ífl GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 25. MAJA 1962 PoStntna plačana v gotovini LETO XI. — ŠT. 22 OB OTVORITVI VI. MEDNARODNE GA SEJMA TEHNIKE V BEOGRADU W a V torek dopoldne je predsednik Tito slovesno odprl v Beogradu mednarodni sejem tehnike. Po ogledu razstavljenega blaga in izdelkov naše. in tuje industrije sc je sestal v prostorih uprave Beograjskega sejma z direktorji in predstavniki gospodarskih organizacij, ustanov in podjetij iz vse države in sc z njimi razgovarjal o gospodarsko-političnem položaju naše dežele. Iz nagovora tovariša Tita zbranim gospodarstvenikom povzemamo nekaj misli. »Dovolite mi. tovariši, da izko- nam lahko pomagate vi, pa tudi ristim to priložnost in da vam, vsi naši tovariši spodaj, vsi naši vodilnim kadrom naših podjetij delovni ljudje, dclavci, tehniki, in ustanov, povem nekaj besed, inženirji. Pri tem nam morate Ne maram, da bi nastal vtis, da pomagati prav vsi.« direktorje in vodilne kadre samo Predsednik Tito je nato govo- grajam. Za vodilne kadre, ki do- ril o zunajnih činiteljih, ki vpli- bro delajo, imam tudi pohvalne vajo na razvoj naše ekonomike. stroški manjši, tedaj lahko upaš, gospodarstvo brez prehitevanja da boš uspešno konkuriral. Mi se možnosti. kajpada še ne moremo lotevati Posebej je poudaril veliko in od- serij s sto tisoč kosi, lahko pa se lotevamo z deset tisoč. In zato je potrebno združevanje, kooperacija. Treba je ustvarjati tako imenovana podjctja-ličerkc, ki obstajajo tam, kjer nastajajo okrog velikih manjša in poteka med njimi delitev dela. Tudi mi lahko začnemo delati tako.« govorno nalogo vodilnih kadrov, ki ne smejo dovoliti, da bi prihajalo do različnih ekscesov in anomalij in morajo biti prvi v boju za ureditev razmer in odstranitev ugotovljenih napak. Zlasti se je zadržal na problemu proučevanja tržišča — posebno zunanjega — kar je bilo doslej zelo bomo več trpeli. Kakor je kon-razumne okvire osebne' dohodke kurenca na notranjem tržišču ko-in razumno razvijati naprej naše (Nadaljevanje na 3. strani) OBČINSKA UPRAVA MORA POSTATI ČEDALJE BOLJŠA DRUŽBENA STROKOVNA SLUŽBA Predsednik Tito je nato govoril pomanjkljivo in nam je prineslo še o splošnem gospodarskem po- veliko škodo. Omenil je izredno „x„ uctajv, ....a... — i i o LC,.^ „„o. .......... ložaju v deželi in poudaril, da ni- škodljivo konkurenco na zuna- besede. Ce jih kdaj grajani, se to na odvisnost notranjega razvoja smo več ubogi, treba je le dobro njem trgu med našimi proizva- nanaša na manjši del vodilnih od teh zunanjih činiteljev in o gospodariti in vsklajevati proiz- javci.in dejal, da Ttega_posle]_ne kadrov, ki narobe pojmujejo svo- našem gospodarjenju ter planskih vodnjo in ^potros^njo^spravil^v je obveznosti do skupnosti — žc- ukrepih s tem v zvezi. Posebno je lel pa bi, da bi do tega sploh ne grajal nenačrtno in premalo ute- prihajalo, ker mi je zaradi tega meljeno ustanavljanje podjetij za težko. določene vrste izdelkov, s kate- Kaže, da pri nas nekateri lju- rimi je trg že prezasičen. Takšne dje narobe pojmujejo kritiko ne- gospodarske organizacije bodo katerih pojavov, za katere ni morale ali preusmeriti proizvort- nujno, da obstajajo. Ti ljudje njo na rentabilno področje ali pa namreč zdaj mislijo, da je treba jih bo treba zapreti, če ne morejo tolei frontalno, da je treba tolči na zeleno vejo. Zlasti pa je še s tudi po tistem, ki ni nič kriv.« tem v zvezi poudaril orientacijo Tovariš Tito je nato govoril, da na izvoz, čeprav je to težavna na- morajo vodilni kadri v gospodar- loga in zahteva od delovnih ko- stvu zaradi neizdelanih in po- lektivov več naporov, boljše go- manjkljivih predpisov sprejeti spodarjenje in še posebno kvali- nase marsikatero težavo in je tetne izdelke ob zmanjšanju pro- zato tudi večkrat prišlo do na- izvodnih stroškov. S tem v zvezi pak. Vendar pa je treba pri tem je dejal: ločiti objektivne napake pri delu »Zmanjševanje proizvodnih od namernega iskanja lukenj v stroškov pa je odvisno od števil- predpisih, kadar ti niso bili do- nih in različnih činiteljev. Od no- volj jasni in izdelani. Nato je na- tranjc organizacije podjetja, od daljeval: kooperacije med manjšimi pod- »Danes bi hotel tu povedati jetji in drugega. Imamo riinožico vsem tistim, ki bi radi oblatili majhnih podjetij iste vrste. Po- naše najboljše ljudi, ki ne glede slušajte, majhne serije se danes na to, da včasih zagrešijo tudi ka- več ne splačajo in se je treba zato Tovariš Tito! Tisočkrat in milijonkrat smo Te že takole poklicali, smo Ti takole rekli — tovariS Tito! V največji stiski in trpljenju smo izgovarjali Tvoje legendarno, znamenito, zgodovinsko ime, vsi, ki smo Te poznali, in' vsi, ki Te ,nismo poznali, čutili, da si naša velika in edina vera v svobodno življenje, vera v boj, s katero so se na smrt obsojeni jugoslovanski narodi pretolkli pod Tvojim vodstvom v prostost in samosvoje življenje. Tisočkrat in milijonkrat smo izgovarjali Tvoje ime, ko smo porušeno, požgano, s krvjo prepojeno in izmučeno domovino dvigali iz barbarskega razdejanja. In tisočkrat in milijonkrat vsa ta leta izgovarjamo Tvoje ime, ko svobodni in neodvisni, veljavni doma in v tujem svetu gradimo, oblikujemo in samosvoje kujemo socialistično domovino. Ko Ti ob rojstnem dnevu od vsega srca voščimo dobrega zdravja in vroče želimo, da nas šj dolgo vodiš, znova vzklikamo: Ti, naš tovariš Tito! Vsklajcvanje uprave in družbenih služb z načeli novega gospodarskega sistema, načeli delitve čistega in osebnega dohodka ter z novimi ukrepi, predpisi in priporočili 9 V koprskem okraju so se lotili temeljitega analitičnega proučeva- litična, nasprotna družbeni vlogi nom. Uprava pa je 'dolžna aktiv- 7ija vloge dela in poslovanja občinskih uprav. Ob pomoči republiške- in pomenu uprave. Prav tako da- no spremljati njihovo delo, zago- ga sekretariata za občo upravo in tajništva okrajnega ljudskega od- našnja uprava ne prenese izkljuc- toviti, da bo delo potekalo v za- bora so anali~o opravili najprej v občini Ilirska Bistrica. Potem ko so nega prakticizma, ki vodi v biro- komtih mejah, pomagati jim s proučili notranjo organizacijo poslovanja in sistemizacijo delovnih kracijo in paragrafarstvo. Obe strokovnimi analizami in nasveti. mest se je očitno pokazalo, da je treba in da je mogoče izvesti, v po- skrajnosti sta kajpada škodljivi. V sistemu delitve dohodka se slovanju uprave koncentracijo dela. Enakega analitičnega proučeva- Prava strokovnost je politična, zdaj kaze potreba po učinkoviti se bodo zdaj postopoma lotili tudi v ostalih komunah koprskega torej tista, ki ni sama sebi na- inšpekcijski službi, ki naj zago- - — ......— • ' -------- v okviru tovi potrebno družbeno discipli- nja------------- . , okraja, da bi tako občinsko upravo kot družbeno službo vključili v men, ampak pomaga .... . razvoj družbenih odnosov, jo pocenili in strokovno izboljšali. zakonitosti graditi socialistične no. Inšpekcijski organi naj o ne- družbene odnose. pravilnostih seznanjajo organe Na sedanji stopnji socialističnih nitih pravic in dolžnosti izvršu- Politizacije uprave pa seveda delavskega^ m družbenega samo- ko napako, dajejo od sebe vse, združevati. Velika podjetja - in družbenih odnosov je čedalje bolj jejo svojo družbeno odgovorno ne gre »f ^trti^ga,nJem v ^^ortfter hotel bi povedati vsem, ki hočejo okrog njih manjša, vse to mora očitno, da postaja državna uprava nalogo. Uprava je v tem smislu ^tojnMt samoupraTOm «:ga_ ^ r vlja]0 kratko in malo zlonamerno „o- biti en kolektiv, en sam proizvod- bolj in bolj družbena strokov- sc'};,,-.kako preveč zaprta vase in ^„ f na sejah n delovnih kolektivih. kolektiv. Iti je treba v to na služba, namenjena izključno svoje administrativno delo, ne- sevanje razn n prooiemuv. .ruuu na J _____;---* „.„„„^ tvoriti mojo kritiko ln sploh kri- ni kolektiv. Iti je treba v to na služba, namenjena .->.uj<-- , :.'trph. „rpni^titi tpm orea tiko ter direktive, ki jih dajemo, smer. Kadar gre za izvoz, si je državljanom in njihovim orga- kako odmaknjena od sedanje pre- Je prcpu&iui u-m (Nadaljevanje na 6. strani) da bi odstranili, kar je zanič — treba prizadevati, da bo to serij- nom in organizacijam, postopoma obrazbe družbenih odnosov, da sc motijo, če mislijo, da je ska proizvodnja velikih razsežno- zapušča pozicije »državnega apa- y upravi še ni vedno in povsod zdaj prišel čas, ko bomo v Jugo- sti, ne pa drobna, ker z njo nI rata«, sistem mezdnih odnosov uveljavljena: 1. organizacija, ki slaviji lovili čarovnico. Ne! Tega mogoče iti ven. Kakšna — to je ter prehaja na delitev dohodka, ustreza nalogam posameznih ne maramo, pač pa si bomo za primer — je proizvodnja, ko Tudi v upravi sc čedalje odločne- upravnih organov, 2. zasedba de- vztrajno prizadevali, da bi od- izdelaš dva tisoč avtomobilov ali jG uveljavlja načelo samouprav- lovnih mest, ki bi ustrezala na- stranili pomanjkljivosti, ki ovi- traktorjev na leto? To ni nič! Da- ijania in kolektivne odgovornosti ge]u polne zaposlitve uslužbencev, rajo nadaljnji pravilni razvoj na- nes gre na sto tisoče — tedaj lah- za dc]0. za sedanjo organizacijo 3, organizacija dela, ki bi zago- še socialistične graditve. Pri tem ko izvažaš, tedaj bodo proizvodni uprave ljudskih odborov v kopr- tavljala učinkovito in ekspeditiv- skem okraju lahko ugotovimo, da no izpolnjevanje nalog in 4. NA POSTOJNSKEM VSKLAJUJEJO RAZMERJA V DELITVI DOHODKA Občinska komisija za izvajanje delkov, kovinskega podjetja LIV , . . , „„,„♦; „c . , • ■ • vi-T. 1 - predpisov o delitvi čistega dohod- in Žagarskega podjetja in z njimi njene delovne metode v celoti ne metode dela, ki morajo biti taks- g^T gospodarskih organizacijah izmenjala mišljenja in predloge ustrezajo novim družbenim odno- ne, da omogočajo stalno izboljse- a j .i ... . som. Uprava je še vedno vse pre- vanje strokovnih služb za držav- več »aparat« in premalo družbe- ijane in njihove organizacije. Od 14. do 16. maja 1962 se je sko jamo, med bivanjem v Porto-mudila v Portorožu skupina pred- rožu pa Piran in okolico, med- in zavodih postojnske občine je o vskladitvi razmerij delitve či-imela do 20. maja sedem sej, na stega dohodka za lansko leto. ;-------------..„ Občinska komisija v Postojni t 1 1 ■ „„ m , . j j„" katerih je analizirala osnovne re- na strokovna služba, ki naj po- Treba se je namreč zavedati, da ^^ Jposlovan1a in deIitve v vzdržuje stalen stik z gospodar- maga državljanom, da dosežejo današnja uprava ne prenese več stavnikov avstrijskega turizma, tem ko jim je koprska turistična svoje zakonite pravice in izpol- samo suhe strokovnosti, ki se to- včlanjenih v »Skoll-club«, ki je zveza priredila z »Burjo-« izlet po njujejo zakonito določene dolž- go ravna po črki zakona, ne zna svoi redni kongres morju, da so spoznali vso sloven- nosti, strokovna služba, ki naj pa najti v zakonu duha m name- lanskem letu za 21 podjetij in za- skimi organizacijami in zavodi vodov, ki delijo dohodek. Do ome- Preko rednega poročanja _ o _izva- imel pred tem svoj redni kongres morju, da so spozn_._ ------------------_ . v Gradcu. Na predlog predstav- sko obalo, in si ogledali turistične pomaga organom družbenega sa- na, ki ga je treba doseči. Ta suha sija njenega dne se je občinska komi- ^J^B^^ f^ltt.l* v Postojni „ , . t„j, r bov prihodnjih dneh še češče se- sestala tU,dl- S stajala s predstavniki podjetij. nika Turistične'zveze Jugoslavije objekte tudi v Ankaranu. (j) moupravljanja, da v mejah zako- strokovnost je bolj ah manj apo- predstavniki Tovarne mesnih iz- Komisija je Dred dnevi sprejela na Dunaju, inž. Hermana Weissa, sklep, naj izdelajo dokumentacijo je ožja skupina delegatov tega POUDAREK Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER: k zaključnemu računu o delitvi v kongresa, med katerimi so Lili „ 0„ nQ n Bon o R o letu 1961 tudi jospodar- '••£ 3S Višjo storilnost in rentabilno proizvodnjo napravila tridnevni izlet v Jugo- ....... , , ., , .. • m-paniznrii nostoinske občine, so slavijo. Na poti k morju so si V četrtek, 17. maja, je bil v činskega sindikalnega sveta, ki je druzme v občini Koper, gosti pa, nekaterih gospodarskih organiza- orgaraacij po to;, s J ' - ■ - ..........-----------, -•--.M—i-iu __ med katerimi so bili član izvršne- cij ah in ustanovah ob delitvi či- se sKoro povs do minus 10 C) ter diti ali kupiti ne le pri »Jugoli- transporta v redu in da manipu- počasi. V pravilnikih nekaterih nekai konserviranega mesa, ki je niji«, temveč tudi pri piranski lacija s pošiljko v luki ustreza podjetij je namreč opaziti, kako namenjeno londonskemu tržišču »Splošni plovbi«, in smo ga prvič v naši praksi poslali po morski poti. Doslej so namreč šle takšne mesne pošiljke po železnici (s hladilnimi vagoni) ali s hladilnimi kamioni do amsterdamske, rotterdamske ali zeebruggeške luke in so se tam prekladale za pot čez Kanal. Stroški so bili večji, večja pa je bila tudi nevarnost (predvsem zaradi prekladanja), da prispe meso na inozemsko tržišče v zdravstveno sumljivem ali celo pokvarjenem stanju. V takih primerih smo seveda imeli občutno škodo. Za prevoz po morju je proizva-javce zainteresiralo koprsko av-toprevozno in špeditersko podjetje »Intereuropa«, ki skrbi za organizacijo prevozov in opravi špediterske posle. V načrtu je namreč, da se bo obseg teh prevozov letos stopnjeval, tako da bomo imeli od prihodnjega janu- „ ... . 1 i£vfl/,a..„- -------------- - „ arja dane čez Koper Slin redne tržišča. Ki sc slr.er za zunanji trj; vedno bolj zapirajo sama vase pošiljke na mesec. raznih gospodarskih skupnosti, Je »pet nov poslovni uspeh nažlh podjetij pri piranski lacija s zahtevam sodobne higiene. nekateri delovni kolektivi vse premalo upoštevajo varčevanje s surovinami, priporočila za večjo proizvodnost in za boljši plasman izdelkov na domačem in tujem tržišču. Vsestranska razprava je delegatom dala bogato gradivo za izvajanje nadaljnjih nalog sindikalnih podružnic, pa čeprav je marsikdaj zašla v nekoliko preveč ozko tolmačenje nekaterih gospodarskih problemov. Po-sfebno pomembna je bila zahteva občnega zbora po večji storilnosti dela in bolj rentabilni proizvodnji kot je sedanja, zahteva no večjem posluhu kaj si želi tržišče, kajti le tako bo možno preprečevati neupravičeno dviganje ' ■ ' cen, posebno šc cen izdelkov, ki imajo konjunkturno vrednost. , Občni zbor je clal največ pou- darka pritegnitvi vseh subjektivnih sil pri izvajanju novega go- Izvažanje zamrznjenega mesa _ prek Uoprskeeii tovornega_ pristanista na^tuja spodarskega sistcma in odpravljanju protislovij, ki še vladajo v težave tehničnega značaja so se ob izvajanju navodil znova pojavile v nekaterih manjših gospo-Sedaj je na območju koprske darskih organizacijah, kar gre komune v delovnem razmerju gotovo pripisati kroničnemu po- in orne da ob in družbenega samoupravljanja, izvajanju navodil nrav v tistih Treba pa jim je, tako je izzvene- gospodarskih organizacijah, ki so la razprava na občnem zboru, nu- dosegle v letu 1961 razmeroma diti več pomoči in pozornosti. slabe poslovne rezultate, (ma) Zamisel, naj bi bile te vrstice objavljene, se je porodila mimogrede na enem izmed sestankov, katerih osrednji namen je bit razčistiti vprašanje odnosov med zbornicami in njunimi člani. Zastopnik kmetijske zadruge Sežana pripoveduje: »Zadruga plačuje raznim zbornicam 7 milijonov na leto, to je približno 20 tisoč dinarjev na dan. Kaj ima zadruga od tega? Članarine so pretirane in nam nič ne koristijo ...« Zastopnik sežanske Preskrb-be dodaja: »Podjetja si s težavo odtrgajo sredstva za članarine, zbornice pa podpirajo razna društva. Kazalo bi zbornice združiti!« Cez nekaj dni — na drugem sestanku: »Zastopniki podjetij v zbornicah vlečejo vsak na svojo stran, namesto da bi so dogovarjali o kooperaciji v podjetjih.« Kaj če bi slišali tudi glas podjetij in njihovih delovnih kolektivov? -er Stran 2 »SLOVENSKI JADRAN« V Vašem listu štev. 18/19 z dve 27. aprila 1962. leta sle objavili dva članka pod naslovom >'SOS borovih gozdičkov« in »Kako in s čim naj pogozdimo obalo«. V obeh člankih sta pisca netočno in nejasno informirala našo javnost, o zadevni problematiki. Mimo tega, da so dejstva v obeh člankih popačena in netočna, je tudi očitno, da se pisca še zdaleč nista skušal a poglobiti v zadevno problematiko, saj s smešno nerodnostjo ustvarjata povsem napačen videz. Ker tukajšnja inšpekcij a smatra, da je treba našo javnost pravilno informirati o dejanskem stanju, podajamo v zvezi s tem stvarna dejstva: Pisec članka »SOS borovih gozdičkov« navaja, da je borov pre-lec močno napadel drevje v Slovenski Istri, kjer predstavlja bor ne le . lep okras golim pobočjem, temveč tudi iskano senco za turiste. Krivdo za tako močno okužbo pripisuje malomarnosti logarjev in nadrejenih gozdnih uprav. Od leta 1956 do 1960 se je za obiranje zapredkov borovega prelca porabilo 23 milijonov dinarjev, kar je mnogokrat vec, kakor je znašala škoda, ki je nastala z zmanjšanjem prirastka po prelcu napadenih borovih sestojev Napadeno drevje se namreč le v izjemnih primerih (večkratni zaporedni golobrst) posuši, sicer pa je škoda le v delni izgubi prirastka. Ravno zaradi nesorazmerno velike porabe denarnih sred- _ steu v primerjavi z nastalo ško- Turistično društvo v Planini do so «pomladi leta 1960 republi- pri Rakeku je pripravilo za letos ški organi sklicali skupen posvet velike načrte, ki so bih vsi veza- . „ • • t____1 .. i ~ nlnlrtvififivonio piše tako, da je iz članka razumeti, da se je ob obali pogozdovalo s kraškim borom (predpostavljamo, da ima v mislih črni bor), kar ne odgovarja dejstvom, ker se že od leta 1954 naprej uporablja na tem področju poleg drugih mediteranskih vrst predvsem alpski bor. Poleg navedenega pa so se v obalnem pasu kadile vrste borov, ki imajo popolnoma mediteranski značaj, kot primorski bor, krimski bor, pinija in drugi, ki pa so po morfološkem izgledu podobni piščevemu »kraškemu« boru (črnemu). Člankar nadalje priporoča še saditev kostanja in topole na mokrih nižinskih tleh. Znano pa je, da je kostanj zaradi okužbe po raku kostanjeve skorje obsojen na propast, medtem ko topola na mokrih nižinskih tleh slabo uspeva in zahteva kot kmetijske kulture le najboljša tla. To je tudi že večkrat priobčil naš lokalni tisk. Kolikor žele pisci člankov kritično ocenjevati neko delo. bi .morali področje tega dela dobro poznati, tako da bi s svojim; članki pravilno informirali našo javnost. — Inšpekcija za gozdarstvo OLO Koper. o V NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR lofl on i itar Ob koncu tega meseca (26. 