r^lajTečji alovenaki dnevnik 1
It Združenih državah	|
_ Vella za ti« leto ... S6.QO i
i
Za pol leta.....$3.00 g
Za New York celo leto - $7.00 || Za inozemstvo celo leto 27.00 I
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki*
IT
9® The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays |	and legal Hobdays.
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 293. — STEV. 293.
Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, FRIDAY. DECEMBER 15, 1922. — PETEK, 3 5. DECEMBRA, 1922.
TELEFON: CORTLAHPT 2876. VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
NASE BRODOVJE NAJ 60 MOČNEJŠE • -
V Washingtonu so se pričeli precej vznemirjati radi delovanja ostalih dežel, ki so se vdeležile razoroževalne konference v glavnem mestu. — Nikdo ne upošteva takrat sklenjenih dogovorov.
Washington, 1). C.. 14. docemhra. — Dovoljevalni ko-jnit« j ]i<»l;msk<* zbornico je izjavil danes v svojem poročilu glede predloge za mornariška dovoljenja v skupnem znesku $2f£l.K0«;.5:i8 na kratko in odločno, da morajo Združene države sestaviti nov program za grajenje brodovja, obstoječega iz lahkih križark in {»odmor^ih eolnov, razven če bi se raztegnilo omejitve pogodbe, sklenjene v Wasbing-loiui. tudi na vozila take vrste.
Sest vrst dolga določba, katero je pod komite j dostavil predlogi, Nadalje jo komitej skrbno iz-I M/:vlj;i pnd-ednika Ilardinga. 1,M"il 17 SVf,j'h javnih poročil pri-11.11 %r..pi v p »ga j«ui ja 7. Anglijo. ,"f*v:inJa uradnikov mornariškega Francijo, Japonsko in Italijo «le- inteligenčnega urada, ki so po-• ■ tak. ga razširjanja pogodbe. r ».'ali glede gradilnih programov klenjene v Washingtonu. Nova in'wsenwkih dožel. T«* informacije
t«*r program za graditev lahkih križark. katerega je predložil *>|JoMii mornariški svet, so baje vzrok predloga, naj se še nadalje razširi jtofpodbene omejitve s polno«* jo diplomat ičnih pogajanj.
Po mnenju administracijskih uradnikov, ki so stali v najtesnej-t>-komovanj«* j«' zopet v polnem *c»n stiku s pogajanji na wasb-t- ku in sicer na edinem polju, ka- ington.ski konferenei, jc skrajno t<rega se ni dotaknil še sedaj no- ne v rjet no, da bi bilo mogoče do-r ..t ifie.irani dogovor. Če bomo pu- Sf*či gle<le lahkih križark in pod-stiii -da bo šlo to tekmovanje na* morskih čolnov tak dogovor, kot !""♦•.] svojo pot. [totem moramo z>»- je bil uveljavljen glede grajenja pet odvezali svojo mošnjo z de- velikih ladij.
r irjem in ta vlada bo, kot w o ^Kot znano se ostale sile ne st.de prisiljena uveljaviti nov brigajo dosti za dogovor, ki je
g«*tha naj hi tudi vključevala lejitev števila letal. V | Mir. «* i I u komiteja se opozar-na dejstvo, da razmišljajo v •zemstvu o obširnih progra mili /a gradnjo križark in pod morskih čolnov t»-r dostavlja: - Z drugimi besedami rečeno:

HČERI UMORJENEGA ZAPRETILIS SMRTJO
POŽAR UNIČIL STARO 0REG0NSK0 MESTO.
Hčerka umorjenega lastnika cirkusa, Hazel Brunen, je pričela proti družini. — Bila je mirna in hladna tekom zaslišanja in izpraševanja zagovornikov obto-i ženih.
Mount Holy, X. .J.. 14. dec. — , Popoldan poln senzacij v moril ni zadevi Brunen. j.* dos**<rel včeraj svoj višek z izbruhom, ki je stre sel živec vsake osebe. navzoče v ■ stari dvorani sodišča v Muint IIollv.
To razburjenje je povzročilo pričevan ja I laze! Brunen Park st.rom. !»*'>!• s«s?emnajst !<-J star« hčerke .l.«hn Krnnena, lastnika c-irkusa, ki je bil umorjen marea inesee.a v R" ve.r side.
Povsem nepričakovan preobrat v celi zadevi se :e za vršil, ko j.-postaJo pred par dnevi znano, da je stopila llaz»-|. ki je živela do pred kratkim v prijateljskih od-nošajih s svojo ma«Vho in njeniir bratom, Jlaryv Mohrom. naenkrat na stran državnega pravdništva ter da bo pričala proti njima.
Smrtna bledica je pokrila lica obtoženih in poslušalcev, ko je j tekom pričevanja hčerka naenkrat vzkliknila:
— Ona je umorila mojega
OBRAVNAVA PROTI MORILCU BECKERJU
Izbiranje porotnikov ni še doseglo zadostnega števila "dobrih in poštenih19 mož. Velikanski naval na sodišče.
radilni u kot . /.držali
program in sicer v obse- bil sklenjen v Washingtonu in očeta!
potreben, da bomo vsaj | razoroienje na morju bo ostalo še T« besede so učinkovale kot isti korak z vsako drugo nadalje bajka, dokler bo ostal i vlivanje petroleja na ogenj. Po
svet tak kot je danes in dokler lceli dvorani je vzplamtelo in te Predsednik Harding ni bil vpra bodo trgovski in kapitalistični besede so vrgle novo luč na straš-n /a svet. ko je oklenil komitej interesi merodajni pri določenju no dejanje, kojega žrtev je postal praviti nanj pro«njo, naj razširi jusod narodov in držav. Washing- Brunen na svojem domu v River -mornariškega oboro/.e- tonska konferenca je bil slaboten s*de.
k
■jit ve
jnja. Načrt za noVa pogajanja tem '»žiru je predstavljal pre-•nečenjc eelo za mornariške u-idnike. Njegov duševni oče je m grelnik Kelley, načelnik pod-• mitja za mornariške d>vol«tve.
Prejšnji teden pra v i *
je izbruhnil v mestu Astoria, najstarejšem mestu države Oregon, požar, ki jc na-najtnanj za petnajst miljonov dolarjev škode. Trgov ski del mesta je dobe i
•Sei lilo unieetl
ČEŠKI FAŠISTI.
|K>«kus doseči nekaj na tem po-Iju. a kot kaže se jc ta poskus izjalovil, i
Glavni vzrok predloga Kellev-a. ila se s^iiee novo mornariško kon-f.-reneo, pa je program. katerega
V DKLXRUU JE SKOČIL IZ TRETJEGA NADSTROPJA.
V Št. .Tohn bolnišnici v 1 onir -est a vil splošni mornariški svet j Tsland Pity je ležal bolan za pljuč-
Bilo je tekom križnega zašli šanja. ko je dvignila plavolasa Ilazel to strašno obtožbo proti svoji mačehi, ki je obenem z njenim bratom. Harry Mohrom obtožena umora. Dejanski pa je izvršil umor, kot znano soglasno z njegovim lastnim priznanjem, neki Charles Powell, a Mrs. Brunen !
Prag, 1'eška, BI. decembra. — Čeho-siovaška je zapletena v resno debato, če naj pospešuje stvor-jenje fašizma po italjanskem u-zorcu ali ne. Za enkrat ni opaziti nikakih stvorjenj tajnih, organizacij, kajti listi, državniki in voditelji raznih strank razpravljajo povsem odkrito o tem vprašanju, a gotova stvar je, da bo imelo to novo gibanje za posledico veliko ojačenje nacionalističnega duha.
Preobrat v smeri proti fašizmu je-dobil oficijel. priznanje v odgovor, katerega je imel v poslanski zbornici dr. Kramar, voditelj na rodnih demokratov. Rekel je:
— Jaz se ne bojim fašizma Velika masa delavcev se zavzema za vzdržanje narodne induvidual-nosti in oni, ki nasprotujejo temu gibanju, so sovražniki našega'\Vorkers Xj< naroda ter je treba vsled tega t ! postopati z njimi kot s takimi. —
PROCES PROTI MAJ N AR JEM IZ HERRIN A
New York, 14. decembra. — Proces proti Abrahamu Becker ju, lil je umoril svojo ženo Jennie, koje truplo so našli šele pred t kratkim, osem mesecev po njeni smrti, v neki jami za reparatur-no avtomobilsko delavnico, se jc pričel včeraj v okrajnem sodišču v Bronxu, a dosedaj se je posrečilo izbrati šeJe dva porotnika.
Glavni zagovornik Becker ja, Maver, je skušal doseči še pred pri čet kom izbiranja porotnik- v rmgodenje procesa za en mesec, ker je izjavil, da so interesi nje govega klijent-a ogroženi vsled predsodkov, ki vladajo sedaj p» u-ti Becker ju, a sodnik Gibb» jo odklonil predlog zagovornik.!.
Že ob devetih zjutraj se ie pr:-čel naval občinstva in že dolgo pred otvorjenjem obravnavo je bila mala sodnijska dvorana na-
Premogarska vojna je bila zareta, ne pa spor med kapitalom in delom,—je trdil držav, pravdnik. — Najeti lopo- i m* polna,leprav je skušala Po-vi so provocirali masaker, — trdi zagovorništvo s svo- licija zadrževati radovedneže, je strani. — Skebom je bil obljubljen varen odhod iz Prečitan je bil seznam prič, kate-okraja.	rc. namerava predsta^ti državno
--pravdništvo in m«l temi priča-
Marion, 111., 14. decembra. — Včeraj se je pričelo za- jo tudi Ana Elias, ljul.ua slišavanje j>rič v ]>rvi obravnavi iz vrste številnih, ki bodo Beckerja, ki mu je baje rodila posledica masakra v Herriim. Priče so"-bile pozvane, naj otr<,k:l ler Mrs- R^beka Balet* in, ugotove smrt Howard Hoffniana, uslužbenca neke detek- ki Prva sumila nekttJ "apačne-tivske agenture, kojega uboja je sedaj obdolženili pet miij-	ie žen* Beckerja nenadno
skill premogarjev. I)r. Black, ki načelnje bolnici v Herri-i:ii, je pričal, da je iincl Hoffman dve strelni rani na hrbtu, več zabodljajev z nožem ter ploboko zarezo na vratu.
Slehrni sedež v dvorani j«
>.ive vzdržati isti korak z pradil-, skozi okno. Poškodoval se je ta-nimi pr »grami drugih narodov, j da je čez eno uro umrl.
Te«ra programa pt^de križark se j	--—
niti z besedico n« omenja v objav-1 -
1 nih poročilih sej komiteja, ki ( SINOVJEVA 80 ARETIRALI V se je pečal s pre«llogo. V pragra- ( AMERIKI, mu se zahteva še-stnajM novih i	--
,	, , . . i.,;,,, „•;.„ i: -\ri i na- da sta. si izmislila morilni na-
. graditev lahkih križark. ki v» T«ieo učitelj Maurice t.arol. \ de-|_
. . ...	. ,li ,;;„ +	. i- • i - t ert ter s tem postala prav tako
potrebne, ee hočejo Združene dr-' 1 1'JU je \stal iz postelje in skočil	, . . . .,
kriva kot dejanski morilec.
Komaj so prišle omenjene besede iz ust Hazel Brunen, ko je omahnil veliki in močni Ilarrv Mohr nazaj na svoj sedež in solze so mu pričele liti iz oči. Cidi >o <ra. kako je mrmral:
— Moj Bog. 'sedaj se ne moremo več braniti!
Zagovornik obtoženih, "Walter Keown je bil tako presenečen vspričo preobrata, katerega gotr>-vo ni pričakoval, da je moral sodnik Kaliseh prekiniti obravnavo za petnajst minut, da so lahko od vedli zagovornika v neko | lekarno, kjer so mu dali krepčila.
Že preje pa je bila pognana iz I sodne dvorane žena obtoženega Mohra, kjer je pričela zmerjati Hazel Brunen ter ^o obkladati s priimki.
In Mrs. Doris Brunen? Ženska, katere «e je v prvi vrsti tikal ta
in njen brat Harry sta obdolže- j Dr Kramar je rekel nadalje. <h
ne bodo trpeli Cehi v svoji dežel
lahkih križark. Te križarke bi stale	.000.000 ter bi ne smele
vseborati več kot deset tisoč ton prostornine.
Rim, Italija. 14. decembra — *'(»iornale d* Italia" poroča, da so aretirali v Bologni Mnovjeva, voditelja ruskih komunistov.
nemških elementov in tudi ne komunistov.
