ftVGUST
1	N 11. pobink.
2	P Alfonz
5	T Lidija
4 S Dominik
6	C Marija Snež.
G P Sprem, na gori+
7	S Kajetan_
8	N 12. pobink.
9	P Roman
10	T Lovrenc
11	S Suzana
12	C Klara
13	P Janez Berh.+ S 1« S Evzebij_+
15	N Vnebovzetje
16	P Sv. Rok
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geelo: Za vero in narod, — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 147.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 31. JULIJA _ SATURDAY, JULY 31, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Japonci bombardirajo kitajska mesta. — Anglija uradno posvarila Japonsko. — Nad 1000 Kitajcev padlo v boju 1 pri Nanyuanu. — Ameriško vlado skrbi 1700 Američa-. nov v Tientsinu in Peipingu.
Nanking, Kitajska. — General Gang Kajšek, je objavil vest, da je Kitajska priprav-jena braniti svoje ozemlje do zadnjega moža. Izjavo je objavil, ko je vlada prejela poročilo, da so Japonci začeli 2 vso silo napadati Tientsin in druge kraje. Kajšek je dalje dejal: Prvi porazi nas Prav malo strašijo. Kitajskemu ljudstvu se ni treba bati Prvih umikov na naši strani.
Tientsin, Kitajska. — Kakih 30 japonskih letal je sinoči začelo metati na to mesto težke eksplozivne bombe. Bombe so spuščali ne meneč Se niti za tujezemska naselja v mestu. Bombe so vžgale na več krajih poslopja in vse mesto je bilo zavito v ognjene zublje, ki so uničevali najlepša poslopja, ki jih to starodavno kitajsko mesto zmore, Na tisoče ljudi je bilo pobitih in ranjenih pri napadu lz zraka.
Drugo poročilo iz Nankiiir £a pove, da je bilo tudi pri Nanyuanu ubitih več ko 1000 Kitajcev ko so Japonci vpri-Zorili napade z zraka in na subem.Vojaštvo 27,armade je baje popolnoma razpršeno in disorganizirano v tem okrožju.
Washington, D. C. — Državni tajnik in Norman H. Pavis, ki je zdaj nekak splo-Sni poslanik in ima mnogo Znanja o razmerah na Daljnem vzhodu sta konferirala časa sinoči z predsednikom Rooseveltom. Ameriška vlada skrbno zasleduje raz-V°1 zapletljajev v Kini. Predsednik je izrazil posebno skrb Slede v Kitajski bivajočih a-meričanov in naročil, naj ^Plomatska zastopstva stoie kar morejo, da se naši Pavijani čuvajo v ogrože-2,<rm ozemlju. V Peipingu in ^entsinu se nahaja okrog 7<>0 ameriških podanikov. London, Anglija. — Zuna-v!' mjnister Anthony Eden je ??era'i obvestil poslansko ^oornico, da je vlada opozo-a z uradnim obvestilom ja-Ponsko vlado v Tokijo, da An£lija nikakor ne strl-
da\-niti ne bo Prista,a "ato, bl se sedanje kitajske pro-li Ce 08vajalo po kakoršniko-kr0l- ali državi- Japonski še nf to noto niso podali "'kakega odgovora.
ve&ng' Kita^'ska- - Po-
tajsk. ameri«kih čet na Ki-'1G izdal Posebno na-naj Z Vsem američanom, da amertta"ej0 za ča«a krize v
WuS., Poslaništvah in
ko*U E? Uradih- Ak0
2astoPstev Zg°dl ZUnaj teh
«ik!£ 86 mU ne bo __ip zaščite.
va^oi, JUbvtemu Pa. da krva-na tisoč* Ze,divJ'a Je že in napadi^0 tih v sP°Padih še doslei J. JaP°nska vlada dno voin mT "aP°vedala ura-zato neJ le, Klta.iski. Najbrže
tom lahk 86 b° pred sve'
FRANCO OBKOLI MADRID
opravičevala, da
Namerava priti po novih potih do Madrida s tem, da ga bo skušal obkoliti.
Salmanca, Španija.— Fran-
cov generalni štab je sklenil, da si z novimi ojačenji, ki prihajajo na pomoč, raztegne vojne operacije na vzhodni strani Madrida in bo stem skušal odrezati 'Madrid od zvez z Valencijo skozi katero prihajajo po morju vsa glavna ojačenja in vojni material. Te vrste kampanja bo vzela nekaj več časa, toda ne bo treba žrtvovati toliko človeških življenj, kakor, če na utrjenih frontah od zapada udarja na Madrid. Ako se mu posreči prerezati zveze v Valencijo, tedaj Madrid lahko premaga z izstradan jem.
-o-
PRISMUKNJENEGA PASTORJA BI KMALU RAZTRGAL LEV Skegness, Anglija. — Bivši episkopalski duhovnik Davidson, ki je bil radi gotovih ne-rednosti suspendiran iz njegove cerkve, j še vedno šari okrog. Predvčerajšnim je v tukajšnjem mestu, kjer kažejo publiki razne zverine in živali, hotel pokazati, da zna on s svojo besedo in nastopom uplivati na leve, da mu postanejo pokorni. gel je v levovo kletko ter začel levu pridigati, da bi dokazal kar je trdil, rekoč, da je Daniel v njegovem času leve na ta način podredil svoji volji. Komaj pa je Davidson začel govoriti in delati kretnje z rokami, je lev zarjul in se zagnal nanj, ga podrl in začel trgati in mikastiti. Vmes je skočila 16 letna dekle Sommer,ki je nastavljena kot paznica v prostorih ter je z bičem odgnala leva z na tleh ležega in že hudo obgrizene-ga bivšega pastorja. Davidson se je zdaj gotovo prepričal, da on ni Daniel in da sodobni levi so drugačni, kakor pa levi v Danielovi dobi.
-o-
ILLINOIS DOBIL DENAR
ZA POKOJNINE Springfield, 111. — Iz urada preglednika države Illinois javljajo, da je država Illinois prejela znesek $987,232.00 iz Washingtona, kot delež, ki ga dobi država Illinois od zvezne vlade za namen pokojnine. Zadnji mesec je bilo na listi onih, ki so upravičeni do pokojnine 113,000 oseb v državi Illinois. Tekom enega meseca se bo ta svota vred z enako svoto, ki jo prispeva država sama v ta sklad, razdelila med pokojninske upravičence.
je morala iti na Kitajsko le delati mir in red. Tiči so ti "miroljubni" Japonci.
POGREB PATRIJ ARHA
Ker je svet pravoslavne cerkve izločil člane vlade, ni bilo vladnega zastopstva pri pogrebu.
Beograd, Jugoslavija.— Pogreb pravoslavnega patrijar-ha v Jugoslaviji Varnave se je vršil ob veliki udeležbi. Vsled spora z vlado radi kon-kordata z Vatikanom in ker je glavni svet pred par dnevi izobčil iz pravoslavne cerkve 162 poslancev, ki so v zbornici glasovali za konkordat ter vse člane vlade, ni bilo pri pogrebu vladnega zastopstva. Kraljeva rodbina je poslala samo žalni venec, pogreba pa se ni udeležil ne regent, ne kraljevič in ne kak drug član vlade. Na jav-' nost seveda to ni napravilo lepega utiša, vendar člani vlade izjavljajo, da niso mogli ravnati drugače. Za slučaj, da bi se kdo udeležil od strani vlade, bi ga gotovo odstranili, ali bi pa prišlo do neljubih slučajnosti. V pošte-vajoč to, ni od vlade nihče šel na patrijarhov pogreb. Nasprotniki vlade iz tega slučaja zdaj pridno kujejo politični kapital.
-o-
JAPONCI JAMČIJO, DA BODO ČUVALI TUJE-ZEMCE
Tokio, Japonska. — Na vprašanje raznih poslanikov, kako misli Japonska postopati napram tujezemskim kolonijam v Peip!ingu ;in drugih kitajskih mestih v sedanjem konfliktu z Kitajci, je japonska vlada izjavila, da bo čuvala interese tujezemcev. Japonska "kazenska kampanja", kakor je imenujejo Japonci ima namen očistiti vso Peipingško okolico Japoncem sovražnih vojakov. Vse kitajske čete se morajo umakniti na levi breg reke Yungting je japonska zahteva. Seveda, če se bodo pa Japgnci potem umaknili iz tega teritorija je pa drugo vprašanje.
--o-
PRITOŽBE VSLED PRETIRANIH OSEBNIH DAVKOV
Chicago, 111. — Prebivalci okraja Cook se silno pritožujejo vsled pretiranih davkov na osebno lastnino. Nekateri navajajo slučaje, da so jim navili davke na osebno lastnino za celih 1500% od prejšnjega leta. Prebivalci Evan-stona so se organizirali in najeli pravno zastopstvo, ki bo uvedlo strogo preiskavo odkje prihaja to samopašno navijanje davkov.
-o-
RUSI BODO SKUŠALI DOSEČI NOV REKORD
Moskva, Rusija. — Tretji ruski polarni let se pripravlja. Ako bo vreme ugodno bodo 1. augusta odleteli iz Moskve štirji ruski letalci, ki 1 bodo skušali doseči rekord in
!pa popolni pravi pristanek v Združenih državah.
ZGUBA VSLED STAVKA-NJA
Washington, D. C. — Delavski department je objavil poročilo o raznih stavkah tekom prvih šest mesecev v tem letu in izkazuje, da so delavci izgubili 4 in pol milijone delovnih dni. Če bi povprečno zaslužil vsak le $3.00 na dan, bi to zneslo nad 13 milijonov in pol dolarjev.
