(Druga izdaja). rainaso menda V4s*8 Aoti »?*■ * ....... --’ " izhaja vsaki 1., io. in 20, dan v mesecu. Cena za ceio Jeto I gl. 50 n., za pol leta 75 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. Izza zadnjih dnij. Volitve. Volitve so se vršile po širni Avstriji v prošlih dneh. Koliko nad, koliko upov gojile so posamne stranke in posamna »načela11 ! In koliko prav istih upov in nad je za enkrat splavalo po vodi za bodočih 6 let.... sedaj po končanih volitvah?!.... Marsikatera stranka se zadnjimi volilnimi vspehi ni zadovoljna.... Najmanj more biti zadovoljna ž njimi najhujša verska in krščansko-gospodarska nasprotnica nemško liberalna-židovska stranka. Tudi demokratje so za sedaj dobili le drobtinice.... Na sploh smemo biti zadovoljni vsi oni, ki se ogrevamo krščanska načela... Zastopniki le-teli načel bodo po zadnjih volitvah mnogo številniši sedeli in delovali v zbornici.... Krščansko načelo torej napreduje, zmaguje in prepričani smo, da še par tako sijajnih volitev, in bode nastopil dan, ko bodo zastopniki krščanskih načel združeni tvarjali večino v državnem zboru. Kedar pa bodo krščanski zastopniki v večini, tedaj bode imela krščanska resnica in pravica odločilno besedo pri postavodajstvu.... in takrat bode z božjo pomočjo nastopila doba.... najprej gospodarskega odrešenja, odrešenja delavskih stanov iz sužnosti kapitalizma in potem tudi doba miru in sprave in krščanskega sočutja mej stanovi.... in sicer ne na podlagi doslej povzakonjenega samoljubja, marveč na temelji krščanske pravice.... Slovenci in volitve. Če pa motrimo vspehe zadnjih volitev oziroma na Slovence kot Slovence, moramo pač reči, da nam sreča ni bila ravno mila. Da, celo to smemo trditi, da smo imeli obmejni in zlasti še primorski Slovenci pri njih grozno smolo in nepričakovano nesrečo.... Pomislimo samo to, da smo Slovenci v Primorji po številu povsodi v večini i v Istri in istotako tudi na Goriškem.... ; ali vendar bodo odposlanci primorskih Slovanov na Dunaju v manjšini.................... nasproti odposlancem laške manjšini: v Istri in v obče na Primorskem.... Italijanska manjšina je odposlala 11; slovanska večina pa le 4 poslance 1!! Je-li to pravično ? Dalje poldrugi milijon Slovencev i-melo bode samo Iti odposlancev na Dunaju; pol milijona Italijanov pa bode zastopalo celih 19! odposlancev! Je-li to naravno, pravično ?... Vsakdo bode priznal, da tako ni prav, in pa tako ne more ostati.... Upamo pa, da bodo krščansko misleči nemški možje v zvezi z drugimi Slovani imeli uho za nečuvena nasilstva, za sleparije, strahovanja in sploh neverjetne goljufije, vsled katerih imamo beležiti tako žalostne in krivične vspehe pri volitvah v Trstu v peti skupini in v tretjem razredu ter nadalje v peti skupini v Istri, kakor tudi v veleposestvu v Gorici in v mestni skupini Celjski! Teh nevspehov, osobito na Primorskem, ni bila kriva morebitna nesloga mej Slovenci! Ne, mi lahko trdimo, da se še nobene volitve na Primorskem in zlasti na Goriškem doslej še niso vršile tako složno in v znamenju edinosti, kakor pa ravno zadnje.... In vendar smo propali i v Trstu, v Isti i kakor tudi na Goriškem. Kdo je torej kriv ? — Odgovarjam: Loža! V zadnjem času in še posebno ob priliki protiframasonskega shoda v Tridentu 'darjaloseje in očitno pisalo, da na Pri-rskem je več .lož* t. j. .. ■ ■ ■ ••• Mb zjtgz-ali društev. Pravili so in menda je resnično, da niso Jože" samo v vseh glavnih isterskih primorskih mestih, ter v Reki, v Gorici in v Trstu kar tri lože, ampak, da je „loža“ celo v malem j n sedaj do cela neznatnem .Ogleju11. Lahko torej trdimo, da je Avstrijsko Primorje kar prepraženo in posejano z ložami.... „Lože“ pa niso, kakor včasih kaka navadna n. pr. pevska društva, bralna ali tudi politična društva, da bi svojo nalogo vršila in končala samo s tem, da so se ustanovila ter da morda životarijo ob opori neznatnega številna udov ali celo sloneč na samem samcatem plaču-jočem in kraljujočem odboru.... brez vzvišenega cilja, brez sredstev do istega in tudi brez dobre volje primernih sredstev se posluževati, ne ,.lože“ so najdelavniša, naj-navdušeniša, najvstrajniša društva ! V lože se sprejemljejo z večine le — bogatinci.... V njih (ložah) se taki ljudje potrjujejo v svojem brez verstvu, ter v svojem namišljeno modrem in edino pravem življenjskem smotru.... vživanja. Pa, da bi se samo vtr-jali v brezverstvu in vero puščali drugim, ubožnišim, katerim je vera večkrat edina tolažba na tem svetu, kaj še, v ložah se ravno tudi .navdušujejo, kako bi srečo vživanja brez strahu pred peklom in brez upanja na nebesa razširili tudi še mej druge, mej nižjo, ubogo množico.... Resnično v ,,ložah11 se vzgajajo apostoli „hrezverstvatl, apostoli ,.greha", pravi odposlanci satanovi.. Le-ti „apostoli", duhovniki satanovi, pa so preveč „komod* in imajo preveč o-pravila po svojih svetiščih: pri pojedinah, glediščih, plesiščih, lovih, posetih, sprehodili in drugih podobnih, da bi se sami potrudili in šli mej ljudstvo misijonarit,! Ne, njih prižnice so vredništva