V zadnjem čas so pričeli priob-čevati listi dolga poročila o komunističnem gibanju v Cehoslo-vaški. Komunisti imajo že sedaj pet in dvajset poslancev v nari*l-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITAUJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Mi« banka tsrrtajajo naaalJlTO, hitro In po nizkih |
TtacaJ m
/VfMhTljft;
■upoMUt m manj* poat« ta IsplaCaj« "ir. poitai Čekovni urad ta "Jadranska banka" v Ljubljani, Zacrebo. Beograda. Kranja, Celju. Maribora. Dubrovnik«. Splita. Sarajeva ali dracod. kjer Je pa« m hitra
300 kron 400 kron 500 kron
.. $ 1.15 .. % 1.55 ... $ 1.90 Italija tn
1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron
$ 3.70 $18.00 $35.00
"Jadxauka baaka" ▼ Trato.
Opatiji ta
50 lir .. 100 lir .. 300 lir .. hI
$ 3.00 $ 5.70 $16.20
500 lir 1000 lir
$36.50 $52.00
bil
zaseden že doL«ro predno je šerif iialki^ran vst;il ter rekel: Napraviti moramo nekoliko redn. fantje.
X:i dol^i klopi ]>oleg j>etili obtoženih jc sedel tudi Frank Far-rinprton, predsednik Illinois Mine niu nasproti pa je edel pen end n i pravdnik Brunda pre.
Državni pravdnik Duty je po-ve<lal poroti, "da ni bilo v tem slučaju niti sence konflikta med kapitalom in delom.*' Kekel jc. da je bilo streljanje na tovor ne-unij.skili delavcev, naliajajočih se na poti v površinski rov Southern Illinois Coal Company v bližini Ilerrina neposredni vzrok
VSESTRANSKI POLICIST.
izginila in koje neumorna poizvedovanja so konečno dovedla do razkritja zločina ter aretacije Beckerja.
Ob poltreh popoldne se je pri-
__čelo zasliševanje kandidatov za
Ottawa, Ont.. 13. decembra. — mest* Porotnike^-. I>o polŠestili V -lavnem stanu Koval Canadia ^'ečer je bilo zaslišanih petnajst .Mounted Police so objavili po- kandidatov in izbrana sta hUa le vsem neobičajno povest, kako je llva> ki sta bLla sprejemljiva za neki seržant te sile zastopal in
ni skupščini ter dva senatorja masakra.
m komunistične organizacije una- 0pisa, j,. hitko ki je sle(lila ter jo že sedaj 130,000 članov.	rekel, da so dvignili oblegani ne-
Ne.ki list. ki je last dr. Edvar-1 linijski preanogarji belo zastavo, da Beneša, ministra za zunanje Mr. Duty je rekel nadalje, da je
zadeve, je zavzel odločno stališče proti fašizmu z izjavo, da bi po-menjalo tako gibanje konec demokracije.
(To je tudi polna resnica. Fašizem ni nič drugega kot organiziran teror, strahovlada, ki je v
bil skebom obljubljen varen odhod iz okraja. Zmagoslavni pre-n logarji pa so jih odvedli po dva in dva proti Herrirtu.
V bližini doma (Jeorgc NVlso-na, nekega farrnerjn, ki živi izven Ilerrina, sta Otis Clark, eden ob-
Italiji zgodovinska prikazen, u t e- , toženih ter Oscar Howard, na meljena v značaju italjanskega i daljni premogar, odvedla Mr. narrnla. Srednjeveški Medicejci I>owella, enonoge.ga rovskega su-in drugi ita.ljan.ski tirani so bili 1 perintendenta, na stran ter ga prvotni fašisti in njih ideje blaz- ustrelila do smrti v navzočnosti
prizor! Sedala je nepremično kot j nega nacijonalizma. združenega s Nelsona, njegove žene in drugih.
podlo sebičnostjo in omalovaževa- Državni pravdnik je rekel, da njem najbolj primitivnih člove- bo dokazal, da je rekel Clark ne-škili pravic, je oživil sedaj Mus- kemu premogar ju, ki je ugovar-tolpo histeričnih jal: — Ti nisi še tako dolgo tukaj, kot jaz. Ti ne poznaš tako dobro kot jaz te proklete zalege.
la oeprUakovaao
naprej.
te ttraai sedaj al ■talna, am al
dne. ko a
York, V. Jadranske Banka.
kip — in vsem se je zdelo, da jo je zadela kap.
Ni mogla razumeti, da se je naenkrat obrnila proti njej in nje- solini s svojo nemu bratu deklica, ki je bila italjanskih barab.) sedaj vedno prijazna napram njej ter jo še pred dvema tednoma , trgala moji materi ter osramotila Edina stvar jc pobiti jih ter iztre-(biskala v ječi.	j njeno ime. Sedaj pa je umori'a biti to zalego.
Dejstvo, da je nastopila Hazel i še mojega očeta.	Mr. Duty je rekel nadalje, da
Brunen kot priča za državno Za trenutek se je pomLšljaln, I so bili nekateri jetniki ubiti v ne-pravdniatvo, je prišlo za ob ram- j nat0 pa dostavila :	kem gozdu za neko električno na-
bo obtoženih kot mučno presene-1 _ Zakaj naj bi se ne obrnila Pra™ napoti v Herrin, (ločim so
čenje.	proti njej?	' ^ili nadaljni, vključno Iloffma-
- Vi ste se šele v zadnjem ča-! ^ ^ ^^ je bSo ! na, ubit i na pokopališču v Ilerri-au obrnila proti svoji mačehi? -1 ^^^ katero pa so >0t!_ j »n. Duty je rekel, nadalje, da
nijski uradniki hitro z;itrli. Tedaj pa se je oglasil neki surov glas:
— Ker nisi nič prida.
predstavljal pravico belega moža v zamrznjenih divjinah Cape Crawford a, na skrajnem severo-za-padnem vogalu Baffin dežele.
Pred več tedni je bil umorjen Robert Jami>s, bel trgovec. Seržant Joy je nastopil najprvo v ulogi eoronerja ter obdržal avtopsijo in nato inkvest. Nato se je izpremenil v scwlnika ter izdal zaporna povelja za tri domačine. Nato sc je izpremenil v šerifa ter izročil varante. Zopet je postal sodnik ter srejel izjave obdolženili. Kot sodnik je odredil nato obravnavo ra-li umora.
obe stranki. Oba sta sivolasa moža. že daleč preko srednje starosti.
Becker, kojega suho postavo je pokrivala modra obleka, je bil na zunaj povsem miren, a njegove nemirne oči so pričale o nasprotnem.
(O nadaljnem poteku procesa bomo poročali.)
ZDRAVNIKI NISO MOGLI OŽIVITI PACLJSNTA.
London, Anglija, 13. decembra. Zdravniki v Manchestru so si z
Prihodnje poLeetje, ko bo poto- vsemi metodami, ki so znane vanje mogoče, bo šel neki sodnik zdravniški vedi, prizadevali vr-višjega sodišča v oddaljeno tr-	življenje nekemu Norman
govs k o postojanko, da predsedu- , Lee.su, kojega srce je utripalo ce-je pri obravnavi in seržant Jov I l*h pet ur pote'm, ko je prenehal if l>o takrat izpremenil v navad- ' dihati v Manchester Royal Infir-
mary. Pacijent, ki je-star dvajset let. je prišeJ v bolnico, ker je trpel na abseesu v možganih. Ob štirih zjutraj, ko bi ga morali
--operirati, se je neankrat, razširila
V neu vorškem zveznem sodi- srrLrtna bledica po njegovem o-šču je bil včeraj obsojen na pet- brazu. in prenehal je dihati. Zdrav
no pričo.
FABRIKANT BO PET LET ZAPRT.
letno ječo tovarnar Lewis "Wolfe, ker je kupoval blago, ki je bilo ukradeno iz skladišč New York Central železnice.
ANGLEŠKEMU MINISTRU SO POSLALI ZASTRUPLJENO ČOKOLADO.
London, Anglija, 14, decembra. W. C. Bridgcman je dobil po po% št i zavoj čokoladnih bonbonov. Ker se mu je vse nekam sumljivo 'zdelo, je poslal čokolado na de- ; ce deluje še naprej, pote<m ko je
niki so domnevali, da je mrtev, dokler niso zapazili, da njegova žila še vedno močno utripa. Po-služili so se na-to mogočih sredstev, ki so znana zdravniški vedi, da zopet uveljavijo dihanje, a vse zaman. Utripanje srca je postajalo vedno slabejše in ob devetih zjutraj je mož umrl.
Navzoči zdravniki so izjavili, da zaznamuje zdravniška veda številne slučaje, prav posebno pri boleznih na možganih, ko sr-
jo je vprašal zagovornik.
—	Gotovo.
—	Zakaj?
—	Ker sem se peljala v New York, kjer sem obiskala sorodnike moje prave matere ter izvedeta od njiht da je bila moja mačeha ona, ki je mojega odeta od*
bo država dokazala, da je eden obtoženih neki Peter Ililler, pre-rezal vratova najmanj dveh mož. ki sta dala znamenja življenja. Mr. Duty je izjavil konečno. To je vzkliknila žena Mohra in da je bil masaker posledica zaro-odvedli so jo iz dvorane.	j te med premogar ji. Izjavil je na-
Harry Mohr sam pa je jokal, i dalje, da je vsaki med obtoženimi
lektivski urad, kjer so jo preiskali. Izvedenci so dognali, da je v nji strup.
O pošiljalcu nimajo še nobene- .dihanja, ga sledu.
dihanje prenehalo, a ie nikdar se ni pripetil slučaj, ko bi srce utri-\ palo tako dolgo po prenehanju
kriv, če je prikrival te umore ter dajal morilcem potuho, če je bil dejanski sovdeležen pri umorih ali ne.
Ggr- ROJAKI, 3 "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNI* V SDR. DRŽAVAH.
<;LAS XAKMDA. 15. i)i:r. 1^22
t*
GLAS NARODA"
Novice iz Slovenije.
(SLOVENIAN DAILY)
Smrtn;i kesa.
vodilnih mest, Mlinar je bil nam-
Peter Zgaga
O*nto and Pubi'S^ed toy
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK SAKSER. President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place cf Bus.nes* of the Corporation and Addre&ses of Above Officers: 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•GLAS NARODA" (Voice of the People)
Za celo
in Canado
Z a pol leta ____
Za detrt leta ..
Isftued Every Day Except Sundays ana Holidays, leto velja list za Ameriko
V	Ljubljani sta umrla soproga	reč radi istega delikta že dvakra* mizarskega mojstra Terezija An-	predkaznovan, prvič na šest me- Med največje ameriške ,indu-dlovie in kleparski pomočnik Rn-	secev težke ječe, drugič pa na Ml^jj^ treba zadnji čas šteti tu-dolf Štefan. •	dni zapora.	aj hue lesarstvo.
V	Selu pri Ljubljani > umrl j Osemnajsti amendment ie bu-• Ignac,j Kczjek	Spalni vozovi na progi Ljubljana. ;tl tV() ^ dodim mu da_ j
\ \ mtgarju pri Gor j ali \nge!a	Beograd.
Jelene.
V	Prekmurju je umrla učitelji-
ilugasliromiffka
Ustanovljena 1. 1898
KafciL 3ritanta
Inkorporirana 1. 190l
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
je prohibieija obilo zaslužka.
»6.00
.......... »3.00
.......... ti.50
Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement.
Za	New York za celo leto .....	»7.00
	za pol leta ...............	... »3.50
Za	inozemstvo za celo leto ...	.. . »7.00
	za pol leta ...............	... »3.50
Plesni mojstri so napovedali ■
tvo v Prekmurju eno na ji nt 4i-rentuf j.ših tcvjvrišie
Ixjpisl b AiliaU l*
"Glas Naroda" izt-aja vsaki aan uviemii nedelj in praznikov._____
*'X r*"'S"S& iti os« :>r:osti f-*- Tif firiob'"uj«-jo. Denar naj s« blagovoli po-Mor^y Order. IY1 sprememb; kraja. naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje biv&lifrC«- raznani. <la hitrej«1 najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" 82 Cortiandt Street, Bcrough of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortiandt 2876

Ravnateljstvo državnih železnic *• . |
„	v Zagrebu javlja: Promet spalnih
Amt.mja (iasperinova. Po- ^ na ; i>eo&rad Trst jej „ , .
je bila odlična uma moe bn s - oktl,lir„IT1 nsTavljen. Spal ;odlocen	bo-> nekaterim plesom.
...................... ni vauroni, ki so bili doslej v pro-jTako	"aprimer ples "Tango"
metu na progi Peograd-Zagreb v• P rok let	m istotako ples "Saleo-brzovhiku št. 6 i od 1. novembra 'nade \
^ , .	.. ...	dalje vozijo do Ljubljane.
Roparski napadi v Manbcru.
Iz Maribora pc-včn \o: Te dni _	.	. . __ ..