5. 1962) poteče zadnji rok, ko morajo gospodarske organizacije poravnati svoje obveznosti, ki so nastale do konca lanskega leta. Teh je bilo po podatkih ob koncu marca letos še nekaj nad sedem milijard. Brez dvoma se je stanje do danes že spremenilo, ker so gospodarske organizacije vsaj del lega že poravnale. Kljub temu, da je bil prvotni rok za ureditev medsebojnih obveznosti podaljšan in so tako bile dane večje možnosti za ureditev tega vprašanja, bo ostalo nekaj medsebojnih terjatev in obveznosti iz prejšnjega leta neporavnanih. Tako bo prišlo končno v posameznih primerih do tega, da bodo morala iskati podjetja kredite pri bankah in ker gre za kred.ite, ki nimajo pravega kritja, •bo potrebno zanje tudi jamstvo. Tega bo moral dati v takih primerih ljudski odbor. Tako bodo podjetja, ki so lani in prej poslovala nesolidno in daiala blago na kredit dalj, kakor je gospodarsko utemeljeno in dopustno, prišla pred oceno družbenih organov, da pri tem ne omenjamo banke, ki bo tudi po svinje ocenjevala kreditno sposobnost takih podjetij. To vprašanje je toli-liko bolj zaostreno spričo pomanjkanja likvidnih sredstev pri bankah za odobravanje kreditov. Kajti tudi tu nastane vprašanje, ali naj bi s takim kreditom morda le več ali manj umetno podaljševali življenje podjetij, katerih obstoj jc problematičen, oziroma ali naj bi razpoložljiva sredstva dali raje tistim podjetjem, ki dobro delajo in bi s tem njihovo dejavnost še povečali in izboljšali. S poravnavo medsebojnih tprjntev i' gospodarstvu in z likvidacijo kUrinškroa računa, na katerem, so se take terjatve ~biralc, bo brez dvoma zaključeno eno izmed zelo važnih poni a vi j v našem aospodar-?kewi rn-vniu. sni ip hiln nnra-šnnjp mod"phojne"a kreditiranja clnlnn 1p*p na dv"vn"m redu ip izreden pereč". 7, nadaljnjim. rednim poslovanjem, ki naj bi ga omogočile tudi banke, ki bodo imele v tem pogledu važno nadzorno vlogo, do takega stanja ne more več priti, kar bo izrednega pomena za našo notranjo stabilizacijo. To bo tem bolj učinkovito, ko bodo poravnani Še stari dolgovi negospodarstva do gospodarskih organizacij, ki jih cenijo na 2S0 milijard. Tudi to bo kmalu rešeno, saj so tudi za te primere bili postavljeni. roki in način poravnave. Že sedaj lahko ugotovimo, da se je z ukrepi, ki so bili podvzeti za izboljšanje likvidnosti v gospodarstvu in med katerimi je zlasti važen ukrep glede poravnave medsebojnih obveznosti, saj je bilo zaradi tega vezanih skoro 700 mili-iard sredstev podjetij, stanje bistre no izboljšalo. Kot neposreden odraz teao je silen padec mandatnih tožb pri gospodarskih rocVščih, ki jih. jp bilo lani vloženih — 689.000 za vrednost J-W milijard dinarje?'. Potopno se stenje tudi tu normalizira, kar je znak pomiritve tudi na tem področju. -žj- Turistična direkcija v Portorožu je sprožila pri vseh potovalnih uradih, ki poslujejo na področju občine Piran, problem, zakaj propagirajo predvsem razne tuje naravne lepote in turistične privlačnosti, namesto domačih. Tak dojeni dajejo namreč izložbe naših potovalnih uradov, kjer imajo prospekti in letaki ter kartoni inozemskih letovišč prednost pred našimi. Res je, da domačega propagandnega gradiva, predvsem kvalitetnega, za oči prikupnega in torej za izložbo efektnega, ni mnogo na razpolago, saj ga primanjkuje ali sploh ni niti za distribucijo. vendar menimo, da je popolnoma pravilno stališče portoroške turistične direkcije, da bi v vseh poslovalnicah naših potovalnih uradov morali najti način, da s propagandnim gradivom, ki bi ga razstavili v izložbah ali v poslovalnicah, predvsem opozarjajo turiste na turistične možnosti naših krajev — in to najprej domačega kraja in izletišč v okolici — potem šele inozemskih. Prepričani smo. da bi razpisi izletov z avtobusi ali po morju imeli še mnogo večji odziv, če bi bil vsak izlet privlačno propagiran s fotografijami in napisi, ne pa da se pozivi zanj izgubijo med inozemskimi propagandnimi edicija-i mi. 0) MEHANOTEHNIKA ferez eBektrsMadže PROIZVODNJA V ZNAMENJU IZVOZNIH PRIZADEVANJ IN ŠTEDNJE V svetovno tržišče gozdarskih strokovnjakov in s'ro kovnjakov za gozdarsko entnmo-logijo (žužkoslovje), kjer so sklenili. da se zapredki prelca v bodoče obirajo le na min dih borovih nasadih in v oriem obmejnem pasu. To je bilo potrebno tudi zato, ker se finančna sredstva za taka dela. formirajo iz poseka lesa hi bi sicer denar, na- ni na elektrificiranje Planinske jame. Obljubljeni kredit za to delo je za letos odpadel in s tem je propadel tudi ostali načrt: ureditev jamske okolice s campin-gom, ki naj bi imel parkirni prostor in nekaj letoviških hišic. Vendar bo društvo tudi letos skrbelo za sprejeme obiskovalcev in vodstvo po jami. Izdalo bo V prizadevanju za večji, izvoz naših izdelkov se je vključil naš okraj z lepim deležem izvoza. Predstavimo vam tokrat izolsko tovarno igrač Mehanotehniko, ki se je kljub izredno močni konkurenci v tujini zelo uveljavila. Izbran asortiman njenih proizvodov, vsklajene cene s ceniki zunanjega trga, racionalizatorstvo in vrsta proizvodnih izboljšav v domala vseh oddelkih, kar jim je omogočilo v zadnjem razdobju že dvakratno znižanje cen, so najbolj zanesljiv tržni barometer, ki napoveduje kolektivu Mehanotehnike v tem letu kontinuiran izvoz. sena lesa m i» .Hit, v^,.«.., — --......— - » - . . menien tudi za pogozdovanje, bil tudi novo serijo razglednic, skr ' - _ . „ • ____- _ » _ „ in OClHir porabi ien. izključno za obiranje zapredkov borovega prelca. Pisne članka gleda zadevo skozi prizmo turizma, zato smatramo da bi morala v priobalnem področju, kjer bor nima gospodarske vrednosti, temveč predvsem estetsko, financirati obiranje zapredkov tista panoga, ki ima od tega neposredno korist. Glede članka »Kako in s Čim naj pogozdimo obalo« belo za olepšavo kraja in ostalo, kar spada v program njegovega dela. V Planini je gostom na voljo 16 ležišč in zelo cenena celodnevna oskrba s hrano. Če bodo prihodnje leto na volio potrebna denarna sredstva, bo društvo uredilo camping po predpisih in Planina bo mogla sprejeti večie število turistov. Okoliške kraške zanimivosti in lepote narave so za člankar to dovolj vabljive. PRVI NEPOSREDNI STIKI S TUJINO: ODLIČNO Vse do letos, ko je bil izvoz naših izdelkov odvisen od posrednikov, smo imeli vezane roke, trdijo danes v Mehanotehniki, ko imajo v rokah vrsto sklenjenih pogodb za izvoz svojih izdelkov v vrednosti 335.000 dolarjev. Pravzaprav sta odločilna dva či-nitelja, ki sta usmerila dobršen del proizvodnje Mehanotehnjke Z ZASEADNJA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE TOMOS pOM Dne 17. maja popoldne je v tovarni Tomos zasedal novo izvoljeni delavski svet. Zasedanju je prisostvoval tudi direktor Franc Pečar in kot gost predsednik koprske občine Miran Bertok. Na zasedanju so v glavnem obravnavali problematiko, ki je nastala v Tomosu v zvezi -e širjenjem najrazličnejših govoric, nanašajočih .se na vodstvo tovarne in zlasti direktorja Franca Pečarja. Pred zasedanjem delavskega sveta je bila \Tsta razprav, ki so jih imele vse organizacije, tovarniški komite ZK, LMS in sindikalna podružnica. O tej problematiki so pred tem razpravljali tudi komunisti na izredni konferenci ZK. Razen tega so pred zasedanjem delavskega sveta bile že vse organizacije v tovarni, a tudi organi samoupravljanja seznanjeni z ugotovitvami republiških organov družbene kontrole. Na predhodnih posvetovanjih so se člani delavskega sveta ze-dinili, da direktorju Pečarju ni odrekati sposobnosti v opravljanju njegove funkcije v podjetju. Prav tako ne njegovih prizadevanj za Tomos od pričetka. graditve tovarne pa do prehoda v redno proizvodnjo. Tudi ni mogoče prezreti njegovega prizadevanja pri reševanju hude finančne preizkušnje, s katero se je moral Tomos boriti v letu 1961, torej v kritičnem pomanjkanju deviznih sredstev, ko je bil ogrožen zlasti tisti del proizvodnega plana, ki se nanaša na izvoz. Z dobrimi prijemi je tovariš Pečar uspel izposlovati podjetju kredite. V najbolj kritičnem razdobju je podjetje saniralo svoj finančni položaj in celo zvišalo osebne dohodke. Po direktorjevem posredovanju so podjetju inozemski dobavitelji kreditirali dobavo kritičnih delov in materiala ne glede na to. da zaradi pozne in omejene dodelitve deviznih sredstev še niso bile poravnane stare obveznosti. Tako je bila omogočena nadaljnja, četudi nekoliko omejena proizvodnja. Pobudi in prizadevnosti direktorja gre tudi priznanje za načrtno graditev družbenega slandarda, za katerega je bilo samo za stanovanjsko graditev vloženih milijardo 800 milijonov dinarjev. Upoštevajoč vso iniciativnost in prizadevnost v korist Tomosa je 45-članski delavski svet direktorju Pečarju poimenoma izrekel so- glasno zaupnico in ga potrdil na dosedanjem mestu. Hkrati pa je priporočil direktorju Pečarju, naj v prihodnje poglobi svoj odnos do organov samoupravljanja, a tudi do celotnega kolektiva, kajti le na ta način bo ustvarjena možnost za plodno poslovanje in skupno prizadevanje za napredek podjetja. Direktor naj bo dosleden in zvest izvrševalec sklepov in navodil organov delavskega samoupravljanja. V plodni in zdravi ter objektivni razpravi so se delavski svet in direktor ze-dinili na tem načelu in s tem zaključili dolgotrajno trenje v pod- jetju, ki je prav gotovo zaradi padca delovne discipline in storilnosti utrpelo precej škode, tako materialne kakor tudi zastran svojega ugleda. Delavski svet je tudi sklenil, da je v podjetju treba odločno prenehati s kritiknstr-stvom. nadaljevati pa s konstruktivno kritiko in odpravljati ugotovljene napake, s prepričevanjem in pravilnim obveščanjem pa v kali onemogočati in preprečevati destruktivno in razdiralno delovanje med kolektivom, pa najsi bi za to prihajala zlonamerna in inscenirana pobuda znotr.aj ali od zunaj podjetja. Oži- na tuje tržišče: priznana registracija za izvoz vseh izdelkov lastne proizvodnje in letošnji specializirani velesejem otroških igrač v Niirnbergu, ki je pomenil prvi neposreden stik Mehanotehnike s tujino. Rezultati neposredne povezave z zunanjim tržiščem pa so tembolj presenetljivi, če pogledamo seznam najmočnejših uvoznikov naših igrač: na prvem mestu so ZDA, sledijo Švedska. Zahodna Nemčija in Italija — skratka dežele, kjer se je naš zastopnik srečal ne le z domačo konkurenco, ampak tudi z nenadkriljivimi Japonci. Zato ne pomeni ta uspeh le vključitve v cene svetovnega trga, ampak je tudi nesporen dokaz o kvaliteti naših izdelkov, ki jih tuji uvozniki izenačujejo s kakovostjo in uporabnostjo nemških izdelkov. Največjo pozornost so vzbudili v tujini miniaturni motorčki Mehanotehnike in izbran asortiman tehničnih vzgojnih igrač, za katere trdijo, da so s svojo namensko vrednostjo in kvaliteto na ravni vrhunskih dosežkov tovrstnih izdelkov. Primerjava letošnjih zaključkov s tujimi uvozniki pa nesporno potrjuje prednosti neposredne povezave s tujim tržiščem, saj so kljub nespreme- njeni ponudbi asortimana svojih proizvodov podpisali samo v prvih štirih mesecih tega leta, kot že omenjeno, pogodb v vrednosti 335.000 dolarjev, medtem ko je znašala vrednost celoletnega izvoza v minulem letu vsega 58.500 dolarjev. V Mehanotehniki ugotavljajo izrazito prednost sodelovanja na specializiranih mednarodnih sejmih, torej nasprotje z našo dosedanjo prakso sodelovanja samo na splošnih sejmih. SMELO PREMAGOVANJE UVOZNIH TEŽAV Nedvomno pa je najbolj boleča točka v proizvodnji Mehanotehnike dokajšnja odvisnost od uvoza določenih surovin, kot so de-kapirane pločevine za litografi-rane igrače, vložki za kemične svinčnike in peresa, plastične mase in podobno. Skratka — okrog 40 °/o surovin oziroma materiala morajo uvoziti, ker ga na domačem trgu ne morejo dobiti. Precej si obetajo od ustanovitve kemičnega kombinata v Zagrebu, vendar so že danes zaskrbljeni, kako bo s cenami njegovih izdelkov. Za dokaz navajajo izredno ugodne uvozne pogoje za plastične mase, katerih cena na svetovnem trgu je v stalnem upadanju, kar je omogočilo, da se z uspehom vključujejo v cene zunanjega trga; hvale vredna pa je tudi ugotovitev, da so z zdravo razsodnostjo ovrgli to konjunkturno priložnost in so tudi na domačem trgu znižali cene. No. zaradi štiri, pet in celo večmesečne zamude pri dodelitvi deviznih sredstev so si morali pomagati z raznimi kompenzacijskimi postopki ali z najemanjem Na pobudo občinskega komiteja ZKS Sežana so se 17. maja sestali v Sežani člani Zveze komunistov, ki delajo v blagovnem prometu in v gostinstvu. Razprava je bila živahna. in pestra in je navrgla kopico podatkov, ki govorijo o tem, da je treba marsikje postaviti: stop!. Smo na področju trgovine in gostinstva, zato ne kaže izgubljati besed o potrošnikovi občutljivosti. Bolj bi bilo vredno spregovoriti o neobčutljivosti nekaterih kolektivov na tem področju. Vendar, da se razumemo: ne gre za slone ali konje, tako velikih problemov ni. Toda tudi muhe in mušice, zlasti če so v rojih, so dokaj nadležna stvar. Zato jc boj napovedan tem zadnjim, in to do popolnega iztrebljenja. Jamstvo za pričakovani uspeh mora biti t> zavesti vseh delovnih kolektivov, članov ZK, SZDL, sindikatov itd. Kje so nadležne muhe? Poglejmo najprej marže pri podjetju »Preskrba«, ki posluje kot grosist in detajlist, blago pa nabavlja pri proizvajav-cih, pri izvozno-uvoznih podjetjih, nekaj pa tudi pri gro-sističnih trgovskih podjetjih. Treba pa je priznati, da Ut ni velikih pretiravanj, vendar potrošniki ne bodo mogli vselej razumeti, zakaj je pri 70 predmetih, ki so bili izbrani po slepi metodi, kar 17 za maržo, ki presega IS0/". Nekatere teh marž dosegajo cclo 50°/o (polbakrene pohištvene spirale), 47,8 "/o z 10 rabatom (alkoholni kis, nabavljen za preizkušnjo v Fažani), 33,8 odstotka (štedilnik znamke »Prolcter«), 33°lo (hamburška slanina) itd. Na relaciji proizvajavec-potrošnik so tudi v sežanski občini potrebni nujni ukrepi, ki naj zagotovijo, da bodo razlike med nabavnimi in prodajnimi cenami čim manjše. Tako se je postavilo vprašanje, če je potrebno razen kmetijske zadruge še podjetja »Vino«. V občini je 6 gostinskih podjetij, ki so imela lansko leto skupno 229 milijonov prometa. Promet nekaterih ni presegal prometa i> privatnih gostilnah, vendar obstaja šest uprav. Ni torej slučajna težnja po dviganju cen v gostinstvu. Vzemimo za primer: odkupna cena terana se jc pri proizva-javcu gibala med 180 in 240 din, v hotelu »Triglav« pa je narasla na 550 din (v tem primeru je znašal prometni davek le 137 din). To pomeni, da je ostalo »Triglavu« 140 din. Pri. malvaziji je ostalo Mahov-čiču 107 din, pri navadnem belem vinu pa 95 din (brez po-strežnine!). Kako neupravičene so bile torej trditve, da je temu kriv prometni davek, čeprav je tudi ta le nekoliko previsok in ga. bo potrebno nekoliko zjii-žati. O iskanju notranjih in zunanjih rezerv v gostinstvu je pred časom spregovoril tudi občinski zbor proizvajavccv, vendar brez uspeha. Zato je danes še ostreje v ospredju vprašanje združevanja gostinskih podjetij v Sežani in Divači. Dejstvo jc namreč, da. nekatera podjetja v pravem pomenu besede životarijo in je zato potrebna odločna štednja v vseh oblikah. Beseda jc padla tudi na račun postrcžninc, ki ni dosegla svojega namena. V mesnicah opažamo pravo dirko ccn. /l/i jc prav, da mesnice akumulirajo toliko sredstev, proizvajavec, med drugimi tudi zadružne ekonomije> pa ne dobi prave vrednosti živine? Živino jc treba gojiti leta in- leta .mesar pa opravi vse v nekaj urah. Primer: pro-izvajavcc proda tele po 220 din, teletina v mesnici pa znaša 880 din. Kako čudno se potem sliši, da jc zadruga krila deficit ekonomij iz dobička trgovin! In .