KRIŽEMSVETA
—	Tokio, Japonska.— Med Osako in Hiroshimo je kolidi-ral japonski ekspresni brzo-vlak z tovornim vlakom. Več železniških vozov je iztirilo in 30 ljudi je zgubilo življenje v tej nezgodi. Poškodovanih pa je večje število.
—	Washington, D. C. — Mornariški department je včeraj izročil United Aircraft Corporation, v Hartford, Conn, naročilo štirih morskih monoplanov, ki bodo opremljeni z dvojnimi stroji. Mono-plani bodo stali $827,838.83.
—	Monakovo, Nemčija. — Nemški propagandni minister Goebbels je organiziral posebni oddelek umetnikov, ki zbirajo po Nemčiji nemške umetnine. Vse umetnine, ki diše po umetništvu in barvah, ki naj bi predstavljale karkoli ne nemškega, uničujejo. Predstaviti nameravajo edino le čisto nemška dela ter z istimi dati nemškim umetnikom novih aspiracij za bodočnost.
—	Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je zadnje dni napravila več sprememb v diplomatskih službah. Dosedanji poslanik v Tokio Kcn-štantin Jurenov, je prestavljen v Berlin. Generalni konzul v Harbinu v Manchokou pa je imenovan poslanikom v Tokio.
—	Wichita, Falls. Tex. — Štiri osebe so včeraj zgorele, ko je gasolinski truk kolidi-ral z nekim automobilom. Veliki tank je jel puščati gaso-lin in ker se je auto pri trčenju vžgal, se je vžgal tudi gasolinski truk. Bil je strašen prizor.
—	Amsterdam, Nizozemska. — Trjje Amerikanci in 12 drugih je včeraj zgorelo v nizozemskem letalu blizu mesta Hal, v Belgiji. Letalo je bilo na potu v Pariz, a je med potjo nad Belgijo nekaj eksplodiralo v stroju, kar je povzročilo, da je letalo strmoglavilo na tla.
—	Vatikansko mesto.— Sv. Oče Pij XI. je včeraj sprejel deputacijo 40 Amerikancev, ki so se prišli poklonit sv. Očetu pod vodstvom Tomaža Brodericka, tajnika Kolumbovih Vitezov v New Yorku. Sv. Oče se je vrlo pohvalno izrazil o delovanju Kolumbovih Vitezov rekoč: "da so iz-borni borci za vero in cerkev."
-o--
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
5 NOVIH PRO-GRAMNIH TOČK
Zasedanje v Washingtonu se
bo nadaljevalo, dokler se
ne izčrpa ves poslovni red.
Washington, D. C. — Dve-inpol urno važno posvetovanje se je vršilo sinoči med predsednikom Rooseveltom in voditelji raznih odborov in večin v senatu in kongresu. Predsednik zahteva od voditeljev, da se reši pet novih točk, predno se zaključi letošnje zasedanje senata in kongresa. Te točke so:
1.	Zahteva, da se pooblasti ustanovitev novega podjetja podobnega Tennesee Valley Authority, ki proizvaja cenejšo elektriko za deželske kraje in farmarje.
2.	Da se uvede obvezni zakon, ki naj določa najnižje mezde za delo in pa najvišji delovni čas na teden.
3.	Najti se mora izhod, da za slučaj vrhovno sodišče razsodi v kakem vprašanju v škodo splošnosti, da se more uveljaviti voljo večine preko glave sodišča.
4.	Določiti treba kvoto za domači pridelek sladkorja in za uvoz od zunaj.
5.	Najti treba vire za ba-lanciranje proračuna.
Vse ta vprašanja mora senat in kongres rešiti predno more zaključiti sedanje zasedanje. K vsem tem predlogom pa imajo v senatu in kongresu vse polno predlogov, dodatkov in vseh mogočih nasvetov, kar bo dajalo obilo povoda za dolge de"ba-te in prepire v obeh zbornicah.	c
Iz Jugoslavije
Cerkveni roparji še vedno aktivni: Pred kratkim so obiskali cerkev v Kranjski gori in potem na Dovjem. — Evharistični križ v Logatcu drugič podžagan. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in nesreče.
VELIKA EKSPLOZIJA V BELFASTU
Belfast, Irska. — Ravno, ko se je nahajal v mestu angleški kralj George VI. in kraljica Elizabeta, se je dogodila velika razstrelba, povzročena po plinu, ki je uhajal iz nekega tanka. Eksplozija je povzročila paniko, misleč, da so Irci, ki zadnje čase vodilo zopet teroristična gibanja proti Angležem, to nalašč povzročili. Teroristi so 'zadnje čase z bombami razstrelili več carinskih postaj in mostov. To gibanje vodijo, kakor pravijo republikanci, k,i so za popolno odcepitev od Anglije. Kraljev poset ima namen ustvariti dobro voljo med Irci — ali jo bo?
-o-
VELIKI ZEPPELINI ZA VOJNE NAMENE
Washington, D. C. — Pod-admiral Arthur B. Cook, ki je baje prvovrstni izvedenec v momarištvu je priporočal senatskemu odboru za obi rambo, da naj bi se zgradili veliki zrakoplovi zeppelinoy vega tipa, le še večje oblike, kateri bi lahko nosili seboj po 9 velikih bombnih letal. Odbor je vzel njegovo priporočilo na znanje in presojo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Roparji na Gorenjskem
Ljubljana, 14. julija.— Kot je bilo že poročano, so neznani vlomilci zapored obiskali celo vrsto cerkva v ljubljanski okolici, kot na Dobrovi, v Štepanji vasi. na Črnučah, na Ježici, v Kosezah, in drugod. Zadnji čas so pa začela prihajati poročila o podobnih dejanjih z Gorenjske. Tako 'so se zadnji petek ponoči cerkveni roparji oglasili v Kranjski gori. Domači ljudje, ki so bili še pozno pokonci, so opazili, da je v cerkvi za malo časa zagorela luč in zopet ugasnila, a so menili, da je morda cerkovnik česa pozabil. Zjutraj so pa izvedeli, da je bilo v cerkev vlomljeno. Kakor sodijo se je vlomilec dal zvečer zapreti v cerkev. S ponare-nim ključem je odprl taberna-kelj, prenesel monštranco in ciborii s sv. R. Telesom v ,žunnikovo spovednico in odkril ciborii. ne da bi se dotaknil sv. hostij. Pri mon-štranci ie odlomil en žarek, ko i p pa videl da ni dosti vreden, ie vse pustil in v ka-r>eli sv. Jožef? vlomil v grobnico in odorl sedem krst. Pazmetal ie kosti mrtvecev, a kaj je odnesel iz oneča-ščenega grobišča, orožniki doslej še niso mogli ugotoviti. Neznani razbojnik se je nato po vsej priliki skrival nekaj dni po bližnjih gozdovih in senikih, v ponedeljek ponoči pa je s pomočjo cepina vdrl v cerkev na Dovjem. Tam je prav tako odprl vse cerkvene nabiralnike in oltar in prav prebrskal cerkveno posodo. Iz zakristije je odnesel nekaj prtov in več posode ter izginil v noč. Nekatera znamenja kažejo, da vlomilec ni bil sam.
-o-
V drugič na tleh
Dol. Logatec, 8. julija. — V noči od nedelje na ponedeljek so brezbožne roke drugič podrle evharistični križ nad Dol. Logatcem. Križ so po prvem atentatu lanske jeseni z velikimi slovesnostmi znova postavili. Toda zločinci ki s podiranjem sv. znamenj izražajo svoje politično sovraštvo so križ zopet podrli. Zanimivo je, da se je ta zločin proti veri izvršil, v noči, ki je sledila sokolski prireditvi v Logatcu in v času, ko je 'ljudska zabava' na veseličnem prostoru še trajala z vsem hrupom in šumom.
V ponedeljek zjutraj,še na vse zgodaj, je šel Kramarjev hlapec kosit. Na cesti, ki vodi v Rovte, je nenadno srečal mizarja Andreja Seljaka, ki je v celem pritekel s hriba. Spregovorila sta nekaj besed, nakar se je Seljak odpravil domov, se preoblekel in odšel kosit. Hlapec je pozneje
to povedal orožnikom, ki so se zglasili pri Seljaku in ga aretirali. Dolgo časa so ga izpraševali predno je priznal, da je on podžagal križ. Ni pa hotel izdati pomagačev, kajti vse okoliščine kažejo, da ni storilec sam Seljak, ampak je cela družba zapletena v to sramotno dejanje.
-o-
Gospodarju je zapil kravo
Neki stražnik v Ljubljani je aretiral mladega moža, ki je bil tako pijan, da se je komaj še držal na nogah. Ko so ga na policiji spraševali, so v njem spoznali hlapca nekega kmeta s Tomačevega, kateremu je gospodar izročil 1500 Din in ga poslal na Je-žico, da plača kravo, katero je bil tam kupil. Fant je pa zavil v gostilno, kjer je ve-sel.jačil in zapravljal gospodarjev denar.
--o-
Smrtna kosa V Ljubljani je dne 9. julija umrl Karel Pollak, odlični in zaslužni slovenski industrijalec, ki je bil rojen v Tržiču. S skromno doto si je pridobil v kupčiji precejšnje premoženje, s katerim je potem ustanovil eno največjih tovarn usn.ia v Sloveniji. Bil je velik dobrotnik revežev. Umrl je v starosti skoro 84 let.
Nesreča
Ko je 22 letni Ivan Hujan, zaposlen pri Pircu na Ambroževem trgu vozil gnoj iz Pi-panove jame na VilharjevI cesti, se je voz poln gnoja prevrnil nanj in mu popolnoma zdrobil lobanjo, da je na mestu izdihnil.