1	Znamenit preokret. v Manboru.
.sta dva lopova poli. i n:-. padla ne-	c
kcea magristratsk« e-e ura I nka v Ko so Slovenci leta 1919—20	r>
Gregorčičevi uliei \*apadene«- se prevzeli mariborsko trgovsko na I111 prav. Pravijo nadalje, da se ju ,fe s streljanjem ubran.!. Krna- daljevalno šolo, lili nemški u-j mora človek pri takem plesu pre-, čul: o rona-iskein čenči, torej učenci po trgovinah fmikati.
I Zadnji ples obstoji v tem. da se plesalca trdno držita in tišči-S ta drug v drugega.
Plesni mojstri pravijo, da to
u zatem smo
KONFERENCA V LAUSANNE
napadu v predmestju, zdaj pa je v znatni večini nad slovenskimi.	* * *
nekdo kar sredi Marjb-ra hotel | V omenjenem šolskem letu je bilo; Iz Ljubljane ni nikakili poro-
! oropat i mesarja Li.barja, katere- nemških učencev i»4 slovenskih j V(.mo samo to da ^ yed_
•»a sta iz rok neznanih z1 »k .-veev pa o!>. V letošnjem šolskem letu - t , . . . . ...
ie- 1 J,v	•»»».» j	'seno tam, kjer je stala. Italjan je
\'v;ik«l«i lahko predstavlja vnaprej, kako bn izpadla
,	1	1	treba temeljito pi-esvetit:.
koiiL-ri'iiea v l^iusaiiiie.	i
! komaj rtfšiia dva zam. nn-la noč- pa je 24 Nemcev in 140 Sloven-jjpšta. Okolico Marik(ia l»r- cev. Pač razvnel ji v napredek v
narodnem oziru.
še ni jKibasal in t ml i v lie 1 grad je še niso mufali.
S-ieer se pa to ali ono lahko vsaik trenutek primeri.
Glavni odborniki. Predsednik! RUDOLF PERDAN. &33 E. 185th St., Cleveland. O •Podpredsednik. LOUIS BALA NT. Box 106 Pearl Ave.. T-™-»ir O. Tajnik: JOSEPH P1SHBER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, IIS — 11th Avs. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. GRAHEK. Ul B Ohio Street. N. 8.. Plttsbursh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNTK, Room 206 Bakewell Bldg., eor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd., N. E„ Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street, La Sa'le, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo.
ANTON* CELARC. G38 Market Street. 'Waukeean. 111.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'.
Delegat je zaveznikov in Tinvije so se sestali, da raz-.	Izredna lovska sreča. Obsojeni celjski mesarji,
pravljajo «» uravnavi vi»rašanj. tikaj<.eili se Bližnjega iz-	Veterinarski nadzornik Anton pred okrožnim sodiščem v Celju! *
7 "k;i.	Korošec v Kranju je v lovišču dr. ()bsojon: zaradi pretiranih Škoda, da ni več sklada 4iZa
Vsnkodo. ki ilii.-t le koliekaj soli v ^lavi, je lahko ve-	Karola iierna pri Sveti Katarini[eon s;edeči mesarji: AVoisK Adoll' anjbednejše med bednimi"'. Kako
■ ■ I. da ho<|o skušali zavezniki diktirati Turkom svoje	Rad Trž.H-em ustrelil te dni z enim I|a 1 1ClJ(.n zapora in 1000 Dir. prav bi prišel -Proletarcu". In
j»o<_m»je in da se bodo dali ujeti skrinji, k<*r so ]>revee pri-I»i ost i in [miši oni.v zaujke Angležev, Fraueozov in nel>osi-
Vse stvari tlkaJoCe se uradnih zadev kakor tudi denurne poSlljstve naj se poftiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za »prejem novih članov In bolnlAka splfevala naj se pofiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se prjporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor »eli postati član te organizacije, naj se Zftla.-l tujnlkn bližnjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanosi a I Clanl ali Članicami.
strelom dva divja kozla.
denarne globe. Fridrih Ivan na 48 kako na mestu bi bil! Pomislite: nr zapora in 100 Din den. globe, Za najbednejse meti bednimi! ........... K sleparskim manipulacijam na j.esko\šek ivir. na 4 dni zapora ?n ; Prtdetareu: Na jbe«lnejšemu med
-alr.-l»a hailjanov. ki I>1 boljše storili, ee hi skusall IZ- K tozadevni vesti, katero r,mo 200 I)in den „lohu ter Lap:»rnik| betlnimi'
boljš;i11 ]. dožaj svoje lastne dežele, ne da bi zrli preko le dni priobčili., se še poroča, da ivan na 4 dni zapora i„ 200 D;n Xo navsezadnje je pa še de-
idota Ter skušali izrabiti zadrege družili narodov.	so imena aretirancev, ki osmn- (lon j,j0ije Zadnji trije so bil: ob- nar y'a zavetišče tukaj
Kot prieakovaiio, j.- imela lausannska konferenea !.ieni sleparskih manipulacij p«js(,jeni pred kratkim zaradi istega Znamenj i onemoglosti se l"tže
d«»soda j le malo uspehu. Vsepovsod je opaziti staro SOV-	f^ ;l0S1P 'l^1'"; Pro" delikta na tedne 7^ra ter na '	°
'	i	i -	i- kunst spediei.iske t\Tdke S"hen-hono do "»ij-HJ Din den "-l-Jt? Za-
rastvo. stara naspmtstva m stara hrepenenja, da je ta ah kcr ^ v; h.r earinika Swte<	- L	—
Iz Jugoslavije.
jo, duh je začel pešati. Torej
m
nimivo je. da se pred vsem za
Premcienje kralja Petra.
Imovina pokojnega kralja Pe4ra je že popisana in i/vrši r:./delitev med pravne nasleduil-e — kralja Aleksamlra, kraljeviča Ju-
ilvaj^et kavarnnrjev jenih na denarno
je bilo obso-rjubn [ID .UIO
Din ker si. jinulajali košček krnim za kav<> po 1 Din. Kazen de-i.ariie i»lo!.e botlo «ibs<»jeiH-i pre>e-
^tleli tudi ]>ar dni v zaporu.
«na država na kimilu. da vlada drugim.	C(wr. Preiskave sc še nadaljuj«-^;;^;.^	I^ojo življensko nalogo s tem
< »lav lia med telili je seveda Anglija.	j(», da se dožene, če je še kaj «J-;š$lvški Izvedenec pa jih je jako'1 la ^ priboril ameriškim delav-
Prišia je na konfen-neo kot "boss", kateremu se mo- Krivcev. Nadalje se vrši preiskava Stvarno zavračal in konstatrral, da;cem dtveta nabe«a. la	pokoriti. Za njo je prišla kot mešetariea Franci- lu,Li ° zadevi izvoza žive živine in kousument nikakor ni »lolžaji pla- -Saj veste, premolar j i? koliko
la. ki i/, samega strahu pred Nemčijo ne ve. kaj bi stori- ='vir4	vrnile podobne :.evati onih rožijskIh stroškov, ki vam je izboljšal položaj!
i	i i ■, •	i' i i i • i-i	• manipulacije, kakor pri izvo/u ;;], novzroča mesar'? udobnim ix>-	* *
.i i#-»- si sklica <iol»iti ooinooi pri vladah, ki so bile nreje. . .	. ... - .	rovilo,-d	z U,IU'U1U'	*
11	1	m so si a ret i rane i svote: ki tovanjeni in življenjem pri naka-	.. ,	, x, ...
l letlr zavezjuee.	, -	,,r;ii V ...r-liKl-n It'^o-Mi	- - • r,. t	i rraneija zahteva od INemene
. ... ,, .. . T t.	1 1 mnra-e l)riu ^ eannsuo mag-aj- povamu zivme. Tudi se razprodal	.	J
Nato pa je prišla tasistovska Italija, zastopana po no, razdelili med seboj. Kakor se v^ p^-OVrstnega me«a, kakor ;_-a vse' skoraJ Vse- Lt'	so
ministrskem j>redse<lniku Mussoliniju. ki je eisto enosta-! ču je. bosta zaradi teh sleparskih stavijo mesarii v kalkulaerjo. v j Hindenburg, kajzer in kronprinc, \ < \\ usinpator, brez vsakega ]»overeilja naroda, kaiti rim- manipulacij utrpeli dve veliki	je ao\oljena privaga kosti ,no^e imeti- Najbrže ima takih sa-
ški p<* trla t ne n tu ima le nekako svojih ljudi izmed pet- 'jubljanski tvrdki znatno škodo. jdo 22 dkg na k- kljub čemu jih h™ dovolj, vtniih ]K»slaiioev	mnogokrat več. Obsojeni so .priJ	" * *
Vsprieo take politike, ki ie prevladala V Italiji, je v n/^tt^-^V l-vojeni"zagovoru popolnoma za- K se pripelješ . . 1	. 1 . . 1, -1	- 1 J- • Vasilij sergjejevle Uaje\ic iz molčali, da ima zaklana živina
sploh neino-oee -ovoriti o kaki parlamentarni vladi m Kiieva je bil dne 4. nov v veliki mcSa, kože, lc.sti in pljuč
rija in prineezinjo Jeleno
,, „ , • • ,	kakor hitro podpiše -protokol.	OPERATORJI
v Zavetišče z listom, ki 10 dovr . , • , -,	• '
a-j..,	,	. Kraljev zastopnik. < eprav se |e iz. ijjvežbsmi na moških
raznih strani zatrjevalo, da je po-jaobč stulm. delo.
kojni kralj zapustil znatno prem« !	s..M .M(»R!-)L < n
sl;mt!.i
kili
žen je, znaša isto komaj sedem mi-ijonov dinarjev. Največji del imovine predstavljajo akcije i-iznl!-bank in druži?, dalje priznani *e o podpisu francoskega noiranje^ra posojila in končno 200.000 do ."00,000 francoskih frankov v > tovini. Najmanj btt prejel od a-jpuščine svirjega očeta kraljevič1 'rjorsrje. ker je, kakrr znano po-j delil invalidom mil.jon dinarjev,;
•JO:; (jreene Strtet,
Nc.v York <"ity
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam soro 1 liikbm, zmmceiii in i»ri]ateljem, da nam je umrl sinček FRANKIE.
Umrl je po enomesečni bolezni dne 2s. novembra. Pojrreb se je
š v neu-vorško dočim se bo drugi del porabil za	nov/na
[laš ogromen ki-p ^^P^cevanie njegovdi dolgov. y M ,,	Pa
pravijo
inoviran za doktorja filozofi je.
ba več socijalnega čuta do revnih Za zboljšanje prometa v Sloveniji, konsumentov in ne bo se jitn tre-
ameriške Svobode.
, , . -mw ... i Marsikdo vpraša, zalcaj pred-prav dobre v denar. Kazati je tre- ...	,	1
! stavlja ameriško svobodo ženska.
naravnost elidno je. da so sprejeli zavezniški državniki dvorani ljubljanske univerze pro- tudi druue stvari, ki jih s Mussolinija kot enakovredneura elana sveta.
Laiiko ]»a so ^a sprejeli, kajti vsi imajo vee kot dosti
"" Kapitalistično vlade obvladujejo zaenkrat svet, a ne .15,T'?1'ajs!ii	^ ogovarjati Pr,d sotiiščem
. .	1 - 1	11	T - i n i k je prinesel A nov. dolg ela- Istočasne sta bila obsojena tudi ^ooocle.
yadokm. kajti kmalu bo prijel ras. ko so bodo narodi iz-!nek 0 slahih železniških prrmet- mt.saria Ivan Kolar iz Jurja
nebih teh zajed;,vk ter uveljavili resnično narodno vlado Ilih r,zmerah, vsled katerih trpi ob juž. žel. na :>> dni zapora m 300* Za petaeset eentov „rt>š lahko M-vi vrsti siedeeo novosti: refor ^ povsml, kjer ima beseda domokiiuije so kaj evenka. zlasti ^l-vcnija. Njeni industriji Diu den. glabe ter Franc Rotrl k v žens(k0j plezaš po njiln j{ ^^ jn.e k< leda rja in svečeni.ške obleke
in reforme v bf goslužju
Reformiranje srbske cerkve.
V Reearadu b ozb-'-n val arhije-
, ,. i.,	V " " T,". I rejski sabor, ki bo sklepal o re-
-Jaz hi rekel, da zato, ker moški' - , ,	,	,, -
, .. .	. . . . lomil srbske cerkve na podlagi u-
v Ameriki ne poznan) iu nima to .	i .	- , .	i
1	stave, katero je izdal sv. sinod.