še: meso bi morali prodajati po kakovostnih razredih. Toda... In zakaj nabavlja hotel »Triglav« nekatere vrste mesa va Vipavskem in ne na Sežanskem? Sadje in zelenjava. Naj se veje jablan v Vremski dolini in v Brkinih še tako šibijo pod težo plodov, ali naj bo slaba sadna letina, pride čas, ko so cene sadju čudovite. Da ni skladišč, kaj vse bi morali storiti ob dobri letini! Poiskati bi morali vsak kotiček. — Tudi za večjo proizvodnjo zelenjave še niso izčrpane vse možnosti. Tudi cene kruha so različne. Po Krasu je kruh za S din dražji kot v Sežani. Cene so različne pri podjetju Pekarna, ki trdi, da bo moralo zgraditi še eno pekarno i' Komnu, medtem ko ima podjetje Preskrba enotne cene. To vprašanje bo treba urediti. Nekateri pravijo, da je višja cena kruhu v dobro sežanski Pekarni, ki je zadolžena s kratkoročnim investicijskim posojilom. Nekateri proizvajavci in grosisti ponudijo blago le pod pogojem takih oziroma drugačnih ccn. ali pa vežejo eno vrsto blaga z drugo. Da bi v blagovnem prometu ne žagali lastne veje ob deblu, da bi uničili nadležne in škodljive muhe in mušice ter tako izboljšali stanje na tem važnem in občutljivem področju, je nujno treba odpraviti dosedanje anomalije. Tako naj bi med drugim občinska sveta za blagovni promet ter za gostinstvo in turizem proučila marže v trgovini in vprašanje postrcžninc v gostinstvu, kolektivi v gostinstvu pa naj proučijo možnosti združevanja manjših obratov. Potrebno bi bilo znižati ceno vinu, uvesti je treba enotne ccnc kruha, kmetijska zadruga naj posveti večjo pozornost proizvodnji, predvsem pa naj poveča proizvodnjo zelenjave in izboljša odkup kmetijskih pridelkov. Razen tega je treba stalno in dosledno zasledovati neupravičeno gibanje cen in z odločnimi ukrepi odstranjevati razne anomalije v trgovini in gostinstvu. Polde Rcncr namenskih kreditov v korlsf obratnih sredstev, samo proizvodnjo pa so elastično vsklajevali s pogoji dobave surovin. Kljub temu posledice niso izostale in kolektiv Mehanotehnike izraža soglasno mnenje, da bi lanskoletni proizvodni plan, ki so ga sicer v celoti izpolnili, v boljših pogojih presegli najmanj za 30°/o. BESEDO IMAJO EKONOMSKE ENOTE Gre predvsem za odkrivanje notranjih rezerv, kjer so odigrali posamezni proizvajavci kot ekonomske enote odločilno vlogo. Razne proizvodne izboljšave, racionalizacija potrošnje surovin, krčenje delovnih operacij za posamezne izdelke so pomenile uvod v nedavno ekonomsko zelo utemeljeno reorganizacijo ekonomskih enot. Namreč ekonomsko enoto montažo, ki je dobivala v delo polizdelke, so ukinili in prilagodili. ali bolje — stopili z ostalimi ekonomskimi enotami oziroma oddelki, tako da so se le-ti osamosvojili tudi glede montaže, kar je občutno pospešilo proizvodnjo, znižali so se transportni stroški in podobno. Med pomembne notranje rezerve prištevajo v »Mehanotehniki* tudi finančno dognan obračun ekonomskih enot. katerih grafikoni precizno evidentirajo gibanje proizvodnje. Vsak znak stagnacije proizvpdnje pomeni revizijo, ki ugotavlja vzroke tega pojava. Kolikor se je proizvodnja zmanjšala po krivdi ekonomske enote, jo bremenijo za nastalo razliko, če pa gre za tehnično ali tehnološko ozadje, napako brez odlašanja odpravijo. FORMIRANJE MALOPRODAJNIH CEN Hvale vreden je tudi sklep kolektiva Mehanotehnike, ki se je odločil za formiranje maloprodajnih cen na tržišču, tako da bodo v bodoče cene vseh izdelkov te tovarne enotne po vsej državi. Trgovini so odobrili predpisano maržo, označene cene na proizvodih pa bodo onemogočale navijanje cen. kar bodo trgovski potniki v bodoče strogo nadzorovali. Vsestransko se je obnesel tudi novi sistem dobave proizvodov tržišču: s tem, da so si zagotovili pri vseli grosistih konsignacijska skladišča za svoje izdelke, niso rešili le lastnega problema skladiščenja, ampak so" zagotovili tržišču oziroma potrošnikom hitro, bogato in kontinuirana preskrbo. In to ni majhen prispevek v naših prizadevanjih za manjši uvoz. ko bo z boljšo organizacijo preskrbe tržišča treba nedvomno obogatiti in skrajšati pot domačih izdelkov do potrošnikov. v to korist je šteti tudi 25 do 30 novih artiklov, ki jih bodo začeli v Mehanotehniki proizvajati že v doglednem času. da bi tako nadomestili tržišču skrčen asortiman iz uvoza za široko liotrošnio. (bb) Urejuje uredniški odbor. Glavni In odf.ovorni urednik Hnstko Bra-daskja. Izhaja vsak petek. Izdala CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo tn uprava v Kopru. Cankarjeva 1, telefon 21-471). Fnsamc-,,lzvoci :0 <1ln- Letna naročnina ono din, za Inozemstvo 2.200 din ali rč, ,'?n?er- dolarja. Bančni račun ()0_-n-l-18l pri podružnici NB Koper. Rokopisov in fotoRraiiJ ne vračamo, stavek in kliSejl tiskarn« CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP LJudA» pravica LJubljana. (Reportažna razglednica iz Kumrovca leta 1955) Ko me je pred sedmimi leti vodila novinarska pot od Našic preko Virovitice, Daruvara, Koprivnice in Varaždina v Hrvatsko Zagorje, sta bili Slavonija in Podravina v debelem snegu, ki se ga tisto leto zlepa nismo mogli odkrižati tja do konca aprila. Šele v Kumrovcu me je dohitela pomlad. V prvem nežnem zelenju in prvem cvetju so takrat Kumrovčani prisrčno sprejeli predsednika Tita, ki je na poti z Brionov v Beograd spotoma obiskal svoj rojstni kraj. Takrat sem poslal »Ljudski pravici« tole reportažno razglednico is Ktimrovca. dar je pri nas zdaj drugače, kot v ljudeh. »Vsi bi ga radi doča- je bilo nekoč.,.« kali in doživeli. Želimo ga tudi Vožnje in konji zdaj nekoliko grčavemu Franju Brozu lz Klad- ¡¡¿v motijo ' kumrovsko kmetovanje, nika, ki bo letošnjo jesen ucakal Ali tudi ta gradbeni čas, ki mami sto in eno leto!« ggSjfigB^^^ kmete na vožnje, bo minil. Živi- Trdne in odporne ljudi daje ta noreja dobiva s simendolskirm zagorska zemlja. Ko sva z Lju- * plemenjaki solidno osnovo. Stari devitom Štefanom prišla sinoči do ^^MffiHp sadovnjaki izginjajo ln nastajajo te stvari, mi je pripovedoval, ka- MrWBUk' mladi. Ko bo ukročena Sotla, bo jco jepa ]eta učakajo tod ljudje iisiflss&l Tam, kjer ni velike industrije, srcu hudo, kakor še nikoli do ta- kumrovsko življenje pridobilo lep četudi jih življenje nič ne boža' hidrocentral, blokov, gigantov, krat. Ce bi ne bilo brata v Za- kos dobre zemlje. Cez nekaj let »Težko zemljo imamo in dober vseh teh silnih vnanjih prič na- grebu, bi ne vem kako dolgo če- bo tod zapiskal prvi vlak, ki bo šega dela in boja za socializem, pel doma. Takle dečko, kot sem pripeljal tam nekje od Savskega boste gotovo našli vsaj nekaj bil takrat, vendar ne more bos Marofa in vas mimo Kumrovca drobnih stvari. Znabiti kilometer na vas. med ljudi.« potegnil do Rogatca. Nedaleč od nove ceste, zadružni dom, nekaj Stavil bi, da je Ljudevitu Šte- Kumrovca pravkar odpirajo prvo novih hišk, mostiček čez vaški po- fanu ta hip zakrvavela stara ra- gradibšče za to progo. V Suhem tok, skrbno očiščeno sadno drev- na. Z roko si potegne prek čela dolu pod Klanjcem pa kanijo poje, prijazno pobeljene domove in in čez lice: »Pri nas je bilo takrat staviti tekstilno tovarno. še rdečo opeko na slemenu. Zve- težko, tako težko, da smo mislili, >)Zmeraj Miže smQ syetu in svet nik Tito obiskal svoj rojstni kraj. je zmeraj bliže Kumrovcu,« pra- V tistih popoldanskih urah sem vijo in mislijo hkrati, kaj vse še bil priča, kako radi ga imajo ti utegne priti. preprosti ljudje. Ob njem jim je »Najlepši pa bo tisti dan, ko zrasla vera> ki zdaJ tudi tod spre- zrak. To bo tisto, si mislim jaz,« mirno presoja Štefan, ko se pozno v noč razhajava. Prihodnji dan, bila je sončna pomladanska nedelja, je predsed- & a Redki so veliki možje, državniki, voditelji in borci, ki li znali tako nežno odpreti srce mladi in najmlajši generaciji, kakor zna to tovariš Tito čer bi vam že posvetili z žarnico, da se življenje nikoli ne bo spre- V vaški gostilnici bi se pomudili menilo ...« in razgovorili z vaščani pozno v noč brez skrbi, da ostanete čez * * » noč brez strehe. V majhen klanec ... .... boste stopili in v hotelu »Kum- Kako drugačne so zdaj strani bo skozi našo sotelsko dolinico nunja življenje, rovec« pod slamnato streho vam kumrovškega življenja. S kolik- prifučkal prvi'vlakec!« vzkipeva , France Gerželf bo prijetneje, kakor bi vam bilo šno vero jih vsi ti ljudje zdaj kjerkoli. obračajo na tej revni, bregoviti Če bi vam bila sobota le pre- ilovnati zemlji. V njihovem člo-dolga, bi morda stopili v kino, veku, iz njihove krvi je zrasla ta če še niste doma štiri ure prese- velika vera. Zmeraj več sadov deli ob barvnem »Vrtincu«, če bi daje in polagoma spreminja ljudi, vam ne bilo všeč vlažno vreme, Nekje od Tuhlja je prišla peš Med tovarišem Titom in kako je bilo, ko so narodi na- naših dni. Toda to ne pomeni, ljati le postopoma. To so bile S^t^U^SMTi^: iSlaš^aiffidvtSL zastopniki pionirjev iz raznih še sedanje skupnosti proti da ju ni treba več braniti in mislili jih je tovariš Tito jim preizkušenim dobrim upa- Po Titovi rojstni hiši vodi kme- krajev dežele je kakor po na- svoji volji m težnjam živeli razvijati dalje. približal otrokom s prepro-njem: »Aprilska mokrina, dosti tica svojo dečico in ji gruli: »Glej- vadi tekel živahen pogovor, ne samo vsaksebi, temveč tu- Zatorej: stimi besedami: kruha, dosti vina!« Vsake zgodo- te, glejte, od tu vam je naš Tito! Tovariš Tito je bil vesel, ko di v prepirih. Dobro je, da — morate utrjevati prija- — ge dandanes jih je ne-rnfprmkfSsta" nfX S- f^ medsebojno vedo, da je jugoslovanske na- teljstvo in tovarištvo med se- kaj, - je rekel, - ki ne želi-telske ravnice, kajpada ne mo- njej in gleda. obiskujejo, da gredo eni k rode, namesto da bi živeli v boj in izkoristite v ta namen j0, da bi bila nasa dežela rete poznati. Šolski otroci vam »Več ko dvaintrideset tisoč lju- drugim in da v raznih obli- ljubezni in bratstvu, ločevalo vse možnosti, enotna in trdna, bodo z iskrečimi očmi povedali, di je lani stopilo čez ta prag,« kah razvijajo vzajemne pri- sovraštvo in pomagalo tujcu, — je nasvetoval pionirjem zat0 stavi tovariš Tito veda so ondi pred štirimi stoletji Pripoveduje kustos muzeja prof. jateljske zveze. da jih je stoletja zatiral. In tovariš Tito. like upe v otroke. Od njih uporni kmetje naskočili zatiral- Mandica Martmoviceva. »Koliko J J . , , , i ., J , . , , , ■■ 1 P \ j-'" it, ca dobrih in poštenih ljudi Fe- bi vam mogla povedati o njih. v To Pa Je ravno dobro, so vse to do nedavnih dni, vse Od otrok pričakujemo da- pričakuje, da bodo od mladih renca Tahija. spominskih knjigah muzeja v Ti- uganili otroci njegovo misel, do zadnje strašne vojne. nes več. Otroci morajo zdra- nog gojili vse tisto, kar je v Takšnale bi bila razglednica, ki tovi rojstni hiši je le drobec tega, zakaj najmlajšim se utegne Zavoljo tega je tovariš Tito viti tudi tisto, kar ni dobro na§i deželi najbolj dragoce- £ Kumrovca PrVem ^ P°Slal So ^KumrovS^0' k0 P1'iha~ zdeti vse- kar imamo danes> tudi ob te3 Priliki otrokom in kar je ostalo iz prejšnjih n0 _ enotnost ljudstva. kot nekaj, kar je od nekdaj rekel, da sta se skovala brat- časov. _ trdnejša bo naša * * * * * * bilo tako, in kot nekaj, kar stvo in enotnost naših naro- Tega, kar je ostalo kot sla- ocj znotraj, tem bolj nikoli ne more biti drugače, dov v boju in da nas je to ba- dediščina iz preteklosti, hnrin £e je potrebno, borimo vas. Povasoval je pri Vilimu Šte- že hodi. Kakor bi odprla drobno Koristno pa je tudi, da vedo, je danes najlepša resničnost pičilo, je vse to moč odprav- ^^ z ve]|kjmi_ Nekateri bi fanu, po srcu dobrem kumrov- rožo, mi ljubko pove: »Rada škem kmetu. imam Tita, ker je dober. Vedno Vilimova žena pravkar stresa v mi prinese bonbone ...« lončeno skledo nezabeljeno zelje. Tudi v Kumrovcu se šolarji ne-Iz sklede puhti soparica s kisel-, ugnano zapode po cesti, ko od-kastim vonjem. Kaj drugega Šte-' zvoni konec pouka v stari, nizki fanova družina ni zmogla za ko- šoli, kjer je tudi Tito nekoč na-silo. biral prvo šolsko učenost. Milo zre Josip Broz v ljudi pa »A so dobri učenci,« vam po-v skledo kadečega se zelja, Po- vedo v šoli, razkažejo zvezke in tlej pa pravi, ko da se mu trga presojajo lastnosti mlade genera-iz vročega srca: »Veš kaj, Vilča? cije v Kumrovcu. Nekoč se bo to spremenilo, ver- Jeseni se bo vsa osemletka z jemi mi!« nad tri sto učenci preselila v no- In so molče zajemali zelje. Sa- vo šolsko poslopje, ki nastaja v mo žlice so škrobotale ob glina- položni rebri za cesto. Nestrpna stem robu. mladina tega že zdaj ne more do- »Kako dolgo je že od takrat,« čakati, pristavi Ljudevit Štefan. Ta ži- * * * vahni Zagofec zdaj že nekaj let predseduje devetim vasem raz- Ciste in snažne so kumrovške sežne kumrovške občine. Prepro- hiše, zunaj in znotraj. V novem sto, človeško in s toplo zagorsko življenju je njih veljava čudovito govorico mi obrača liste kum- zrasla. Stopite v to ali drugo hišo, rovskega življenja. povsod boste našli prizadevne že- Nocoj se nama nikamor ne mu- ne in dekleta, ki jim zares ni di. Po zagorsko me je navadil na- vseeno, ker so doma v Kumrovcu. zdravljati. Nič ne trčiva. Vsak s »Prepolne so bile nekoč te naše svojim kozarcem mimogrede krc- hiše. Mladi so odhajali na vse neva ob mizo in govoriva dalje, kraje po deželi in tiščali v svet. »Še tole mojo poslušajte. Dvaj- Razočarani, ker zanje ni bilo deset let bo kmalu, kar sem služil la, so se vračali. Zdaj pa je tudi vojake. Doma sem imel obleko in Kumrovcu odprta vsa domovina, edini par čevljev. Ko se jeseni Pozna se to. Zmeraj bolj cele sedemintridesetega vrnem iz voj- ostajajo naše kmetije. Nekoč pa ske, sem ostal bos in brez obleke, smo delili in sDet delili to našo Tačas je oče ponosil mojo obleko zemljo, da je je bilo vedno manj.« in čevlje. Sram me je bilo in v Prijetno teče pogovor v kum-rovskih domačijah. Vsak doda nekaj, kar mu pride na um in mu je najbliže. »Menda nista bili nekoč niti dve hiši pri nas, kjer bi imeli koline. Redili smo prašiče in prodajali, zanje kupili koruze. Zdaj je v tem prav nasprotno. Zemlja je ostala še vedno tako skopa, v bregovih ilovica in lapor, v ravnici, kar je Kumrovet sporaiadi m dobrega, poplavlja Sotla. In ven- ' " Predsednik Tito pred svojo rojstno hišo, ko je na poti z Brionov v Beograd v spremstvu predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka in general-polkovnika Milana Zežlja obiskal Kumrovec (Nadaljevanje s 1. strani) ristna predvsem za potrošnika, tako je navzven škodljiva in nevarna. Ob koncu razgovora je tovariš Tito dejal: »Ob koncu naj še enkrat poudarim, da je zelo važno, da se sedaj ne ozirate na različne zgodbe o direktorjih, o tem ali onem vodilnem človeku, ker je v teh zgodbah marsikaj sovražnega in zlohotnega. Nikar se ne ozirajte na to, ampak delajte skupaj z nami vse, kar morete, Večina vas ste tudi komunisti. Dolžnost vseh vas je, prizadevati se kar se da, da bomo čimprej in čim laže premagali to obdobje našega razvoja in te začasne težave. Za to imamo vse potrebne pogoje, ker nismo več tako revni, ko smo bili. Toda mi moramo, kot sem dejal, odpraviti določene anomalije, ki obstajajo, čeprav te tudi niso bile poglavitni vzrok za težave, ki so se pokazale. Kot vemo, so na to delovali tudi določeni zunanji či- nitelji, ki jih moramo tudi cim Mlada kumrovška generacija, ki sc je pred sedmimi leti neučakano veselila, da Se še tisto jesen preseli iz stare šole, v kateri si je Tito nabral prvo u£e-prej obvladati, ¿elim vam, aa ni uog^ v novo osemletko. Zdaj so to že lantje v srednjih ln visokih šolah, a tutU že v poklicih, hvaležni Titu, ki jim je tako na stežaj pomagal odpreti dosegli pri tem veliko uspehov!« vrata v lepo življenje nas radi spravili na kolena, toda mi se ne damo, prav za- ' to, ker smo enotni. Te besede tovariša Tita so spominjale na njegove misli iz nekega drugega pogovora z otroki. — Vem, da ste še majhni, — je rekel takrat, — in da ne morete razumeti vsega, kar se danes dogaja v svetu. ■Nekaj pa vendar že lahko dojamete: enotnost ljudstva pomeni v dandanašnjem svetu veliko silo, ki omogoča posameznim deželam — in jaz imam pri tem v mislih posebno male dežele — da se uprejo raznim napadom od zunaj in da ohranijo svojo neodvisnost in svoj mirni razvoj. Toda za te spomine ni bilo veliko časa. Prav ta trenutek so mu predstavili pionirje iz Hrvatske in tovariš Tito jih je M vprašal: — Kako se počutite v Beogradu? — Dobro! — so mu odgovorili. — Tudi jaz mislim, da bodo vas in vse druge tu lepo sprejeli in se boste vrnili z lepimi vtisi. In je nadaljeval: — Beograd je zaradi staršev, ki delajo v njem, zbirališče otrok iz vseh naših re-publik. To naj bi bila tudi taka skupnost, v kateri se bo | prijetno počutil sleherni pionir, iz katerega koli kraja naše dežele bi že prišel sem v goste ... Vtem ko govori te besede in opazuje, kako pozorno sprejemajo otroci njegove nasvete, se mu vidno začrtuje veselje na vedrem licu. Kakor nekaj trenutkov poprej, ko je lahko neposredno nagovoril skupino dečkov in deklic iz Prištine, je tudi zdaj rekel: — Vi imate največje možnosti, da gojite bratstvo in enotnost. Stran 4 »SLOVENSKI 'JADRAN«: Štev. 22 — 25. maja 1962 PIRANSKO GOSPODARSTVO V PRVEM ČETRTLETJU V o o mesecih leta 1961. V Oddelek za plan in statistiko je v gostinstvu letos povprečno za objavil podatke o dosežkih go- 46 °/o višji kakor v istem obdobju spodarskih organizacij v občini v preteklega leta, tako v kmetijstvu prvih 3 letošnjih mesecih. Glavna 65%, v komunalni dejavnosti 66 ugotovitev je, da je promet v odstotkov, v prometu (»Splošna vseh gospodarskih panogah te plovba« predvsem) 87% in v obrti za izpad. občine razen v gradbeništvu in celo 112% višji kot v prvih treh Med industrijskimi gospodar gostinstvu kolektivi: »Meso« Piran, Brivnica pa je za 6 % nižji in v gradbe- in česalnica, Istrametal, Modno ništvu za 21 % nižji kot preteklo krojaštvo, Zlatarstvo, Elektroser-leto. Pri obeh panogah je deževno vis in Pekarna in slaščičarna, vreme prav gotovo glavni vzrok najslabša v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci pa je delavnica »Tapetništvo«. bolje kakor v preteklem letu v rudniku Sečovlje, »Ladjedelnici« in »Začimbi«, medtem ko kažejo „ , . , , ,. , . x t-* »Piranske soline« malenkosten S srečanjem postojnske mladi- spored prireditev v počastitev padec> tovarna mila »jadranka« ne z mladimi delavci vseh obra- dneva mladosti in 70-letmce roj- pa Q^^uten padec tov kranjske Iskre se je pričel stva maršala Tita. .... Kmetijski kombinat je na svo-v nedeljo na Postojnskem bogat Nedeljsko srečanje mladine je jfll posestvih v Sečoveljski dolini --:---bilo kljub slabemu vremenu m sice^ kazal letos 65 „/o vefji spremenjenemu programu nadvse h k k preteklo leto v istih prisrčno. S sedmimi avtobusi se treh mesecih/Jvendar to še zdaleč je ze zjutraj pripeljalo v Postojno - - skimi organizacijami se proizvod- V gospodarstvu družbenega sek-nja in finančni promet razvijata torja je bilo konec marca 1962 kot predvideno oziroma še celo zaposlenih v vsej piranski občini 3728 oseb, torej 171 več kakor lani istega dne. Največje povečanje števila zaposlenih je v Ladjedelnici (za 97), medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo najmočneje v gradbeništvu (skupaj za 34 zaposlenih), (j) "■jJSJsiíSgxS mmWM ZW ligp . - : Se dober teden in na dirkalni progi v Portorožu bodo ^ dni brneli motorji tujih in domaČih znamk, veliki in majhni, motorji s PrHcollc^l pa avtomobili »Junlor«. za dirke se je prijavilo okoli 150 domaČih in tujih dirkačev, med njimi tudi nekaj znamenitih svetovnih asov v motornem športu POSVETOVANJE MLADIK EKONOMISTOV ni tak uspeh, kot bi ga po mnenju strokovnjakov ob vseh obsež- Mladinski komite na ekonom- okrog 220 Iskrinih delavcev. Nai- ski srednji šoli v Kopru je prire- prej so si ogledali Postojnsko, površinah lahko dosegel. Se dil 19 t. m. posvetovanje pred- Pivko in Črno jamo, nato pa še veda je tudi tu kakor £ stavmkov mladinskih odborov Predjamski grad tijski zad j Ludja slabQ vreme izolski ob-ini zvišali st jo rllS v^1^^^^* v precejšnji meri krivo za zaosta- metnega davka za alkoLLfpi nije. Posvetovanja so se udeležili krajev zborovanje v Jamski re predstavniki mladinskih odborov stavraciji, na katerem sta govo-ekonomskih srednjih šol iz Aj- rila predsednik koordinacijskega dovščine, Celja, Kranja, Ljublja- odbora organizacij LM Iskre tone. Novega mesta, Ptuja, Trbo- variš L e b a n in predsednik ob-velj in Kopra. činskega komiteja Postojna Sreč-Na posvetovanju so ugotovili, ko Krpan. Z zborovanja so poda je delo' mladinskih organizacij slali pozdravno brzojavko Titu, precej uspešno, vendar so še ne- srečanje pa so zaključili z dru-sHadnosti, ki jih bo treba odpra- žabnim popoldnevom v Jamski jan.ie kmetijske proizvodnje. Ko so pred dobrim mesecem v 100 dinarjev pri litru. Razumlji- liko. Gre predvsem za prepreče- vo, da je zaradi te neutemeljene vanje kvara blaga, za ukinitev razlike v cenah močno padel pro- škodljivih poslovnih zvez in v jače na 25 %,, je večina gostinskih met, zato je občinski ljudski od- zvezi s tem za formiranje cen na Med obrtnimi podjetji izpolnju- obratov svojevoljno zvišala cene bor 'sprejel pred dnevi odlok o osnovi kalkulacij in ne pavšalno, jejo svoje proizvodne naloge v alkoholnih niiaČ ne le za omenie- znižanju davčne stopnje na naj- kakor je prevladovala dosedanja jejo svoje proizvodne naloge v alkoholnih pijač ne le za omenje redu ali jih celo presegajo — ka- no stopnjo, ampak so jo v večini več 15 %. kor je razvidno iz podatkov za primerov znatno presegli — vino prve tri mesece 1962 — naslednji se je na primer podražilo celo za viti. RACIONALNA KADROVSKA POLITIKA ObLO IZOLA restavraciji. V preteklih dneh so bile v Postojni številne športne prireditve v počastitev dneva mladosti. Mladina in pripadniki JLA so tekmovali v odbojki, streljanju, ro- V nedeljo popoldne so Mareža-ni pripravili tradicionalno proslavo v počastitev 41-letnice pr- Pišot-Sokol o pomenu 15. maja 1921 za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja Istranov na sloSvSr£a v državni.0 upravi kSiibSV^to- S.^lÄ8?.^! &ST koprskem področju in o nalogah današnje generacije pri graditvi ... predvsem "izredna"skrb občin- tih; zaključne tekme pa bodo v lUQ1 DraznlK - . ske?a ljudskega odbora Izola da peKk 25. Jtega fne bo v praznuje ~o= socializma v naši domovini. Učen soreiema skoraj izključno stro- Postojni tudi telovadni nastop * • ,-,, ci osnovne sole v Marezigah 11 In ker se ta ob-praznuje tudi kot praznik —-----, r „..¡„„vtniVr.ir tr-ra-ieimn o-ivniviip NOB zbrali številni domačini in kovne moči, uvrscaidanes ta ob- prebivavci bližnjih krajev. Po- tem ko je godba iz Marezig zaigrala med polaganjem venca ža- sprejema skoraj izključno kovne moči, uvršča danes ... črnski ljudski odbor med redke, JLA. mladina pa pripravlja za ki zaposlujejo zares samo najnuj- nedelio piknik pri mladinski koci ■nejšo delovno silo. Niso redki re- Mladika na Pecni rebri nad Po-fprati, ki jih zastopa samo ena stojno. (ma) oseba (kmetijstvo, gradbeništvo _ itd.) — seveda z višjo ali najmanj srednjo izobrazbo. Lani so na primer končali trije uslužbenci tega občinskega ljudskega odbora višjo upravno šolo, trenutno pa sta Marezigah in moški pevski zbor DPD Svoboda iz Kopra, ki ga je vodil prof. Vladimir Lovec, pa so priredili pre- lostinko, je v dvorani zadružnega lepo koncertno popoldne. Zvečer doma govoril predsednik Občinskega odbora SZDL Koper Rado je bila družabna prireditev s sodelovanjem orkestra iz Babičev. je prevladovala dosedanja praksa. , . , ... , . Tako se bo v bodoče stikala Ker se gostinci kljub odloku kt gornja meja cen za konzumna vije stopil v veljavo-20. maja letos, na v izolski občini od 310 do naj-niso strinjali s to spremembo,_če| veg 350 dinarjev, medtem ko bo da zaradi večjih dajatev, večjih KZ prodajala v svoji točilnici čr-materialnih stroškov m podobno nQ vino po 240j belo pa po 220 nižje cene ne bi bile utemeljene, dinarjev za liter. (bb) so predstavniki občinskih oblastnih in političnih organov in predstavniki okrajne gostinske zbornice sklicali širši posvet s predstavniki gostinskih in trgovskih podjetij, počitniških domov ter vseh gospodarskih organizacij, ki imajo opravka z blagovnim prometom. Ob sklepu, da je treba omenjeni odlok ObLO Izola o občinski ljudski odbor Sežana znizanju stopnje obdavčitve alko- je dal sogia3je k sklepu šolskih holnih pijač brezpogojno upošte- odborov in odborov otroških vrt-vati, so dobili udeleženci posveta cev, po katerih bodo le-ti uvedli priporočilo, naj z odkrivanjem amortizacijo šolske opreme in notranjih rezerv nadomestijo raz- učil po desetodstotni stopnji. Amortizaclfa ke ®pr« KRAJEVNI PRAZNIK V PLANINI V nedeljo, 27. maja, bodo v Pla- NAPOVED ZA GLAVNO TURISTIČNO SEZONO: vpisana v to šolo 2 uslužbenca, nini pri Rakeku praznovali kra za jesenski termin pa se je za iz- jevni praznik. Na ta dan pred 19 redno šolanje na tem zavodu pri- leti. so partizani pod vodstvom javil še en kandidat. Vse to je —■ narodnega heroja Rada Pehačka razumljivo — omogočilo res zelo uničili belogardistično postojanko racionalno zasedbo delovnih mest na Duhu nad Planino, in smotrno kadrovsko politiko. Za Krajevna organizacija ZB se na O O a e Letošnja nenavadna deževna in mo se pa lahko s tem, da tudi Ni pa se nam treba bati slabe- ste. V juliju in avgustu bo po hladna pomlad ni povzročila sa- drugod ni bolje. Iz Italije, Švice ga obiska v naslednjih mesecih, vsej verjetnosti nastala po hote-b?doče pa v Izoli celo predvide- proslavo tega dne vneto priprav- mo zakasnitve v našem vrtnar- in od drugod poročajo, da je pri- Za glavno sezono so naš vajo spričo združevanja posamez- Ija. Ob tej priložnosti bodo raznih inšpektorskih služb obalnih vili prapor, na pokopališču pa bo-občin ukinitev še kakšnega delov- do odkrili spomenik borcem, ki so nega mesta, (b) padli v drugi svetovni vojni. v našem vrtnar- m oci cirugoci poročajo, na je ¿.a giavnu sezunu s>u naši hoteli lih celo gneča, zato pa bodo tedaj stvu in poljedelstvu, marveč, je tok turistov v teh prvih mesecih po večini razprodani, zlasti tisti, gostom že na voljo nove nasta-slabo vplivala tudi na turistično -nasproti lanskemu manjši. ki sprejemajo pretežno tuje turi- nitvene kapacitete v campingih v predsezono. V prvih štirih mesecih smo imeli v naših turističnih središčih ob slovenski obali precej manj gostov in nočitev kakor v istem času lani. Nekatere skupine tujih turistov, ki so nas v tem času nameravale obiskati, so zaradi vremena izostale, zgodilo pa se je tudi, da so nekateri gost- Dne 11. maja ob 17. uri so bili pa je vozil v postajo vlak potniki na divaški železniški po- otrok se je znašel tik pred kolesi staji priča grozljivemu prizoru, lokomotive. Potnikom, ki so bili v Neki osemletni deček, ki je s svo- bližini, je zastala kri v žilah. Za- Zusterni, Strunjanu, Fijesu in v Luciji, kot tudi v ljudskem parku pri Rižani. Vendar bodo ti cam-pingi zaenkrat urejeni le za turiste z lastnimi šotori. Na voljo lr}, bo dalje 36 novih ležišč v letos grajenih letoviških hišicah hotela »Adria« v Ankaranu, 16 ležišč pri Rižani, 48 v Zusterni in še nekaj Občinska komisija za izvajanje proizvajavcev odpravijo doseda- predpisov o delitvi čistega dohod- nje pomanjkljivosti, komisija pa ka v Izoli je doslej na dveh sejah bo posredovala z administrativ- ... . ~ a proučevala predpise v zvezi z na- nimi ukrepi samo tam, kjer ne tisti, ki so imeli srečo, da so pri vodili ZIS o delitvi. S tako raz- bodo dosledno izvedli novih pred- šli k nam v dnevih, ko nam ji _ ^......... ........... čiščenimi stališči je komisija skli- pisov o delitvi ter vseli doseda- sijalo toplo sonce in se je toplota vodovodni pipi ob peronu posta- grabil malega potnika za roko zono in po njej. KljulTtemu b"i bi- njih sklepov in priporočil, (b) " ' ~~ J~ rr,.-,..*: — --i-*,, ...j. " - --■*• -■> 1 - 3, ~ jim očetom čakal med železniški- culi so se vzkriki groze. Tedaj pa drugod. Tudi nekaj počitniških je prehitro odšli. Le redki so bili mi tiri na vlak> s katerim sta bila se je pognal proti dečku službu- don^v namerava oddati del svo- z očetom namenjena odpotovati, joči prometnik Vinko Stibil in ne iežišč individualnim turistom šli k nam v dnevih, ko nam je -¡e s steklenico v roki stekel proti oziraje se na lastno varnost po- 'a povečini v času pred glavno se- cala sestanek vseh direktorjev in predsednikov delavskih svetov gospodarskih organizacij, kjer so med drugim skrejeli priporočilo, naj povsod začnejo takoj z izvajanjem predpisov o vskladitvi zaključnih računov za j^reteklo leto s sprejetimi navodili, dalje naj brez odlašanja povsod ponovno proučijo vsa delovna mesta in dvignila kar do poletne. Tolaži- je, da bi si natočil vode. V tem ter ga potegnil k sebi. Za las je j0 potrebno pridobiti več zasebnih manjkalo, da nista prišla pod ko- turističnih sob, posebno še v Ko- POSVETOVANJE SEŽANSKIH GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNHiOV decek ln" n-leS°v res' el.j- pru, ki daleč zaostaja celo za Izo- Fantek se je otepal iz piometm- lo> še neprimerno bolj pa za Por- kovega prijema in le malo je torožem in Piranom, kjer imajo manjkalo, da m padel nazaj na prijavijenih skupaj nad 800 po- tir in rind Irnlpsn. Sole kn se le • * Gradbeni inženirji in tehniki so na nedavnem posvetu razpravljali o pro- tir in pod kolesa. Šele ko se je stejj. zavedel, v kakšni nevarnosti je bil, je smrtno prebledel in se pri- Letos nam ne bo več primanj-store, z gradnjo novega dela naselja železniški postaji in načrtu tega na- Čel tresti. Ginjen se je OČe zahva- kovalo izletnih gostišč, saj dobi- razpone osebnih dohodkov s tem, šfeS? ^^ifek^v . da se najnižji osebni dohodki po- mestu. Med drugim so "ugotovili, da pravijo v breme dosedanjih ne- zaenkrat ne kaže začeti z gradnjo no- Snrpieli so vih objektov na kompleksu pod bol- pravumn razponov, spiejen so nišnico ^ tudi ne za železniškim nad- tudi sklep, da bodo vse gospodar- vozom, pač pa naj bi še letos začeli ske organizacije morale do 26. 5. zazidavati kompleks za sedežem SGF V/vrnich'; -cr-o »Kraški zidar« in zdravstvenim do- letos .dostaviti komisiji Vso obve- mom_ tQ je ob parku precUog je po. zno dokumentacijo Z zaključnim vsem v skladu z bodočo zazidavo, gospodarskim računom. njegova prednost pa je tudi ekonom- ska, saj je kompleks dostopen po ce-Občinska komisija za izvajanje sti preko sejmišča, peš pa med ko-j.nf,,; ^icfoctd ¿lr.l-ir.rl munalnim blokom ob cesti in zdrav-predpisov o dehtvi čistega dohod- stvenim domom. Xreba pa bo odstra- ka v Izoli se je odločno zavzela „m stari del objeleta, v katerem je za stališče, naj samoupravni or- sedaj sedež SGP. Razen tega je v bli- „ ' • Ciimi- v cndplnvaniti vseh ž!ni električni in vodovodni priklju-gani sami in v soaeiovanju vsen ček) greznica pa bi falIa siCUpna za . --- vse objekte. Člani podružnice so daU še vrsto drugih koristnih predlogov, n. pr. naj bi se zazidale proste površine ob ,, ., _________,r<-D glavni cestvi in ulicah z objekti, ki Skupina gradbenih delavcev GP naJ imel1 v pritiieju poslovne pro- »Vladimir Gortan« Zagreb, ki de- --- la na gradbišču v Neverkah — gradnja tovarne močnih krmil —, je imela pred dnevi ustanovni občni zbor sindikalne podružni- dinarjev. Končno so na posvetu govorili o asfaltiranju cest v novem naselju ob govorno delo pričakuje društvo ko lelctivno pomoč za nabavo strokovne literature, -er mu železničarju, ki se je skrom- bo mogoče v doglednem ca- no oddaljil. J. 2. TELEVIZOR ZA GRADBINCE DRUŠTVO ZA PODVODNI ŠPORT V PIRANU ñ F J ? 1. junija ob 19 bo v domu družbenih ,, , , , . .. organizacij v Piranu ustanovni občni ce. Gradbinci SO ob tej pnlozno- zbor društva za podvodne športe in sti spregovorili tudi O delovnih dejavnost. Društvo bo stremelo za na <;n tem, da bi v svojih vrstah zbralo vse pogojih, z zadovoljstvom pa so ^ ki jm mikJa biolo5ha, arheoio- sprejell poročilo O sklepu, da Jim žka- geografska, fotografcka in poje delavski svet matičnega pod- dobna podvodna dejavnost. Društvo ■inHa nnlrlrvnil nov telpvizor Dra- ima namen, da bi ustanovilo potaplja- jetja poKionu nov ieie\izoi. ura gko bazo g £talno potapl:iaSlco golo jn goceno darilo bo kolektiv grad- bi vključevalo v svoje vrste tudi bisča bolje seznanjalo Z dogaja- akvariste. Ob koncu občnega zbora ho „41 jr,i*n"i in nn svetil hkrati pa tlan slovenske ekspedicije v Bdeče nji doma m po svu.u, m.iau_ pa morje prjkazal film_ ki ga je ta eks_ popestrilo njihovo družabno ZIV- pedicija posnela, in ga komentiral. ljenje po delu. A. It. I D \f Li rac Te dni se je začela tudi v našem okraju akcija za zbiranje sredstev za dograditev mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Občinski odbori Rdečega križa so že v tednu RK oddali v podjetja, ustanove Ln na šole bo- Socialistična zveza, ki so okrajnemu akcijskemu odboru in predvsem občinskim akcijskim odborom v veliko pomoč. Te dni imajo tudi sindikalne podružnice podjetij in ustanov Sirom po našem okraju sestanke, na katerih ne "v "skupni vrednosti 7,800.000 obravnavajo skupno z zdravstve- dinarjev. Za uspeh te humane nimi ."klavci in aktivisti Rdečega akcije Rdečega križa so se pri- križa pomen te naše skupne ak-zadevno zavzeli tudi sindikati jn cije, .(b). Okrog odnosa do otroškega varstva pri praktičnem izvajanju urbanistične ureditve in izgradnje naših mest se je že mnogo pisalo in govorilo. Vendar je potrebno o tem spregovoriti še v zvezi t z Otroškim domom v Izoli. Ta otroška ustanova ,1e edina te vrste v našem okraju. Sprejema v varstvo dojenčke, predšolske in šolske otroke in je prehodnega značaja. Dom sprejema otroke, ki iz kakršnihkoli razlogov potrebujejo takojšnjo domsko varstvo. Tako je bilo v domu že nešteto otrok — dojenčkov in tudi starejših — katerih matere so obolele in so morale za daljši aH krajši čas v holnico. Tudi veliko sirot je bilo v domu, dokler jim organi socialnega varstva niso našli primernih rejnikov, pa tudi v raznih drugih primerih nudi Otroški dom Izola varno zavetje otrokom, dokler se ne uredijo razmere v njihovi družini, oz. dokler ni kako drugače preskrbljeno za njihov nadaljnji razvoj. Otroški dom Izola je v primerni stavbi, dobro urejen in lahko služi svojemu namenu. Za dojenčke je poseben oddelek z malimi posteljicami. Starejši otroci spijo v posebnih spalnicah, ki so zračne, sončne in čedne in že na pogled zelo prijetne. Isto velja tudi za vse ostale prostore v domu. Okrog doma je vrt, tako rekoč dva vrta, senčni in sončni, od katerih služi vsak svojemu namenu. Kakor je važen manjši, senčni vrt v hudi poletni vročini, tako ima tudi sončni vrt svojo važno funkcijo zlasti v pomladanskih in poznih Jesenskih dneh, ker se otroci tu sončijo in igrajo. Posebno va- žen je ta vrt, ker dom ne razpolaga z verando, kjer bi otroci lahko tudi v hladnejših mesecih uživali sonce. Skratka, oba vrta, senčni in sončni, sta otrokom nujno potrebna. V zadujem času pa se širijo glasovi, da bo domu odvzet večji, t. j. sončni del vrta, in da bodo na tem mestu zgradili dve hiši. Ne vem, kakšnemu namenu naj bi ti dve hiši služili. Čeprav tii to bili stanovanjski, nikakor ni umestno, da se vzame otroški ustanovi neogibno potrebni vrt, ker brez tega bi otroke v domu zelo prizadeli in v veliki meri onemogočili njihov zdravi razvoj. Kam naj bi šli uživat blagodat sonca številni dojenčki, ki jih sedaj brez večjega truda prenesejo na vrt ob domu? Veliko težje bi tudi bilo voditi ostale otroke na vsakodnevne sprehode, čo bi to bilo sploh izvedljivo pri sedanji kadrovski zasedbi- Medtem ko imajo sedaj otroci možnost izkoristiti ves svoj prosti čas za Igranje na soncu v vrtu ob svojem domu, ko jim ne preti, da bi jih na poti s sprehoda zajel dež, pa tudi nobeni drugi nevarnosti niso izpostavljeni, bi z gradnjo hiš na njihovem vrtu stali pred mnogo večjimi težavami in mnogo manjšimi ugodnostmi. Po vsem svetu se borijo za to, da zagotovijo otrokom primerne vrtove, igrišča, zelenice, parke itd. Kjer tega ne morejo doseči, se borijo z mnogimi težavami. Našim otrokom pa naj bi odvzeli to ugodnost, 1:1 jo imajo odkar ta dom obstaja. Veliko truda in razgovorov je ob vsakokratni gradnji stanovanjskih blokov, da bi v njih zagotovili vsaj skromne prostore za dnevno varstvo otrok zaposle- nih mater in običajno jc ves ta trud zaman, ker do takih prostorov ne pridemo. Sedaj pa naj gremo še korak nazaj, odvzame naj se še to, kar že obstaja? To bi bila nepopravljiva napaka, ker otroški dom, ki je že vsestransko urejen — za kar se Je vložilo že mnogo truda in tudi sredstev — bi bil z odvzemom večjega, sončnega vrta, v svoji dejavnosti onemogočen. In kaj potem? Odgovorni činitelji pri občinskem ljudskem odboru Izola in stanovanjska skupnost, ki je ta dom pred kratkim prevzela, bodo morali ta vprašanja temeljito proučiti. Prav gotovo bodo prišli do zaključka, da Otroškemu domu ne smejo odvzeti vrta in da je potrebno storiti vse, da