brezverskih časnikov, po katerih govore ljudstvu in mu pridgajo ter je prepričujejo in mu prigovarjajo, da uče resnico...; je slednjič pre-slepe in zvodijo na krive steze pohujšanja, greha, verske mlačnosti, brezverstva in celo odpada od vere. Skoro vsaka laška loža v Primorju ima svoj poseben glavni list.... Za te liste „lože" in njih društveniki mnogo, premnogo žrtvujejo v denarju... In, ker so ložini udje z večinp premožni in bogati, so taki fra-mazonski listi vže v začetku lahko po ceni, obsežni, vsestranski, ter dobe mnogo krščanskih naročnikov.... kateri Joži11 potem po desetkrat in še večkrat obrestujejo prve njene žrtve, katere je bila položila za tak list na oltar framasonskemu odrešeniku: satanu ! — Dejanjski opažamo, da ima glavni frama-sonski list v Primorju do 50 tisoč naročnikov. Isti list se tiska ha dan dvakrat.... Vsaki dan torej 100 tisoč framasonskih brezverskih pridig iz Trsta in če prištejemo še slučajne odjematelje Jetičnega lista in zraven še naročnike vseh drugih framasonskih, italijanskih listov, se moramo zgroziti nad strašansko Jožino11 močjo, katero ima ona vsled svojih brezverskih listov na javno mnenje v Primorju. 200 tisoč pridig vsaki dan v imenu Jože", v imenu nevere, satana! Moj Bog, zdaj nam je jasno vse, kar Se je godilo vže pred ... ob in se še zmerom tudi po volitvah v Primorju. Kdo je merodajen v Primorju? — »Loža11, „framasoni“ so, kateri vodijo laške vladajoče stranke.... Društva „Socicta poli-tiča istriana“, „ Vnione“ so v framasonskih rokah ... Glavni namen jim je torej širiti mej narodom in vkoreniniti „ brez verstvo".. »Brezverstvo11, odpad od Kristusa, da, celo odnad od Boga doslej vernega ljudstva obojne narodhosti v Primorju, to je cilj vseh ciljev primorskih framazonskih lož, primorskih laških framazonskih časnikov iu istotako tudi cilj laških framazonskih političnih društev.... Le bodimo prepričani, da loža tako strastno, da, satansko vstrajno, obupno-navdušeno deluje za poitalijančenje Sloyencev in Hrvatov konečno le za-to, ker ve, da, ko bode večina našega ljudstva po-italjančena, bode Primorska tudi razkristi-janjena — poframazonjena ! —- Tedaj bodo prazne cerkve in to bode vrhunec zmage Jože11 — nad sv. cerkvijo, zmagoslavje satanovo nad Kristusom. „Boj Kristusu1*, »boj Bogu“, „živijo satan11 to je konečni smoter in geslo modernih Jož11 in tudi Primorskih ! — Za to pa „osar tuttou, to je : Vvse poskusiti", da zmagajo Italijani na celi črti, da bi se tako naj pred nekako uradno in oticijelno — na Dunaju pričalo o italijanski Istri, o italijanskem Trstu iu okolici, o italijanskem Goriškem, češ, ker je bil tudi na Goriškem v peti kuriji, voljen Italijan..... Da, taki so bili naklepi Jože11 V Istri je menila priboriti si vseh pet mandatov; v Trstu se-ji je to tudi res sponeslo ; na Goriškem smo ji vsaj v peti kuriji prečrtali satanski račun.... Bogu bodi hvala, da naši volilni možje za peto skupino so » reuiiisi/vu m v|ira.viii»bv»i mn je v Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. <)-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. stali trdni, kakor skala in se nijeden ni dal podkupiti! Gorje nam, stokrat gorje, ko bi bili propadli še itam in ko bi naše vžalje- no ljudstvo v Istri ne bilo znalo braniti svojih volilnih mož v Poreču ter bi bil propadel Laginja še v kmečkih občinah, kakor je v peti skupini, potem bi bili izgubili še tisto malo narodnih mrvic pri naših uradih in šolali.... Deske z dvojezičnimi napisi ne bi se bile v istem slučaju odstranile samo — v Piranu — ampak na celem Primorskem, kako pa hi bilo še le z uradovanjem !.... Brrr! Kar mraz nas stresa in groza nas spreletava, pri misli, kaj bi bilo, ko bi bili mi izgubili še dva druga poslanca, ko se sedaj take reči uprizarjajo in uganjajo, kakor bi „resnica“ in „pravi-ca“ na Primorskem ne imeli 4 zastopnikov in zagovornikov, krivica pa ne štirih maščevalcev na Dunaju? — — Začela bi bila nova doba, kakor je na Koroškem, kjer ima do 100 tisoč Slovencev samo jedno, reci : eno samo slov. ljudsko šolo ! Poitaljama-vanje bi bilo cvetlo, ž njim razkristijanjeiije našega ljudstva zmagoslavje bi bilo praznovala Joža* ž njo : Antikrist! Antikrist? Pač' Antikrist je toliko kakor proti — Kristus !.... Kdor ni z Kristusom, je Antikrist... Seveda se ta beseda rabi z večine le za ono osebo, ki ima resnično priti in velika znamenja delati pred očmi narodov, da bi jih speljal v brezver- stvo in v odpad od Kristusa. Lože pa so odločno protiki ščanske ter kot take gladijo pot Antikristu, kteri ima priti, posebno se svojim brezverskim časopisjem in svojo brezversko politiko... Mej našim ljudstvom je tudi ta le značilna poteza o bodočem Antikristu, da bode sejal denar.... Ko, in pri zadnjih volitvah se je resnično kar sejal denar... Kupovali so se katoliški glasovi pravno tir oči katoliškemu-slovenskemu poslancu za „frnmazonslveu, brezverske može, kterih „duša in srce" je odpadnik od Boga, bogataj Venezian, bivši Jud ! Seveda, našim laškim ložam načelu-jejo, kakor tudi dr-ugodi, v prvi