Vsi pravoslavni škofi se zairaj< v
Beogradu V postev prihajajo v
MocihV bo poteklo dotedaj petdeset ali sto let, a Je nanešena ogromna škodr^ vsled .-Šoštanja r.a 4S ur zapora m 000; crj4tvo Medaš ven enkrat bo priš«d čas, ko se bo<lo narodi izpametovali tor'kalere Pa up'l ccla država..Članek Di„ denarne globe. j" ^ men(la'Klin, ,vi.i k.,ne, .plodnim ..ojon, ki ,o .lo,,la.i ovirali --	--Lte v ^enki.
Kako je treba jesti?
ina svoje vr-
ivpli razw»j.
I "pajnio, da s«- bo zgodilo to v najkrajšem easu.
.*d u je pri nov za premog. To je glavni vzrok, ki zavlačuje redni promet na jugoslovanskih železnicah. ,
Prehrana pasivnih pokrajin
Prometu«, ministrstvo je odobri-
Prav lepo s» zahvaljujem članom društva štev. :t94 SXIM. v IIoek'.v(rodu, Pa., za krasni venec. Iskrena hvala vsem. iii ^o -^a spremili k zndiijemi počitku. Hvala vsem, ki so ga obiskali olj mrtvaškem odru.
Žalujoči ostali: John in Mary Boštjar.čič, st n iAi.
Jr.hny in Louis, sin< va.
V>i v Roekwoodit, Pa.
(15-16—12)
D
Tvojih petdeset centov bi kaka j. 1	j- V"} H. H. YON SCHLICK
.	. .,	. , , lo poljedelskemu ministrstvu in
druga Amerika lika se pogledala' ininisU,stvil za ,cciaJno po;itjkc | moiftk, & pomaga Zdraviti
jpooblastilu za prevoz ljudske in! bolllilt©. živinske brane za pasivne pokra-	-
opisi
Jobnstcwn. Pa.
nik, prosim v.4
iZopet velikanska povoden; v Ce- V čas<.pi.su Zdravje'' čitamo| Ameriški reformatorji'so nekaj jjine Jugoslavije. Na vsako izmed) freJ	Ietl ^ povedai bfl.
sieueee liareuDe, ka*0 J^ Iret>a! posebnega Ln-eliaviti hočejo po- U-beh imenovanih ministrstev od- rikom. da bo moj BciK^raki Krvni čaj • Od 4. na 5. nov. sta Savinja in jesti.	! ^ p-tom ^terih se bo . pade po ;i000 vagonov.
it u jejo nedeljo. V nedeljo ne sme človek opravljati nobenega dela.)
o daleč še vse.no ni^m, da bi se'Voglajna s svojimi pritoki zopet L Jesti je treba s slastjo, ker «	Amerika. Posebno zelo spo-
am izdajal, če bi bil to, kar me preplavili eelo celjsko okoheo ter tedaj najn.ocneje rzloeujcjo soki,. . . _ ..	... 1
•t vi> >p 1 nadle- vidva »b>ojata. Torej ta moj do- novzročili ogromno škodo. Vo- za prebvijanje. pr ra v vaA»-m pU m.-do bolj natančno opazuj glajna je med drugim prinesla v	Jesti je treba pogostejše v	. ,
vis ne b..m v tr-j	Premolar. Celje še živo kravo, katero so pi a- manjših količinah, da ni želodec j'-amo Sv- I)lsmo sme citata, zen- ^
• 1 ine ,AP. ma l-as	vočasno rešili.	preobložen Ne sme se hraniti le sk<* n<? sme dotakniti, pač mu
xi d pisih radi tega	Leadville, Colo	z meiino jedjo.	je pa dovoljeno paslužiti se vo-
P Iu.h p dpis v. Ker so tako redki dopisi iz naše| Poneverbe društvenega premože- Vsak teden morata biti en ?1I <le- c'e žeJa P° u'm ali onem. k d..pi>>iikaree nih- naselbine, sem se namenil jaz na-]	nja.	dva dni postna dneva.	j Sedaj nameravajo uveljaviti
- zavzel Z.in.jo j pis;it i nekaj no vie.	"Jutro" piše: V Celja je bil 4. Jesti je treba izpočit in sicer postavo, ki bo prepovedovala
1 d I 'tio-»t. brajiit i Delavske razmere sy zd:i j slabe, aretiran v soboto 4. nov. Kdo Mli- duševno kakor tudi telesno.	lumpom ob nedeljah ropati in
> Zameri 1 pa ti. V rud-k p.h smo zastavksdi sara-i nar. eden glavnih orgat»)2.!itoirjev 5 Voda se sme piti Šele po| moriti.
S tem bo rešena čast blajroslov-
Italjanska mast v Beogradu.
Gostioničarska banka v Ueo-Igradu je dobila iz Italije vagon masti po zredno nizkih cenah. P deli vagon masti iz Italije jo prejel tudi neki Italjan. beograjski gostilničar. Ta mast ni prišla, postavljena v Beograd, niti na 'JO Din f SO K) za kg.
ta o *bib. . s«» no- fii premah* plače. Do zdaj so nam celjske socijalistične stranke. Kotijo ' p dp >1 :r. razsodil plačali za o sem uril o delo $'kr>0 na-jodbornik različnih društev je pre-| ^ • tudi tvoj vadnim de'aveem.
\\. T« k ». Ker ti ni bil i a, v.rn » noka.ral
_ , . .1	111 j _ »i	j b. Med jedio naj se nihee ne raz-
Delavci on vee p^crledal v društvene blagajne!, .	v	. . .
-1 1 .	- ^ ,yv 1 -L	i 1	) o.i^rut v i^urja. nego zabava v lahkem in
nnstoml kot s'rojih .sr. pa imeli -f'1.10. Zdai ter porabil zase okrog 24.000 K. .. * "
. ",	.	1	. ... . rj 11 'a. j*	j • prijetnem nagovoru,
treha no- stavkamo za povišanje pla«^ m Zmanjkalo je tudi precej denarja	-
1 Človek ne sme biti zadrgnjen
lw,eor za ."»0 eentov.
z obleko okoli vratu, prsi in pa-i
itn«* (vi, si ga ž
lis.
reel, 1
Kaj br.mo do- od zbirke za zavod slepcev v Ljub-četnirr -i ^e pre-jsegli. za sedaj še ne vem. O tem iiani. Ko so mu postajala tla vro-
in m: r 1 i liiljbom poročni prihodnjič.	j ca, je presedlal ter postal repubii'sn- kcr se sicer ovira Pravilen krv-
Dve rudot«' piluici še obratujeta i kanec. Dr. Kovaean mu je zaupal 111 0 'v
mož, samo! nabiranje deležev pri na nevo n-i -S. Po jedi je treba malo poč m it i, plačajo po >"J 4U za o^emurno delo. i stanovi jeni zadrug: ••Klas",. Tudi toda ne spati, ker spanje Človeka vale - si P. ved.tti tipotein si lahko vsak presodi, kako j tu je zmanjkalo 3.VX) kron. Zn najini. To je koristno zato. ker je >e tiče mene in mo- more oženjen delavec z družino iz- še politične strankarske razmcrei1ako v prebavilih ob prebavljanju
je jako značilno, ka^išni elementi
ljenega dne.*
Ostalih šest dni pa reformatorji milostno prepuščajo oblastim.
Beograjski oderuhi.
Beograjsko časopisje jioroča. da je bilo te dni pred tamošnjim diščem za pobijanje draginje obsojenih 7C trgovcev 111 kavam ar-jev zaradi navijanja een. Okoli
j.omagal odpraviti rapr*j2, spraviU stru-
j.^ iz ledlc, ohladiti 2e'otiEC ln čravenje, čisiitl in obogatiti kri
Povedal s^m, da bo moj Bolgarski Krvni Čaj. vret vroč pred počitkom, pomagal odpraviti hude prehlade ter za-SOiUti ljudi pred lnfluenco ln pljučnico. Danes uporabljajo miljoni Bolgarski Krvni Čaj kot svoje priljubljeno domafezdravilo.
Bogati sok!, skuhani las korenin, semen. listov, čeden j ln cvetja, vzeti enkrat ali dvakrat na teden, bodo pomagali vsakemu ohraniU zdravje.
Lekarnarji ga imajo z veseljem pri rokah za bolnike, kajti ljudje, ki se poslužujejo Bolgarskega Krvnega Čuja.
prihajajo nazaj pripovedovat, kako jim Je pomagal:
Samo vprafiajte svojega lekarnarja danes zanj, ali vam bom pa Jaz poslal po poŠti zavarovano en velik družinski zavoj za $1.25, ali 3 za $3.15 ali 6 za »5.23.
Naslov: H. H. von Schlick, President. 9 Marvel Building. Pittsburgh. Pa.
i o j« edina pot do raz- :ii notri d.-la precej d l»i vedel, kakšen nepri- plačajo po $2 40 za ost
»M-dbe i:
stranski op^z« moram, da ka
;*ih prizadet ill. nam ne more ito-jhajati. i»o«iaj ie m*-če očitati, da nismo bili dovoli trdni v boju za delavske
pravi. C Posedaj nas ni 5* .libč-^pih kot -orski cvet Mi fantje sm Kupil in tudi dotične komp"nije nas ni, kajti ?e bi bilo zato. bi se lahko že zdavnaj tukaj predali za velik« dražji denar. Pa recimo, da bt bda res dotična kaj prizadeta ni rlnifi ž njo vred. Ali ni njena prva dolžnost, opozoriti nas na to J Krr nas ima za take nevednež<\ zakaj st ti p«)tem guiiki mej napad, ker je storila ravno nasprotno*
P«»t p m pa da bi ji bil še hvalažen.
Nn, i i ie pa res lepa' Pri vsem	W	UMI
pa še kričita, da sem se aam kakšni veseliei Takrat, ko ž njo —----- ti in že daleč, pa ta- jplešeš, misliš, da s* že v malih ne-
Sloveneev nas je tukaj lep > šte-| pridejo do veljave in do naravnost
vilo. posebno slovenskih deklet, le
več krvi in se zaradi tega hrana lažje prebavi. Spanje se priporoča le slabotnim, malolrrvnim in volbee
jih zelo veseli. Samo žalibog, nobeden se n;;če ženiti. Te^a so pa
besih. Ko pa muzikant konča svoj i oslabelim ljudem. del izgranja s harmoniko in ti i/- j pustiš svojo plesalko iz rek. se ti
najhftlj krive slabe delavske raz-1 vidi, kakor da si se prebudil iz le-uiere. iPa zdaj, ko se približuje pih sanj Zares lepo in kratko predpustni čas, upam, da se bo ka-! časno življenje je v naši nriseubšni. teri prebudil iz samskega spanja Zazdaj b-^ni končal, bom dragic ter si pripeljal na »voj zapuščeni kaj več in lepše napisat. Pošiljam
dom družico, da mu bo dolgčas preganjala ter Tnu tolažbo in pogum dajala v leh težkih časih. — Fantje smo vsi živi za naše gorske rožn e, posebno ko smo skupaj na
čirom Amerike pozdrave \ sem oi-tateljem Glasa Naroda, »posebno pa pozdravim slovenska dekleta po Ameriki, želeč vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom in rojakinjam v Ameriki.
Marko.
POZOR, GOZDARJI!
Delo dobi 5 mož za delati drva za papir Stoječ smrekov in jelkov les Nič cepiti. Plača $5.00 od klaftre Kepa prilika za one, ki bi radi dobro zaslužili. Delo skozi eelo leto Katerega veseli, naj takoj pride. Na pi^ma ne bom odgovarjal Tukaj -je dosti vsakovrstnega gozdarskega dela z boljšo plačo kot kje drugje. — Joseph Stelan-eit-h. Camp 4, North Stratford, N. H..
Denar govori!
Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivč sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Special Interest Account"
Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali.
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt Street	New York
JADRANSKE BANKE
i;I.AS NA1!«I>A. ir>. Dh(
mL
Zgodba o slikarju.
Kornel Maknszynski.
Imetnik, ki hoče nekaj velja-' — Sedaj je polsedmih. ob sed-ti. ne %me umirati v Poljski dru-i mih pa b«n hnel opravka z du gace, kot v bolnici in ne od druge t »o. Pogovarjati se hočem z goepo-bolezni, kot jetiki. To je edina; dom Bogom.
tmrt, vredna umetnika.	— Skrajni čas je. — je vzdih-
—	Na čem je umrl? — se govo- nila uboga ustniljenka.*
n po Poljski, — na otolstelo.-rti Nekoč so ga hoteli skopati, srea* Fej» ia to naj bi bil umet- — Ne dovolim, — je zavpil sli-• —	kar. — to je atentat!
Kje je umrl f — se govori — Ni noben atentat, toda kopo Poljski. — Doma? Norwid je pati se morate, umrl v hiralnici, prosim vas. to- — Tudi po smrti ne! • ia Norwid je bil zares velik pes- — To je naša stvar, toda sedaj 11 'k. —	se morate.