do zidave na tem mestu ne pride. Urbanisti v Izoli bodo našli še marsikje drugje primeren prostor za zidavo hiš. Končno naj omenim še to, da so obalne občine Koper, Izola ¡11 Piran v pripravah za ustanovitev Zavoda za socialno delo v obalnem pasu. Tnlcemu zavodu ,ie otroška ustanova neogibno potrebna, da lahko razvije svojo dejavnost na področju otroškega varstva. Zavod za socialno delo bo moral reševati nešteto problemov s tem v zvezi, V mnogih primerih bo imel otroke na opazovanju pred oddajo v specialne zavode ali v rejo. Tudi za izvajanje strožjega nadzora, ki ga sodišča izrekajo mladoletnim prestopnikom, in za disepilinski ccnter bo Otroški dom Izola nujno potreben. Zato jc prav, da Otroškega doma v Izoli ne krnemo in ne ustvarjamo novih težav, kjer se jim lahko izognemo, efem su odpreti restavracijo na raz-gledišču Lovreču nad Izolo, a tudi našo koprsko Zusterno moremo šteti tako rekoč za novo, saj bo obratovala kot restavracija in bo mogla nuditi gostom vse, kar si bodo želeli. Pričakovati smemo zato, da letošnja turistična sezona ob našem morju ne bo slabša od lanske, marveč po številu gostov in nočitev boljša. R. G. LEP IZVOZNI PRISPEVEK MALE OPREME Izolska Mala oprema je tudi letos potrdila, da si je s svojimi izdelki male pohištvene opreme lepo ugladila pot v tujino. Kot doslej, prevladuje tudi letos na seznamu tujih uvoznikov čezmorska dežela — Združene države Amerike. Tako so z uvozniki iz ZDA sklenili v prvih štirih mesecih tega leta vrsto pogodb za izvoz pohištvenih izdelkov za 120 tisoč dolarjev, i-azen tega imajo z istim uvoznikom nadaljnjih dogovorov za okrog 40 tisoč'dolarjev izvoza. Vendar pravijo, da to se niso zaključne številke, kajti pred kratkim so poslali v tujino nove vzorce male pohištvene opreme, ki bo zaradi ličnosti, kvalitete in uporabnosti nedvomno uresničila prizadevanja tega podjetja po kar največjem izvozu. V zve?.i s temi prizadevanji naj omenimo proizvodni program Male opreme, katere kolektiv je postavil v vrsti nalog na prvo mesto sklep o izboljšanju kvalitete svojih izdelkov, (b) I nov« MALI ODER — Koper je dal novo intonacijo našemu amaterizmu — Kot prvo uprizoritev so pripravili dramo Marijana Matkoviča NA KONCU POTI — Gostovali bodo na številnih manjših odrih, kamor ne morejo veliki poklicni ansambli Napoved koprskih amaterjev večeri, zabavne prireditve in dru- ko jc tudi ugotoviti, ali gre vso go) v marsikaterem manjšem razvlečenost pripisati na rovaš kraju najmočnejšo ali pa celo režiserja ali nokoUko tudi pre- edino obliko kulturnega življenja. . , . . „ , Tudi tam, kjer imajo klube, kajti mierski in začetmški tremi. Kot gledanje televizijskih prenosov gost jc sodeloval pri predstavi raznih športnih tekem in zabav- £ian sng Drame iz Ljubljane ne glasbe ter popevk je lahko le pavlo Kovič> In kopvski igralci: razvedrilo, nikoli pa ne bo moglo nadomestiti aktivnega kulturne- E- Z^ga, T. Lemut, M. Celestino-ga udejstvovanja in izživljanja, va, M. PIrnat, M. Hasl, D. Mann- r ^ : ^rv'V"^ se je uresničila: pretekli ponedeljek, 21. t. m. so se prvič predstavili gledališkemu občinstvu z dramo hrvaškega pisatelja Marijana Matkoviča NA KONCU POTI. Delo je iz časa NOB, ali bolje rečeno, dejanje je zgoščeno ob svit svobode maja 1945. leta. V retrospektivi, ki dovoljuje avtorju vsakršno pod oživljanje brez ozira na kraj in čas, rszgrne pred nami Matkovič v dveh delih uso- - m v■■':■:;■■: ! i ' mI i i : laii li l ' f KOPRSKE OBČINSKE REVIJE MLADINSKEGA ZBOROVSKEGA PETJA čičeva, J. Vrhove, F. Mihelič in I. Kovačič. Upajmo, da bo uspešen začetek spodbuda koprskim gledališč-nikom pri nadaljnjem delu in da jim bo uspelo uresničiti zamisel ITALIJANSKE PRAVLJICE. Mladi bravci bodo v tej knjigi pravljic gotovo srečali nemara s spremenjenimi, imeni svoje znance iz pravljičnega sveta. Vendar se te pravljice od drugih nckolikanj razlikujejo, od drugih pravljic jih loči družbeno kritična ostrina, s katero presojajo dejanja in nehanja plemstva in duhovščine, in pa prizanesljivost in občudovanje do ljudi, ki si laste pravico, da jemljejo pozemeljslco dobrine tam, kjer so, In jih dele po lastni presoji. Pravljico je izbral In prevedel Niko Košir. MAK5IM GORKI: OTROŠKA LETA. V zbirki Kondor je izdala pred nedavnim Mladinska knjiga eno izmed klasičnih tlel Makslma Gorkega. Otroška leta so bridka in iskreča se umetnina in dragoceno pričevanje pisatelja in okolja, v katerem je začel zoreti. Polna jc mraku, včasih kar nih odrih koprskega okraja. Zdenka Lovec Celo v Kopru, še veliko bolj pa v manjših krajih, žc dolgo pogrešamo osvežilno sapo gledališkega do mladih Zagrebčanov Nede in doživljanja. Gostovanja večjih Žarka in vseh tistih, ki so kot ansamblov so tako redka, nena-pripadniki partizanov ali sovraž- črtna in slučajna, da že dolgo ne vojske in njihovih hlapcev po- niso soodločujoči faktorji pri obli-magali krojiti njuno usodo. Dra- kovanju naše kulturne podobe. 0 štirih ali petih premierah v se mo so sicer uprizarjali številni Veliko je bilo ta zadnja leta sli- zoni ter 0 gostovanjih na števil poklicni in amaterski odri, po- šati o poskusih obuditve amater-sebno ob njenem nastanku, toda ske ali mogoče celo polpoklicne zdi se, da ji zob časa ni bil na- gledališke skupine. Upali smo, da klonjen sodnik. Zdaj se to delo bo to uspelo, ker vemo, da je v še redkokdaj pojavlja na amater- Kopru precej ljudi, ki bi lahko skih odrih, Čeprav je že zaradi sodelovali pri oblikovanju širo-razmeroma majhne zasedbe in kega profila in zmogljivosti take. narodnoosvobodilne tematike hva- amaterske skupine in ki bi jo ležna snov. In zato nI prav nič lahko prepeljali preko tistega čudnega, da je drama »Na koncu zmotnega mnenja, da je amater-poti« začrtala začetek nove poti sko delo obsojeno na večni di-amaterskega življenja v Kopru, letantizem. Pomislite še, kaj bi Tako vsaj upamo. pomenila taka mobilna skupina amaterjev za naše podeželje. In Naj bo kakorkoli, naj še toliko če bi še na široko odprla vrata govorimo o novih in privlačnih vsem mladim ljubiteljem gleda-oblikah, ali o krizi amaterizma, lišča in našla primerno razume-nam statistični podatki zanesljivo vanje. Gotovo bi bila obenem še dokazujejo, da dela v Sloveniji spodbuda številnim dramskim na stotine dramskih družin, ki družinam v manjših krajih. V soboto In v nedeljo, 10. In 20. t-m., so bile v koprski komu tu tri sek ------ —•---.- ,. . -,„,. torslte občinske revije mladinskega zborovskega petja. V soboto je bila revija nepojmljivih krutosti ljudi in zivlje-v Gračišču, kjer so sodelovale osnovno šole iz Pregare, Gradina, Movraža, nja ln čudno znakazeplh z.nacaji_v jpa Sočcrge ln Gračišča. V nedeljo pa sta bili prireditvi v Škofijah in v Šmarjah. V Škofijah so sodelovalo šolo lz norita, Pridvora in Božičev, v Šmarjah pa šc šola iz Ptič—Koštabouc. Razen mladinskih ln otroških pevskih zborov so nastopili povsod tudi recitalorji. v Škofijah pa so pripravili celo 52 touk programa. Nastopili so šo orkestri, pevci solisti, harmonikarji itd. Čeprav ugotavljamo pri teli treh revijah kar zadovoljiv uspeli in kvaliteto tor opazen napredek od lanskega leta, moramo žal v isti sapi ugotoviti, da niso uspeli organizirati revij na večjih in močnejših osnovnih šolah, kot so Marezige, Dekani in celo Koper, Prvi dve šoli sploh nista prijavili udelcž->, iz Kopra pa so bilo tri prijave, kar je premalo za revijo. Zanimivo jo si lie,_____«.._ ................. . . dejstvo, da je vse tri revijo obiskalo številno občinstvo. V škofijah so za mlnae udolcženco rovije prodvajali zanimiv Walt Disnoyev film iz živalskega sveta. Na sliki: tičcucl nižjih razredov osnovne šole v Šmarjah. V Portorožu okrog 10 domačih in tujih umetnikov — Simpozij bo od 1. julija do 31. avgu sta — Se prej pa bo treba urediti razstavni prostor in umetnine lanskega simpozija Za letošnji drugi mednarodni vici in istrski kamen iz kamno- tos v načrtu izgradnjo^ campa za simpozij kiparjev »Forma viva« v Kostanjevici in v Portorožu julija in avgusta se je prijavilo okrog 35 tujih umetnikov. Med prijavami, ki so prispele do 20. loma v Bujah. Še posebej pa je upravni odbor formiral svoj strokovni organ — umetniški svet, ki je že sodeloval pri izbiri med prijavljenimi kiparji, pred in med tudi blage človeške toplote in svetlobe, ki se prebija skozi hudourne oblake in daje osebam ln vsebini te knjige še večjo oprijemljivost. Gor-ki v nji opisuje, marveč odkriva, to pa : ,ioro le resnični umetnik. Knjigo Jc prevedel Severln Šali, ki jI je napisal tudi spremno besedo in dodat opombe. BRANE DOLINAR: DRUGA ENAJSTMETROVKA. Dare je bil partizanska sirota. Živel je pri svoji teti, zakrknjeni tercijalki v LJubljani. Z otroki iste hiše je rastel, se učil ln se vžlvljal v vse, kar sodobna mladina občuti pozitivnega in negativnega. Ker mu je teta neprenehoma nasprotovala in ga je hotela vzgojiti po svoje, je nastajal med njima vedno večji razdor. Dečka je zajela strastna želja, da bi pobegnil v svet. S tovariši je sklenil, da jo pobrišejo v Avstralijo. V roke so prišli izpri-jencu. Vso druščino so polovili in bare se je znašel v Domu, kjer je zaživel novo, njemu ustrezajoče življenje. Z, vnemo se je lotil učenja in navsezadnje postal mornar. Delo je zlasti mikavno zaradi tega, ker se je avtor drzno lotil sodobne tematike, , - ... ... ------ „,. „r sodobne miselnosti naše doraščajoče 400 ljudi in pri siciacuscin sonn v m!adine z vsemi dobrimi in slabimi Luciii kopališče za 1000' ljudi. Po lastnostmi. Prav gotovo bo mladina idejnem načrtu je določen raz- ^jf^S?^ "" stavni prostor za skulpture ob ce- Mjilka kov](c: partizankA. Sti, ki vodi od vznozja pobočja Miaciost pred 20 leti ali kako se je ^nlAT.nn iil +11 f 11 11VP— r,irr,£Hrn nrprl našir imajo na tisoče članov m da si zdaj je prva predstava tu. Ze aprila letos, je umetniški svet simpozijem pa bo reševal proble- do delovne ploščadi, in tuch ure- dijaško otroštvo pred našim velikim je njihove predstave ogledalo v v tem dejstvu je njena vrednost, simpozija izbral tuje in domače me strokovnega značaja. Ob kon- ditev stolpa. Drugo vprašanje pa ""M<:nm kako se je znašlo v tem dozorevanju v narodnoosvobodilnem boju in postalo del nje same — to je vsebina Partizanlce. Avtorica je ta čas sama . , . , . .... . , - - < -- ------> --------------- ------> - - --------------------.... , , , , , , ... 4. doživljala, kar je čutiti pri njenem sca mest, kjer se bleščijo televi- Uspeh je v tem, da se je režiser- Indije in ZDA ter trije Jugoslo- simpozijev po kritenuh m v obli- bi vsekakor moral biti urejen ta- prip0vedovanju, posebna vrednost zadnjih letih nekaj več kot pol ne giede na to, kdo se je bolj in udeležence simpozija. V Portoro- milijona ljudi. In ker vse pre- j^o manj uspešno spoprijel z vlo- žu bodo predstavniki Izraela. Bo- ______, pogosto sodimo o stvareh s stali- g0, ki mu jo je odmeril režiser, livije, Holandije, Italije, Poljske, nišldmi kritiki ocenil delo obeh udeležencev simpozija. Ta prostor cu simpozija pa bo umetniški je ureditev razstavnega prostora, svet skupno s tremi tujimi umet- kjer so ostala dela umetnikov, zijske antene in kraljuje tehniza-cija, kaj radi pozabljamo na trdno dejstvo, da so dramske skupine že desetletja poleg pevskih zbrov najmočnejša in najbolj pri ju Srečku Tiču posrečilo zbrati vani. okrog sebe ljudi, s katerimi bo Upravni odbor simpozija, ki ga lahko še zaigral na precej širok sestavljajo nredstavniki okrajnih repertoarni register. Seveda ko ljudskih odborov Novo mesto in bodo vsi premagali osnovne za- Koper, občinskih ljudskih odbo- ki, ki. jo bo še določil upravni ko, da umetnine ne bi propadale odbor. V umetniškem svetu je ampak da bi predstavljale poseb- osem članov: direktorji moder- no privlačno točko za domače in nih galerij iz Beograda, Reke in tuje turiste. Žal zaenkrat v Por- Ljubljane, predstavniki ustrezne- torožu še ni tako. Toda to napako ljubljena zvrst amaterskega dela konitosti odrskega tempa, se otre- rov Videm-Krško in Piran, sveta ga oddelka ljubljanske fakultete, bo treba čimprej popraviti, sicer ^ ^ ^ ^ ^ -_____ med Slovenci in da obišče njiho- sli melodramskega patetičnega za kulturo LRS, Moderne galeri- UO Forme vive. in društva slo- bo^to kaj slaba spodbuda za ude- zg0'd"b"e 0 samotnem"indijanskem^iov-ve predstave več gledavcev kot deldamiranja in na odru prepro- je, hortikulturnega društva in venskih likovnih umetnikov. uprizoritve poklicnih gledaliških hiš. In navsezadnje predstavlja delo takšne dramske družine (gledališke predstave, proslave, akademije, literarni in klubski sto zaživeli. Krivična bi bila trdi- društva likovnikov, je začel s pri- tev, da se to ni nikomur posre- pravami na letošnje prireditve že čilo, toda obenem nehvaležno in pozimi. Zagotovili so simpoziju tudi povsem nepotrebno je ugo- finančna sredstva in tudi mate- tavljati, kdo je.zaigral bolje. Tež- rial, to je hrastov les v Kostanje- V Portorožu imajo urbanisti le- ležence letošnjega simpozija. Z. L. Likovna vzgoja — izredno važen vzgojni činitelj na našili osnovnih šolah knjige pa je, da je preraslo pisanje v dognano pripoved. Delo je izdala Mladinska knjiga. DONALD \V0RCESTER: SAMOTNI LOVEC IN DIVJI KONJ ... "Šotori indijanskega plemena Oglalcev so bili razpeti po višavah vzdolž reke ...» s temi besedami se začno cu, ki je pasel črede majhnih konj, ponijev. Po zanimivi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel Boris Grabnar, bodo gotovo posegli naši mlajši bravci. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga. V njej je obilo ilustracij iz izvirne izdaje. ZLATA PIRNAT: TETA LJUBA. Zgodba pripoveduje o pravljici, ki jo je pripovedovala teta Ljuba. Vas pravljica zanima? Preberite jo. V knjižnici Čebelica jo je izdala Mladinska knjiga. __ Dušan Mevlja: OH, TA ZAMISLJE-NOST. Izvirne slovenske humoristlčne knjige so pri Slovencih sila redke, tako redke, da bi bilo treba zvoniti skoraj z vsemi zvonovi, kadar se V prizadevanjih za sodoben koncept likovne vzgoje so tudi likovni pedagogi ob slovenski obali pred nekaj leti zaorali ledino. Osnovna prizadevanja učiteljev likovnega pouka, da bi posredovali otrokom sposobnost ocenjevanja prostora izven njihovega ožjega življenjskega prostora, so že obrodila bogate sadove. Osrednja pedagoška smer v socialistični družbi — oblikovati osebnost dejanj in ustvarjalnih nagibov, pa je terjala od naših učiteljev za likovni pouk nepo- itd. sredno nalogo: ustvariti vzdušje, razširiti majhen svet tesnega šolskega prostora na družbeno okolje. To pomeni toliko, kot v otroku razvijati zavest esteta, bodočega načrtovavca in ustvarjavca, arhitekta, inženirja, risarja itd. — pomeni hkrati izoblikovati v njem čut do sprejemanja vsega lepega in zavračanja kiča. prebivavcov. V Varšavi je na primer svojimi temami »MoJ kraj včeraj, da- na razstavi »Moj kraj« dobilo več učencev koprske osemletke diplome in praktična darila, v Perugi (Italija) je na mednarodni razstavi otroških likovnih del prejelo kar 2G učencev pismeno pohvalo ministrstva za kulturo in prosveto, iz Švedske pa je nes in jutri« dobesedno ponujajo idealno priložnost za sodoben koncept likovne vzgoje. Tovarišica Omahno-va, ki je rojena Koprčanka, pa je s svojim učenccm prek zgodovinsko do-gnanega upodabljanja starega Kopra omogočila prehod na današnje mesto prišlo s številnimi pohvalami in pri- z ustvarjalnim in samostojnim načr-znanji sporočilo, da žal nimajo tre- tovanjem vsega novega — skratka nutno za zamenjavo del naših malili razstavljavcev ničesar enakovrednega Najlepšo trofejo pa so prinesli po številnih uspehih na domačih razstavah mali Koprčani pred nedavnim iz Cačka, kjer je slikarska kolonija jugoslovanskih pionirjev. Med šest sto izbranimi deli od skupnega števila 20.000 prispelih izdelkov je bilo več risb učencev koprske osemletke, ki dosegla med šolami za kvali- Ob upoštevanju teh osnovnih vzgoj- J®tQ jn množijno sodelovanje prvo no-likovnih načel so dosegli likovni „ pedagogi ob slovenski obali presenetljive uspehe. Posebno pozornost pa so vzbudili na številnih likovnih razstavah otrok doma in v tujini izdelki učencev koprske osemletke »Janko Premrl-Vojko«. V zvezi s tem ne moremo mimo imena prizadevne pedagoginje Rafaele Omahnove, ki Je s svojim trdim štiriletnim delom posredovala otrokom zares izrazno moc doživetega ustvarjanja, svoja dognanja o likovni vzgoji mladega rodu pa je posredovala in še posreduje na številnih seminarjih svojim kolegom na podeželju. Štiriletno delo tovansice omahnove pa je hkrati pomenilo, so- mesto v državi, med posamezniki pa se je uvrstila s svojim »Kurentom« na prvo mesto učenka 7. razreda koprske osemletke Andreja Fajfar, takoj za njo pa učenec 3. razreda Stojan Jakopič s svojim delom «Portret«. Diplomam in prekrasnemu albumu je sledila kot priznanje za delo tovarišice omahnove še nagrada zanjo v višini 70.000 tisoč dinarjev, ki pa se ji je požrtvovalna pedagoginja odpovedala v korist svojega likovnega krožka. Tudi ta uspeh koprskih pionirjev nikakor nI naključje, saj že površen pogled v katalog reprodukcij kaže neizpodbitno izstopanje del koprskih vsemu novemu odpoveduje intimnost. škoda le, da delujejo naši likovni učitelji v tako težkih pogojih. Tovarišica Omahnova je na primer lani vodila svoj likovni krožek v skrajno neprimernem prostoru, letos pa jo ostala sploh brez njega. Podobno jo tare tudi stanovanjsko vprašanje. Ali ne bi bilo škoda, če. bi zaradi pomislekov odgovornih činiteljev, ali potrebujejo tudi naši šolniki ob svojem napornem ln odgovornem delu vsaj znosna stanovanja, utegnili izgubiti tako požrtvovalno pedagoško moč. (bb) DARILA NAŠIH KNJIŽEVNIKOV Prvi naš Nobelov nagrajenec, znani književnik Ivo Andrič je polovico Nobelove nagrade za književnost podaril Ljudski republiki Bosni in