vrsti judje, bodisi bivši kot Venezian ali pa bivajoči: »Židje “. S tem, da je bivši žid Venezian duša vsemu framazonskemu in protiverskemu in L IS T E K Misli na praznik sv. Jožefa. i. „Ali ni to tesarjev sin“ ? tako porogljivo so se vpraševali bogati meščani in plemeniti farizejci v Nazaretu, kedar so čuli o čudežnih delih Jožefovega rejenčka, božjega Izveličarja. Da, da, sv. Jožef je bil tesar, delavec, nepoznan, zaničevan ali vsaj preziran od višjih in imenituiših svojih sodobnikov, — a zdaj milijonkrat opevan, slavljen in češčen v sv. katoliški cerkvi! Kdo naj bi se še žalostil zaradi svojega nizkega, delavskega stanu, ko je ravno delavca doletela veča čast, kot vse očake, preroke, kralje in imenitnike vseh časov ? Ne cesarju Avgustu, ne kralju Herodu, niti bogatini farizejem in še manj pa plemenitim sadueejem je Gospod Bog izročil v rejo svojega Sina in v oskrb sveta Izveličarja, marveč delavcu tesarju... Da, hotel je celo previdnostno, da ga je tedajni svet res imel za delavčevega sina, in On — Bog se ni sramoval veljati pred svetom za — delavca! Oj delavci, ali vidite kako je počastil sam Bog vaš stan, pred vsemi druzimi stanovi ? — Pred Kristom je bilo delo pri poganskih narodih z večine — poniževalno, nečastno... Če izvzamemo kmetijstvo, so skoraj vsa druga utrudljiva dela opravljali le — sužnji ali kakor so jih smatrali pogani : pametne živali! Ž njimi so barantali kakor se živino ali z blagom ! Prodajali so jih, kupovali jih in tudi — klali ter po-kladali kot pifio živalim in ribam ; večkrat pa so jih morili tudi vsled satanskega svojega razveseljenja.... brez razloga in brez protislovenskemu gibanju na Primorskem, sicer še ni dokazano, da so judje prvi, ki vplivajo na isto gibanje... Ali javna, tajnost je, da so skoro vseh laških časnikov uredništva v rokah Židov ali celo Židinj, kakor n. pr. „Corriera“ v Gorici... Kjerkoli so uplivniša mesta v delokrogu raznih mestnih oblasti, posebej v Trstu in v Gorici, se izročajo — Židom. V mestnih laških zastopstvih je povsodi tudi precej Židov ; javnih mestnih funkcijonarjev se skoro nikjer ne vidi nastopati brez Židov.... Naš goriški župan Venuti je kuhan in pečen pri Graziadiu Luzzatto! Tu li ob volitvah v peto kurijo sta skupno demonstrovala z velikimi šopki marjetic itd. itd. Žida dobiš povsodi, kjer bi ga ne smelo biti mej krščanskimi narodi in sicer ne kot gosta, ampak kot gospoda... „Židje so duše“ v ložah !... Židje so torej, če ne provzročitelji. pa gojitelji in pospe-ševatelji nekrščanskega, Slovanom skrajno ! krivičneka toka v Primorju. Proč torej z židi! Bodimo „Antise-mitje-1 ! Ne podpirajmo židovskih.. . trgovin. ,.Loža“ — „židje“ in laški kapitalisti ter preslepljene laške iu potujčene mase tvorijo slednjič — „irridento“. ' Da! „Irrideuto“. O tem predmetu nočemo izgubljati besed, saj menda bolj lepo in stvarno ne more nikdo osvetliti irridente, kakor je to storil list Reichsivehr, v katerem veje duh najviših vladnih krogov na Dunaju. Evo, kar piše napominani list: — ,,V Trstu bodo zmetali proč polagoma zadnji figov list, javno se vže nastopa s protiav-strijskim mišljenjem. Povodom državnozborskih volitev so se dogajale stvari, ki morajo vsakomur odpreti oči, ako hoče videti ali ne. In kakor so stari peli v Trstu, tako so žvrgoleli mladi v Istri. Tam bi italija-naši radi uvedli popolno anarhijo, da bi se tem preje osvobodili svojih nad vse sovraženih slovanskih sodeželanov. Pripoveduje se o požigih iu 'drugih lepih stvareh. — Civilna oblastva se kažejo popolno brez moči in še le opetovauemu posredovanju vojaštva se je posrečilo, da so se zabrauile najhuje stvari. Slovani so se namreč s tem pregrešili, da so se jeli povodom volitev zopet gibati in so pokazali, da še žive. To seveda pa ni po godu italijanašem v Trstu, niti onim v Istri. Cela tržaška okolica in srca samo da so pasli svoje oči in svoja nečloveška srca na pojemajočih. Zato so se pa tudi oklepali delavci-sužnji mej prvimi oslobaj tjočega jih krščanstva.... Prvi kristijani so bili povsodi z večine delavskega ali sploh nižjega stanu... Krščanstvo je delavca osvobodilo, ono je delu priznalo čast in veljavo ... Delavci in sploh delavski stanovi : bodi vže tvorniški, kmečki ali obrtniški delavci smejo biti torej ponosni na svoj stan.... Kristus Bog iu človek sam je bil.. delavec skozi 30 let in veljal za delavčevega sina... Krščanski delavci 1 Ne bodite torej nezadovoljni glede na svoj nizki stan... Delavci ! ponosni bodite na svoje žuljeve roke..,. Vaši žulji so v očeh Boga-delavca grb vaše plemenitosti, pečat Kristovega bratstva 1... 