Zato pa se mora poljski umet- _ Prosim, da se odstranite. J. k. nima jetike. pobrigati za ker sicer začnem rjoveti. Sicer njo najbolj se priporoča pozi- pa mi tudi cerkev zabranjuje, ko rati neposredno tuberkulozne ba-{ pati se.
c-ile), potem pa se mora tri dni; — Kdo vam zabranjuje? pred smrtjo preseliti v bolnico in — Cerkev. Kaj ne veste, kdo tam umreti.	sem jaz? Maziljenec božji, njim
En tako je bil tudi slikar, ki je pa ni nikdar dovoljeno kopati se. imel pravo jetiko, tisto poljsko da si ne spero božjega znaka. A-
madc in Poland", jetiko s polj- ha!_
*ko fantazijo, to je hitro, "ga- Gospod Bog je zapustil slikar-! pirajočo". Poljak je vedno vi- j ja. zato ga pa niso zapustili me-tez, vedno ima nekaj skupnega s j ceni. Prišel je naposled neki me-konjem.	j ,.enk slikarju in začel:
—	Sedaj bi umrli ravno o pra- _ No, no, le pomirite se! Zo-vem času, — mu je dejal neki pet boste zdravi kot lev, kar vam mecen. — Vaša poslednja slika j želim od vsega srca.
je napravila furor. . . Pri moji ] _ Verujem v vašo odkritosrčni ,jaz bi umrl na vašem mestu, j nost, gospod meeen, _ nekaj
—	To je nemogoče, — je rekel sem vam dolžan.
slikar, — vi bi ne mogli umreti _ Ah, kdo vas vpraša za to? na mojem mestu.	_ jaz ne
—	Zakaj ne?	— In jaz tudi ne. Prihajam z
—	Ker vi ne boiite umrli na je- „^kim predlogom. Vidite, vam je tiki, temveč na kapi. Ta vrat! potreben jng. Sami morate prill..: H«; moj stric j»- imel prav j ynatl
tak vrat in kap ga je zadela. — _ morem.
Verjamete? Pri moji veri, da!	_ Zakaj ne?
Simpatičen slikar, kaj?	XT .	. .
J	— Nočem, go>pod; zelun umre-
Nato so ga odnesli v bolnico. Slikar je gledal in zele mu je
ti na stroške domovine.
• , t> .	.	Mecen se je zasmejal kot kra-
ugajalo. P« prvi noci se je obr-	^^
nil s smehljajem k najbližjemu sosedu na desni strani.
—	Vi, gospod, ste zelo bolni?
Sosed je pogledal mučeniško.
—	Da, da, zelo.
—	Tedaj mi lahko napravite majhno uslugo.
—	Da, gospod. Iz vsega srca, samo če mi bo mogoče.
—	Veste kaj? Umrite cimpre-je.
Sosed je izbuljil oči.
—	Kaj? Kaj pravite?
—	Meni bi bilo slednjič vseeno toda ponoči tako smrčite, da je groza. De umrite, dragi gospod!
Prihodnjo noč je sosed umrl.
—	Bil je zelo dobro vzgojen človek, — se je izrazil slikar o pokojniku. — Samo da je grozno hrščal. Toda kaj hočemo: ljudje pred smrtjo postanejo zelo di-stingirani.
Seveda ai je on sam prizadeval postati tudi distingiran. Nežno je pogledal usmiljeno sestro in j hotel je napraviti na vsak način poklon s kako besedo. Mislil je zelo dolgo in sledujč rekel:
—	V-«te kaj, sestra?
—	Kaj, gospod?
—	Vi imate nenavaden akt.
—	Kaj imam?
—	Nenavaden akt.
—	Imam r*ekaj aktov: akt vere, upanja, ljubezni. . .
Slikar se je ujezil.
—	Ali ne to! Ne to! Jaz, vidite mislim to, da — o — da imate vi, sestra, krasno izražene poteze telesa, — glejte, tu, — in noga, — da, tako rečem, ho-ho!
Sestra je zardela, toda od ti-stihdob je pogledovala slikarja mnogo pazljiveje.
Ko je bilo nekoč slikarju zelo slabo, je postala sestra žalostna.
—	Morda imate, gospod, kako željo?
—	Seveda, — je rekel slikar, — seveda! Predvsem bi se hotel oženiti.
Sestra se je nasmehnila.
—	Pri moji veri, da! Hotel bi se oženiti, človek bi se moral o-ženiti vedno, kadar ima hitro jetiko, ker bi vsaj takoj po ženit -nini umrl. Toda, sestra, vi se ne pripravljate na ženitev.
Jetika jc galopirala po slikarju kot fijakarsko kljuse. Prišel je nekoč na obiak neki mecen.
—	Neki gospod vpraša, — je rekla sestra, —' če more govoriti z vami T
—	Ne, sestra. Ni mogoče. Nimam časa. Ne sprejemam.
Zakaj t
—	Vi se šalite. Nekaj vam povem. Dam vam jaz za pot! Vi ste nenavadno talentiran, pa vam dam za j»ot.
Slikar ga je pogledal nezaup-no.
—	Verujte mi, — je govoril iaije mecen. — da storim to vali vašega talenta.
—	Potem delate slabo. . .
—	Pa zakaj?
—	Ker sem ničvrednež in smatram vsakega, ki mi hoče dobro, za idiota.
Mecen se je dopet zasmejal.
—	Polni ste tumorja, pa bi še obupavali. Odpotovali boste na jug in vse bo dobro.
—■ O, ne vse. . . Vaš denar bo slabo naletel.
—	O, ne bojte se, tudi za to sem se pobrigal. Nočem vam dati kot miloščino, nočem vas žaliti . .
Slikar je poredno mežiknil z 'nim očesom.
—	Da vas ne užalim, ne bom vam dal zabadava, — je rekel mecen. — ne potrebujete nikake miloščine. Imate talent, in lahko diktirate pogoje. Ni res tako? Nimam prav?
—	Ho-ho.
Mecen je pogledal živahno.
—	Kako to mislite?	•
—	Kaj?
—	Ta vzklik. . .
—	Nikakor! Ne ozirajte se na to. to je predsmrtno hropenje.
•	— Vi ste vedno enaki, — je pripomnil mecen.
—	Vi tudi. . .
—	O, da, da. . . Ali pojdiva k stvari. Vi odpotujete torej za moj denar na jug. To naj vas čisto nič ne ovira. Le pomislite malo o tem; posvetujte se sami s seboj. . .
—	Izključeno! Z jetiinimi ne govorim!
—	He, he! Zelo dobro, izvrstno! In vidite, boste odslužili. Pametno uporabili!
—	Takisto izključeno! Pijanost ne spada med pametne 6tva-ri! ;
—	Ne daste mi skončati. . . Ta denar boste odslužili. Dobili boste štiristo kron. Za ta denar boste živeli v Italiji leto dni in slikali. In kar boste naslikali, pošljete meni. . . Dobro? Samo še nekaj. Slikic naj bo najmanj dvajset. . . To ni mnogo?
Slikar se je jezno nasmehnil.
—	Samo trenutek, dobrotni. . .
•	— Prosim. . .
Slikar je potegnil izpod blaki-
ne posodo, nalač narejeno za je-1 tične, in spregovoril svečano:
•— Glejte, tu ni dovoljeno plju-: vati kamorsibodi. Dovolite torej da iz higijeničnih ozirov pljunem
le v to posodo. . .	Neke nedelje zjutraj, leta 1860
In pljunil je, kakor se spodobi je bi! ceIi lj0nd0n razburjen za-dobremu slikarju.	j radi noviee da je bi, }zvr-en ^
— Klanjam se! — je dejal in j šen umor spri^.0 skrajno skrLvno_
stnih okolščin. Mr. Briggs. bo-
Zanimiv slučaj justičnga umora.
Poroča H. A d'Arcy.
se obrnil k zidu.
Bil je silno jezen. Vso noč je govoril sam s seboj.
— Poljska je, — je mrmral, — zelo simpatična zemlja. S plju-valnikom bi moral hoditi po nji.
gat bankir, je vzel v soboto po-popoldne vlak iz Londona v Brighton, in našli so ga na neki bolj oddaljeni postaji z vratom.
C-loveku ne dajo niti mirno umre-1 Razpust parlamenta ali napoved ti. Seveda!. ... Daj mu dvajset j voine bi ne mogia povzročiti več-slik, on ti pa pomore umreti, — j je senzacije. V vsaki hiši so raz-Tepec ti. mešetar! Podpira umet- j javljali o tem skrivnostnem slu-nost in kupuje hiše. Takemu člo- gaju ^ vsi detektiv Scotland veku bi moral duhovnik pri spo- Yarda so bili poslani na sled mo-vedi svetovati, naj se obesi, da ne raea ali morilcev.
bo slučajno umrl na jetiki, ker je to prepoštena smrt. Da bi ti dal Bog štiri žene, gorila ti! Dvajset slik! Dam ti štiristo kron. . . Na-
To se je zgodilo, ko ga je edenj sodnikov vprašal, kje je bil med peto in šesto uro na večer trage- j dije. nakar je odgovoril z vpra- j šanjem, kje je bil sodnik v istem j času. Sodnik je bil poražen, kaj-j ti ni mu mogel odgovoriti, pač pa je posvaril obtoženca, da je nevarno omalovaževati sodišče.
prerezanim od ušesa do ušesa. —yGlavna sporna točka je bila seveda, kje je dobil Mueller uro in
Mr. Briggs je zapustil svoj u-rad ob običajni uri ter sedel v rezerviran kupej prvega razreda. Vozovi prvega razreda so bili
jaraeš si vilo v Rimu. vzameš va-j razdeljeni v onih časih v približ-gon barv in naslikaš italijansko ; no šest oddelkov, kojih vsak je kraljico. .. In da ta zemlja ni po- i bil določen za šest ljudi. Posamez
klobuk. Mueller je trdil, da je kupil uro od nekega mornarja, s , katerim se je sestal na Radcliff Highway. Klobuk pa -je našel na j vrhu posode s smetmi ter ga oči-;
stil in odrezal.
* * *
Obravnava ni dolgo trajala.____
Vsakdo je bil prepričan, da je ! dvoma je bilo to resnično, a val Mueller ubil Briggsa m javno | javnega mnenja je pritiskal na
Električna razsvetljava napravi privlačne trgovine.
Električna razvetljava lio napravila va5o trgovino bolj privlačno. Dobro razsvetljena trgovina je ponavadi «M stejša. blago je bolj vidu* razprede-ljeno. ves vtis trgmvine je navidez boljši in napreden.
Naša Tungsten Installment pisarna vam bo z veseljem pomagala sestaviti načrte kako napeljati elektriko v vašo največjo korist za najmanjši denar.
The N ew \ork Edii
ison vjompanv
iAt Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street
rodružnice. kj>r se razkazuje in razstavlja eiekuične priprave z.i • udobnost občinstva.
124 West 4;d St j 51 East 86th St 15 Ea;t 125th St
10 Norfolk St 10 Irving Place
362 East 149th St 555 Trcniont Ave
no pa se mi je vendar posrečilo. Sedel sem pri mizi, z obrazom
mnenje je zahtevalo hitro zado-jsodiee ter našel svojo pot tudi v zakopanim v svoji roki. in tedaj ščenje. Kljub temu pa je potre-1 sobo porotnikov. Jaz sem bil e-i se je pojavil pred mojimi očmi bovala porota cela dva dni, dajdini, katerega taval ni pogoltnil, i neki prizor. V oddelku železniS-trpežljiva! Biti slikar? Predloži- ni sedeži so imeli visoko našlo- se je zedinila glede pravoreka. — Eno leto po izvršenem justic- kega voza prvega razreda, je se-ti hočem demisijo in postati mi-i njalo ter bili ločeni drug od dru-1 kajti neki porotnik nii hotel na i nem umoru sem zrl v izložbo ne- del en sam človek, o katerem sem nister. Pri moji veri!	gega z oporami za komolce. —[noben način soglašati z ostalimi, kesra zlatarja na Oxford iStreetu. domneval, da je Briggs. Cital je
neko pismo. Zdelo s«* mi je, da jo
gega z oporami za komolce. — J noDen nacm soglašat Naslednji dan mu je bil na Briggs je imel tak oddelek po-! Končno pa so ga vendarle prepri- Približal se mi je neki mornar, vso srečo veselejši.	polnoma sam zase. Vsak tak od- i čali proti njegovi volji in porota i ki mi je rekel: — Ali morem go-
Krog poldne se je priplazila k delek je bil zaprt od zunaj in nih- j je spoznala Muelerja krivim umo voriti z vami, gospod? slikarju neka čudna karikatura. Če ni mogel stopati ven ali priti ' ra. Muellerja so obesili nekega j _ Odgovoril sem : _ Dobro.