Hercegovini za razvoj ljudskih knjižnic. S tem je Andrič ponovno dokazal svojo veliko navezanost na ožjo domovino, v kateri se je rodil in iz katere je črpal snov za svoja dela. —----j - •—-— - . . Znani srbski književnik Dobrica Cosič je prejel za svoj roman »De- kakšna pojavi, zato moremo to ZDir-litve« knjižno nagrado beograjskega tednika NIN. Za celotni znesek ko 3G humonstičmh črtic samo toplo nagrade je pisatelj kupil knjige in jih podaril svoji rojstni vasi Velika Driooročati. Knjigo je izdala mari-Drenova. V. REVIJA DRAMSKIH SKUPIN SLOVENIJE Na okrajnih dramskih revijah v Sloveniji so uprizorili gledališki amaterji 204 dramska dela, kar je angažiralo več kot 5.100 gledaiiščnikov-amaterjev. Te okrajne revije so bile priprava za republiško revijo dramskih skupin, ki jo letos v Novem mestu. Predstave so se začele 22. t. m., v nedeljo pa bo revija končana. Na njej bodo nastopile dramske skupine iz Trbovelj (Krčmarica Mirandolina), Mežice (Razbiti vrč), Jesenic (Punčka sanja), Velenja (Nepokopani mrtveci), Vidma-Krškega (Namišljeni zdravnik), Maribora (Mišnica), Kranja (Začenjamo živeti) in Kostanjevice (Mladost pred sodiščem). Posebno klubsko uprizoritev bodo pripravili člani MKUD »Ivan Cankar« iz Maribora, pod naslovom »Atomski vek-<. Letos se republiške dramske revije ne udeležujeta ne goriški in ne koprski okraj. NAGRADE ZA RADIJSKE IGRE RTV Ljubljana je že lani razpisala II. natečaj za izvirne radijske igre. Na natečaj se je odzvalo 67 avtorjev, med katerimi je žirija izbrala 4 radijske igre za nagrade. Prvo in drugo nagrado si delita Matjaž Kmecl za »Avtomobile« in Saša Vuga za »Bernardka«, trfetji nagradi pa sta sprejela Smiljan Rozman za »Posebni poklic« in Marjan Marine za »Lavino«, V odkup pa je žirija priporočila še »Srečanje na planini« Antona1 Ingoliča, »Erazma iz Jame« Nika Kureta in »Limanice« Marjana Marinca. i-i priporočati. Knjigo je borslca založba Obzorja, opremil jo je Janez Vidic. JOŽE DUHOVNIK: POGLED V SVET KRISTALOV. V knjižnici Pri-roda in ljudje je izdala Mladinska knjiga sila zanimivo delo, ki nas na preprost in prikupen način popelje v svet rudnin in kristalov. Te knjige bi zlasti ne mogle pogrešati solske knjižnice, saj bi jim utegnila marsikdaj nadomestiti kakršen koli priročnik. Marijan Kramherger: PESMI 10G1. Lirika Marijana Krambergerja je samozavestna in intelektualno prepojena. Človeka prepriča, čeravno je odmaknjena od običajnih liričnih strug, značilnost teh pesmi je, da se niso izneverile svoji mladostni noti in da v njej živijo problemi mladega človeka: problem volje in moči, osamljenosti, ljubezni, pa spet drznega kljubovanja in zaupanja v življenje. Knjigo je izdala založba Obzorja. j- - neiZUUULULllU l .U i J nul"J"" delovanje plenih učencev na domala 0stane toreJ samo 5e vpra. raz s t av-ali mali Koprčani p as os eo d - Sanje, kako je tovarišica Omahnova zvali tudi' na številne natečaje otro- dosegla v sorazmerno kratkem času ških likovnih razstav v tujini, kjer so na področju likovne vzgoje tako za- nabrali zares lepe lovorike. Naj ome- vidljive uspehe. Sama pravi takole: nimo samo sodelovanje njenih učen- __ izhajam predvsem iz kraja, zato cev na mednarodnih razstavah v iia- posredujem otrokom pogoje za kar liji, na Švedskem, P01^?1 najbolj občuteno ustvarjanje, posebno Št*™ diru svojto smo se oklenili pionirskih iger, ki s Odlomek iz knjige ŽAROMETI. Izšlo kot žepna knjiga Školjke pri Mladinski knjigi v Ljubljani v opremi Lidije Osterc Resnilc ju je začuden gledal. »Kaj sta pa vidva danes tako uradna?« je vprašal. »Midva ne bova nikoli uradna,« jo odgovoril Tine. »Ne, Tončka?« In Resniku je mahoma segla v mi-V redu Delal se bo, kot da je tudi napisom: PRISTNI KRAŠKI BRINJE- sel, da bi ga mogla ta dva imeti za on potreben — recimo moralne opo- VEC. Spodaj je bila narisana polna norca re. In točila mu jo bo Tončka. Kaj brinova vejica. Jagode so bile kot ga je snoči pravzaprav le bilo prije- slive velike. lo? Neumen je bil! Treba se mu je »Dvojnega,« je rekel Resnik, se s bilo spričkati z njo! Ponoči je vsaka komolcem naslonil na točilno mizo in huda beseda tako čudna zavita. Pri ocenjujoče pogledal Tončko, dnevu pa potem sploh ne veš, zakaj »Vsak dan lepša,« je menil strokov-si se tako čudno vedel. Ko je vendar njaško in pogledal Tineta, ki je tedaj vse jasno in v redu. tudi že stal ob točilni mizi, poleg Naj je bilo karkoli, zdajle jo bo vi- mogočnega, glasnega Uesnika nekam del. Seveda bo že poskrbel, da ne bi krhek in droban. Tine ni nič odvrnil mislila, da se je potem grizel, ker jo ' ' »Dandanes ste ljudje res čudni. In čudno sc obnašate. Vsega ste zmožni. Vidva na primer, sta kakor dva mrt-vaka. Pa ni rečeno, da sta res mrtva-ka.« Resnik je odmahnil z roko. »Jaz vas ne zastopim. To sem že večkrat rekel. In je tudi res.« Nenadoma se je za hip ozrl k oknu in še enkrat odmahnil. »Eh, pa za take reči je škoda vsake besede. Veste je tako pustil. To ji bo nemara kdaj pozneje povedal. Preveč zapleteno je, da bi se dalo povedati med dvema poljuboma in v kratkem, bolj sanjam kot resničnosti podobnem snidenju med prvo in drugo zoro. Vse ji bo Se povedal. Nič ne bo prikrajšana. In za Z dozidavo Šolskega trakta V tiste ure, ko jo je l>il_ pustil samo, se - _ ^ a; 1. a .. .1 rl ..l.^il /A il rl n 1i 1 c n ii 1\A 1.* 1 _. Kocka je padla m začenja se ~ " ....ma m,iSlo ge d0 ji bo oddolžil, oddolžil se ji bo, lta- nmm -nnelavie v organizacijskem Divači bo sčasoma piisio ™ kor b0 le mogei. novo poglavje v v s sežan- spremembe osnovnih sol v Seno- Toda zdaj jo b0 Videi! Dobro, da je razvoju osnovnin soi ° . . , } Misličah v podružne tako naneslo, za ves dolgi dan si jo skem. Namesto dosedanjih 25 »o zecan in m ukinitve vtlsn11 v spomin. Ko bi vsaj bila - - ■ - ■ " ----morda pa tudi do uianiive živordeči bluzi. Taka in tudi Tončka je molčala s svojim kaj, Tončka — nekaj malega bi pri- Ijubeznivim in hkrati zadržanim griznil.« Resnik se je pogladil po ze- smehljajem na ustnicah in v očeh. lodcu. »Slabo sem spal, in zdajle bi Resnik je pošteno srknil iz svojega se mi res prileglo kaj za pod zob.« kozarca, potem se je odhrkal, srknil »Hrenovke?« še enkrat in na dušek izpil. Segel v Resnik je odkimal. »So pronialo žep, potegnil ven svež, lepo zalikan krepilne. Nekaj poštenega bi rad do- robcc s svojimi začetnicami na vo- bil v žclodec. Nekaj bolj . , . nekaj za galčku in si obrisal ustnice. NaRlo je dobro podlago. S Tinetom greva na potegnil šo preko brk in spravil ro- sejem. Mogoče se bom moral se kaj hcc napaj v žep. Nato se je iznenada preklati. Zato jc bolje, da nisem ci- Sirnltn nnsmphnil in udaril Tineta 1)0 sto tešč.« ^oi^i nr nheini le 8 osnovnih šole ffir e ffi^gg- J IS—ov celot- du z dejanskim stanjem. |a višji ^ ^^ fiolR bodo obstajali še razredi eno- in dvooaaerc d & tudi družbeni organi (šolski ze sedaj obiskujejo osrean^^, ^^ _n učiteljski zbori) podruž- dvooddelčnih šol' ne^ osnovne šole bodo obstajali še ejo osrednje šole, /,^ OCViC* J VM*"*""»! J v M - kjer dokončajo osemletno šolanje. ^ ^ y ^^ odbore ognov_ Občinski ljudski odboi je c>q delegirali šolski od fb?v\ifpodfulntaraOVv lkot bori podružnic Po najmanj enega pil za^ janu in Vremah; v^^ovljah s prcdpjse Q prav5_ podružnicami v Dolu pri vog ^ ^ ^ do2nostih organov osnoV-Pliskovici, Tomaju m ve podružnic ter o njiho- dolu; v Komnu s podruznicam v n i & mu je najbolj všeč. Posebna je v njej. Drugačna. Tcpec si. Je pač vseeno, kaj bo Imela na sebi. »No, vidiš,« je očetovsko rekel Resnik. »Sva že tukaj,« Tine jc ustavil. Stopila sta v nizko, prostorno gostilno. Resnik jo je ubral naravnost k točilni mizi. Tine je sto- široko nasmehnil in udaril Tineta po sto tešč.< »Jajca s šunko? Kuhati jezik? Mislim, da jc svež. Sinoči so ga kuhale za večjo družbo.« »To. to, to! Vidiš jo. Tine, kako je ramenu: »pa to boš ti Se bolje vedel kot jaz, ne Tine?« Resnik se je zahahljal. Tine in Tončka pa sta se spORleda-la. Bilo je, kakor da ju druži ne pogodila! Jezik je točno tisto, česar sem zdajle najbolj potreben. Sanio ubranljiva sila. Gledala sta se, in kot recite v kuhinji, naj ml dajo veliko kost.« hlastno nabadal rezine jezika, nalagal z noževo konico hrena nanje in jih metal v usta. Zraven je naglo pri-grizoval zemljo. »Imeniten jezik je, Tončka. Povejte ženskam v kuhinji, da jih moram pohvaliti.« Tončka je natakala črno pivo. Skozi okno je vdiralo rumeno sonce porajajočega sc jasnega poletnega dne, in ko je slonela pri točilni mizi, jo jo za hip tako slepeče obsijalo, da je bilo videti samo njene obrise: rahlo nagnjeneo glavo, ki jo tesno obkroža mreža las, nalahno sklonjeni tilnik. črto prsi in usločeno roko, ki jo počivala na pipi za pivo. Tine je kadil in jo gledal. Nobena poteza na njegovem nepremičnem obrazu, nenavadno umirjenem v tej jutranji uri, se ni spremenila, ko se je glohoko pri sebi tiho nasmehnil njeni skladni, v tem hipu na zunaj in na znotraj uglašeni milini. Vedel je, da mu bo prismuknjeni, zibajoči se kuža pred olimpijino šipo ves dan poplesaval pred očmi kot delček Tončke za točilno mizo. Rahlo nagnjena z mrežo las. Nalahno sklonjeni tilnik. Črta prsi. Usločena roka. Resnik je s polovičko Zemlje brisal krožnik. Tončka pa je bila medtem neopazno stopila k Tinctu in mu potisnila bel ploščat zavitek v žep na jopiču. Tine jo je začudeno pogledal. »Za na pot,« je šepniha Tončka. »Ne bodi hud, Martin. Saj je samo malen- se je zgodilo že mnogim, se Je zgodilo tudi njima. Oba sta čutila, da je vseeno, ali stoji Tončka za točilno mizo 7, eno roko na grlu steklenice PRISTNEGA KRAŠKEGA BRINJEV-CA in z drugo nepremično pred seboj, ali v Tinetovein objemu. Vedela sta, da je postalo vse v njunem življenju Za točilno mizo je stala Tončka. V rdeči bluzi. Ko je videla, da so se odprla vrata neznansko preprosto in je vstopil Resnik, jo je za hip J ~ "" imelo, da bi se zasmejala. Potem je silno zardela, in še tisti mah jo je bilo to rdečice sram. Toda ko je vse to Brstovici pri Komnu, ^^- — os"novne gole v skiadu z določba- prestala, je bila spet Tončka, h; mi zakona o o; v Sežani s podružnicamiTLokvi, tako, da,bodo ti odnosi__taki. in Gorjanskem; na Misličah s Po- --- ---- osnovni fioU vendar Da. družnico na Barki, v Senozetan, ^^ ^ T, v., nn stomažu v Štjaku, bodo lahko v največji meri pn-iS ; nPa Vr S in v 'Avberu sp^li k izboljšanju uspehov ce-fn v Štanjelu s podružnico y Gor- lotne osnovne šole. ^ pji Br.anici, Za Resnilcom je vstopil Tine. Pozdravljen, Martin. Pozdravljen, dragi Martin. Pozdravljen. Obrnila se jo k stari omari za točilno mizo in vzela z vrhnje poličke ko se tako do dna razumeta v čisto navadnem jutranjem poRledu preko točilne mize. »Kaj naj ti dam, Martin?« jo vdano rekla Tončka in Tine jc v njenih besedah razumel Se vse tisto, kar je vanje položila samo zanj. »Kar hočeš.« Tončka se je sklonila po drugo steklenico pod pult; tekočina v njej je bila bistra kot voda. Natočila je Silce in ga preko mize ponudila Martinu. Tine ji jo vzel kozarček iz rok, jI hrena. In na drobno nastrganega, da se ne bom davil s tistimi dolgimi nitmi. Pa sveže zemlje. Zemlje menda vendar že imate? In veliko črno pivo. Kaj boS pa ti Tine? Stojiš, kot da to bo treba zdaj zdaj s kolom podpreti!« »Hvala,« je rekel Tine. »Jaz zdaj Se ne bom jedel. Jc prezgodaj zame. Tako zgodaj ne morem jesti. Vi pa kar dajte. Jaz bom ta čas katero pokadil.« »Da nI preveč kuhan?« je posumil Resnik, ko je Tončka postavila ovalen krožnik z lično naloženim narezanim jezikom preden.). V sredini je stal krhek bel kupček hrena. »Pivo mi boste prinesli čez čas, da se mi ne bo preveč ogrelo tu na mizi. Rad imam, da se pivo še peni, ko ga pijem, in da je mrzlo, seveda. Pivo nima nobenega smisla, če nI mrzlo. Potem jo Greva, Tine,« je zahitel Resnik. Nenadoma se mu je hudo mudilo. Plačal je in skoraj odvihral ven. Zdaj ko si jQ, kakor je sam rad rekel, ustvaril ravno pravšno ravnotežje v želodcu, je bil kar nabit s podjetjno močjo. Tine jc ugasnil cigareto v pepelniku na najbližji mizi in se z naglim, mačjim korakom zavihtel k točilni mizi. Tončka je tiho stala. Nikogar ni bilo v prostoru, in nobenega glasu, razen njunega zadrževanega diha. Tončkina roka se je samogibno pomaknila k Tinetovi. Tine je s kozarcem zamišljeno potegnil po vsakem prstu posebej, V zbranosti njegovo kretnje je bila neizrekljiva nežnost. »Zvečer sc vidiva. Tončka?« Tončka jo molčala. Tine ji je krepko, do bolečine stisnil konec prstov. Pritrdila mu je kakor v sanjali. Samo Kom^ieVcZ^ boljo,, da piješ toplo vodo, Resnik jo z očmi, a nedvoumno, neprcklica«. f, ri^an 1 2 3 4 J 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 --- ■im ifffia nnrn BBSS Kriin LIS 17 18 K-T vi bcaa 2/ 19 20 RH StfS 21 23 24 25 , m120 kacd 27 2S 29 rs irs tiru-u ft-MSt BC5DU 30 oau.1 neun Q03D 31 32 33 34 ffsars norn ICSL-TJ □ BS JI 35 3b hnr-ii hV»RH KBU « 38 3V wntmn rtnan uonri uesa •40 m i DBBBI 4) 42 43 44 45 46 : 47 Vodoravno; 1. kubanski premier, 7. država v Srednji Ameriki, 13. drugo največje slovensko mesto, 14. spevoigra z lažjo vsebino, IG. sullanat na jugu Arabskega polotoka, 17. važno živilo, 10, zdravnik-mazač, 20. tulec, etui, 21. starejši nemški pisatelj in dramatik (Feli>:),- 23. toaletna potrebščina, 24. središče vrtenja, 25. zgodovinsko mestece v srednji Dalmaciji, 26. spojina vodika z dušikom. 28. zbor treh pevcev, 30. roževlnasta tvorba na kitovi glavi, 31. avtomobilska značka' Danske, 33. angleška filmska igralka (Diana), 35. lepi mladenič iz grške mitologije, 37. tuje žensko ime, 38. tuje žensko Ime (naslov romana italijanske pisateljice Orsole Nemi), 40. stara lekarniška utež, 41. ud društva, 42, jeza, slabo razpoloženje, 44. točka, iz katere izhaja žarčenje, 46, po Homerju brezno, kamor je Zevs vrgel Tltanc, 47, svetovnoznana alpska dolina pod Triglavom. Navpično: 1. predlani umrli francoski eksistencialistični pisatelj (Albert), 2. veliko sibirsko jezero, 3. moški potomec, 4, kemični znak za terbij. 5. pripovedna pesem o plemenitih vite-škth dejanjih. 6. stara ploskovna mera, 7. nato, zatem, 8. kratica za »Avtonomna pokrajina«, 9. največji bu-dimpeštanski nogometni stadion, 10. eden od treh Dumasovih mušketirjev, 11. posrednik pri spiritističnih poskusih, 12. ime treh pergamskih kraljev, 13. geslo, izrek, 15. eden od danskih otokov, 18. mirujoč del elektromotorja, 21. mlečni izdelek, 22. časnikar, 25. najstarejši grški kralj pred Trojo, 27. organ vonja, 28. najbolj razširjena rastlina, 29. ime angleškega pisatelja kriminalnih romanov Wallacea, 31. rimska boginja lova, 32. največji nemški Idealistični filozof (Immanuel), 33. del tedna, 34, stenska obloga, 36. del stopala, 37, stran, 39. ženski pevski glas, 41. vojaška stopnja, 43. ljudska prltrdilnica, 45. glasbena nota. USPEH GORICE V REPUBLIŠKI LIGI Nogometaši Gorice so v nedeljo zabeležili še eno zmago v republiški ligi. Na svojem igrišču so premagali ljubljansko Ilirijo z 1 : 0. Zmaga domačinov je novsam zaslužena, saj so bili večidel igre v premoči. Edini zadetek je dosegel Markič iz enajstmetrovke. S to zmago so si Goričani še bolj utrdili položaj na petem mestu prvenstvene lestvice. STARO SOBNO POHIŠTVO poceni prodam. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. ZAMENJAM DRUŽINSKO ENO-SOBNO, SONČNO STANOVANJE V MARIBORU 7.a enakovrednega v Kopru. Informacije pri Francu Semenu v Kopru, Telovadniški trg 1. ENAINPOLSOBNO STANOVANJE z dvema prostoroma v pritličju, v dvostanovanjski hiši (druga stranka pretežno odsotna), sončno in z lepim razgledom na morje, zamenjam za večje na Koprskem. Pahor, Izola, Kumarjeva 2. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! BELA KRAJINA jo na poti v severnoameriška pristanišča, kamor bo prispela 2. junija. BIHAC je 21. maja prispela v Sibenik. BLED je 20, maja prispela v New York. BOHINJ je 22. maja odplula iz Pirana na Reko, BOVEC bo 28, maja odplula iz New Yorka proti Sredozemlju. DUBROVNIK je iz Rotterdama prispela 21. maja v Arhangelsk. GORANKA je na vožnji iz Benetk proti Reki. GORENJSKA je 18. maja prispela v Ravenno ter nadaljuje vožnjo proti Reki. KOROTAN je v japonskih pristaniščih. LJUBLJANA je 20. maja odplula iz Sibenika proti Zdanovu. MARTIN KRPAN je na vožnji iz Co-nalcryja proti Kopru. PIRAN je na vožnji proti vzhodnim severnoameriškim pristaniščem, kamor bo prispela 29, maja. POHORJE je iz Emdcna odplula v pristanišča Poljske. ROG .je 19. maja odplula iz Dubrovnika v Emden. TRBOVLJE je na vožnji v Sredozemlju. ZF.LENGORA ,1e 19. maja prispela v pristanišče St. Lawrence. V času od 13, do 21. maja je bilo na cestah našega okraja nič manj kot 33 prometnih nezgod, ki k sreči niso terjale smrtnih žrtev, toda bilo je več hujših poškodb in velika materialna škoda. Nedvomno bi v primeru, če ostane pri gornjem povprečju cestnih nezgod, postal naš okraj kmalu po številu prometnih nesreč nosi-vec tega žalostnega rekorda, vendar je zaradi obilice deževja v minulih dneh pripisati dobršen del nezgod vremenskim okolnostim, čeprav sta tudi tokrat neprevidnost in vinjenost botrovali večini karambolov. Hudo prometno nezgodo je 13, maja doživel na planinskih serpentinah voznik osebnega avtomobila Rudi Kuhne, nemški državljan, ki je zaradi velike hitrosti zavozil s ceste. Vozilo se je prevrnilo 25 metrov pod cesto in le srečnemu naključju gre pripisati, da je neprevidni voznik ostal nepoškodovan, medtem ko je bilo vozilo popolnoma razbito. Istega dne jc na cesti II. reda v Dutovljah zavozil voznik osebnega avtomobila Roman Suštaršlč iz Pli-skovice v obcestni zid. Voznikova sopotnica je dobila pretres možganov, nesreča pa je terjala tudi materialno škodo. Tudi na cesti III. reda v Luciji pri Portorožu Je tega dne terjalo križišče zaradi neprevidnosti voznika osebnega avtomobila Krešimira Raši-ča iz Zagreba svoj prometni davek, Rašič je namreč zaradi prevelike hitrosti zavozil v obcestno drevo, pri čemer sta bila voznik in sopotnica laže poškodovana, gmotna škoda na vozilu pa znaša okrog 100 tisoč dinarjev, Neprevidno prehitevanje voznika osebnega avtomobila Ivana Kolarja iz Tržiča je bilo vzrok, da je voznik trčil z nasproti vozečim avtomobilom, ki ga je upravljal Karel Nikolič iz Porcča. Rezultat: precejšnja gmotna škoda. Na cesti II. reda med vasjo Sočer-go in naseljem Lukini je zaradi vinjenosti zavozil voznik osebnega avtomobila Dušan Colloni s cestišča v obcestni kamen, nakar se je vozilo prevrnilo za 100 stopinj. Tudi tega voznika in njegove sopotnice v tem trenutku ni zapustila sreča, saj nista utrpela telesnih poškodb, pač pa je zato materialna škoda velika: 400 tisoč dinarjev. 