-o-
Požar
Nedavno je neke noči izbruhnil požar v hiši Leopolda Štruklja, po domače "Pri kladivu" v Št. Vidu nad Liubljano. Vsled močno razgretega dimnika se je vnelo tarmovje ter v pozni noči raz-žgalo vse ostrešje. Gasilcem se je posrečilo da so požar omeiili in tako ni zavzel večji obsežonsti.
IHWR V <™ m T
toSiljamo po dnevnem kuszu. Včeraj so bile naše cene:
V Jugos>avijo: Za:	Din:
$ 2.55 ____________ 100
$' 5.00____________ 200
$ 7.20_____________ 300
$11.65 .............. 500
$23.00 ..............1000
$45.00 ..............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50 ........... 100
$ 12.25__________ 200
$ 30.00 ___________ 500
$ 57.00 ............1000
$112.50 ............2000
$167.50 __________3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L

T Stran IH
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 31. julija 1937
MERIKANSKI SLOVENEC
P	Izdaja in tkka:
EDINOST PUBLISHING CO.
J1849 W. Cermak RcL, Chicago JmUkm: CANAL 5544
2a celo leto _
Zi pol leta — Jta četrt leta _ Za Chicag«, Za celo let« _
Za pol leU _
Za Četrt leta _
-*S.OO _ 250 _ 1.50
.$6.00
3.00 1.75
PsbHahed fcr:
EDINOST PUBLISHING CO. Address of 1849 W. Cermak RcL,
Phone: CANAL 5544
For one year _
*For half a year--
For three month« _
Chicago, Canada
For one year -
For half a year _
For three months__
_$SJ»
250 U»
S6M _ iOO _ 1.75
Dopisi važnega itro vsaj dan m pol čas do četrtka mredaištvo ne vrača.
ena za hitro objavo morajo biti doposlani na nredni-I dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tedna js Nk dopise brez podpisa se ne ozira. — Kokopisov
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ao kedaj imate lis* plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Eatered as second Class matter November 10, 1925, at the po«* office at
[Chicago, Illinois," under the Act of March 3, 1879. __
Malo razgleda
Pa pojdite zopet k drukim metodam — najdete prav, ragovega dneva. Med tem so na-isto. Ljudje smo rojeni nezadovoljneži. Monotonija — stopile dekleta v kostumih in iz-enoličnost je dolgočasna. Prej ali slej bi se jo vsak človek naveličal. Človek je tak, da rad uganja neke večne skoke v življenju. Zdaj skoči v eno stran, zdaj iz prve v drugo. Pri tem skakanju je pa nesreča to, da se zaletujemo eni v druge in iz teh kolizij pa odnašamo bunke, da včasih zelo zelo boli — potem pa vpijemo, kakor otroci. Ali ni ves vrvež prav v sodobni družbi podoben taki sliki? Poglejte ga od blizu.
Človek bo rešil socialno in gospodarsko vprašanje na svetu le tedaj, kadar bo na znotraj tako močno poduhov-Ijen, da bo rajši dajal, kakor jemal. Te poduhovljenosti pa človek ne dobi od suhih številk v računih in od suhih črk ne v zakonih in postavah. Ta poduhovljenost pride pa le iz močne vere in ljubezni do pravičnosti in do Boga. Bog je pravica in kdor Boga ne ljubi — tudi pravice nikoli ne bo ljubil!

BIL JE PRISRČEN DAN Cleveland, Ohio.
Vabili smo in poročali o nameravanemu Baragovemu dnevu, naj bo sporočeno tudi to, kako smo ga praznovali.
Bil je vesel in prisrčen dan,
Nihče ne more zanikati, da socialne in gospodarske razmere po svetu ne pretresavajo svet prav v njegovih temeljih. Tudi nihče ne more zanikati, da niso socialna in gospodarska vprašanja najvažnejša na svetu. Saj baš od
- ,	Y» i •	'lil	1 I ±JlL Jc VCSC1 lil JJ1 JLOH
teh vprašanj je odvisno življenje posameznika, kakor vseh |ki bo zopet ogtal do]go y grcih narodov in držav. Kjer nimajo dobrega gospodarskega slovenskega ljudstva. Bil je dan programa, gredo navzdol, propadajo. In kadar zaide posameznik ali pa narod na tako pot, ki gre le navzdol, je kaj kmalu na beraški palici in kaj potem, sodi lahko vsak sam.
Če hoče prospevati posameznik, mora znati živeti v okvirju svojih dohodkov. Kdor začne več izdajati, kakor so njegovi dohodki, ta gre rapidno navzdol. To pravila vsak razume
Toda stalnega ravnovesja v svetovnem gospodarstvu še nikoli ni bilo in bo tudi težko kedaj. To pa zato, ker v svetovnem gospodarstvu imamo vedno tisti večni "zli krog", v katerem se pes za rep grize — hiti za njim v večnem krogu, pa ga nikoli več ne doseže, kakor le ga more. Ta zli krog v svetovnem gospodarstvu nastaja po politiki raznih narodov in držav. Ambicija po večjem napredku, je mati tega zlega kroga. In dokler bo posamezniki ali pa narodi gojili take ambicije, kar najbrže bodo še dolgo, toliko časa bo svet med seboj imel gospodarske politike več vrst. Med temi je tekma. Kadar ena napredu-' je, druga propada in zopet obratno. Je to dviganje na enem koncu in padanje na drugem.
V sedanjem gospodarskem in socialnem kaosu imamo vse povsod po svetu silno veliko takih vsevedežev, ki re-jna noge. Po dokončani službi
Baragov, toda Cankar in Gregorčič sta bila ta dan poveličevana. Govorniki so govorili o vseh treh, katerih spomeniki stoje v Kulturnem vrtu. Res, bil je dan veselega spomina kulturnih mož, pisateljev in pesnikov. Njim so se posvečale krasno zbrane besede mojsterskih go-vornikov.
Kakor je bilo že poprej naročeno, namreč, da se bo ta dan slavnost pričela še dopoldan ob 10. uri, tako se je tudi zgodilo. V krasni veliki cerkvi sv. Vida se je pričela slovesna služba božja, zunaj se je pa zbiralo ljudstvo, da se napolnijo busi in avtomobili. Pri cerkvenem opravilu v cerkvi je bil pridigar vsem za-željeni g. dr. France Trdan, profesor gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Med tem so dospeli busi iz fare sv. Lovrenca in njihova godba, ki so dvignili vse.
kvartet. Govoril je o Cankarju pol ure dolgo, g. Julijus Slapšak, šolski ravnatelj, ki je dospel v Ameriko z dr. Trdanom, na obisk svojega sina Rev. Julijus Slapšaka, kaplana v fari sv. Lovrenca. Govoril je pri odkritju sohe Ivan Cankarja.
Za prvim ponovnim odkritjem je sledilo odkritje spomenika Simona Gregorčiča. (Oba spomenika sta bila sedaj ponovno odkrita, ker se ni moglo to zgoditi v parku v jeseni radi slabega vremena in se je takrat ta obred vršil v dvorani.) Pri odkritju Gregorčiča je govoril profesor g. dr. Trdan. Govoril je še sodnik Lausche, park direktor in še drugi. Vse prizore je pa posnela filmska družba za posebno sliko, ki bo poslana v Jugoslavijo, v dokaz našega živel j a v Ameriki glede gibanja kulturnih od-nošajev.
Vsa ceremonija v Kulturnem vrtu se je izvršila četrt do 2. ure, nakar se je vse naložilo na buse in avtomobile in smo se odpeljali v veliki Puritas Spring Park, kjer se je imel nadaljevati program ves popoldan. Deset
vajale korakanje na umeten način in prejele zato buren aplavz. Govoril je še Mr. Louis Drasler, zatem je pa dež prekinil nadalj-ne govornike: Mons. Vitus Hribarja, Mr. Marinkoviča, in Mr. Vojnoviča. Morali smo prenehati in pustiti nadaljni program. Toda, kljub vsemu takemu vremenu, niso upadla srca ljudem. Vse so radi potrpeli, da je le do tukaj uspelo na tako sijajen način. Baragov dan, pozabljen ne bo, če tudi ni bilo vse tako kakor bi želeli sami. Odnesli so s tega dneva utise iz domovine, srca so bila polna navdušenja in prisrčnosti.
A. G. predsednik
-o-
CERKEV BODO PREBARVALI
Clevelatid-Collinwood, Ohio.
Slovenska cerkev Marije Vne-bovzete v Collinwoodu nujno potrebuje nove obleke; prejšnja barva je pričela že razpadati ter se luščiti od zidovja; stene kar očividno kriče po prenovljenju in preslikanju; zategadelj je vodstvo župnije, s porazumno s cerkvenim odborom in župljani, sklenilo, da se bo naša cerkev v doglednem času prebarvala in preslikala. Vsi tozadevni dogovori so že zaključeni, kontrakt podpisan in potrjen; le ena ovira je vmes — finančno vprašanje. — Odgovor na to vprašanje bodo župljani izrekli v nedeljo 1. avgusta, ko se bodo zbrali na velikem cerkvenem pikniku, ki se priredi na Močilnikarjevih farmah. Tedaj bo najugodnejša prilika, da se bodo pokazali, koliko jim je na tem, da se ohrani lepota Marijinega svetišča. Zato se pričakuje, da se bomo vsi pol-noštevilno odzvali ter finančno zapreko temeljito razrešili. Že piknik sam na sebi bo nudil pestro sliko: godba, razne nagrade ter prosta zabava, vse to je na dnevnem redu. Zrazen tega pa je treba vpoštevati dobro in točno postrežbo, o kateri se bomo kar na licu mesta prepričali. Busi bodo vozili izpred cerkve od ene popoldne do smih zvečer. V slučaju slabega vremena se bodo nagrade delile isti dan v Slov. Domu na Holmes Ave. kjer sti
busov napolnjenih in številni
avtomobili so odpeljali v smer!v ta namen najeti obe dvorani.