—	Hvaljen bodi Jezus Kristus! noter razen na postajah, kjer je ; novemberskega jutra pred sodi- kaj pa je»
Slikar je pogledal in se začu- sprevodnik odprl vrata. Potnik ; ščem v navzočnosti nekako deset p-i^i •	i
1	'	j . „	.	1 rieel mi je pripovedovati po-
dfl.	; je bil dobro znan in sprevodnik; tisoč ljudi, ki so polnili trg, ok-j vest 0 broduiomu? pri katerem je
—	Odkod si se pa ti vzel?	se je ozrl v oddelek na treh ali na in strehe hiš. Mueller je obvi- i bij prizadet fU(1j Qn Veeina pot-Ta obiskovalec je bil prav tako ! Štirih postajah. Xa peti postaji i sel in kmalu nato ga je proglasil j nikov j'e utonna in tekom' pani-ikar. samo še mnncn Knlj ne- pa je našel truplo Mr. Briggsa. (krvnik mrtvim.	i ke, ki je izbruhnila na ladji' se
ležeče na tleh. v mlaki krvi. V Tedaj pa se je izvršila strašna ; je polastil ma)hne škatljice z de-črne, par minutah je zavladala na po- izprememba-v razpoloženju ljud- j manti Tf> ikatljieo potegnil iz grozno široke žametne hlače in staji pra ve. at a panika. Vsakdo je ske množice. Vsi so čakali nestrp-1 2epa ter mi jo pokazal VsZbova-
slikar, samo še mnogo umen.
Karikatura, oblečena
belo bluzo. Pod vratom mu je vi-	stopil iz vlaka, in ko so prinesli	no, kdaj bo zakon osvetil umor
selo nekaj vrvici podobnega, in	ven truplo ter ga položili na no-	Briggsa. a vsi so umolknali, da
to naj bi bila ovratnica. Redka	silnico, je vladal pravi pandemo-	čujejo besede nekega luteranske-
bradica, par kocin. Ta prijatelj	nij. Več ljudi je bilo aretiranih,	ga duhovnika, ki je spremil Muel-
ni govoril, marveč piskal, kakor	vključno sprevodnika, a vsi so	lerja na moriiče. Z mogočnim
bi igral na počeni flauti. Njegov , bili pozneje izpuščeni, ker je ma-	glasom je vzkliknil:
glas je bil sploh kot pri pijancih,	njkaio dokaaov. Listi so vsak	— Narod Anglije! Danes ste
la je tri demantne gumb** za sraj co. Videl sem takoj, da so de-manti pristni, ali vsaj izgledali so kot taki. Mornar je trdil, da ne pozna vrednosti teh demantov ter je bil pripravljen prodati mi
...	.	...,..„	.	. i jib za pet funtov, kar je bila
Pogledal je poredno prijatelja	dan priobčevali maloštevilna dej-	bili pnea enega največjih zloči- ; sme^no nizka c»ena v sluea u da
ki je ležal na težki železni bolni-	stva, katera so mogli zaslediti	nov, kar ae jih je kedaj izvršilo so ^ni elemanti pristni
ški postelji.	detektivi. Pogrešali so uro Brig-	v imenu, postave! Mueller je bil y ^ .eve(]a m • \
—	In tfse živiš? Glej, glej! In	gsa in njegov cilinder, in to sta	nedolžen. Jaz sem trdno prepri- "	<( . "	r*0"
-4.-1 - -a Ti - 1	-r. -	r-t- J- • * - 1 - ^ - - -1-	*	i nutibe mornarja, a takoi nu je
jetiko imas? Pasja kri! Pravi	bili edmi stvari, ki sta izginili s	can o tem!	I	....
,	-	-t- i-i i -	t> u j	-li-ii prišlo na misel, da le ta mornar
grof!	trupla umorjenega. Velika sleriv- le besede so napravile velik p .	.
xr - - - j	1 - i * ii-	i- j i	... . . protesionalen zloeinec in tla so
—	Kaj noees, vedno sem bil a-	nost pa je tičala v tem, kako je	vtis na ljudsko množico in nekaj .	, .	.
. t, .	, , , ., , .. ■ ,,	. . . , , , t . , , . ' demantni gumbi ukradeni. Dva
stokrat.	mogel kdo priti v dotiem odde-	easa je izgledalo, kot da bo iz-	...	,
t.^ . . . . , T	. . ^ • .	i	i u -i i i tj i* •-	ali tri dni sem razmišljal o tej
—	Kajpak, kajpak. . . In eoto-	lek ter ziopet iz njega ven, med	bruhnil kraval. Policija je raz- , . . .. j . . . ~ , v. , . . i ii j -i	v.	...	. zadevi in končno sem se spomnil
► ti dajejo juiie. Gosposko ziv-	postajami. v presledku desetin	prsna množico, a niti enega med ,	. .
1 • . ..	m • , ^	J * -	• * 4.	1	l- - TJ- TJ	- VI , fia Je trdil Mueller, da je kupil
ljenje, pri moji ven! Taksni kot	do petnajstih minut ter na via-	milijoni ljudi v Londonu m bilo,	,	. . 1
.	. „ , , ,	. , . . •,	-j	i • u- vi	-- j	juro od nekega mornarja in na
jaz, nimamo sreče. Se tu lahko	ku, ki je vozil z naglico stiride-	ki bi ne bil prepričan, da je na-1	„. m , . . .
" . _ ,	1 - •	, •	T- 1 J -	-I	i-* 1_	sheen način. Takoj mi le postalo
sede? Toda poslusaj, morda m-	se tih milj na uro. Vsakdo je pri-	pravila pravica velikansko zmo- . _ . . ., ,
,	.	, , - ,-	jasno, da je kupil pek uro, najbrž
mas časa, morda sem ti na poti?	znal, da je bilo to nemogoče, a	eo,	.	. , .
c	j . . j - - - i	i	* »	-	zelo poceni, v mnenju, da je u-
—	Sedi!	dejstvo, da je lzginda ura, je ka-	* * *	J
(Konec prihodnjič.)
Iztrebljanje morskega kita.
zalo, da je moral biti nekdo tam. 1 Nekako štirideset let pozneje
kradena lastnina. Čimbolj sem
Iz Londona poročajo: _ Sir	P* ^ <*obil Scotland Yard infor-
Šidnev Harmer, ravnatelj nara-	»acijo, da ima neki Mueller, pek
v oslovskega departmenta Angle-	ki je zaposlen v neki pekariji škega muzeja, je izjavil, da bodo
Po vseh zastavljalnicah so iskali se je zbrala večja družba, v ka- *"azmiii'Jal 0	zad< \ i, t< mbolj
. sem postajal prepričan, da je bil
Mueller nedolžen glede umora bankirja Briggsa.
Ta ideja me jc naravnost
uro, a zaman.
Nekako šest tednov po umoru
v desetih letih vsi kiti izginili, če se bo vršilo njih pobijanje v takem obsegu kot dosedaj. Preiskave, ki so se vršile pred kratkim v vseh vodah, kjer bivajo kiti, so razkrile ta položaj.
Lov na kite se vrši izza časa Alfreda Velikega in niti enega leta ni bilo od onega časa naprej, ko ni na ducate in ducate čolnov zapustilo pristanišča Anglije, Francije, Španske in skandinavskih dežel, da vprizore lov na te morske živali.
Domneva se, da je grenland-ska vrta kita že sedaj iztrebljena in lov v teku zadnjih par let se je omejeval skoro izključno na južna morja.
Dobiček, zvezan s to industrijo, je velikanski ter postaja vsako leto večji, ko raste cena kito-vega olja in kosti. Odrasel kit ima celo tono kitovine v svojem gobcu. ki je sama vredna deset tisoč dolarjev. Proizvede tudi nekako trideset ton olja. ki eitane nekako sto dolarjev tono.
Tekom vojne je postalo to olje bistvene važnosti pri izdelovanju nitroglicerina. Sedaj ga rabijo pri izdelovanju mila.
Olje, katerega rabijo pri mazanju koles žepnih nr, prihaja iz delfina ter je najfinejše olje kar jih poznamo.
Imenovanje pri Mar. gledališču.
Za definitivnesa ravnatelja ljubljanske opere vTl. čin. razredu je imenovan dosedanji provizurični
definitivnega ravnatelja drame pa ifjen
v Londonu, dragoceno uro. Navaden pekovski pomočnik bi si an ogel komaj privoščiti zlato raro. Srebrno mogoče, a zlate nikdar.
teri sem bil tudi ja^, v sprejemni sobi neke hiše na Peti Avenue. — Pogovor je prišel na okoliščni dokaz in neki navzoči okrajni
ob-
pravdnik je trdil, da je okoliščni i sedla' Nisem se moeel »znebiti dokaz najboljši in najbolj zane- custva- <la mi mogoče rešiti
ta problem potom koncentriranja misli. Več noči sem privijal
Mueller je delal ponoči in zgodaj i v morilni zadevi bankirja Brig-nekega jutra, ko je šel z dela, ga gsa in obvestil zbrano družbo,
sljiv. Navedel je številne primere v oporo svojega naziranjja, nakar se je dvignil neki drugi na- ?plin v &v°j[ študijski sobi tako, vzoči gospod ter navedel dejstva tda «ie vladala v prostoru skoro
'tema ter skušal koncentrirati svoje misli, a brez uspeha. Konč-
vzbudilo to eitanje v njem strah. Končno je raztrgal pismo na drobne koščke, katere j«* vrgel skozi okno. Xato je odprl svojo ročno torbico ter vzel iz nje britev. Zaprl jc kovčeg ter hitro potegnil z britvijo preko svojega vratu. Ko je padel na tla, jc v krčih dvignil roko in britev je padla ven. Nato sem videl, kako so odstranili truplo iz voza. kako je množica pritiskala na policiste in uradnike, kako je padla zlata žepna ura i/, telovnika moža in kako jo je pobral nekdo izmed množice. Hotel sem videti še več, a vizije je bilo konec. Popolnoma mi je zadostovalo. Bankir je izvršil samomor in Mueller je bil obešen na temelju okoliščnih dokazov.
—	Precej dobra povest. — je pripomnil državni pravdnik, — a pred sodnijo bi ne obveljala. Razentejra niste povedali, kaj je postalo iz klobuka.
—	Vedel sem, da me boste prijeli radi tega, — je rekel pripovedovalce. — Jaz ne vem, kam je prišel pogrešani klobuk. — prejšnja last Briprprsa. Moja vizija bi ne zadovoljila sodnije. to vem, a zadostuje meni popolnoma. Jaz sem prepričan, da jc bil moj doživljaj odsev resnične tragedije, kot se jc dejanski zavr-šila.
je ustavil neki detektiv.
— Koliko je ura, Mueller?
Pek je brez obotavljanja privlekel na dan svojo uro, katero je detektiv takoj pograbil. V par sekundah je bil Mueller premagan, vklenjen in odvedli so ga na policijsko postajo.
Novica o aretaciji Muellerja se je razširila kot prerijski požar. Listi so priredili posebne izdaje. Morilca bankirja Briggsa so prijeli! Družina umorjenega je i-dentificirala uro kot lastnino Briggsa.. Vsaka napaka ali zmota je bila izključena. Bila je to Jorgenson ura, slavnega izdelka' in vredna najmanj sto funtov. — Nadaljni presenetljivi dokaz so našli v tem, da je nosil Mueller cilinder, ki pa je bil odrezan tako, da je bila krona le nekako 6 inčev visoka. Ti cilindri z nizko krono so bili moderni pred nekako petdesetimi leti na Irskem, a Mueller je bil Nemec. Ta klobuk so preiskali ter ga identificirali kot lastnino Briggsa. V posesti teh dveh dokazov je zahtevala javnost smrt Muellerja.