16. maja je prišlo do hude prometne nezgode na križišču pred Slavnl-kom v Kopru, kjer je voznik avtobusa Stanko Jurena izsiljeval prednost in pri tem zavozil v mopcdlsta Milana Trošta iz Sarcda. Mopedist je obležal na kraju nezgode hudo poškodovan. V 21 metrov globok prepad je zavozil s planinskih serpentin 19. maja voznik osebnega avtomobila Žarko Kobal iz Ljubljane. Kobal in njegova sopotnica sta k sreči bila le lažje poškodovana, medtem ko je na vozilu za okrog 300 tisoč dinarjev materialne škode.. Zaradi neprimerne hitrosti je na cesti III. reda v Portorožu zavozil s ceste in zdrknil 12 metrov pod cesto voznik osebnega avtomobila Božidar Jevševar iz Lucije. Nezgoda je tudi tokrat minila brez poškodb, na vozilu pa je za okrog 200 tisoč dinarjev škode. Zaradi okvare na krmilnem mehanizmu je voznik osebnega avtomobila Vladimir Bandi iz Doline pri Trstu zavozil na cesti II. reda — na križišču v Matavunu — v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Tudi tokrat je ostal voznik nepoškodovan, škoda na vozilu pa znaša okrog 200 tisoč dinarjev. (b) KRVODAJAVCI Dne 15., IG. in 18. maja so se prijavili kot, krvodajavcl: GOSPODINJE: Elda Bažec, Amalija lvocjančič, Dragica Kosančič, Marija Kuzman, Alojza Maslo, Marija Per-šolja. Albina Pištan. GRADBENIK IZOLA: Stane Antonič, Jože Mohar. GRADBENIK KOPER: Vili Plavčak. MALA OPREMA IZOLA: Olga Maršič, Edvard Zorž. METROPOL-IIOTEL PIRAN: Marija Zugoda. MODNO KROJ. PIRAN: Lucija Argentina, Ida Mauko. NANOS PORTOROŽ: Pierina Brajko, Anton Peroša. OBNOVA IZOLA: Liljana Culi, Angel, Kljun. ObSZDL PIRAN: Kristina Drenik, Stojan Ražern, Martin Zugelj, Obč. KOMITE PIRAN: Inž. Armand Klančič, OKRAJNO SODIŠČE PIRAN: Vera Kuselj. PLM IZOLA: Franc Rapuš. POČITNIŠKI DOM LITOSTROJ, FIE-SA: Alojz Kocjančič. PRISTAN1SCE KOPER: Ivan Božič. RIBIŠKA SOLA PIRAN: Ante Crnica. SLOVENIJA-CESTE PIRAN: Luka Dumenčič, Jože Grah. Redžo Jašera-gtč, Anka Lojk, Tomo Novačič, Lojzka Pokrivač, Duro Rod, Ramadan Salija, Štefan Zebec, Anton Novak. TOMOS: Alojz Centrih, UPOKOJENCA: Djuro Končarevič, Silva Končarevič. VZGOJNI ZAVOD STRUN JAN: Boža Vodopivcc. Ljubitelji cvetlic lončnic, ki krasijo in poživljajo stanovanja, balkone, okna in verande, so že dolgo pogrešali kratek in pregleden, obenem pa cenen priročnik za njihovo gojitev. Vsem tem potrebam ustreza brošurica Toneta GorSeta »Kako gojimo cvetlice lončnice«, katero je izdalo te dni koprsko turistično društvo. Brošurica, ki ima zelo lepo naslovno stran, pripoveduje kratko in poljudno o tem, kako lončnice sa- NOVA ŠTEVILKA GOZDNEGA GOSPODARJA Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva v Postojni je izdal pred kratkim šesto številko svojega glasila »Gozdni gospodar«. List obravnava med drugim pomen nedavnih volitev v delavski svet, mimo drugih sestavkov pa prinaša tudi oceno občnih zborov sindikalnih podružnic Gozdnega gospodarstva. V izvlečku objavlja tudi zaključni račun Gozdnega gospodarstva za leto 1961. etlice lončnice dimo, kako jih vzgajamo, hranimo, zalivamo in prezimujemo. Dalje opisuje vse tiste lončnice, ki so najbolj znane in razširjene in ne povzročajo pri gojitvi posebnih težav. Tu najdemo opisane pelargonije ali gorečke, kakor jim pravimo po Primorskem, ro-ženkravt, fuksije, nageljne, bego-nije in druge, pa tudi palme, _fi-kuse, filodendrone, kamelije itd. Turistično društvo je dobilo že pred izidom naročila iz raznih krajev Slovenije, zlasti od turističnih društev in njihovih članov. R. R. ' ■ 15» 1 »v. ■ ^ M. M M» A A A A I JJ ^ /« M A * ■BH -'. ' . Vi -. t,."-v .ikiižSi^&k vs«.' Maa onika iz n asih komun AsaHößrao''» ■■ if«';. ■v.:- ¿,[ 1. . " v . ämmm- M"'. Ugodno prodamo čoln tipa DIN-GI za 4 osebe. Izdelan je lz fiber-glasa (polesterska smola, armirana s stekleno volno). Čoln je dolg 3,20 ni. Eventualno prodamo tudi motor. Zavod za varjenje LRS Ljubljana, Ptujska cesta 11 UMRLA JE APOLONIJA BIZJAK 29. aprila je umrla v Benetkah v Italiji dolgoletna postojnska babica Apolonija Bizjak, Rodila se je 1890. leta v Postojni, 1922. • leta pa je diplomirala za babico v Ljubljani. Odtlej — vse do septembra 1958 — je opravljala to službo na področju Postojne in šestih okoliških vasi, Leta 1945 je bila izvoljena za zdravstvenega referenta ONNO Postojna, opravljala pa je Se več drugih dolžnosti s področja socialnega skrbstva. Na pobudo pokojne so pred leti ustanovili v Postojni prvo posvetovalnico za mater in otroka. Sprva je Bizjakova to posvetovalnico tudi sama vodila. Vest o njeni nedavni smrti je hitro odjeknila po Postojnskem. Ob slovesu so se je z globoko užalošče-nostjo spomnili vsi, ki so jo joo-znali kot požrtvovalno zdravstveno delavko, predvsem pa številne matere in danes že odrasli otroci, ki jim je pomagala pri porodu. ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Rlna Valente iz Pirana — deklico, Ana Pavlič iz Manžana —' deklico, Angela Kocet iz Elerjev — dečka, Doroteja Maljevac iz Kopra — dečka, Alda Markežič iz Smarij — deklico, Marija Mlakar lz Kopra — deklico, Ines Klimič iz Kršet — dečka, Anita Pribac Iz Parecaga — dečka, Ivanka Kocjančič iz Račlč — deklico, Slavica Emili iz Klanca — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Vera Sajne iz Divače — deklico, Se-verina Kursar iz Levpe — deklico, Anica Kecič iz Postojne — dvojčka (deklico in dečka). Marija Kallster iz Slavine — dečka, Marija Bizjak iz Ajdovščine — dečka, Marta Uber iz Kosez — deklico, Emina Jakupovlč iz Prestranka — deklico, Zora Rudan iz Sežane — dečka, Dora Tomšič iz Bača — dečka, Joža Perenič iz Prestranka — dečka, Jolanda Sušter ■ iz Ilirske Bistrice — dečka, Viktorija Salamon lz Postojne — deklico. Duša Skok iz Jeriš — dečka, Ida Cebron iz Vrh — dečka, Filipa Marija Kobal iz Planine — dečka, Marija Semenič iz Podrage — dečka, Zofija Clngerle iz Vrtovine — dečka, Suzana Pavšič iz Nove Gorice — deklico. Marija Gulja iz Postojne — dečka, Ivanka Zadel lz Klenika — dečka, Olga Maver iz Malega brda — deklico, Vida Lamper iz Divače — deklico, Zofija Mrhar iz Šempetra — dečka. Marija Nevreden iz Vrtovina —■ deklico, Ljudmila Koron iz BatuJ — deklico, Marija SkrlJ iz Sembij — deklico. Vida Stemberger iz Ilirske Bistrice — deklico, Jožefa Borštnik iz Bača — dečka. POROKE: V Kopru: Favllna Marsetič, gospodinja iz Praproč, In Jožef Marsetič, delavec iz Praproč; Ljubica Seri6, delavka iz Barižanov, in Franc Soštarič, delavec iz Barižanov; Nivla Bertok, šivilja iz Bertokov, in Danijel Bertok, šofer iz Bertokov: Zvezda Furlan, delavka iz Zg. Škofij, in Kazimir Za-vadlal, strugar 1/. Klanca; Marija Križane, komercialistka iz Maribora, in Aziz Tulek, uslužbenec iz Sarajeva; Adela Stok, delavka iz Marezig, in Germano Bembič, delavec iz Loparja, V Sežani: Marija Cerkvenik, delavka iz Gornjih Vrem, in Milan Cerkvenik, ključavničar iz Brežca: Doroteja Cepar, uslužbenka iz Lokve, in Viktor Bernetič, mizar iz Rodika; De-lija Novak, kmetovavka lz Famelj. in Franc Prihavec, kmetovavec lz Famelj. V Postojni: Štefanija Trenta, gospodinja lz Nove Sušice, in Milan H-pold, uslužbenec iz Podgrada; Natalija Grli, delavka iz Hrenovic, in Franc Cesntk, strojni mehanik iz Belskega: Ana Doles, šivilja i?. Landola. in Ja- kob Blažek, krojač iz Velikega otoka; Jožefa Rovan, natakarica iz Postojne, in Ivan Peternelj, elektro-monter lz Postojne. UMRLI V postojnski občini: Frane Podboj iz Belskega, star 83 let. V Kopru: Marija Mestek, stara 22 let; Karel Umer, star 49 let, iz Sare-da; Marinela Valenta, otrok iz Pirana; Liicia Giudici, stara 72 let iz Pirana; Milan Frank, star 53 let, iz Kopra. V Izoli: Marija Bembič, gospodinja, stara 78 let, iz Izole in Nicolo Radivo, star 79 let, iz Pirana. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Cestnega podjetja v. Kopru, Ulica 15. maja št. 1, razpisuje naslednji prosti delovni mesti za: 1. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO, 2. MATERIALNO-OBRAČUN-SKEGA KNJIGOVODJO Potrebna je popolna srednješolska izobrazba z daljšo prakso na razpisanih ali podobnih delovnih mestih. Vloge z življenjepisom in s podatki o dosedanjem službovanju kandidatov sprejema uprava podjetja. Možnost nastopa službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Cestno podjetje v Kopru Stanovanjska skupnost v Pivki razpisuje delovni mesti za: 1. TAJNIKA SKUPNOSTI, 2. OTROŠKE VZGOJITELJICE Prednost imajo kandidati s srednjo strokovno izobrazbo. Osebni dohodki po pravilniku. Prošnje sprejema stanovanjska skupnost Pivka do 15. junija 1962. t^L^^L,^^ BMBB g— — /'ESZ21 ¡S Po dolgotrajni bolezni je 17. maja umrl MILAN FRANK- ekonom is t-analitik Našega dobrega delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Sindikalna podružnica in uprava ČZP Primorski tisk — Koper i ... - m i ~LS Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Sežani razpisuje MESTO POMOŽNEGA USLUŽBENCA Pogoj: kandidat mora imeti najmanj 4 razrede osnovne šole. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. — Prošnje, kolkovane s 50 din in z življenjepisom ter s spričevalom o strokovni izobrazbi je treba vložiti najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa. Trgovsko podjetje »SOČA KOPER« v Kopru se cenjenim strankam najlepše zahvaljuje za sodelovanje pri razpisni anketi ter obvešča, da so bili 17. maja 1962 izžrebani kuponi ankete z naslednjimi številkami: IZŽREBANE ŠTEVILKE: 1. št. 11626 — hladilnik HIMO 2. št. 00367 — radijski sprejemnik TESLA 3. št. 07682 — moški suknjič iz velurja 4. št. 03302 — ekonom lonec 5. št. 20548 — kamgarn za moško obleko 6. št. 03284 — otroška bunda 7. št. 10861 — ženski plašč (balonska svila) 8. št. 08038 — ženska set garnitura 9. št. 24622 — ženski plašč »Kotka« 10. št. 09845 — moški suknjič 11. št. 22996 — moški suknjič iz umetnega usnja 12. št. 21669 — moški suknjič iz volnenega tropikala 13. št. 22771 — volnena odeja 14. št. 22937 — stoječa svetilka 15. št. 01973 — moški čevlji 16. št. 08762 — ženska dvodelna obleka 17. št. 06145 — moški čevlji 18. št. 16585 — moški pulover 19. št. 16907 — moški čevlji 20. št. 01889 — moški čevlji 21. št. 21899 — ženski pulover 22. št. 14329 — ženski čevlji 23. št. 11172 — ženski pulover 24. št. 13696 — ženska garnitura za plažo 25. št. 22869 — moški čevlji 26. št. 12123 — moška srajca 27. št. 11548 — ženski čevlji 28. št. 12974 — žensko športno krilo 29. št. 05066 — ženski čevlji 30. št. 14718 — ženski krzneni ovratnik 31. št. 03291 — otroška garnitura 32. št. 14965 — ženska torbica 33. št. 14413 — moški sandali 34. št. 11518 — otroški pulover 35. št. 04890 — moška srajca 36. št. 21519 — dekliška obleka 37. št. 13539 — deške dolge hlače 33. št. 01351 — ženska kombineža 39. št. 22700 — ženska kombineža 40. št. 16199 — ženska kombineža 41. št. 06557 — ženska kombineža 42. št. 10560 — ženska kombineža 43. št. 05951 — kovček 44. št. 09502 — ženska torbica 45. št. 06352 — moške rokavice 46. št. 15772 — polivinilni izdelki 47. št. 22763 — telečje usnje za čevlje 48. št. 09765 — ženska volnena vestija 49. št. 10798 — ženska volnena vestija Izžrebane nagrade izvolite osebno prevzeti v upravi podjetja v Kopru, Verdijeva 6. PODJETJE PIRANSKE SOLINE PORTOROŽ razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse na vodilnem mestu finančne stroke ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na vodilnem mestu finančne stroke. Pismene ponudbe z življenjepisom (posebno z opisom dosedanjih zaposlitev) pošljite do 10. junija 1962 na naslov: Piranske soline, Portorož, RAZPIS GOSTINSKO PODJETJE HOTEL ZORA Izola razpisuje delovno mesto za poslovodjo obrata T U R I S T Izola. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pogoj: visoko kvalificiran natakar z znanjem dveh tujih jezikov. Rok sprejema ponudb se zaključi 1. junija 1962. wecia m ZAKAJ TAKO? Pretekli teden so v portoroškem kinu predvajali film »Nočni izlet«. V omarici s plakati pa smo lahko poleg reklame za ta film brali na listku pomanjkljivega formata: »Ovaj film za mladino nije pri-meran in je prepovedano«. Morda bi bilo preveč, če M zahtevali, da bi bilo to napisano z lepimi črkami in na dostojnem papirju. Najmanj, kar pa bi lahko pričakovali, je to, da bi bilo besedilo napisano v pravilni slovenščini. Zanimivo je, da je takšen pripis, opozorilo, prepoved ali kakor naj to imenujemo, že drugič na portoroškem plakatu. In zakaj in kako, da je prepovedano samo pri nas? Vsekakor bi bilo prav in dobro, Se bi kdo v tej zvezi kaj ukrenil. Plakat si namreč ogledajo vsi domačini. Pomisliti pa moramo tudi na to, da je sedaj v Portorožu že precej turistov, ki ne hodijo zavezanih oči mimo reklamne omarice s takšnimi plakati in takšnimi na.pisi. Cvetka Guzej KONCENTRACIJA (Nadaljevanje s 1. strani)" Ne da se zanikati, da je dosedanja praksa inšpekcijskih organov bolj ali manj apolitična, pa čeprav so ravnali po veljavnih predpisih, ker so navadno ukrepali nekako mimo osnovnih družbenih organizmov, na katerih sloni ves naš družbeni sistem. Priporočljivo je, da bi se dve ali več občin sporazumelo za skupno inšpekcijsko službo, ker bi bila tako bolj strokovna in verjetno tudi cenejša. Občinski odbori naj ■ se tudi na drugih področjih, kjer ni pogojev za ustanovitev samostojne občinske službe, sporazumejo za skupno službo (sodnik za prekrške, premoženjsko-pravna služba, služba pravne, pomoči itd.). Pri tem bodi osnovno vodilo: strokovna, cenena in učinkovita služba. Slabo vodstveno delovanje vodilnih uslužbencev precej zavira hitrejši napredek in kakovostni razvoj uprave ljudskih odborov. Namesto da bi opravljali naloge vodilnih uslužbencev, porabijo večino svojega delovnega časa za razna druga opravila: rešujejo konkretne upravne zadeve, hodijo od sestanka na sestanek itd., svoje osnovne naloge — voditi upravne organe — pa zanemarjajo. Vodilni uslužbenci naj se zatorej bolj posvetijo vodstvenim nalogam: načrtovanju in organizaciji dela, izboljševanju delovnih metod, kontroli dela, strokovnemu napredku uslužbencev itd. V akciji »državljan in uprava« je treba doseči, da se okrajna in občinske uprave v koprskem okraju še bolj približajo državljanu. Tu je treba, kakor je bilo že večkrat poudarjeno, doseči do konca leta izdaten napredek, nato pa trajno izboljševati odnose med upravo in državljanom ter oblike medsebojnega občevanja in sodelovanja. Na posvetovanju predsednikov in tajnikov občinskih ljudskih odborov koprskega okraja so postavili naslednje: 1. do konca junija v vseh občinskih upravah ustanoviti sprejemne pisarne z uslužbencem, primernim za delo s strankami, 2. do konca leta ustanoviti službo pravne pomoči (ljudski odbori, ki nimajo pogojev za ustanovitev te službe z lastnimi možnostmi, naj ustanovijo skupno službo pravne pomoči), 3. v vseh ljudskih odborih je treba zadolžiti posebnega uslužbenca za opravljanje službe za prošnje in pritožbe in 4. v vseh upravnih organih je treba zagotoviti nemoteno in ekspedi-tivno delo s strankami. Vsako vlogo stranke, ki ne zahteva posebnega postopka, je treba rešili takoj po prejemu, najpozneje v desetih dneh. Če vloga v tem roku ne more biti rešena, mora uslužbenec stranko obvestiti o vzrokih zamude in kdaj bo vloga predvidoma rešena. Vse poslovanje upravnih organov mora biti usmerjeno v to, da državljanom, ki se nanje obračajo, povzroči kar najmanjše stroške in čim manjšo zamudo časa. Po načelih in priporočilih, ki smo jih seveda dokaj neizčrpno nanizali, se more občinska uprava neposredneje približati državljanu ter zavestno vključiti v celotni mehanizem, ki razvija In oblikuje nove in nove odnose naše socialistične demokracije. (ž) OBČNI ZBOR OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO L W O V bi 7 KopruSSti ^S?1 ^0fU,°,trajne zve2e 23 telesn° kulturo so se zbrali do zd ra vil a v imir 7 r nI*, ^ P 2V0Z in Številni gostje. Udeležence sta neca odbora Szm v ,2ve2e Avgust Likovnik in v imenu okraj- nega ooDora SZDL v Kopru Oskar Venturlni, Polič Svil t rt,Jlimel, predsednik upravnega odbora dr. Svctozar Žitvc okrainp „le.,praksa ?veh let P°vsem potrdila umestnost zdru- eHo flfriS športov m okrajne zveze Partizan v enotno orfianiza-„ift ™3bJV ?e. -\e n?mrcfi še bolj okrepila idejna enotnost, enot- funkrHn ^iS! P,,°-aj in vlogo telesne kulture nasploh ter na pomen in posebej spložne telesne vzgoje, rekreacije ln tekmovalnega športa šc naj napravimo še naslednje bistvene prioritetno aktivnost v društvih, saj prav tam bodo največ koristili za razvoj množične telesne kulture, ki je Predstavniki občinskih zvez so po- naš osnovni cilj. NEKATERA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Iz referata in iz bogate razprave ugotovitve ln zaključke. TAKOJ NAJ USTANOVIMO OBČINSKE SKLADE ZA FINANSIRANJE fELESNOVZGOJNE DEJAVNOSTI Gmotna vprašanja so zavzemala do- vedali, da so se te organizacije kratkem času od svojega obstoja le delno uveljavile. Zato je bil eden izmed pomembnih sklepov občnega zbora, da je treba še nadalje nuditi polno pomoč občinskim zvezam, da bi šc tesneje sodelovale