Kdo izmed nas ne pozna Prešerna, Gregorčiča, Zupančiča, Slomšeka in drugih naših velikih mož, katerim se imamo zahvaliti da smo kar smo in da se lahko štejemo med napredne in kulturne narode ? — V Ameriki že vsak otrok pozna Washingto-na, Lincolna, Franklina. — Ponosni smo na te može, hvaležni smo jim, ki so nam o-mogočili tako obširno svobodo in demokracijo. Do napredka in razmaha te velike svobodne dežele pa smo prispevali vsi narodi, ki se nahajamo v tej obširni republiki.
Vsak narod ima svoje može, ki so se visoko dvigali v eni ali drugi stroki ali panogi. Zato narodi opisujejo dela takih ,zaslužn:ih f mož', da bodo poznejše generacije vedele, kdo jim je gladil pota do napredka, omike in razvoja.
Tudi mi Slovenci imamo može, ki so izvršili velika dela in pomagali k razvoju Amerike. Vprašanje pa stoji pred nami, ali bomo dopustili da bo ti pijonirji ostali v pozabljivosti. — Ne! Tega ne smemo dopustiti, če imamo le še količkaj narodne zavesti. Nikdar ne smemo dopustiti kaj tako sramotnega, ki bi za vedno ostalo neizbrisljiv madež nad nami.
Kaj ne dragi rojak, rojakinja, da ne boš radi par dolarjev dopustil, dopustila kaj takega, da bi dela naših pi-. jonirjev, naših velikih mož, zapadla v pozabljenost? ! —-Da ta sramota res ne pade na nas vse, pristopajte kot vstanovitelji novega mesečnika, ki bo opisoval zgodovino slovenskih naseljencev v Ameriki in ki bo skrbel, da bo dobil slovenski narod častno mesto v ameriški zgodovini. Pristopajte, da bodo naši nasledniki ponosni na narod iz katerega so, oziroma bodo izšli. Vstanovnina je samo $3.00, letna naročnina pa samo $2.00. Če dragi rojak, rojakinja, obojega ne z;mo-reš, naročnine nikar ne od^
Dogodki
svad Slovenci po Ameriki
božji v cerkvi, se je povorka takoj podala v park v Kulturni vrt, kjer so že čakali dospeli busi iz Collinwooda in Euclida z ljudstvom, med katerimi so se lesketale krasne avbe in narodne noše. Vzoren špalir so delale u-niforme deklet v različnih barvah, da je bil pogled na vso to množico naravnost čaroben in slikovit. Številni fotografi kakor tudi snemalci slik, so bili tako zaposleni, da smo jih občudovali. Potrudili so se, kajti boljše prilike se jim ne nudijo pogosto. Vsi ameriški večji dnevniki so slovesnost lepo opisali in prinesli slike prizorov pred Cankarjevim kipom.
Ko je godba fare sv. Lovrenca odigrala ameriško in potem še slovensko himno, je prvi govoril mestni župan Harry L. Burton. Za njim pa generalni konzul dr.
šujejo gospodarske krize kar, kakor bi s prsti počili. Ena, dve, tri — tako le bi moralo bit — pa bi bilo rešeno vse. Taki vsevedeži so navadno podobni onemu, ki pravi, ko bi bil jaz Bog le eno minuto, pa bi bilo vse drugače na svetu. Seveda bi bilo. Prav gotovo pa še nobenega sveta ne bi bilo, ko bi imel svet take bogove.
Pravilno reševati gospodarska in socialna vprašanja na svetu je eno najtežjih stvari na svetu. So to stvari, ki jih premnogokrat človeški moči, ne človeški razum ne more kontrolirati. In to je dokaz, da blagostanje človeka ni odvisno samo od njega, ampak, da vodi blagostanja tudi Nekdo drugi in ne samo človek. Ljudje, narodi in države V.hko uvedejo najboljše gospodarske programe. Vse lahko do pičice izračunajo in določijo. Pa je stalnost takemu programu, zasigurana? Še dolgo ne. Pridejo vmes elementarne katastrofe in vržejo vse programe iz reda. Farmar dela svoj program, pa kolikokrat se mu tak program popolnoma vresniči. Pride vmes suša, deževje, toča, prašni viharji, cikloni in bogve kaj še, nad katerimi on nima nobene kontrole. Slične katastrofe, seveda v drugih oblikah pridejo nad razne industrije. Vse je vrženo iz reda | pa^im £eneral™ Ves narod trpi in treba je novega gospodarskega progra- Z^zŽ^TjL *d7 ma. In koliko se drugih nevarnosti!	■
V industrijah imamo največje težave med delavci in delodajalci. Tu je večni boj. Prvi tožijo, da s svojim zaslužkom ne morejo izhajati — drugi, da ne morejo vsled trgovske konkurence izhajati. Pa zopet pridemo zraven nekateri, pa pravimo, to le vprašanje je kaj lahko rešiti. Rešimo ga zopet, kakor bi s prsti počili: ena-dve-tri in ga rešimo. In vendar ali je rešeno ? Prav nič in še dolgo ne bo. Tisti, ki največ o tem govore, navadno o takih vprašanjih najmanj vedo.
Mnogi so, ki imajo deloma prav, da bi bilo socialno in gospodarsko vprašanje med raznimi stanovi kaj kmalu rešeno, če bi n. pr. vlada kontrolirala plače, cene in dobiček. Res je, v pravi in pošteni taki kontroli se zdi, da bi vsaj ustavili brezglavo konkurenco, obenem pa postavili Vskako ravnovesje med življensko draginjo in zaslužkom. To dobro stran vidi lahko vsak. Ampak, zdaj nastane zo-l>et drugo vprašanje. Kako dolgo bi bil, človek zadovoljen s tako kontrolo? Prav dolgo prav gotovo ne. Prvo kar bi bilo, bi človek razvpil v svet, da je tako kontroliran brez vsake osebne svobode. Kako bi vpili premnogi, za-kaj se jih ne pusti, da prodajajo svoje stvaVi, kakor sami hočejo.
ber Dob", so peli bratje Maksi movich beogradski univerzitni
proti zapadu a srečali smo zelo moker in gost dež s sapo. Vse to je šlo pa samo mimo nas. Kmalu se je razgnalo in dospev-ši v park, niso ničesar vedeli, če smo mi srečali dež. Razvila se je prav živahna zabava, toda to veselje ni trajalo več kot dobre pol ure. Začelo se je temniti in ni bilo dolgo, dež je bil nad nami in ta je nas zelo iznenadil. Ko se je tudi ta dež naveličal padati, smo se kmalu pojavili okrog odra. Vse je na novo zaživelo in bilo veselo. Prve kaplje dežja so bile že pozabljene, zaradi tako velike in vesele udeležbe. Začeli smo s programom na odru. Prvi govornik je bil že poprej imenovani generalni konzul dr. Stojanovich, Slovencem tako naklonjen in iskren Jugoslovan. Njegove besede so pritegnile na se vsakogar. Zopet so peli bratje Maksimovici nekaj pesmi, ki so vse oživljale. Govoril je Very Rev. J. J. Oman, zatem pa dr. France Trdan, ki je imel biti glavni govornik Ba-
reci. Tvoja narodna dolžnost Nej ne bo torej nobenega izgo-' je, da tudi ti prispevaš, da se
vora, kajti tudi slabo vreme ne bo delalo preglavic, vse le zavisi od tega, kakšna bo udeležba. Kaj radi se ponašamo z lepo zunanjostjo, a moramo tudi paziti, da bo lepa in čedna naša notranjost in notranjost naše cerkve. Naša farna patrona Marija Vnebovzeta kraljuje nad Collin-woodom in ona si je izbrala ta hram božji za bivališče; glejmo, da bo v tem svetišču ohranjena čedna in dostojna notranjost, ki naši farni patroni po vsej pravici pripada.
Faran
-O-
DOBRO JE PREMISLITI Johnstown^ Pa.
Vsi vemo, da vsak narod rad čita zgodovino, v kateri so ovekovečeni slavni in veliki možje njegovega naroda. S ponosom kažejo narodi na take velikane ki so zrasli iz njih naroda in ki so izvršili velika dela za napredek in kulturo človeštva.
naši pijonirji otmejo pozab-ljenosti. Skažimo se vredne svojega naroda v korist in ponos naš in naših potomcev.
Mathias Klucevsek
--o-
MESTU BUFFALO GROZI POMANJKANJE ŽIVEŽA
Buffalo, N. Y. — Nad 2000 auto razvažalcev groce-rije in mesa je še vedno na stavki in razvažanje živeža se več dni ne vrši. V znak solidarnosti je z razvažalci zastavkalo tudi 1000 mesarjev v klavnicah in tudi tu vse delo počiva. Ker iz skladišč ne dovažajo novih zalog grocerije in mesa so premnoge trgovine že popolnoma izčrpane in če zadeva stavke ne bo v kratkem rešena, bo nastalo opasno pomanjkanje živeža, zlasti mleka in mesa.
--o--
Vsaj en dopis na teden, naj bo ecsIo vsake naselbine.
Slovenska odvetniška pisarna
v glavnem delu mesta
Chicago, 111. — Slovenski odvetnik Anthony J. Darovic, ki je pravni zastopnik Slovenskega posojilnega in stavbinskega društva v Chicagi, je te dni otvo-ril odvetniško pisarno doli v glavnem delu mesta na naslovu 160 No. La Salle Street, kjer so razni državni uradi in kjer poslujejo velike tvrdke. Podjetnemu slovenskemu odvetniku iskreno čestitamo na tem novem napredku.