2. ■ Gospod Bog pa je dudi■ varoval tesarja Jožefa.... Vsikdaf, •kedar'1 je: sila prikipela do vrhunca, poslal inu je angeljii... rešitve ! Ali ni to tolažljivp za vboge delavske, ter sploh nižje stanove, kedar se spomnijo, da čuva nad njimi sam Bog, kakor je čul in varoval zavetnika vseh delavcev — sv. Jožefa ? !.... In res ! Današnje dni propadajo delavski stanovi... Delavcu se večkrat več ne pripo-znava človeško dostojanstvo; delo se zaničuje, kakor nečastno; delavče se prezira, kakor nekaj nižjega ; dostikrat se ravna z delavci, kakor z blagom.... Kedar se blago raztrže, vrže se mej cape.... Kedar se delavec izkoristi, prepusti se na starost..!, obupnim skrbem za obstanek, večkrat grozni revščini.... beraštvu pa tudi smrti....! Da, krščanska vera peša iu z celo Primorje mora postati italijanski in če treba, tudi s silo. Ko so Slovani pobiti na vsi črti, potem je Primorje še le zrelo za „Italio unito“. Do tedaj naj le potujejo vsi milijoni v Trst, ker jih imamo itak preveč. Ako svojedobno prevzemo Italijani naš utrjeni čveterokot, bodo z veseljem vsprejeli v Trstu nakopičene milijone. — Tako menijo tržaški italijanaši. Toda v nas se ne pojavljajo zaman žalostni spomini na polpretekle čase. Lombardijo in Beneško smo izgubili največ le vsled napačnega zistema vladanja in ta povsem napačni zistem — ne sramujemo se položiti prst a na odprto rano, — je tudi v Trstu doma. Gledati moramo, kako je tržaško namestništvo ne od včeraj, marveč vže celo vrsto let popolno neopravičeno prizanesljivo in molčeče, vsled česar so se tudi pokazali tako krasni sadovi. Italijanaši naj počenjajo še tolike bu-dalosti in grozovitosti, v tržaškem namestništvu se nihče ne gane in neče nihče nič slišati, k večjemu se pritira do kake neslane in brezpomembne izjave. Italijanašem je vse to deveta briga. Tržaški namestnik vitez Rinaldini naj pregleda neštevilne nevspehe v dolgi vrsti let in se bo na ta način najbolje prepričal, koliko zlega je provzročila njegova slabotna politika. Casi rekriminacij so minuli. V takih odnošajih je naglo in energično postopanje nujno potrebno. Nov duh se mora vseliti v tržaško namestništvo, katero se mora poleg tega tudi temeljito osnažiti vseh nepraviInostij. Italijanaši naj konečno vender prav dobro občutijo, da ima tudi avstrijska potrpežljivost svoje meje.-1 Torej: „irridento“ imamo na Primorskem ! „Irridenta“ pa ni v zraku, pač pa, kakor pove zgornji članek, neodrešeni, pre-kolužki duh preveva vso vladajočo laško stranko v Primorju; preveva vsa laška-fra-mazonska glasila, prekvasil je vže skoraj do cela i Javno mnenje11 in s tem vzgojil za svoje cilje tudi nerazsodne mase, da čaka še pripravnega trenotka h konečni irreden-tistiški „operaciji“. Loža je delovala za ■„zjedinjeno Italijo".. „Loža“ je odkrhala.... Lombardijo in Benečijo od Avstrije.... »Loža" deluje tudi na Primoskem — proti Avstriji za „Italjo unito“ ! „Ložau je delovala ob zadnjih volitvah in še deluje tako ostudno in satansko drzno, da se zdi, kakor bi imela zagotovilo, da prihodnje volitve njo tudi krščanski nazori o delu in delavcih ... Kmetje, zastopniki glavnega delavskega stanu, se prepuščajo na milost in nemilost židovsko-liberalnemu postavodajstvu, katero samo v Avstriji vsako leto na tisoče in tisoče kmečkih družin potaplja v morje obupnega in duhamornega proletar-stva (siromaštva).... Kam pridemo ? Doba sužnjev se vrača v novi obliki.... Kakor so se zbirali pred krščanstvom sužnji v stotičih, da bi z mečem iu z bodalom ali strupom v roki se silo razbili suženjske okove,.... tako se tudi zdaj v tej vere - prazni, moderno - poganski dobi zbirajo obupani delavci v stotisočih se sovraštvom in zavidnostjo do bogatejših v očeh se strastnim pohlepom do brezverskega vživanja v srcu... pod zastavo soci-jalne demokracije!.... Toda ne! Po poročilih izza zadnjih volitev v državni zbor prepričani trdimo in zadovoljno-radostni beležimo, da je. Gospod Bog sam prihitel na'pomoč v tej skrajni sili delavskih stanov.... Ne, ne, nismo zastonj izpostavljali Najsvetejše, zastonj ne klečali pred Bogom delavcem v podobi sv. hostije celo uro : uslišal nas je..... pomagati nam hoče. Zdi se, da bode v državnem zboru zavladala krščanska misel, katera bode znova povzdignila doslej po liberalizmu teptano delavsko čast.... Upamo, da bodoča dr-žavno-zborska večina bode imela razum in srce za opravičene težnje, izboljšanja — olajšanja razmer naših delavskih stanov... Bog pa, kateri varuje in brani tudi delavske stanove in je tudi tem narekaval: pravice do poUtnega obstanka, bode blagoslovil trud in napore krščanskih strank! P R IM O R S K I LIST Str. ,47 na Primorskem se ne bodo več AU-Sile pod avstrijskim orlom, ampak pod laško zvezdo ; ne za na Dunaj, ampak za Rim. „Loža“ — irredenta je isto, neločljivo... Nikar pa ne mislimo, da zadnji nagib „lože“ k protiavstrijskemu rovanja jo res-le italijanska narodnost.... Ta je res tudi nagib ; ali prvi in načelni nagib je „loži“ tudi tu sovraštvo do kat. Avstrije.... Avstrija mora pasti, ker je katoliška po zgodbi, katoliška po ustnem izročilu in deloma še zmerom dejanski „katoliška“.. po svoji upravi ! „Austria delenda“ — je ena prvih točk v načrtu evropskih framazonskih „lož“... Ne mislite pa, da pretiravamo stvar. Istega mnenja je tudi dopisnik „Slov. listanj kteri pravi, da italijanskim liberalnim strankam na Primorskem je narodni plajšč le sredstvo za dosego njenega pravega namena. Njen pravi namen je: izruvati prostemu ljudstvu iz srca dve najblažji čutili, ki krasita zvestega podanika naše previsoke vladarske hiše: „verski in av-strijski“ (dinastični) čut. Italijanska stranka je tedaj v. bistvu framasonsko - iredentistična..... V boj zoper tako stranka, ktera je najnestrpniša sovražnica vsaki veri, smrtna neprijateljica Avstriji in zato tudi zakleta zatirateljica cesarju iz dna svojega srca vdanih Slovencev, treba bode torej nastopiti odločno in nevstrašeno pod zastavo gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!