Uvodna preiskava je bila hitro končana, nakar je bila izročena eela zadeva poroti v Old Bailey sodišču. Mueller je bil močan človek, star nekako petintrideset let in govoril je še precej dobro
Rekrut Jnrček Pirh še ni videl nič sveta "m pride k vojakom. Dobi vso opravo in tudi puško mu dajo. Fant je zelo previden, ogleda si vse natanko, pa reče naredniku:
"(■»spod narednik, da ne boste od mene zahtevali cele puške nazaj. ta ima že luknjo."
ravnatelj Friderik Rukavma, za	Bil je povsem miren in
fleputiCBD m le . enkrat tekom obravnave še je postaval po robu.
da je bil on dotiČni trmoglavi porotnik, ki ni hotel soglašati z ostalimi, a se je končno vendar udal. Najbolje je, če nadaljujemo povest z njegovimi lastnimi besedami:
— Dobro vem, da je veeina vas tukaj navzočih absolutno proti znanostim, ki se imenujejo telepatija, hipnotizem, špiritizem mezmerizem in drugi vid, in vendar sem prepričan, da je med vami le malo takih, ki bi se ne na skrivnem bavili s temi tajnostmi. Jaz trdno verujem v neko silo, ki razodeva gotovim ljudem vse skrivnosti, katere ostanejo drugim za večno tajne. Jaz ne vem, kaj je ta sila. Po mojem mnenju prihaja ideja Christian Science o sili duha med materijo bližje resnici kot katerakoli druga ideja. Zakaj je bilo enajst mož med dvanajstimi trdnega in poštenega prepričanja, da je Mueller kriv zločina, katerega so ga obdolžili? Niti najmanjšega dokaza ni bilo, z izjemo, da je imel v posesti uro umorjenega. Priče v an-' je cilindra je bilo naravnost id i-!' otsko. Tvrdka, ki je napravila ta j klobuk, napravi vsako leto na tisoče in tisoče takih klobukov. Kdo bi mogel torej priseči, da je bil ta cilinder ramo isti, katerega je nosil umorjeni? Kot običajno, je vsak porotnik izjavil, da si ni ustvaril nobenega posebnega. mnenja - vnaprej. Bre*
Brzojavna božična nakazila.
Vsi, ki še niso poslali božično darilo v domovino, naj izrabljajo to izvanredno ugodnost za brzojavne pošiljatve.
Vsled mnogih brzojavnih nakazil pred božičnim praznikom nam je mogoče sestaviti jih skupno s posebno znižanim stroškom.
Samo
za
$2.

lahko brzojavno pošljete Vaše denarno darilo, da bo v najkrajšem času v posesti naslovnika.
V kratkem roku do božiča pismena nakazila ne morejo več pravočasno dospeti, zato se poskusite te prilike in pošljite Vašo pošiljatev brsojavno skoz
(Frank Sakser State Bank
82 Oortlandt Sreet New York City Glavno zastopstvo Jadranske cBanke.

1
ni.a* N'Aitfmx is. pr-r. vm
KAPITAN BLOOD
MJIOO Vi ODISEJA.
Spisal Rafael Sahatfnf
Zi "Glas Naroda" prml O. P.
Ženske domnevajo, da so1 Mesarska industrija v Kleopatre.
I XT
(Nadaljevanje.)
Pri moji veri. jaz nisem kriv. ee ima vaše Iordstvo tako slab spomin Ja« pravim, da je bilo tako in jaz nikdar ne lažem. Nikdar nisem smatral kaj takega za potrebno. V vsakem slučaja pa vi ni-»te mogli domnevati, da bi bil jaz privolil v kaj drugega.
Nato pa je zairrm-l jk-itiožni govemer.
Vi ste dali onim prokletim lopovom na Tortugi svarilo, da bfxlo lahko pobegnili. To in nič drugega ste storili. Na ta način zlorabljajte komisijo, ki vam je re&ila tilnik«
Peter Blood se je mirno ozrl vanj. z obrazom, ki ni kazal niti najmanjšega razburjenja.
Hočem vas opomniti, — je rekel konečno zelo mirno. — da j* bil moj edini eilj oprostiti Karibej.sko morje piratov, — če pustim., naenkrat na strani vas apetit. ki je oni rablja, kot znano celemu svetu. Uveljavil sem najbolj učinkoviti način, kako doseči i t;i s 1 j. Vednost, da sem stopil v kraljevo službo, bo samaposebi v veliki meri pripomogla k razpršenju brodovja, kateremu sem do pred kratkim poveljeval.
Vidim, vidim. — se je rogal governer. — Kaj pa, če ne bo t
Dosti je ea-sa za razmišljanje, kaj naj se stori v nadaljnem.
Lord Julian je preprečil nov izbruh od strani Bisliopa.
Mogoče je, — je rekel. — da bo lord Sunderland zadovoljen j>od pogojem, da bo rešitev taka kot jo obljubljate vi.
To je bil dvorljiv in spravljiv način govora. Gnan od prijateljskega razpoloženja napram Bloodu in zavedajoč se težavnega po-loža ja, v katerem je nahajal prejšnji morski ropar, je sklenil lord držati se navodil, katera je dobil. Vsled tega je tudi sedaj po nudil Bloodu svojo prijateljsko roko, da mu pomaga iz zadnje in najbolj težavne ovire, katero je Blood sam ponudil Bishopu, da mo jo stavi na pot. Nesreča pa je hotela, da je bil zadnji človek, od katerega si je želel B4ood pomoči v tem trenutku zadrege, ta mladi plemenita«, na katerega se je oziral z očmi ljubosumnosti.
—	Na vsak naein. — je odgovoril na izzivalen način, — je to največ, kar morete pričakovati od mene in brez dvoma vse, kar boste dobili.
Njegovo Iordstvo j« pričelo grizti svoj robec.
—	Ne mislim, da mi ugaja naein, katerega ste se poslužili. Če natančno premial im, kapitan Blood, mi to dejanski prav nič ne ngaja.
—	Žal mi je, — je rekel Blood nesramno. — Stvar ji taka kot je in niti malo nimam namena izpremeniti jo.
lx>rd je dvignil *voje obrvi.
—	Ua, — je rekel. — Strašno zarobljen človek ste Razočarali
Pri moji *eri. pri<"el sem že domnevati, da ste mogoče ka-
London, Anglija, 13. decembra, j Carniiieus piše: Neki Rev. Charles Gardner, žup- j Naša mesna industrija je ena j nik St. Johns cerkve, je izjavil, j onih, ki se lepo razvijajo. Da bi j da je London poln duhov in da »"»»''i obrtniki pravo umevanje, bi i je najmanj petdeset Magdalen in ,a Panos-a industrije kmalu nad-mogoče dvakrat toliko Kleopater, | kril iovala GstnU'- 0d nekdaj so že ki strašijo po ulicah mesta ob be-i/lia,le °kusne kranjske
lem dnevu. V svojem predavanju glede romantike in misticizma je
okusne i katerih izvoz
je danes
oh a se dosegel
ste m valir.
To ni edina napaka vašega lordstva, — se je oglasil Bili ujšo ste napravili, ko ste dali kraljevo komisijo ter na
ta način zavarovali lopova pred vislicami, katere sem
mu pnpra-
znatuc množino. Ostali pu nirmo
, , _ .	...	!e uri izdelovanju samo njih Do-
rekel, da se je pncela na povsem« kaj jo ritsnih poaietijj hi ^ smo.
nepričakovan način širiti vera v reinkarnacijo, to je v povratek duše tega ali onega v novem telesu.
—	Ti duhovi pa niso navadni duhovi, — je rekel. — To so človeška bitja, ki domnevajo, da predstavljajo reinkarnacije onih dveh slavnih žensk preteklosti in vsled tega predstavljajo zelo resen problem.
—	Kleopatra je očividno zelo priljubljena pri gotovem razredu žensk, ki so mnenja, da je boljše biti vsaj nekoliko nesramen kot pa sploh nepoznan in brez slovesa. Petdeset žensk poznam v Londonu, ki trdijo, da so reinkarna-eija Marije Magdalene, a najmanj devet in štirideset med te mi mora živeti v zmoti, kajti čeprav je imela Marija Magdalena v sebi sedem hudičev, ne moremo domnevati, da bi združevala v eni osebi petdeset ljudi.
—	Poznam žensko, ki trdi, .da je Lord Byron ter nekega igralca, ki je prepričan da je "Krvava Marija". Poznam tudi nekaj ljudi, ki so prepričana, da je bil Gladstone stari rimski Cicero in fla je bila kraljica Viktorija slavni Alfred Veliki. Nobenega dvoma ne more biti, da mislijo vsi ti ljudje pošteno. Ne morejo si pomagati. To je neke vrste samo-prevara in dolžnost države je pomagati jim, da se je iznebe.
Dobri opazovalci.


Kretanje pamikov - Shipping News
50	d«c«mbra:
Seydlits. Bremen.__
51	decembra:
Antonlm, Cherbourg In Hambui*.
21 dtccmbra:
Ryndam. Boulogne.
St decembra: Colombo, Genoa.
M decembra:
L* Bivole. Havre: Olympic. Cherbourg
Ludovik XI. in astrolog.
\H v Port Royal
—	T a in največja napaka v vseh teli zadevah komisij, — je reked Blood proti lordu. — je bila storjena, ko je bil ta špehasti .sni.-njNki priganjat" imenovan pomožnim guvernerjem Jamaice. meMto rabljem, za kateri urad j«? usposobljen po svoji naravi in svojem nagnenju.
—	Kapitan Blood. — je rekel lord ostro. — Na mojo dušo in čast, predaleč greste, gospod. Vi ste ...
V Utem trenutku pa ga je prekinil governer. Stopil je konečno na noge ter dal duša svojim čustvom s celo ploho najbolj nesramnih in podlih kletvie.
Tudi kapitan Blood je vstal ter čakal, da se neurje pomiri. Ko se je to konečno zgodilo, je mirno nagovoril lorda Juliana, kot da Bishop sploh ni govoril.
—	Kaj je hotelo re»"i vaše Iordstvo? — je vprašal z naravnost iz/ivajočo sladkostjo.
Lord pa se je med tem časom že pomiril ter bil pripravljen biti zopet spravljiv. Smejal se je ter parkrat skomignil z rameni.
—	I'ri moji veri, vse preveč nepotrebnega razburjanja, — je rekel. — To prokleto podnebje je najbrž vzrok vsega tega. Polkovnik Bishop, vi ste mogoče malo preveč nepopustljivi in vi, gospod, ste brez dvoma malo preveč popopran. Jaz sem rekel govoreč v imenu lorda Sunderlanda, da sem pripravljen čakati na posledice vašega eksperimenta.
Srd Bishopa pa je dosegel med tem ča.som stadij, ko ga ni bilo mogoče še nadalje zadržati.
—	Ta ko T — je vzkliknil. — Jaz pa nisem. To je zadeva, glede katere mi mora vaše Iordstvo dovoliti, da sem boljši sodnik. Na vsak način hočem prevzeti riaiko, da postopam na svojo lastno odgovornost.
Lord Julian je opustil boj. Trudno se je nasmehnil, skomignil z rameni ter zamahnil z roko, v znamenje resignacije. Pomožni go-vener pa je grmel naprej:
—	Ker vam je dal lord kraljevo komisijo, ne morem postopati z vami direktno radi morskega ropa, kot pač zaslužite. Zagovarjati pa se boste morali pred vojnim sodiščem radi Wolverstona in sprejeti boste morali posledice.
—	Vidim, — je rekel Blood. — Sedaj smo prišli do prave točke. Vi sami, kot pomožni governer, boste predsedovali temu vojnemu sodišču. Na ta način hočete poravnati stare račune teiJme obesiti, ne da bi se brigali, na kak način dosežete svoj cilj. — Zasmejal .»e je ter dostavil: Praemonitus, pra eon unit us.
—	Kaj naj pomen ja to t — je vprašal lord Julian ostro.
—	Domieval sem, da je bilo vaše Iordstvo deležno vsaj nekaj izobrazbe.
Kot vidite si je Peter na vse mogoče načine prizadeval biti izzivalen.
—	Jaz vas ne vprašam za dobesedni pomen, gospod, — je rekel lord Julian s hladnim dostojanstvom. — Rad bi le vedel, kaj hočete, da razumem jaz.
—	Vašemu lordstvu prepuščam ugibanje, — je rekel Blood. — Obema pa želim skrajno dober dan.
Odkril se je ter se priklonil z vso eleganco.
—	Pred no greste, — je rekel Bishop, — in da vam prihranim povsem neumestno naglico, vam hočem povedat«, da sta dobila pristaniški mojster ter komandant forta svoja povelja. Vi ne boste zapustili Port Royala, moj dragi ptiček. Pri moji du5i, pripravil sem vam trajno zasidranje tukaj, v eksekucijskem doku.
V mestu Peronne je moral leta 1468 francoski kralj Ludovik XT. podpisati precej sramotno pogodbo. Predno se je napotil v Peronne, je vprašal svojega astrologa Galeottija, kaj naj naredi. Astrolog pravi:
—	Veličanstvo, vse bo šlo dobro.
Šlo je res tako dobro za Ludo-vikove nasprotnike, da so ga ujeli in izsilili iz njeg«. sramotni podpis. Ko se torej vrne iz Peronne, je kar besnel. Pokliče Tristana, prvega francos, maršala, znamenitega grozoviteža, in mu reče:
—	Prijatelj moj, Galeotti je v moji sobi. Čez par minut ga bom peljal mimo tebe nazaj v vežo. Dobro me poslušaj, kaj bom govoril, ko se bova poslavljala. č'e bom rekel: Nebesa so nad nama, tedaj ga daj takoj obesiti; če anu pa rečem: Pojdi v miru, tedaj glej, da mu ne skriviš niti lasu.