Poroka
Barberton, O. — V soboto 24. julija se je v tukajšnji slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega poročila Miss Helen Jankovich z Mr. Stankom Trentovski, ki je poljske narodnosti. — Naj jima Bog da srečno in zadovoljno zakonsko življenje.
Obisk
Chicago, III, — Tukaj sta se te dni mudila Mr. in Mrs. John Grampočnik# starejši in John Jr. iz North Chicago, 111. Oglasil so se tudi v našem uredništvu: Hvala za pozornost.
V Minnesoto
Cleveland, O. — Znani za-varovalninski zastopnik in prvi glavni nadzornik JSKJ. Mr. Janko Rogelj, je pred kratkim odpotoval v Ely, Minn, kjer se bo udeležil polletne seje organizacije in ob enem mladinske konvencije, ki se bo vršila tam meseca avgusta.
Himen
Barberton, O. — V tukajšnji slovenski cerkvi sta se danes v soboto 31. julija poročila Miss Mary Gradiša z ženinom Mr. Harry Wajn-schen, ki je rodom Nemec. — Mladima zakoncema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Slovenci v okolici Madisona-Ohio
Madison, O. — Sem prihaja ob nedeljah večje število rojakov tudi iz okolice, ki radi obiščejo slovensko cerkev, katero upravlja g. župnik Rev. Ludvik Virant. Tem, ki prihajajo zaradi sv. maše, bodi povedano, da so vedno skozi ves poletni čas sv. maše ob 7., 8., 10. in pol dvanajsti uri dopoldne.
Dva piknika
So. Chicago, 111. — y nedeljo 1. avgusta ima svoj letni piknik dr. Svoboda, Zapa-
dne Slovanske Zveze. _ V
nedeljo 5. septembra pa priredi svoj piknik American Yugoslav Citizen Political Club. Ta klub, ki je bil ustanovljen pred petimi leti, prav dobro napreduje v svojem članstvu in je eden izmed najbolj aktivnih političnih klubov v tej okolici.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(70)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs

m
st{
\
^ ?if.s
k m^i^m
. is .»•.*' hwt «\\K V'S
mm-w^M.
Li
If w
I ;pi
Mp
. Mm-ms 1
s.- is if • kitsy ..' /	'r^JSJ
i y	pijkJ
%
■ij!
m
p
J mi'

'i ■ 'VA'
ft" ? MWW ...>"'•-


Nekoliko časa ne je Walter obotavljal, da bi se kar tako na lep način iz-nebil svojega bogastva in sploh vsega kar poseduje, toda želja po prostosti in pa ker mu je Bobolo za gotovo ob-' ljubil, da ga reši, je zmagala in izročil mu je kar je črnec zahteval, samo da se je s tem rešil teh strašnih ljudo-žreev.
Navsezadnje je bilo vse njegovo bogastvo 'le malenkost proti rešitvi pred smrtjo s kremplji, pred katero je trepetala vsa okolica. Ko je Bobolo dobi dragocenosti kateremu je dal Walter, je vse skupaj dobro skril, da bi nihče izmed ostalih divjakov, ki so bili blizu, opazil, da mu je ta kaj dal.
Bobolo je bil zvit. Dobro je vedel, da če bi veliki duhovnik in poglavar Luliini izvedel da si je pridržal kaj bogastva, bi ne imel usmiljenja z njim. 1'oleg tega ,ie bil Hobolo pa tudi la-konieti na bogastvo. Komaj je .bil skončal z Walterjem, je že pritekel v njegovo kočo neki Leopardski vojak ves upehan.
llil je to poslanec l.eopardskih vojakov, ki so bili šli na Tarzana in jc hitel pripovedovati kako sta Tarzan in še eden drugi beli človek, katera so bili vjeli, ušla. Ob tem poročilu je postal Bobolo ves divji. Stiskal je pesti, toda le na zunaj, v sreti je pa koval črne naklepe maščevanja.
Sobota, 31, julija 1987
'amerikanski slovenec'
Stran C
SVETEL SPOMIN
Ljubljana, Jugoslavijaljubezni polne, zmerom vdane
r, ,	.	.	svoji veri večnega življenja. Ž
Razgubilo se ie zvonenje zvo- ,.J .	v . / . ...
...	. ,	, , . njimi so bde hčere m sinovi, bili
nov, ki ]e oznanjalo poslednje y ,. . , ,. , . ... ... . i-v • so očetje m bratje, da je bila obrede nad velikim mrličem, in ,	v ... / .
i . .	. , , ... zbrana vsa nasa velika slovenska
ostal je spomin, svetal, neizbris-1 ,	Tr . . T ..„
vi . . v	družina. Kakor je Jeglič v svo-
Ijiv, spostovanja m svečanega'.	. . ... . .
, v , . . . . v . nem življenju mislil na sleherno občudovanja poln nad dovršenim ■
pozemskim življenjem slovenskega vodnika in njegovo poslednjo potjo. Nikoli pozaben bo ostal v podobi pogrebni sprevod nadškofa Jegliča, ki se je pomikal skoz ulice slovenske presto-lice in se razvil v dolgo žalno vrsto slovenskega naroda, tolikokrat razžaloščenega, pa nikoli tako tesno v veri povezanega, kakor ob poslednjem mogočnem izročilu pokojnikovem. Jegličev pogreb je bil ves v sijaju ponosne žalosti, možate molitve, srčne vzvišenosti in odločne zvestobe. Noben hrup in šum ni zmotil tišine svečane pogreznjeno-sti, ko so v nemem molku sneli ljudje ob robovih ulic svoja pokrivala in se zazrli v počasi korakajoče vrste, ki jim je solnce s svojo svetlobo povzdignilo tem-nost oblačil. Noben krik ni na-siljeval s tujim razpoloženjem. Vsi so zapustili drobne, lastne tegobe in posle dneva ter se predali občutju, ki ga privabi veličina takšne smrti, kakršna je smrt moža z ljudstvom zraslega,
ki je šel skoz vse radosti in trp- mi • . , • i- . , . Ji 1 i Tako se je trpljenju naroda jenja slovenskega naroda. Skoz	___
ljubljanske ulice se je razvil sprevod, ki je edinstven po svoji veličasti: z žalnimi trakovi povite svetilke nad cestami, žalne zastave na hišah, zvonovi, solnce — in narod, ki spremlja svojega mrliča, obdanega s simboli posvečenega življenja.
Na čelu sprevoda se je svetlikal križ kakor opomin, kakor znamenje dobre prihodnosti z o-betom božjega blagoslova, za križem pa je šlo ljudstvo v spoštovanju božje volje in naložene usode, z žalostjo presunjeno in s pogumom umrlega moža ohra-breno. Počasi so hodile skoz Ljubljano vse te velike vrste, Potrjene v skupni veri in zamišljene v skupno prihodnost. Pretresljiva je bila veličast pogrebnih obredov. S pobožno molitvijo so hodile slovenske matere, te hranilke in čuvarke naših najsvetejših izročil, zmerom na žrtve pripravljene, zmerom
klico slovenskega naroda, tako so se vsi zgrnili k poslednjemu slovesu. Nihče ni izostal, nihče ni odsoten str pel, kdor je s srcem in mislijo povezan z umrlim prerokom. Svoje delo so zapustili delavci, da poslednjič počastijo prijatelja in zagovornika, z njiv in polj so prišli kmet-ski rodovi, da se še enkrat poklonijo učitelju in svetovalcu, od vsepovsod so prihiteli slovenski fantje, da izpričajo vdanost velikemu tovarišu in vodniku, o-troci so prinesli zadnje pozdrave dobremu očetu, vsi majhni in veliki prijatelji so spremili svojega duhovnika. Tako so prišli slovo jemat vsi znani in neznani v veliki skupnosti ene slovenske družine, ene religije, enega njenega duha. Z ljudstvom pa so stopili v vrste tudi vsi tisti, ki ga vodijo in skrbijo za njegovo usodo. Visoki duhovni pastirji so se z glasno molitvijo pridružili upanju naroda, vsa svetna ili cerkvena gosposka je šla na pot h grobovom, da jim slovesno ,'izroči telo slovenskega vodnika.
V
tem žalnem času pridružila Cerkev in poklonila se mu je oblast. Nadškof Jeglič je nastopil svojo zadnjo pot ob spremstvu ljubezni, ki jo je obilno delil v svojem življenju, spremljan z molitvijo, ki jo je bogato daroval svojemu narodu, spremljan v veri in s pogumom, ki jih je obilno izkazoval tudi v najboljših bridkih in usodnih časih.
Tako je bil pokopan slovenski nadškof Jeglič z vsem dostojanstvom prvega služabnika svojega naroda in neutrudnega glasnika božjega. V dnevih dela ga je dohitel angel smrti in ga pozval po plačilo. Ob njegovem telesu pa se je še enkrat zbral slovenski narod, kakor se je toli-krat zbral ob njegovi osebi, ko je prinašal tolažbe in krepčila za življenje. Zbral se je edinstven, 'neustrašljiv in neupogljiv, z Je-gličevim izročilom znova opogumljen k novim bitkam za svobodo in pravico.
DR. PICCARD SE ODPRAVLJA NA POT V VIŠAVE
Dr. Jean Piccard, sloviti belgijski raziskovalec stratosfere, se zapira v gondolo, katero je dvignilo v višave 80 malih balunov v Rochester, Minn.
RAZMIŠLJANJA
P. Bernard Ambrožič.
V.
beli mast in na mast položi štiri žlice te zmesi. Ko so zapečeni po eni plati, jih obrni in opeči še po drugi plati. Te omelete daš ali z mesom ali pa z zelenjavo na mizo.