“ Mi smo vže zbrani pod to častito in jedino rešilno zastavo; kdor bi se vtegnil ločiti izpod tega prapora, ta je izdal domovino... ta bo kriy razpora!.... Združimo se torej v skupen mogočen odpor pod zastavo „Vse za vero, dom, cesarja". Politično premišljevanje. Volitve v državni zbor so končane.... Za nas katoličane so še precej vgodne.. Če tudi štejemo samo odločne in dejanski katoliške poslance raznih narodnosti, dobimo venderle primeroma najmočnejšo stranko.... Gospodarskih kristijanov pa, h katerim prištevamo tudi nekatere versko-libe-ralne poslance, ki so se združili pod zastavo antisemitizma t. j. krščanskega gospodarstva nasproti kapitalizmu ali židovsko-liberalnemu gospodarstvu, bode v bodočem državnozborskem delovanju veliko več, kakor doslej.... Žal, da oni odločno katoliški in le-ti gospodarski kristijani niti vsi združeni ne bodo imeli v bodočem državnem zboru nadpolovične večine.... Ali jedno beležimo za danes: gospodarsko krščanstvo ali bolje krščansko pravična gospodarska načela so podrla naj-liujšo in najtrdnovratnišo židovsko-kapita-listično trdnjavo, premagala so Dunaj.... Krščansko gospodarski ali krščansko soci-jalni Dunaj pa nam daje poroštvo za bodočo krščansko socijalno Avstrijo!... O tem ni več dvoma Delavski stanovi: kmetje, obrtniki in tvorniški delavci iščejo rešitve neznosnemu svojemu stališču.... Otresti se hočejo kapitalistične more ki jih stiska in goni k obupu..., nevsmiljeno žemajoč iz njih mozek gmotnega blagra in gospodarskega njih obstanka.... Privesti hočejo „delo“ zopet k časti, priboriti poštenemu delu tudi pošten kruh in poštenim, zvestim delavcem vsakaterega delavskih stanov tudi zaup na pošteno bodočnost.... Zato pa iščejo načina in sredstev...., kako bi prevstrojili današnje liberalno-go-gpodarsko postavodajstvo ter je vravnali po novih, praučnth načelih, po katerih bi se delavskim stanovom olajšalo breme potil, truda in dela z primernim gmotnim blagrom in z zagotovljenim vsakdajnim kruhom ne-le v času zdravih, krepkih let, marveč tudi v času življenske jeseni t. j. v dobi onemoglosti in starosti.... Kmečki prijatelji zlasti iščejo načina, kako bi se rešilo pri nas v Avstriji vsako leto do 10 in še več tisoč kmečkih bitij gotovega propada in gospodarske smrti v kapitalistični povodnji.. Saj j c znano, da povprek v Avstriji vsako uro jpoje boben eni kmetiji.... Kedarkoli je torej odbila ura...., moreš si lahko misliti: zdaj je odklenkalo enenni gospodarskemu bitju t. j. družini.... Izdana je obupu, mržnji do bogatejših, sovraštvu do tistih, ki so njegovo nesrečo zakrivili in brez doma ter brez ognjišča .... prisezajoč maščevanje do smrti — boj sedajnemu, vseskozi krivičnemu gospodarskemu redu.... In kmečki prijatelji so vže našli ista sredstva, so vže dobili zdravilo strašnim gospodarskim ranam in proti „kugi“ liberalnega gospodarstva so izumili pomoč.... v „novih“ gospodarskih načelih, po katerih se ne bode prepuščal šibkejši in pobožniši.... na milost in nemilost bogatejšemu in močnejšemu, marveč bode i gmotno manj močni našel opore in zdatne pomoči proti gmotno jačjemu...,, poštenjak nasproti zvitemu sleparju. Osnovali so torej ,, prijatelji* delavskih stanov cel „načrt“, po katerem naj bi se vojskovalo „delo“ za svojo čast in svoje pravice nasproti „kapitalu“, načrt, po katerem naj bi si izvojevali delavski stanovi svoje pravice.... ne do nebes na tem svetu, pač pa do poštenega kruha v mladosti in v starosti.... t. j. do »poštenega" plačila svojim „žuljem“ in svojemu' „potu“.... In ta načrt za oslobojo delavskih stanov in tista gospodarska načela, po katerih teže prijatelji delavskih stanov.... in tisto novo postavodajstvo, pravično delavskim stanovom, bode postavodajstvo krščanskih „načel“.... Da, da, tudi taki, ki so vže zdavna menili, da krščanstvo je le še kakor kaka častita prastarina za muzeje t. j. za cerkve, zakristije itd. ne pa več za občinske, deželne in državne zbornice, tisti sami se čudom čudijo, da njih navidez „pristni“ in vseskozi „izvirni“ ! recept, po katerem se bode mogla in tudi morala ozdraviti človeška družba ter njeni stebri: delavski stanovi, je v bistvu „recept“ Kristusov, načrt sv. matere katoliške cerkve, in po duhu tistega krščanstva, kateremu so bili vže davno določili častno mesto mej — staro šaro.... Da, da! Svet se prenavlja gospodarsko ; delavski stanovi se oborožujejo za staro pravdo, za svoje pravice proti kapitalizmu.... in svet in prijatelji ter voditelji delavskih stanov se s tem nehotoma bližajo krščanstyu, se vračajo k načelom