podporo v tem za vso Kranjsko važnem početji.
—   Tukajšni gimnazijski profesor dr. Wretschko pride za profesorja na dunajsko akademijsko gimnazijo.
—   Po naznanilu gosp. Terpinčevim so pogorelci v Preski s fajmoštrom vred km ali po ognji prejeli ves denar, za kterega so bili pri graški asekuracii zavarovani — živ dokaz, da je ta družba zdaj hitra v plačilu.
—   (Greshamova asekuracija.') Med asekuracijami, ktere zavarujejo ljudem dohodke, življenje in otročjo doto^ je asekuracija Greshamova ena najimenitniših. Matico svojo ima ta asekuracija v Londonu na Angležkem, za naše cesarstvo pa ima na Du-naji poddružnico. Korist te asekuracije se jasno vidi iz računa, ki ga sporočuje poslednji veliki zbor tega društva. Zavarovanci vsacih 5 let dobivajo po 8 odstotkov asekuracijnega dobička. Priporočila vredna je tedaj ta asekuracija še posebno vsakemu očetu, kteri želi to, kar si je prihranil, za svoje otroke naložiti na dobre obresti. Ker je glavni inšpektor gosp. Boskovic te dunajske poddružnice ravno sedaj v Ljubljani (stanuvajoč v gostivnici pri Slonu) more vsakdo vse na drobno izvediti, česar želi, pa se tudi brž zapisati v to asekuracijo. Predpoldne se dobi g. Boskovic v stanovanji svojem od 8. do 11. ure, popoldne od 2. do 3. ure.
—  Strela sreče je nenadoma pretekli teden zadela Ljubljano. Ravnatelj pivarne „pri belem konjiču" in pa
f>rovijontar v koleseji sta skupaj pri državni loterii odeta 1864. dobila pervi dobitek z 250.000 gld.; vsak tedaj prejme 125.000 gold. Srečko sta kupila v Bučer-jevi štacuni.
188
—  Tiskarna pravda gosp. F. Langer-a, ravnatelja rudnikova v Zagorji, kterega je tožilo vodstvo južne železnice zavoljo razžalenja časti, je bila 1. t. m. dognana. Dr. E. Gosta je izvrstno zagovarjal zato-ženca, iz Dunaja prisedši dr. Vil a s pa ravno tako tožnika. Zatoženec je bil obsojen na 100 gold. kazni in da plača pravdine stroške.
—  V Ljubljano se pričakuje italijanska opera, ki je v Zagrebu vrlo dopadla. Kadaj pride le-sem, ni še gotovo, ker Zagrebčani želijo še slišati slovanskega mojstra g. Strmiča slavno opero ^,Madre Slava^^ (mati slava), ktera je bila nedavno v Trstu z veliko pohvalo peta. Zdaj naberajo dobrovoljne doneske za izvršbo te narodne opere. Morebiti potem tudi nas doteče veselje, da slišimo toliko hvaljeno Strmičevo spevoigro.
—  V najnovejšem zvezku „Slavische Blatter," ki nam je ravnokar v roke prišel, oklicuje vredništvo veselo novico^ da so si vrlo vredovani listi po vseh večih mestih^ kjer bivajo slovanske družine, pridobili toliko bravcev, da od prihodnj ega meseca naprej bojo izhajali dvakrat vsaki mesec.
—  Iz Celovca se sliši, da dr. Issleib pride za vrednika „Klagenfurterice" v Celovec.   Srečno pot!