Kralj gre nazaj v svoj kabinet Galeotti ga čaka bolj mrtev kot živ.
—	Dobro, gospod astrolog, — pravi kralj z zaničljivim posmehom. — Vi, ki tako dobro poznate bodočnost, povejte mi, kdaj boste umrli T
Galeotti ju se zasveti: — Veličanstvo, natančno vam ure ne morem povedati, vem samo, da bom umrl tri ure pred vami.
^Zadostovalo je. Kralj ga pelje skozi predsobo, mu stisne prijateljski roko ter nestrpntf ponavlja : — Pojdi v miru, pojdi v miru! — Zraven pa neprestano gleda Tristana, da bi se ta vendarle ne zmotil.
trens bavijo z izdelovanjem klobas vsakih vrst in z razpeC-ava-njem mesnih izdelkov. Imenovati moramo tu v prvi vrsti tvomico U on.se r v na Vrhniki, katere ka-pa-eiteta je urejena za klanje in predelovanje dnevno do 150 komadov goveje živine in 200 komadov prašičev ob o->emurn» m delu — Tovarna ima tri odlike: konz-ervni oddelek, sušilnico mi oddelek /a sveže meso. Ddnevna produkcija dosega do. 70,000 konzerv, ou katerih se prou/nja posebno guljaš ter razne paštete iz govejega, telečjega in svinjskega ino<*i. V sušilnicah se izdelujejo praške shm-ke^ pršuti, salame ter vse mogoče vrste klobas. Da se rneijoneliio izrabijo vsi odpad1;!, se kani kre-irati posebna izdelovalniea za margarin, milo itd. Iz kosti se Izdeluje zopet ekslrakt za mazila, masti, kocke za juho, lep in irostmo moko V daljnem programu je, da se prične iz kosti samih izdelovati tudi razno luksuzno blago, kakor so držaji za palice, dežniki itd. Kože se sedaj prodajajo drugam, a moderne tovarne bi jili porabile same. Bodočnost utegne prinesti : v tej smeri razširjenje te mše največje tvoruiške mesne stroke.
Imenovati moramo še dokaj drugih tvrdk, ki se bavijo s predelovanjem mesa, tako: Andreito na Viču, Buzzoliui v Stožieah pri Ljubljani, Urbas v Ljubljani, gerer v Mariboru, Welle v Mariboru, tovarna 4'Zeleni hrib'* v Ljubljaui, Vavpotič v Gornji Radgoni, Stark v Ljubljani ioi mnogo drugih v raznih delih naše ožje sloveske domovine.
Vidimo, da je osnutek naše mes ne industrije dober in lahko rečemo, da je d«,bro vpeljana. Solidna roba jo priporoča A cela indu-trija boleha na eni okolšcini, in to je, da se je doslej preveč izvažalo klavne živine in sicer nepredelane Klavne živine. Koliko je tvrdk. družb, koliko posameznikov, da, celo mesarjev samih, ki se kot o-brtniki bavijo z rednim izvozom klavne živine! Na tisoče in tisoče glav zapušča nepredelanih, meje Jugoslavije. Posledica je, da s tem mnogo izgubljamo. Kože ne ostanejo doma, loj, kosti in kar sem navedel pri izdelkih v vrhniški tovarni, so izgubi. Koliko več delavcev bi imeli zaposlenih, koliko več hrane bi bilo širšira slojem na razpolago. ker z izvozom nepredelane klavne živine se izvažajo tudi vsi odpadki, kot pljuča, srca, vampi itd., ravno deli živine, za katere v širših masah vlada največje po vpraševanje. Mogcče je vzrok, da se izvaža toliko nepredelane klavne živine tudi dejstvo, da imamo premalo klavnic-hladilnic, mogoče je ueekonomiji naših obrtnikov vzrok nevednost v stroki, mogoče je vzrok — mamer denar. Naj si bo temu kakorkoli, upajmo, da bo naša lepo se razvijajoča mesna industrija našla bol jšo bazo v bodočnosti in da bo narodno gospodarstvo v pivi vrsti postalo smernica vsem, ki se bavijo z mesno industrijo.
Januarje:
Manohui fa. Cherbourg Mount Carol!. Hambure.
In Hamburjr:
Slavni profesor psiholog dr. Bronardel je obiskal leta 1913 neko privatno norišnico pri Parizu. Predstavili so mu celo vrsto bolnikov, nazadnje jo je udaril pa še sam po zavodu, da bi videl kakega posebnega norca. Ravnatelj zavoda ga potem vpraša: — No. kako se vaan dopade pri nas! — Res izvrstno. Imel sem priliko , januarja. opazovati par prav interesantnih Seydiitz. Bremen, slučajev. Videl senl^ naprimer i2-januarta:
, , . .	_	Berengaria. Cherbourg.
med drugimi na vrtu nekega
majhnega gospoda, v sivi obleki
s čudnim slamnikom na glavi. —
Taka nora vprašanja mi je stavil j6' ' g££2£ Arthur_ Cherbourg ,„ Bre_
da sem se prav izborno zabaval; j -n*n; Majestic, Cherbourg; Finland. Cher-
,	: oourg in Antverp.
to je največji norec, kar sem jih
•ji	• A1. . 7- «»nuarja:
videl V svojem Življenju. All mi ! La. Touraine. Havre.
morete povedati, kdo da jel j io. januarja:
_ Da to ie slavni pisatelj P ■■ President Monroe. Cherbourg; Orduna.
' .	„.	" j Cherbourg In Hamburg; Saxonta. Chsr-
Bourget. ki je seveda cisto zdrav pourg in Hamburg, in se nahaja v mojem zavodu samo za par dni v svrho študij za svoj novi psihologični roman. — Četrt ure pozneje pa prileti k ravnatelju Bourget ves v sapi in mu kliče že oddaleč:
—	Gospod ravnatelj, čestitajte mi, danes sem imel izredno srečo, videl sem nekega norca, on bo junak mojega romana. Zelo suh je, salonsko obleko nosi pa cilinder. —
—	Da, res je, — pravi ravnatelj, — to je profesor Bronardel, slavni psiholog.
11. januarja:
11 ansa, Hamburg. Argentina. Trat.
5. januarja: Hannover, Bremen.
(16. januarja:
Rochambeau. Havre. 17. januarja:
President Adam«. Cherbourg; Faria.
1». januarja:
Mongolia, Cherbourg in Hamburg- Ta-ormina, Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20. januarja:
r>^m,eriCa- Cherbourg ln Bremen; Olympic.	»...ln,- ......... ..^Imu.
23.	januarja:
Aquitania. Cherbourg; Pittsburg Cherbourg ln Bremen.
24.	januarja:
President Van Buren. Cherbourg.
25.	Januarja:
Mlnnekahda. Cherbourg ln Hamburg. Bayern. Hamburg.
27.	januarja;
President Harding. Cherbourg in Bremen; Kroolond, Cherbourg In Antwerp-President Wilson. Trst.
28.	Januarja:
La Lorraine, Havre.
29.	januarja: Torek, Hamburg.
SO. januarja:
Chicago, Havre. 31. januarja:
President Polk. Cherbuorg; Orbita. Cherbourg in Hdmburg; Antonla. Cherbourg ln Hamburg. 3. februarja;
Ceurgw Washington. Cherbourg in Bremen.
liad bi* izvedel za naslov rojaka MATEVŽA SI.ABOTNAK. do
ma iz Predjame pri Postojni. — Tony Premor. Box 111, F.ldred,
Ta.	(13-14-12)
limota m greh.
Znamenitega pridigarja M on aabreja — cerkev Notre Dame t Pariza — ustavi nekoč pred pri digo poštama dama in mu pravi, da ima težko rest. Ogledavala se je t ogledalu in zdela se je sama sebi zelo lepa; boji se pa, da ne bi postala nečimerna in vpraia Monsabreja, ali je ta domneva na nečimeraost greh, Mbnaabre jo pogleda in reče potem mirno in tjubesnhno: — Pojdi t mini, hčerka moja, nikar si ne delaj
Vaši sorodniki, prijatelji io znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot ▼ Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda -;nesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 Prane, frankov, to je protivrednost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ame riških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 501, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Frank Sakser Stat Bank, 12 Cortlandt St., New York, N. T
SreafihJine
Hitra služba v Jugoslavijo.
LA BOURDON N At S 26. decembra
LA SAVOIE........ 30. decembra
NIAGARA .......... 30. decembra
ROCHAMBEAU ...... 9. Januarja
Izbome udobnosti — kabine za d v«.
itlri In iest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt, pokrit krov. stavna francoska kuhinja, vino In pivo brezplačno,
godba, plea. PostreXnikl govora slovensko in srbsko.
Najstarejša kompanija. ki prevala lugostovanske potnike.
Poeebnl parnlikl vlak vzame pot. nlke in prtljago do določenega kra-|a. preko Trsta ali Bazela. kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijakl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoaila se oglastte pri lokalnem French Line agentu ali v
KOMPANIJ8KI PISARNI 19 State Street : New York City
ANCMOR
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
Vsak torek odpluje rdca eorikik velik sot.
AQUITANIA . . 45,647 ton M4URETANIA . 30,704 ton BERENGARIA . 52,022 ton
Razkošne kabine tretjega razreda z 2, 4, 6 posteljami.. Krasne obednice, kadil nice In počivališča. Pokrit promenadnl krov. Izborna hrana. Domače udobnosti.
Nobene skrbi. Glede kart in drugih informacij vprašajte najbližjega, ugeti-lii v vaSern mestu uli v okolici.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Doctor Moy
je uspešno zdravil naduh-.. božjastne napade, padavico, za-str loljenje krvi. vsled zaprtja, srečne
jetrne, ledične in pljučne bolezni; bo. lezni v želodcu, glavi ali hrbtu: bolečine v prsih, unete oči, roke. noge ali hrbet; otekline, rev-matizem; kožne bolezni, srbečico, ogr-ce, oslabelost, moške ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operaciie v najkrajšem času po najnižji ceni. Urade ure: ob dela.vnik5h: od 9. dopoldne do 6. zvečer. Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOY
308 GRANT STREET PITTSBURGH, PA.
IŠČEM 5p MOŽ
Cenjenim naročnikom "Glasa za delati drva. I^lar-a po $2.10 do Naroda" v državi Ohio naznanja- $2.25. .Tako tin gozd. Več- se izve tno. da iih ho obiskal nas notoval- pri: Mike Viola. 40 Robert St.,
Lasalle,
general francoske konjenice —-padel leta 1809 pri Wagramu — je ljubil hoj in dobro kuhinjo. Ko je bival v Elbingu na Pruskem, je na poseben način vabil revne častnike k sebi. Uro preden se je obed vršil, je razobesil njegov sluga na balkonu zastavo dolgo palico, na koncu pa privezano plapolajočo servieto. Znamenita zastava je vihrala toliko časa,' da je bilo zasedenih, vsaj dvajset stolov pri generalovi mizi. Častniki njegove divizije so čakali na znamenje in so mu napravili obisk, vsakega je obdržal pri kosilo. Če pa prt ni več plapolal, ni kazalo drugega kakor odložiti obisk na drugi dan.
FOJAWT, HA&OCAJTE SE HA
'GLAS HAJLODA', NAJVEČJI
▼
Velika Blaznikova
Pratika
(s treni slatiči.)]
Cena s poštnino ... 20c
25 pratik ......$3.70
50 pratik ....... 6.60
100 pratik ......12.00
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlaidt Street Ne« York
zastopnikih
Dobe se tudi pri Glas Naroda.
mo, da jih ho obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTOH SIMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
pri lira d ford
Pa.
(14-15—1!?)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA" NAJ-; VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZOR DRŽAVAH.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y
Knjiga za dolge zimske večere.
SloTensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov m razprav, s&k,ialein
Cena samo 40 centov. Naročite ga io
SLOVENIC PUBLISHING CO. •S Ccrtunst SL, New Yerfc
Dob« mm tudi pri autopaiktb
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
če ste kedaj Imeli misel kupiti moško ali žensko žepno uro. jo boste prav gotovo kupili, ie pišete nam po novi cenik za zlatnino. Ure so najnovejšega In krasnega izdelka, nekaj novega.
Velika zaloga pravih glasnih Columbia gramofonov; slov.-nemskih vojaških in v vseh jezikih Columbia plošf.
Pišite po brezplačni eenlk takoj na—
IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA.
Praktični
f
Priročna žepni knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno isračnnjeno, kakor tudi a* isračnnjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
SLOVENIC 82 Cortlandt Street
CO. New York
MMi
i