krščanske pravice, se v boj za to krščansko pravico z nevslišano vstrajnostjo družijo.... hoteč isto uveljaviti v postavodajstvu.... In tudi zmagal bode, prav gotovo, kakor gotovo Gospod Bog ne bo pripustil, da bi propadla človeška družba in nastalo mesarsko klanje ter boj enega proti vsem in vseh proti enemu, zmagal bode novi krščansko gospodarski tok.... In svet, delavski stanovi in ogromna masa človeške družbe, katerih grb in žezlo so „žuljeve roke“ se bode zuova zavedla, vkolikor je bila vže zabila : da njih gospodarski Odrešenik je krščansko načelo, je krščanska pravica, dejanski izvedena v -postavah.... je Kristus ! — In s častjo se vže imenuje to ime, ko se je komaj započel oni krščansko-gospodarski tok... S častjo in navdušenim spoštovanjem pa se bode še bolj izgovarjalo takrat, ko bode ta tok krščansko-gospodarske misli resnično premagal in zavrl nekrščansko - liberalno-gospodarsko naziranje.... ter takrat, ko bode imela krščanska pravica mož ... somišljenikov in prijateljev v državnem našem zboru večino! O, da, dozdaj je zginjalo spoštovanje do Kristlisa, vere in sploh krščanske misli, ker narodi in delavske mase niso imeli skoro več prostora v svojem spominu, srcu ter pameti za krščansko resnico, niti časa volje premišljati in spoznavati blagodejno gospodarsko odrešilno moč krščanstva.... V njih spominu: bilo je vse polno krivic, stiskanja, oderuštva, zaničevanja, vse polno truda in potu pa nič sadov, nič upanja na zboljšanje..., marveč večen strah pred gospodarskim propadom.... večna obsodba v nnemaništvo“ ! Njih srce polno skrbi za vsakdanji kruhek,.... krvaveče ob stiski in solzah družin.... zakrknjeno v ozračji brezčutne krivice in ledene brezsrčnosti vladujočih kapitalistov. Njih pamet iščoča pravice in res- nice.... ali: resnico je mnril obup ; pravice pa ni bilo ali le malo kje: povsodi pa se je šopirila krivica!... Vero v nebesa tajil in smešil je bogatinec....; strah pred peklom je vsled tega izgubil mnogi, mnogi ubogi Lazar.... Ah, takih brezverskih Lazarjev je samo o Avstriji do 80.000; kdo pa naj sešteje vse brezverske bogatince izza zadnjih trideset liberalnih let!.. Toda ne več tako... Previdnost božja nam je poslala mož apo-' ‘ stolov gospodarskega krščanstva, mož vele-učenih po duhu, veleblagih po srcu, čistih po življenju, mož demantnega značaja... Ti možje, na čelu dr. Lueger, so zasnovali nov tok v Avstriji, tok krščansko gospo: darske misli.... Ta tok si je v jedru vže osvojil in sicer skoro na celi črti vse planiške avstrijske nemške kronovine; ta tok pognal je pregloboko korenine zlasti tudi na Kranjskem, pa se vtrja tudi na Primorskem...., Galiciji in tudi na Češkem, na < Moravskem... Krščansko-gospodarski tok ima bodoč- ’’ nost.... Kedar pa bodo narodi spoznali; in znova občutili blagodejne vplive krščanskega postavodajstva...., odpadli bodo vsi predsodki do krščanske vere... Dr. Lueger je sam priznal: da krščanski socijalizem bode pripeljal delavske stanove v cerkev, , vkolikor so se jej bili odtujili.... Od gospo-' darskega krščanstva pa do dogmatično: versko-nravnega je le en korak.... In prat ta krščanska pravica izvedena v demokra-tično-krščanskem postavodajstvu bode sča?-" soma združila ogromno večino delavcev Vseli1'!, stanov.... z drugo besedo ogromno človeške družbe.... v jedno bratsko drtižifto'': pod zastavo vere v tistega, ki je prvi Hal ' tako velepomemben nauk krščanske prayiče, pod zastavo vere v Kristusa Boga.:.. „tn : tedaj bo ena čreda in en pastir “.... Bodimo torej krščansko-socijalfli! Po* 'i vzdignimo in vsikdar ter povsodi d,viga]m;o’' zastavo krščanske pravice, da tudi mivvsajr’’; po svoje pripomoremo k temu -cilju ! Živijo Kristus ! Državni zbor. Avstrijski narodi zrd sedaj na iDunaj. Niti odhod odelkavojakov na Kreto ne,mo-,, re obrniti pozornosti nase. Ni čuda ! Šešlja1 se je nova zbornica poslancev. Čudna je naša zbornica. Najrazličnejši elementi se tam najdejo. Vidimo tu može globokega ka- 1 toliškega prepičanja, pa tudi take, ki se n,e sramujejo svojega brezverstva kazati očitno. Tam so neobrezani židje, pa tudi neodrešenj Italijani in Nemci, oziroma irredentisti.in prusaki. So pa tudi vneti avstrijski domo-,, ljubi, ki nimajo blagra ljudstva le na jeziku, ampak ga kažejo in so ga vedno kazali tudi dejansko. Najdemo tu raznovrstne narode. Slovane vseh plemen — kakor Čehe, Poljake, Ruse, Slovence, Hrvate, Srbe. Po-, leg njih pa tudi Romune, Italijane, Nemce. Tu gledamo velikaše, pa tudi priprosti kmetje in obrniki niso tuji v naši zbornici. Po-, nosno dvigajo svoje glave učenjaki najrazličnejših strok, kakor duhovniki, profesorji, učitelji, zdravniki, odvetniki, sodni uradniki, ^ itd. Ne prišel bi kmalu do konca, ako. bi, 't hotel vse popihati. Najmočnejša stranka pa nima 100 udov, to je ni sto poslancev, enih misli, enega srca. Zato pa ni pričakovati, i enotnega delovanja. Seje bodo burne, viharne. Prva najpoglavitnejša naloga v novi ■. zbornici bo obnovitev pogodbe z Ogersko. Leta 1867 se je naše staro slavno cesarstvo razdelilo