*
Cvetačna juha
ZDRAVSTVO.
bolnik s srčno boleznijo naj uživa dovolj sadja in zelenjave
Pri vseh bolnikih na srcu je Eno veliko ali dve majhni cve- j treba dobro paziti na hrano, ki tači (karfioli) drobno razrezi in ' j0 zauživajo. Zavoljo premalo skuhaj v slanem kropu. V kozi-1 jedi lahko nastane kronična o-ci napravi svetlo prežganje, irf slabelost srca, ki je pa bolj red-sicer iz sirovega masla ali masti, ka nego kvare, ki jih povzroča Gotovo prežganje stresi V cveta- preobilna hrana, či, ko je že skoro kuhana. Juha, Hrana oseb z bolnim srcem naj s prežganjem vre vsaj še če- m0ra biti zmerna in ne eno-trt ure. V lončku dobro raztepi stranska. Strogo vegetarična
štiri žlice sladke smetane, tri rumenjake in nekoliko sirovega masla. To raztepaje vlivaj v juho, ki si je medtem odstavila od ognja, ker ne sme več vreti. To juho daš z opečenimi zemljami na mizo.
IS
TA NAŠE GOSPODINJE
kako čistiš različna
tla
Navadna lesena tla poribaj s krtačo. Tla zmoči s toplo vodo, ttialo namili in drgni s krtačo vedno po dolgosti deske. Če so tla zelo umazana, vzemi mlačno v°do, a ne vrelo. Ribati pa mo-raš hitro in ne preveč močiti tla. Ko si tla zbrisala, jih je do-^ro še s suhimi krpami zbrisati. da se deske hitro posuše, ker k tedaj bodo lepo bele. Da je treba vodo za ribanje menjati za ysaki kvadratni meter, pa to Jtak ve vsaka gospodinja. Saj z Ulnazano vodo poribana tla ne Korejo biti čista in bela. Tla. ki so napravljena iz ope-e> se dajo zelo lepo umiti, če ^mešamo vodi malo solne kisli-JJe (en del kisline in 50 delov in potem še s čisto vodo bijemo. Pobarvana tla pa treba umiti ni lačno vodo, in ko se posušijo, ^ še s krpo, poškropljeno z la-t®nim oljem, zbrisati. Brisati Wa P° dolgem deske. Lahko j^'1 umita in suha tla namaže-j. s Parketnim loščilom in po-jj zdl-gnemo s krtačo kakor
ki-at tna tla- To °Pravimo le
tl>eba
eska
ej
mo še s primerno barvo. Barva na cementu pa se počasneje suši, kakor na lesenih tleh.
Cementla tla vedno izgledajo kakor da so prašna, če jih še toliko čistimo, zato je zelo priporočljivo, da jih prepleskamo. To ne stane mnogo, a gospodinja bo vesela, ko bo videla, kako lepa so pobarvana cementna tla.
-o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Kuhane telečje nogo
Telečje noge dobro očisti, operi in drobno sesekaj. Pristavi jih v mrzlo vodo k ognju, osoli in dodaj lavorjev list, nekaj zrn popra, dišave, narezane zelenjave in malo kisa. Med tem sku-kaj pet jajc v trdo. Kuhane olupi. Rumenjake stlači, beljake sesekljaj. K rumenjakom primešaj olja, kisa, soli, sesekljane beljake in drobnjak. Kuhano in hladno meso oberi od kosti in zmešaj s pripravljeno omako. Daš s praženim krompirjem na mizo.
*
Krompirjeve omelete
Dva funta opranega oluplje-nega krompirja (sirov krompir) zribaj na ribežnu. Zribani krompir deni v mokro in otisnjeno krpo in ga dobro ožmi. Voda, ki jo da krompir, naj še nekaj časa stoji, da se škrob vsede. Kar je čiste vode, jo odlij, škrob pa zlij h krompirju. Krompir stresi v skledo in primešaj rumenjak in eno jajce, šest žlic kisle smetane, tri žlice moke in malo soli. Ko je vse skupaj dobro zmešano, primešaj sneg enega 8e firnež posuši, pobarva-beljaka. V kozi za omelete raz-
na teden, vsak dan pa je ^ Pobarvana tla zbrisati z
suho krpo. irwf' so napravljena iz ce-čist a> Um'vamo z milnico in še iues s v®do zbrišemo. Enkrat na nj^ ( 'I'b pa zbrišemo z lane-^ oljem. Cementna tla, ki pa tu jn'10 biti najmanj dve leti sta-&1eslfDlep0 Vajena, lahko preti*
■ -.c 1110 z barvo in sicer najin V Ulniažemo tla s firnežem, i Ko »p ____. ......
PRAKTIČNI NASVETI
Kanarček se osiplje skoraj 10 tednov. Ce se pa v 10 tednih ne obrase, ima gotovo uši ali je pa morda bil dalje časa in večkrat na prepihu, kar mu zelo škoduje. Uši so tako drobne, da jih s prostim očesom niti ne opazimo, zato ga je treba pregledati s povečalnim steklom. Ce je kanarček ušiv, tedaj mu pokrij vsak večer kletko z belo krpo, zjutraj pa to krpo odstrani in jo popari ter posuši. To ponavljaj vsaj 14 dni. Ako se ptiček le ne popravi, tedaj je pa treba temeljito očistiti kletko. Najbolje je kletko in palčice prekuhati. Ptička pa vsak dan • skozi teden dni z majhno brizgalnico vsega (tudi med perjem) nabrizgati, in sicer zmešaš pet delov vode in en del konjaka. Kanarčka, ko je ves moker imej potem na toplem in pazi, da se ne prehladi.
★
Pri nogavici če se pretrga zanka, a nimaš pri roki igle in sukanca, da bi zanko takoj zašila, zadostuje, če pomažeš tisti del z milom in zanka ne bo bežala dalje. Ce nimaš mila pri roki, kakor na primer na izletu, v vlaku, imaš pa morda angleški obliž, pa ga pritisni na tisti del nogavice, da zadrži zanko. Tudi če zanko osliniš, ne bo bežala dalje.
Gobo za umivanje po vsaki uporabi dobro izperi v čisti vodi in jo obesi na zrak, da se posuši. Spleti si zato iz prav tanke špage mrežico, v katero daš gobo sušit. Tu in tam gobo operi v limonovi kislini in potem v čisti vodi izperi.
hrana je prav tako neumestna kakor preveč mesna. Vsekako pa je treba paziti, da dobi bolnik dovolj sadja in zelenjave, kajti v teh živilih so hranilne snovi in vitamini, ki imajo veliko ulogo pri sestavi krvi.
Poedini obedi ne smejo biti preobilni. Bolje je, da jedo bolniki manj, zato pa večkrat, da bi si ne perobložili želodca. Pretežko delo je za bolno srce poganjati prevelike količine hrane skozi telo. Iz tega razloga se morajo pacienti izogibati tudi preobilni pijači, posebno med jedjo. Alkohol, kavo, čaj, močne začimbe in kajenje jim velja prepovedati. Pri akutni oslabelosti srca tu pa tam sicer lahko popijejo nekaj močne kave ali težkega vina, toda potem je ta pijača zdravilo, ki ga more odrediti le zdravnik.
Bolnik mora paziti končno na to, da si uredi prebavo. Driske bi mu organizem zelo oslabile, preveč plinov v črevju bi mu pritiskalo na srce, zaprtja, zavoljo katerega često trpe zama-ščeni ljudje, se ne sme odpravljati s hudimi odvajalnimi pripomočki, temveč v prvi vrsti z dieto, dalje z masažo, kopelmi itd.
TO IN ONO
se
par zdravniških
Zdrav človek potrebuje pri običajni hrani vsak dan deset do petnajst gramov kuhinjske soli. Pri nekih boleznih se ta količina mora zmanjšati kvečjemu
na dva do tri grame dnevno. *
Ponovni napadi žolčnih kamnov pri starejših ljudeh so zelo pogostoma v zvezi z rakom v žolčnem mehurju, ne da bi se dal ta rak klinično ugotoviti. Takšni primeri se dado še dobro ozdraviti z operacijo, le da jo je treba izvršiti pravočasno.
-o-
širite amer. slovenca
"lake drive" cesta končava
Chicago, 111. — Želje, ki so jih gojili Chicažani zadnjih petnajst let, da bi se namreč odpomoglo ozkemu prehodu z široke auto ceste z severne strani in z južne strani, katere promet je moral preko ozkega prehoda po Michigan avenue, se bodo v par tednih izpolnile. V dobrih 10 tednih bo izgotovljena nova široka "Lake Drive" cesta, ki teče od pričetka Washington Bu-levarda pri jezeru, severno ob jezeru in se zopet izteka nad Ohio ulico v Lake Shore Drive. Za automobiliste bo to velika olajšava, ker se bodo s to novo cesto lahko izognili natrpanosti na Michigan Avenue, ki veže 'loop' (glavni del mesta) z severnim delom preko izliva reke. -o-
zguba in škoda na obeh koncih
San Francisco, Calif. — Vsled hotelskih natakarjev;, postreščkov in drugega osob-ja, ki je stavkalo nad dva in pol meseca je bilo ves ta čas 19 hotelov zaprtih za promet. Izračunali so, da so hotelska podjetja vsled tega na škodi nad 6 in pol miljonov dolarjev. Natakarji in delavci pa so zgubili na zaslužku nad pol milijona dolarjev. Škoda na obeh koncih. Zakaj ne bi take spore takoj poravnali.