v dve polovici, v Avstrijsko in Ogersko. Vsaka ima svojo zbornico in svoje ministerstvo. Veže ti polovici skupni vladar, skupna vojska in pogodba. Pogodba velja za deset let. Koncem letošnjega leta .preneha pogodba, ponovljena leta 1887. Treba jo . je obnoviti, ali prenarediti. ■ Badeni, voditelj naše polovice, ima tež-,, ki nalog pogodbo srečno spraviti v varni f kotiček, bodisi z lepa, ali pa s huda. ,;V namen išče večine. Poljaki njegovi domorodci so mu zagotovljeni. To velja tudi o nem-,, škili liberalcih, ki iščejo zaslombe v Madjan rili. Rad bi pravil tudi Čelie na svojo stran,; Tako bi imel zbranih okoli 220 glasov — torej večino. Čehi se pa kujejo. Da bi jih potolažil je izdelal nov jezikovni zakon za Češko in Moravsko, ter ga misli zbornici predložiti v potrdilo. A stem niso zadovoljni nemški liberalci, in večina žuga razpasti. Zato išče še drugod zaslombe, namreč pri nemški katoliški ljudski stranki, osobito pa pri Jugoslovanih Jugoslovanov je 29, 10 Slovencev, 11 Hrvatov, 2 Srba. Kaj je bolj naravnega, nego, da se združijo v en klub? Ako iz-vzememo tri slovenske liberalce na Kranjskem in dva Srba iz Dalmacije, so vsi katoliški možje, ne samo po besedah nego tudi po prepričanju. Srba sta pravoslavna. Pustimo njih versko naziranje. Glede cerkve in šole nam ne bosta nasprotovala, kakor tudi mi njima ne, v narodnih prašanjih smo pa jedini. Zato ne najdemo razloga, zakaj bi se ne združili v jeden jugoslovanski klub. Po pravici pravi „Edinost“ da z La-ginjem sedi leliko vsakedo. Mi pa pravimo, da tudi z dičnim Biankinijem, pravašem bi ne bilo sramotno sedeti pri isti mizi. Isto velja tudi o drugih Hrvatih. Gledč slovenskih poslancev smo jedini, — razun, kakor rečeno, treh liberalcev na Kranjskem, koji so v zvezi z Nemškutarji. To pa ne sme biti drugim ovira združenju. Manjšina se mora vkloniti večini, in ne nasprotno. Slišimo, da hoče biti Suklje voditelj. To pa ne more biti. Voditelj ali prvomestnik kluba, mora kazati tudi na zunaj mišljenje klubovo. Ceje ogromna večina katoliška, kako naj bode voditelj liberalec ? V najskrajnejši sili, bi zamogel biti Suklje le drugi podpredsednik. Verhu tega pa mora biti temeljni pogoj za obstoj kluba : ,.edinost v verskih, šolskih in narodnih vprašanjih, oziroma manjšina se mora v teh treh točkah pokoriti večini.41 Drugače bi bil klub mrtvorojeno dete. Zato vi narodovi izvoljenci iz vseh pokrajin naše mile lepe katoliške domovine, zjedinite se na podlagi: I se za vero, dom, cesarja. Rotitev v veleposestvu. Volilni boj v veleposestvu se je zaključil 8 porazom slovenskega kandidata. Dasi so Slovenci upali na zmago, prepričali . so se v predvečer, da propadejo, ker je bilo tako sklenjeno tam — kjer so tako hoteli. Od 30 slevenskih reklamacij je bilo vsprejetih le polovica. Izbrisalo se je tudi 11 veleposestnikov, proti katerim so rekla-movali naši nasprotniki, da si so dokazali dovolj posestva. Z odlokom od dne 21. m. m. pa je vlada prihitela na pomoč našim nasprotnikom še v zadnji uri. S tem odlokom je namreč brisala uradnim potom še nekoliko naših volilcev, ki so imeli vže v rokah svoje izkaznice. Na predvečer volitve zvedelo se je tudi, da med slovenskimi veleposestniki so našli Lahi več iz-dajic, ki so se prodali za denar. Sramujemo se, da so Lahi med veleposestniki doseg':, česar niso mogli pri volilnih mož za peto kurijo. Ubogi trpini, nemaniči niso prodali svojega poštenja, slovenski veleposestniki pa so se prodali. Sramota i Volilna komisija je bila v rokah Italijanov. Naši veleposestniki so zamudili volitev komisije, in je tako ista prišla v roke Italijanov. Izvoljeni so bili Dottori, bar. Locatelli Miha in dr. Pajer. Volilni komisar je na to poklical v komisijo tri Slovence, Hmeljaka, Klančiča in Ravnikarja; ker se za sedmega niso zjedinili je poklical dež. posl. Michielija. Ti so izvolili predsednikom dr. Pajerja. Pa saj je bilo vže naprej tako dogovorjeno. S tem je bila bitka za Slovence iz gubljena. Predsednik volilne komisije je kar kemiški analizoval podpise na slovenskih pooblastilih. Ker so bila ista podpisana od Slovencev s slovenskim pravopisom, in ne tako, kakor se je glasilo njih popačeno ime na izkaznicah, je večina komisije odbila 6 naših pooblastil. Nasprotno pa je volilo več laških podanikov, ki nimajo volilne pravice, je bilo sprejetih v volilni ime-jlik 5 volijk z nepopolnim ali krivim ime- nom, isto tako tudi več volilcev, ki ne plačujejo zadostnega davka. Glasovali ko nadalje 4 mladoletni, 5 veleposestnikov, ki so vže poprej volili v kmečkih občinah ali mestih, dasi državni zakon določuje, da vsakdo sme vršiti volilno pravico samo v eni volilni skupini. Glasovala je celo mrtva Lang Eliza. Ti pogreški v imeniku in pri glasovanju so pripomogli Italijanom do zmage. Poleg tega pa je bil pritisk od nasprotne strani tako hud, da so dele mnogi, ki so obljubili ostati doma, se udali ter glasovali z nasprotniki. Z nasprotniki je glasoval svečar Bader, Montov ravnatelj m župan štvrjanski Fabris, žid Bolafflo, mesar Fogar iz Pevme, grof