■-o-
rusi sumljivi na amerikance
Moskva, Rusija. — Kakih 40 ameriških potnikov in izletnikov je bilo zavrnjenih, da niso smeli na ruska tla, ne v Leningrad z ladij, kljub temu, da so imeli vsi potniki ruske vize, dovoljenja ruskih konzularnih uradov, ki so jih dobili predno so odšli proti Rusiji. V Moskvi sovjetske oblasti ne dovolijo ameriškim posetnikom niti slikati ameriškega poslaništva. Silno pazijo na vsakega Amerik.an.ca,
Ali so hrasti na lemontskih gričih danes še isti kot so bili prvo, drugo, tretje leto potem, ko je prva klica prilezla iz zemlje, pognavši iz želoda? Brez dvoma so še vedno isti, čeprav so močno razviti, veliki in mogočni, z drugo besedo: čeprav so od tistega časa zelo zrastli. Koliko so zrasli v teh letih, bi se dalo dognati po nekih "obročih", ki se vidijo na deblu vsakega hrasta, ako ga prežagate. Zavoljo tega, ker so ti naši hrasti vsako leto zrastli in postali iz majhnih drevesc veliki, si ne bo nihče upal trditi, da so popolnoma druga drevesa kot pred toliko in toliko leti.
Pri katoliški cerkvi tudi kažejo na neke "obroče" na njenem deblu. Tako in tako se je razvi-'jala katoliška cerkev v teku stoletij, teh in teh "obročev" pred nekaj sto leti ni imela, privzela si jih je veliko pozneje, zato ni več tisto, kar je bila v prvih časih. Katoliška cerkev torej danes ni več ustanova Kristusova .. .
Tako sklepajo, tako predavajo tako pišejo. Ali po pravici?
Mi ne tajimo, o, nikakor ne tajimo tistih "obročev", ki se tekom zgodovine v resnici kažejo na deblu katoliške cerkve. Nasprotno, celo sami kažemo nanje in se jih naravnost veselimo. Ako bi jih ne bilo, bi morali sami sebi priznati, da je katoliška cerkev okostenela, zaostala, lep kip brez krvi, življenja in duše.
Kdor se sklicuje na Kristusa, naj se spomni na njegovo priliko o gorčičnem zrnu: "Nebeško kraljestvo je podobno gorčične-mu zrnu . . ." in tako dalje. Kristus je sej al zrno kraljestva božjega na zemlji in je prav dobro vedel, kaj ima iz njega zra-sti. Tudi je vedel, kako raste rastlina iz semena: ne čez noč, ne v par dneh, temveč polagoma leto za letom. Vedel je, da s prvo klico, ki požene iz zemlje, še davno ni dovršena rastlina, dovršeno drevo. Ako bi imel v mislih, da mora biti katoliška
cerkev, njegova ustanova na zemlji, takoj takrat do zadnjih potankosti izpolnjena organizacija, bi ne smel nikdar rabiti primere o gorčičnem zrnu, in, kar je še vse bolj važno: nikdar bi se ne bil smel dati križati v tistih časih, ko je gorčično seme njegovega kraljestva na zemlji pognalo komaj prvo in zelo nežno klico.
Kar velja glede organizacije, velja tudi glede nauka. Ce je mislil, da da je že pred njegovo smrtjo vse dognano in natanko določeno, čemu je pa potem rekel apostolom, da jim bo poslal Svetega Duha, ki jih bo spomnil vsega, kar so bili slišali?
V semenu je vedno vključeno in vsebovano vse, kar ima kdaj zrasti iz njega: celo prihodnje drevo. S tem pa ni rečeno, da si drevo med rastjo ne nabira novih snovi izven svojega semena in jih priliči svojemu organizmu.
Isto velja o katoličanstvu. Kljub mnogim stoletjem je še vedno isto kot je bilo v začetku, nič sebi popolnoma tujega si ni prilastilo, vse, kar je v njem, je bilo že zapopadeno v semeni, ki ga je Kristus sejal. Toda kakor se drevo med svojo rastjo prilagodi klimi, vetrovom, zemlji, na kateri raste, in tako dalje, tako je storilo in še vedno dela drevo katolištva, ki neprestano raste in se razvija.
Kdor se čudi, da danes katoliška cerkev izgleda precej drugače na zunaj in tudi na znotraj, nego je izgledala prva jeruzalemska cerkev v času Ananije in Safire, temu se pač moramo tudi mi čuditi in ga vprašati, zakaj se čudi. Potem je tudi to čudno, zakaj njegova lastna današnja slika izgleda vse drugače ko takrat, ko je dobil prve hlačke. To je' približno vse, kar imamo takemu povedati. Ako nas ne razume, kaj mislimo, potem bo menda res, da on sam ni več tisti človek kot je bil takrat, ko mu je mati prinesla prve hlačke in spravila "kikelco".
I ki pride v Rusijo. Pa so vča-jsih radikalci trdili, da bolj širokih src za svobodo nima nihče, kakor komunisti?
•-o-
23 CHICAŽANOV V PEIPINGU Chicago, 111. — V kolikor se je dalo dognati, se nahaja v Peipingu na Kitajskem 23 Chicažanov, ki se nahajajo tam nekateri po raznih poslih, drugi na izletniškem potovanju.
-o-
— Manchester, Conn. — Potresni sunki so se pojavili v tej okolici in so trajali kakih 15 sekund včeraj jutro. Potres je bil dokaj močan, da j a bilo slišati šklepetanje šip v oknih in mnoge je potres prebudil iz spanja, da so začudeno spraševali, kaj se je zgodilo.
K ASP AR AMERICAN STATE BANK
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju.
Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
>900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostno shrambo
Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago
-O—
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdn* »ispeh!
v Jugoslavijo
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih •
BREMEN »« EUROPA
Brzi vlak od Bremen in Europa v Bremmer-haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amcrikanski Slovenec"'!
Naznanilo!
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
M HAMBURG-AMERICAN LINE IqPGJNORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
NORTH I
GERMANI
UOVDI
Slovenskemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril nove uradne prostore na:
160 North La Salle Street
Telefon: Central 0993
Obenem izvršujem vse pravniške posle na mojih starih dveh naslovih na:
1904 West Cermak Road
Telefon Canal 7130
V prostorih Slovenskega posojilnega in stavbinskega društva. In na naslovu:
2205 West Cermak Road
Telefon Canal 5086
Za posebna posvetovanja in sestanke po dogovoru v kateremkoli uradu.
ANTHONY J. DAROVIC
SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGO, ILLINOIS
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8;30 zvečer.
mš
r S&anO^
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 31. julija 1937
"Dušica"
n
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
Koliko časa nama date?" je vprašala Margareta mornarja, ki je bil kapitan Percyjeve "Zore". "Do kedaj mora priti Armand na krov?"
"V pol uri moramo dvigniti sidro!"
Margareta je prijela brata pod pazduho in odšla sta proti obrežju.
"Pol ure —!" je dejala in gledala zamišljena na morje. "In še pol ure, pa boš že daleč proč od mene, Armand! Oh — kar verjeti ne morem, da me spet zapuščaš! Tile dnevi, ko sva bila sama, ko je bil Percy z doma, ko sem te imela vsega in popolnoma zase, — kako so minili kakor sanje —!"
"Saj ne grem daleč, sestrica! Ozek pas morja, nekaj milj je samo med nama, koj se lahko spet vrnem!"
"Ne dela mi strahov oddaljenost, Ar-man, — ampak tisti strašni Pariz — in prav sedaj!"
Prišla sta do obrežnih skal.
Rahel vetrič je prihajal čez morje in se igral z zlatorumenimi Margaretinimi kodri. Zamišljena je gledala v daljavo, skušala jo je prodreti, skušala je zazreti obrežje Francije onstran, ki je prav tedaj polagala najplemenitejše svoje sinove in hčere na oltar "svobode in enakosti." —
"Najina prelepa domovina —!" je dejal Armand, ki je uganil sestrine misli.
"Prdaleč gredo —' Armand!" mu je odgovorila. "Predaleč —! Ti in jaz, oba sva republikanca, iste misli imava, isto navdušenje za svobodo in bratstvo, — pa tudi ti moraš priznati, da gredo predaleč, da nasilstvo in kri ne moreta prinesti prave svobode —!"
"Pssst —!"
Nemirno in boječe se je ozrl Armand naokrog.
"Ah, vidiš! Celo tukaj na angleških tleh se ti ne zdi varno!"
In hipoma se ga je oglenila, strastno, boječe.	'	^ 1 %f >1
"Ne pojdi, Armand! Ostani! Kaj naj počnem, če —, če bi —."
Ihtenje ji je udušilo besedo, njene ljubeče modre oči so plavale v solzah, proseče je gledala brata.
Mirno in odločno ji je zrl v oči.
"Bodi moja mala, pogumna sestrica, Marjetica, in ne pozabi, da sinovi Francije ne smejo obračati hrbta materi, ako je v nevarnosti!"
Srečen, otožen smehljaj ji je razjasnil solzno lice.
"Oh, Armand',, je dejala slabotno, "vča-si si želim, da bi ne bil tako zelo čednosten in pogumen —! Pa obljubi", je nadaljevala resnobno, "obljubi mi, da boš previden-!"
"Bom — kolikor mogoče —. To ti obljubim !"
"Ne pozabi, dragi, da imam — imam le — tebe, ki se briga zame —!"
"Ne, ne —! Ne govori tako! — Saj imaš Percyja!"
Čudna, otožna zamišljenost ji je zagrnila lice.
"Nekdaj — da, se je brigal zame —!"
"Ampak —!"
"Ne ne, ljubi moj, nikar se ne vznemirjaj zaradi mene! Percy je dober, priden soprog —
»
Resnobno jo je prijel za roko.