Lanthieri, ki je preklical pooblastilo dano Slovencem itd. Le tako je bilo mogoče da je Verzegnassi dobil 221 glasov, grof Ooronini pa le 183. Italijani so bili vže naprej gotovi zmage, ter se vže takoj popoludne jeli pripravljati za demonstracije, o katerih govorimo na drugem mestu. Nas ne boli toliko, da smo Slovenci podlegli, da so potem Italijani izzivali in zasramovali Slovence, pečejo in žgejo nas le izdajalski glasovi slovenskih prodancey. Sram jih bilo ! Prodan glas. Svoj glas je prodal Štefan Žbogar, veleposestnik iz Bodreža pri Kanalu Kje možatost, kje zavednost?! Opomin Slovencem po deželi. Z Italijani so v veleposestvu glasovali naslednji trgovci: 1. Bader Alojzij, svečar v Gorici. To naj si dobro zapomnijo čč. gg. duhovniki, ki še pri njem kupujejo sveče. 2. Bratje Bolaflio, ki imajo svoje posesti med Slovenci. Goriški Slovenci ne kupujte vina od njih. Kranjskim Slovencem pa priporočamo naj se izogibajo juda Bolafflo, ki ima svojo vinsko zalogo v Šiški pri Ljubljani. 3. Gasser Ivan zemljemerec v Gorici. 4 Obizzi Anton. 5. Tosi Gaudencij, ki prodaja usnje v semeniški ulici. 6. Venuti Jožef, Peter i. t. d. ki prodajajo tudi Slovencem svoje blago. 7. Villat Alojzij v Vrtni ulici, pri katerem kupujejo tudi Slovenci. 8. PatiletlR Andrej in Fauletig Peter iz Gosposko ulice h katerim so vedno zahajali Slovenci". Slovenci obrnite hrbet tein možem. Naj le prodajajo Lahom ! Politični pregled. Notranje dežele. Novi državni zbor bode imel: Mladočehov 62 Poljakov 59 Poljakov ljudske stranke 3 Poljakov stranke Stojalovslcega 6 Katoliški Čeh 1 Slovencev 16 Hrvatov 11 Srba 2 Rusinov 11 Rctmunov 6 Katoliških Nemcev .... 41 Krščanskih socijalistov 28 Nemških liberalcev (z veleposestniki) 77 Nemških nacijonalcev 39 Prištašev Schonererja 5 Konservativnih veleposestnikov 21 Socijalnih demokratov 14 Socijalnih politikov ... 1 Liberalnih Italijanov 14 Katoliških Italijanov 5 Raznih 6 Skupaj 425 Državni zbor je imel v saboto prvo sejo. Predsedoval je najstarejči poslanec Proskovetz, ki je izrazil željo naj bi bili poslanci edini in naj opuste vse politične in narodnostne prepire, da se tem ložje rešijo velike gospodarske naloge. V pon-deljek je presvitli cesar otvoril novi državni zbor s prestolnim govorom. Prestolni govor povdarja potrebo, da se skrbi za prebivalstvo v gmotnem in duševnem oziru in da se oblažijo nasprotstva v okvirju obstoječega reda sedanje družbe. Navaja razne preosnove, katere treba izvesti. Narodna in politična vprašanja naj izostanejo. Glede vnanje politike izraža prestolni govor liado, da se vskodno vprašanje povo-ljuo reši. Prestolni govor graja vedenje Grške in svetuje Turški, naj odstrani žalostne zlorabe. Prišli so vsi poslanci razven socijalnih demokratov. Novi člani gosposke zbornice Imenovanih je 19 novih članov gosposke zbornice, med njimi tudi naš deželni glavar grof Fr. Coronini, grof Hohenvv.irt, dr. Riegei^ i. t- d. Županom v Trstu je izvoljen dr. Dompieii, podžupanoma žid Luzzato in Be-nussi. Vnanje države. Kreta. Evropejske vlade so pričele z blokado otoka, t. j. zaprle so z ladijami vsa pristanišča, da vstaši in grški vojaki ne morejo dobiti živeža. Blokada pa ne kaže nobenega posebnega vspeha, ker se polkovnik V.tssos prav dobro počuti. V notranjosti otoka še vedno divja boj. Tu in tam se čuje strel pušk in topov, opazujejo pa tudi požari posameznih selišč. Avstrijske ladije so vže trikrat zasačile grške, ki so nameravale vtihotapiti živež in strelivo na otok. Evropejske države pošiljajo vedno nove moči, tudi Avstrija je poslala 1 bataljon 87 pešpolka na Kreto. Da bi le kmalu kristijanom napočil dan odrešenja. — Na grško turški meji še vedno zbirajo vojake. Te dni je odpotoval grški prestolonaslednik na mejo. Da se le vse poravna mirnim potom. Volitve v blaženi Italiji so izpadle ugodno za vlado. Izvoljena je velika večina vladnih pristašev. Gospodu Jožefu Marušič-u vredniku »Primorskega Lista'- tukaj. Obveščujem Vas da sem današnjo številko tednika /Primorski List1* zaradi sestavkov „Po volitvah11 in „Iz Šempetra" zaplenil, in da je ob enem vže tukajšnjo c. k. glavarstvo na prošeno, naj zaseže vse primerke nahajajoče se v vredništvu, v Hil. tiskarni, v prodajaluicah, in družili javnih prostorih. V Gorici, rijeleic. Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. Lastnik : Konzorcij „Priniorskega Lista11. (Načelnik .T. Golob v Podgori.) Tisku Hilurijanska tiskarna. Prihodnja številka „Primorskega Lista1* izide dne 10. aprila. Slamnike II Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje,, popravlja stafira in prodaje na drobno in debelo po najnižih cenah $vaa (flri&ar v Ihanu p. Domžale Sv. IPodobe. V par dneh popolnim svojo zalogo z nad 20, vrstami podob za prvo sv. obhajilo in spoved. Kmalu dobim iz raznih izdelo-valnic tudi mnogo drugih podob. — Pripo-račam se torej prečastitim gospodom duhovnikom najuljudneje, naj mi blagovolijo na-klanjati naročila podob, da bom imel dovolj prometa za večjo zalogo. Odličnim spoštovanjem udani G|Liikar V Gorici, 31 marca 1897.