"Da — vznemirjam se zaradi tebe, Marjetica ! — Poslušaj, draga! Nisem še govoril s teboj o tej stvari, včasi mi je bila že na jeziku, toda vsakikrat mi je nekaj branilo govoriti. Danes pa se mi zdi, da ne morem od tebe, da te ne morem zapustiti, pa da te ne bi vprašal. — Ni treba, da mi odgovoriš, ako nočeš!" je pridjal, ko je opazil trdi, bridki izraz, ki ji je šinil preko lica.
"Kaj je tisto?"
"Ali ve Percy, da — hočem reči, ali ve, kako vlogo si igrala v obsodbi marki j a St. Cyr?"
Zasmejala se je, neveselo, grenko, prezirljivo, in njen smeh je kakor razglašena struna donel skoz njen prijetni, mehki glas.
"Da sem ovadila markija in vso njegovo obitelj revolucijonarjem in poslala pod guillotino, — to hočeš reči? Da, Percy, ve vse —. Vse sem mu povedala, par ur po poroki —."
"Si mu pa tudi povedala vse okolščine, ki — ki popolnoma razbremenjujejo tvoje dobro ime, tvojo čast?"
"Prepozno je bilo za "okolščine". Zvedel je za moje dejanje že poprej od drugih—. Moja izpoved je prišla prepozno —. Čemu bi mu naj pojasnjevala "razbremenilne okolščine", čemu prala samo sebe in se izgovarjala —?"
"In —?"
"In sedaj imam vsaj to zadoščenje, vsaj eno zavest, da največji tepec na vsem Angleškem do dna duše sovraži in zaničuje svojo — izdajalsko ženo —."
Brdko, trpko je govorila, brezupna tuga je donela iz njenega glasu in Armand je spoznal, da je zelo neprevidno dirnil ob bolečo rano v njeni duši.
"Saj te Percy ljubi, Marjetica!"
"Ljubi — ? Da, svojčas sem res mislila, sem bila prepričana, da me ljubi, sicer bi mu ne bila dala svoje roke. — Zdi se mi," je začela hlastno, kot bi bila komaj čakala, da odloži težko breme, ki jo je težilo že vse mesece sem, "zdi se mi, celo ti misliš kakor mnogi drugi, da sem vzela Percyja zavoljo njegovega bogastva. Pa povem ti, zagotavljam te, da to ni res! Častil me je, oboževal me je s toliko ljubeznijo, tako strastno, da me je omamil. Nikdar in nikogar še nisem ljubila do tisti-krat, kakor veš, in imela sem že 24 let. Mislila sem, da moje srce ni ustvarjeno za ljubezen. — Pa vedno, že tudi tistikrat, se mi je zdelo, da bi bila nebeško blažena in srečna, ako bi me kdo ljubil, — slepo, strastno, neomejeno ljubil, me oboževal. Percy je bil že tedaj počasnega duha, trapast se mi je zdel že tistikart, — pa prav zaradi tega je imel zame tem večjo privlačno moč —. Mislila sem, da bo tem bolj gotovo in izključno ljubil samo mene. Brihten mož, sem sodila, bo imel polno drugih misli in skrbi, častiželjen in podjeten človek se bo hotel poleg mene brigati še tudi za javnost — Mislila sem, da tak dobrodušen revček, kakršen je bil Percy, ne bo mislil na drugo, ko na mene, ne bo imel drugih namenov in želj ko mene, da tak me bo ljubil res popolnoma, neomejeno, me bo oboževal —.
(Dalje prihodnjič)
| •
j|zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS

S.P.D.


sv.Mohoija
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923.
SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS.
Odbor za leto 1937:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. 19th Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.; Theresa Chernich, 2024
Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak,
2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. .
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaiu, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo, dne 1. avgusta, točno ob pol dveh popoldan v navadnih prostorih. Vabljeni ste vsi, da se gotovo vdeležite.
Ponovno prosim vse člane, ki ste zaostali z svojim asesmen-tom, da to nemudoma poravnate, drugače se podvržete suspenda-ciji.
Ta mesec smo zgubili eno iz-
med naših sosester, Anna Utro-ša. Pokojna sosestra se priporoča vam v blag spomin.
V nedeljo dne 22. avgusta bo imela naša Družba svoj piknik, na Kegelnovem vrtu, v Willow Spirngs, 111.
Toraj na svidenje na prihodnji seji in na našem pikniku.
Z sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, taj.

Res, prilika, kot je še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovoev, ki niso mogS poravnati svojih plačil tpvarnL
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick —1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plvmouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges -vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. .... Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kHpujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure. — Zaprto ves dan ob nedeljah.
U. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63 r d St., Corner Loomls St., Chicago, 111.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmer-nih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
Pisano polje
J. M. Trunk
Dinamitiranje križev.
Izgleda, da je podiranje evharističnih križev v Sloveniji postal prav šport. Navadno se poroča le dejstvo, in če kak katoliški list naredi kako opombo, jo osmešijo. Kaj je za tem dinamitira-njem ?
Pred 40 leti so na Francoskem ločili cerkev od države. Videl sem, kako mora duhovnik hoditi od klopi do klopi. Komaj je za malo kruha. Do pet župnij mora o-skrbovati en duhovnik. Umetniška stavbe propadajo. Pisatelj in poslanec Maurice Barres je povzdignil svoj glas za ohranitev teh umetnin. Ne govori toliko iz verskega stališča, pač pa iz stališča narodnega umetniškega blaga in kulture. "Kdor podira cerkve," pravi, "ali jih pusti propadati, ta skruni domačo narodno zemljo. Kdor je zoper cerkve, je nezmožen višjih misli, nezmožen plemenitejšega naravnega čustvovanja. Kadar nastopa tak človek z živinsko nesramnostjo proti palačam duha, kaže, da se je izključil iz vsake prave kulture. Ce se podro cerkve, si bo špiritizem gradil ostudno nadomestilo za razdejano pravo svetišče duše.." Še več prav lepega pove.
Kako pri nas Slovencih? Umetnin imamo nekaj, pač pa pojemo po domovini:
"..mile trate in doline.
cerkve bele kjer stoje.."
V slabem razpoloženju je bil mož, ki je izjavil, da so naše bele cerkve na hribih in v dolinah znak naše — suž-nosti. Marsikaj je isti mož pozneje vzel nazaj, popravil in sam počiva v senci cerkve. Evharistični križi niso ravno nobene umetnine, pač pa znaki nekega višjega strmlje-nja v mori odurnega materia-lizma. In ravno v tem tišči uzrok, da se dinamitirajo ti križi. Delo posamesnikov so taka dinamitiranjfv, ampak jasno kažejo "živinsko nesramnost takih, ki se izključujejo iz vsake kulture." Malo prave kulture je tudi pri tistih, ki vihajo nosove, ako kdo tako — nekulturno delo malo ožigosa. Oboje je huda — nesramnost. Puff...dinamit požene križ v zrak, pa je šla v franže — kultura. Sami se ocenjujemo.
*
Politično presojenje.
Dobivljam pisma iz Avstrije in -Jugoslavije. Osebna
■+ 7/i
ZA RAZNA
električna dela
t
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
presojenja so pogostoma boljša od javnih. Ne bo vedno tako.
V Avstriji je socialna zaščita morda boljša. Vidim: "Naša država je med najnaprednejšimi v socialpolitič-nem oziru. Dnevno izda na brezposelnih podporah okroglo en milijon šilingov, obrtno socialno zavarovanje stane letno 500 miljonov. S starostne rente dobiva 115.000 oseb." Kako je v Jugoslaviji, mi ni znano, vsekako socialna zaščita ni tako izdatna. Ampak iz kmetskih krogov v Avstriji dobivljam tudi vesti, o naravnost neznosnih davkih za kmeta. Najboljša posestva grejo na k aKt, le naporno delo in varčevanje še drži mnoge pokoncu. Davki na zemljo so tudi v Jugoslaviji težki, pa ne v meri, kakršni so v Avstriji, pa hudo tožijo tudi v Jugoslaviji radi visokih davkov, in se željno ozirajo v Avstrijo radi boljših socialnih zaščit. Kam naj gremo Kdor potrebuje socialne zaščite, bi šel rad v Avstrijo, kdor pa ima zemljo in plačuje davk&, bi težko hotel biti tam. In vse to tudi v obratnem slučaju.
Kjer kdo stoji, tako bo sodil, pravilna in pravična pa ne bo sodba, ker ni objektivna.	\
— Pariz, Francija. — V tukajšnjih klavnicah so za-stavkali mesarji klavci in včeraj niso klali živine v nobeni večji klavnici. Oblasti se bojijo, da bo začelo primanjkovati svežega mesa, zlasti za večje zavode kot hotele bolnišnice, itd.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
OGLAS
Mlin in žaga ugodno na prodaj na zelo prometnem kraju tik Banovinske ceste na lepem odprtem prostoru, kjer je zdrav zrak; mlin je 4. pare kamnov in žaga venicijanka z dvema cirku-larjema vse je v dobrem stanju, pred 8. leti novo napravljeno; zraven je tudi sadni vrt in nekaj zemljišča, tako da se lahko redi ena krava in štiri prešiči. Za mleti je skozi celo leto preveč in bi bilo zelo potrebno še obrat povečat, ravno tako je za žagat dovolj in se računa višjo ceno kot drugje ker konkurence ni kar tri ure daleč ni nobenega takega obrata; zato kdor ima veselje do takega dela in potrebni denar, naj ne zamudi ugodne prilike. Redni zaslužek in denar vsaki dan zagotovljen. Natančne informacije do konca avgusta na razpolago; cena je $5.700; naslov pove
Blaž Zokan, 823 So. 6. St. Milwaukee, Wis.
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago; Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
t .i