z društvi oziroma da bi bile še tesneje povezane s celotno problematiko terena, V ne- katerih občinah so namreč občinske kvalitetnejših ekip. Naše mnenje je, zveze izgubile stik z društvi in zabe- da ne bi smeli kar po vrsti forsirati ležili so več primerov, da so društva uvrščanje ekip v višje razrede, ne da Partizan prenehala delati. Pri tem bi prej premislili, ali sploh Imamo za gre precejšnja odgovornost tudi na ob- to pogoje v kvaliteti in finančnih člnska politična vodstva, ki bi mora- _ _______________ sredstvih. Spomnimo se, koliko je Ia biti bolj pozorna, čo nekje ukinejo bršen del v razpravi. Vsi delegati so stala moška rokometna ekipa Kopra, za telesno, moralno in tudi politično povedali, da občinskim zvezam lca- P°vrli vsega ni niti upravičila lz- vzgojo tako pomembno društvo, kot „„ _ . . _gojo tako pomembno društvo, kor tudi društvom in aktivom pri- karanega zaupanja. Zato bi morali v je Partizan. Imeli smo celo primere manjkujejo sredstva za najosnovnejšo Prihodnje temeljito razmisliti, komu ko se predstavniki političnih org.ani-dejavnost, Vzroki so različni. Vseka- damo prioriteto in potem tisto pa- zacij niso udeležili niti občnega zbora občinske zveze (Sežana). Zato ho ena izmed glavnih nalog občinskih zvez, seveda ob podpori političnih organizacij, da ponovno ožive zamrlo delo v društvih, oziroma da osnujejo _______________________ društva in aktive povsod tam, kjer Res pa Je, da tudi tistih sredstev, sistematičnega dela. Vse druge klube so za to pogoji. ' "*- 1----- - • v teh panogah pa bi uvrstili v razna kor je eden izmed njih. da posamez- n0R° tudi prioritetno finansirati. Ta- ne občine in gospodarske organizacije ko na Primer lahko podprli kpšar- nc nudijo dovolj podpore in da posa- karJe Ilirske Bistrice, Izolske veslače mezniki še zmeraj sodijo, da telesna in Piranske rokometaše, kjer so rlo- vzgoja ni enakopravna kateremu koli slc3 Pokazali ne samo največ uspe- drugemu področju udejstvovanja, llov> ampak tudi največ resnega in Po drugi strani pa je tudi res, da našim terenskim športnim delavcem nismo doslej posvetili dovolj pozornosti in da je marsikateri zaradi tega prenehal aktivno delati. Prav zaradi tega so se udeleženci občnega zbora v celoti strinjali, da Je treba dati požrtvovalnim terenskim delavcem več-iu moralno in gmotno spodbudo. Predstavnik Pirana je navedel primer, ko pri njih nagrajujejo vaditelje inštruktorje z največ C tisoč dinarjev mesečno glede na doseženi uspeh pri delu. Čeprav je to minimalno gmotno priznanje glede na vložen trud, je vendar delo od takrat v društvu precej boljše. Več kritičnih pripomb je bilo tudi na račun pošiljanja ljudi na tečaje, V prihodnje bo treba izhiri ljudi posvetiti vso pozornost, saj je praksa pokazala, da včasih od trideset tečajnikov komaj pet ostane aktivnih na telesnovzgojnem področju. — L, O. 1 V počastitev dneva mladosti in rojstnega dne predsednik» republike Tita organizira odbor za jugoslovanske pionirske igre pri Občinskem odboru SZDL v Kopru naslednje proslave: 24. maja v popoldanskih urah — MLADINSKA REGATA. ki jo priredi Jadro klub Koper; 25. maja ob 16. uri — SPREVOD MLADOSTI od stadiona do Titovega trga. Sodelovali bodo: člani športnih društev, strelskih družin, pripadniki predvojaške vzgoje, Ljudske tehnike, taborniki, mladi miličniki, člani avto-moto društva, predšolska mladina in folkloristi. Po zaključku sprevoda bodo na Titovem trgu tekme z go-cart vozili; 26. maja ob 15,00 — ZAKLJUČNA ŠPORTNA TEKMOVANJA na stadionu; 27. maja ob 9,00 na stadionu — OBČINSKO ATLETSKO TEKMOVANJE MLADINE; 27. maja ob 10,00 — TEKMOVANJA PREDŠOLSKE MLADINE na Titovem trgu s sklroji, kolesi in otroškimi tricikli; 27. maja ob 15,00 — ŠPORTNA TEKMOVANJA na stadionu. V teh dneh bodo tudi proslave dneva mladosti, ki jih bo priredila mladina v šolah, gospodarskih organizacijah, v ustanovah in na vaseh koprske komune. Odbor za jugoslovanske pionirske igre pri Občinskem odboru SZDL v Kopru vabi občane, gospodarske organizacije, ustanove in hišne svete, naj v počastitev rojstnega dne maršala Tita in dneva mladosti razobesijo zastave, in okrasijo okna s cvetjem. NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA ki jih imamo na razpolago, ne izkoriščamo zmeraj najbolj racionalno. V postojnski občini so na primer ugotovili, da so gospodarske organizacije dale okrog S milijonov dinarjev podpore športnim društvom mimo «Minske zveze za telesno kulturo. S takim načinom dela je treba vsekakor prekiniti. Praksa je namreč pokazala, da z nekontroliranimi podporami marsikomu lahko damo več kot po- področna tekmovanja. To smo seveda navedli le kot primer in ne kot predlog. Zadevo bi morali proučiti predstavniki vseh zainteresiranih klubov določene športne panoge, pri čemer bi moralo seveda odpastl vsako klu-baštvo ali lokalpatrlotlzem. Da pa je tega precej, je pojasnil na občnem zboru tudi predstavnik republiške zveze Likovnik, ki je rekel, da raz- su u trebuje in je zaradi tega prizadet ne Pobutle r?P"b'i5kll?J" zveznih fo- nekdo drug. Zato je treba iskreno po- ruI"ov o razbijanju višjih lig na pod- zdravitt sklep občnega zbora, naj bi ™Cna tekmovanja padejo v vodo ker po občinah takoj začeli ustanavljati Jlm nasprotujejo predstavniki klubov, sklade za telesno kulturo, v katere bi V zadnjem kolu nogometnega buren začetek. Domačini so ob Ne glede na to, da je Tomos Ig>«fl se stekala vsa sredstva od dotacij občin in gospodarskih organizacij do priložnostnih dohodkov klubov, društev in zveze. V zvezi z gmotnimi vpraSanji je bilo govora tudi o raznih preplačevanjih, črnih fondih, predragih potovanjih in podobno. Udeleženci so ugotovili, da v koprskem okraju na športnem pod-dročju nimamo izrazitih primerov takih pojavov, vendar v manjšem obsegu so bile tudi tu nekatere pomanjkljivosti. Naj omenimo samo pogosta snubljenja igravcev v nogometu in primere »zvezdaštva« v jadranju. Nasprotno pa so lahko vsem v zgled izolski veslači, ki so z naj-skromnejšimi sredstvi dosegli vrsto vrhunskih rezultatov. TUDI TEKMOVANJA NAJ BODO PODREJENA NAČELU MNOŽIČNOSTI Mislimo, da smo si vsi na Jasnem, da mlidi ljudje potrebujejo tekmova- SE BO GLEDE OBJEKTOV OBRNILO NA BOLJE? S športnimi objekti v koprskem okraju smo Se zmeraj na mrtvi točki. Lani nismo zabeležili skoraj nobenih investicij v nove objekte, bilo je le nekaj popravil. Sicer je res, da se z novo varčevalno politiko ne moremo nadejati kdo ve kako velikih stvari, toda preskromni tudi ne smemo biti. Prav telesna vzgoja je bila v preteklih letih pastorka in Imamo moralno pravico, da nekaj več zahtevamo. ' • Seveda naše želje in zahteve se morajo gibati v mejah možnosti. Prav je, da na primer zgradimo ob slovenski obali ccntcr vodnih športov, ki bi lahko zlasti med počitnicami služil vsej Sloveniji, toda na splošno bi bilo najbolj primerno, če bi gradili manjša igrišča pri šolah in tovarnah. Pri tem bi lahko marsikaj napravili tudi s prostovoljnim delom.' Na občnem zboru smo slišali več pohvalnih besed na račun športnikov, ki niso čakali nja, saj je povsem naravno, da hoče- križem rok na denar, ampak so jo javno demonstrirati znanje, ki so skromna sredstva, ki so jih imeli na si ga pridobili na treningih. Toda tek- razpolago, kombinirali z lastnim domovanja moramo nujno prilagoditi lom in dosegli lepe uspehe. To velja gmotnemu položaju, v katerem smo. zlasti za brigado, ki je gradila piran-Zato naj bi v prihodnje organizirali ski športni park, za izolske veslače, še več tekmovanj v občinskem in ki so si uredili betonski pomol in za V razpravi je bilo precej govora o delu občinskih svetov za telesno vzgojo. Mnenja o potrebi njihovega obstoja so bila deljena. V občinskih zvezah in svetih delajo po navadi isti ljudje in zato so o enakih problemih govorili in na sestankih odbora občinske zveze in sveta. Končne odločitve o tem niso sprejeli. Vsekakor je dejstvo, da so sveti še zmeraj potrebni zlasti v večjih občinah. Vrsta primerov kaže, da so športne organizacije , , . , ,., dobile pravočasno in v primerni višini prvenstva koprskega okraja so glasni podpori občinstva uprizo- od sredine drugega polčasa samo finančna sredstva, ker so se sveti pri- bili doseženi naslednji izidi: De- rili nekaj nevarnih napadov in z desetimi igravci, je zmaga Deškemu' o d b"oru^nu j n o''p ot rebo "p o^ teh lamaris—Tomos 3:0, Sidro—Po- dosegli lep zadetek, ki pa ga je lamarisa povsem zaslužena. Ko-sredstvih. v manjših občinah — gie- stojna 2:0, Ilirska Bistrica—Ja- sodnik razveljavil. Počasi so se prčani niso znali najti prave tak-de na konkretne razmere — pa" bi dran 5:0 in Tabor—Pivka 3:0 p.f. Koprčani otresli pritiska in upri- tike v igri, ki je odločala o prvem morda zadostovala le občinska zveza. zorm nekaj napadov. Bili pa so mestu. Namesto da bi startali na Na občnem zboru so nadalje osvo- i ~ Vfit t v vse-prepočasni, da bi lahko resno prvo žogo in z dobro organizirano JIU nova pravila, v katerih je najvaž- sploh prvenstva je bila v Izoli. og m vrata Izole Kljub vsemu obrambo izsilili neodločen izid, so izid prvega polčasa v glavnem se spuščali v pretirano kombini-ustreza dogodkom na igrišču, ranje in preigravanje, kar je bilo Izolčani so bili sicer hitrejši, ven- voda na mlin hitrih domačinov, dar pred nasprotnimi vrati prav Sicer pa s tako igro, kakor jo je pokazal v Izoli, Tomos ne bi imel kaj iskati v kvalifikacijah, kaj šele v slovenski ligi. Vprašanje prvega mesta je po nejša točka ustanovitev strokovnih čeprav je slabo vreme marsikoga odborov. Le-tl botlo sestavljeni iz vrst zaciržalo doma sp ip vendar zbra-telesnovzgojnih delavcev in športni- se je venciar zoia kov in hodo delovali namesto sedanjih komisij. NAJBOLJŠI KADRI V DRUŠTVA! lo na igrišču nad tisoč gledavcev, med katerimi je bilo tudi precej navijačev Tomosa. Vse prognoze, da bo Tomos prekrižal račune oslabljeni ekipi Delamarisa, so Več diskutantov je na občnem zboru naglasilo, da je treba prenehati s sedanjo prakso, da si najboljši kadri zamišljajo svoje delo predvsem v tem, da delajo v občinskih zvezah in sve- kot jeseni V Kopru, tih. Čeprav je tudi to delo zelo pomembno, je vendar treba smatrati za Tekma sama je imela precej tako neiznadljivi kot gostje. V začetku drugega polčasa so padle v vodo. Domačini so nam- bili domačini v premoči, vendar reč zmagali enako prepričljivo je vprašanje, kako bi se končala tekma, ker so Koprčani še koli MALI ROKOMET krajevnih merilih, nekaj tekmovanj v okrajnem merilu, medtem ko bi se za republiška in zvezna tekmovanja odločili le v primerih, ko smo že dosegli določeno kvaliteto oziroma ko smo si že zagotovili toliko sredstev, koprske mladince, ki so si postavili provlzorlčno lopo za čolne V okviru moške okrajne rokometne lige so dosegli v nedeljo PIRAN—KOPER 4:1 Lokalni derby med članoma žen- Več pripomb je bilo tudi na račun m med tednom naslednje izide: . , .. „. .. . uilcijc, pomanjkanja telovadnic, udeleženci gimnazija—učiteljišče 19:20, ESŠ , 5°^°metne lige biovemje se je zaščito in preprečili incident, so grajali investitorje, ki kljub zvez- proti piranu I. 9:19 Piran IT__končal s prepričljivo zmago do- «ti vm atvi nn t i rj n 1 r> t/llmrnrlTMO ^ " * * ^ . _ našem mnenju zdaj že rešeno. Koprčani so zamudili izredno priložnost in niso znali izkoristiti trenutka, ko je bilo moštvo Delamarisa v krizi zaradi številnih igravcev. In tekma v Dekanih bo najbrž samo formalnega pomena, kajti proti Izolčanom, ki se jim je po ne-tek tega srečanja. Nekateri vro- deliski zma^ Tvrnj,a samozavest, čekrvneži so se hoteli fizično lo- r®s nimajo DekanČani dosti upa-titi Pogačnika, vendar je treba n-iaPa u?P.eh-pohvaliti odločnost domačih re- u S!,dr°sl je po_ trdem boju pn-diteljev, ki so vzeli Pogačnika v bonl° dve to6kl s požrtvovalno kor toliko uspešno organizirali obrambo. Odločilen trenutek je nastopil v dvajseti minuti drugega polčasa, ko je napravil Po- ,, ., gačnik grob prekršek nad na- poškodb najboljših sprotnim igravcem in ga je sodnik Lovko popolnoma upravičeno izključil. To je bil kritičen trenu- Postojno. Tako so si Pirančani zagotovili tretje mesto. Pivka ni da zaradi tegS ne to trpela množlč- pj? novTha& ° ail^pa "zidtjTfakS kovinarski šolski' center 20:17, niačink. Igro je oviralo slabo vre- . Vključitvi Pogačnika, ki je prišla na igrišče in bo tekma naj- nost S P fnaihne? da je^ie vnaprej j^no: da Koper I.-učiteljišče 20:12, Piran me. Domačinke so bile hitrejše bl1 do takrat najboljši igravec v brž verificirana 3:0 p.f, za Ta- Da lahko s krajevnimi tekmovanji ne bodo ustrezale svojemu namenu, j_Koper II 40'16 Izola_ESŠ in je njihova zmaea zaslužena mostvu lomosa, so se gostje po- bor. Tako je Sezancem zagotov- dosežemo izreden uspeh, je dokazala Tak primer imamo pri novi koprski „ 't3!„„„ Tt 1 a tv x i I v3em demoralizirali. V ostrih, hi- lieno četrto mesto Visoka zmaga postojnska občina. Tam so namreč šoli, kjer so planirali telovadnico H-18 in Koper II,—Piran II. 14 Pirančanke SO se S to zmago po- trih ,n dn=;e»li isravri tk^L 'c^iT- ^ T^r=n«m ll dosegli, da se je vsak četrti član de- n x is, kar pomeni, da v njej sploh proti 15. Na lestvici prepričljivo maknile proti sredini lestvice nL.ri L tri 1 ^ in To ihrsk® 1B'stnce nad Jadranom je lovnega kolektiva udeležil delavskih ne bo mogoče igrati iger z žogo. po c „ , 1 . alcuuu ^viLe, Delamarisa se tli zadetke in To- še en dokaz več, da so Bistričani športnih iger. uspeh je spodbudil do- drugi strani pa je tudi res, da bi bili voai_ piransKi partizan s oU toc- medtem ko je Koper na predzad- mos je lahko zadovoljen, da ni na svojem igrišču zelo nevaren mače športne organizatorje, ki name- lahko marsikje bolj iznajdljivi, saj kami pred ESS, ki ima 24 točk. njem mestu. izgubil srpčania šp v višin razlikn ravajo organizirati zimsko in poletno imamo še zmeraj precej dvoran za- JiSuuii biLLdnjd be z viijo raziiKO. nasprotnik. Urrn T»rkcf nincUli Holnvnlli knlplitlvnv. Hrupnih rtnmnv nnizknrlŠČPTllh in t.e ODBOJKA II. REPUBLIŠKA LIGA ZA ČLANE ZAHODNE SKUPINE ligo postojnskih delovnih kolektivov, družnih domov neizkoriščenih in te Velik uspeh je na primer dosegla s dvorane bi lahko deloma uporabljali svojimi množičnimi tekmovanji tudi za telovadbo, deloma pa za sestajanje, tovarna Tomos, da ne govorimo o saj je prav klubsko življenje med sindikalnih"~odbojkarskih ligah in po- športniki koprskega okraja na precej dobno. Znano je tudi, da se je začer nizki ravni. lo športno življenje razvijati tudi na Ko že govorimo o objektih, potem podeželju. Najbolj značilen je primer moramo poudariti še eno stvar, ki je okolice Kopra, kjer imajo v Borštu, že dolga leta predmet razprav in žal Marezigah, Škofijah, Gračišču, Hrva- še zdaj nI uresničena. Številni objek- tinih in drugih vaseh kar solidne od- ti v koprskem okraju namreč propa- bojkarske ekipe, nadalje balincanje, dajo, ker osnovne organizacije nima- namizni tenis in lahko atletiko, ah jo denarja za vzdrževanje, občine pa V nedeljo je bilo na sporedu Izidi srečanj: Črnuče:Jesenice II. 3-1. Članice- Luka KoperTzola ne bi bilo primerno zanje organizi- ne tretirajo teh objektov kot ljudsko četrto kolo druge republiške lige 3:2, Kamnik:KoČevie 3 0 Kranj' 0'3 Korier-Sežana 3 0 rati področno tekmovanje ali pa dvo- premoženje. Mislimo, da je skrajni orihr>iki zn članp 7ahnHnp clri, i Q T i o i J^opei rezana d.U. boje in troboje najbližjih vasi? čas, da komune prevzamejo v svojo v oaoojKi za ciane zahodne sku- Žirovnica 1:3, Kropa:Izola 3:1. Odprto pa je še zmeraj vprašanje upravo te objekte. pine. PROMETNA IN DRUGA NAVODILA w Vsi vozniki motornih in drugih vozli, ki se nameravajo v petek, soboto ln nedeljo, 1„ 2. in 3. junija udeležiti hitrostnih avto-moto dirk v Portorožu aH pa nameravajo potovati skozi koprsko področje, naj se zaradi varnosti in reda ta dan ravnajo po naslednjih navodilih, po katerih bo urejen promet na cestah v ožjem koprskem področju: 1. V petek, 1. junija, soboto, 2. juni-nlja in v nedeljo do ig. ure bo promet skozi tekmovalno področje Portorož zaprt. V to področje bodo do začetka dirk oziroma treninga lahko vozila samo tista vozila, ki bodo prihajala na prireditev. 2. V času zapore bo tranzitni promet za smer Buje—Puia ter ostale kra- je Hrvatske in Istre ter obratno preusmerjen po Smarski cesti III. reda št. 2070, ki se odcepi od ceste II. reda št. 310 v Skocjanu pri KO- picah pru in se zopet priključi na cesto II. reda št. 310 pri Sečovljah. Table za označitev obvozne smeri bodo postavljene neposredno pred odcepom ceste. povedano in naj se vozniki uvrstijo v vrstno vožnjo po desni strani ceste. Na spodnjih dveh skicah so dobro vidni oštevilčeni parkirni prosto- 3. Promet za Piran bo preusmerjen po ri na prireditvenem prostoru in ob-cesti III. reda št. 2064 preko Belega vozne smeri v času cestne zapore. . „ križa, ki se odcepi s ceste II. reda Pozivamo vse voznike in druge ko- je ostala edina neporazena ekipa 310 v Strunjanu, toda samo za mo- ristnike cest, naj se zaradi varnosti y skupini torna kolesa ln lahke osebne avto- in reda točno ravnajo po gornjih na-mobile. Avtobusi in tovorni avto- vodilih, da vozijo skrajno previdno mobili pa bodo vozili samo do Be- in da v vseh primerih brez ugovora lega križa. V času zapore bo tudi in natančno upoštevajo opozorila avtobusna postaja, in sicer za red- uslužbencev LM, Sc prav posebno pa ne avtobuse, na Belem križu. opozarjamo vse voznike motornih vo- 4. Lokalni avtobusi, ki bodo dovaža- zil in drugih vozil, da v nobenem 11 ljudi na prireditev in se bodo primeru ne vozijo vinjeni. Prometni vračali nazaj po še nadaljnje ude- uslužbenci Ljudske milice bodo to lcžence, bodo imeli postajo v Stru- strogo nadzirali in po potrebi uno-nianu pred zadružno gostilno (Pri rahljali alkotest, da tako preprečijo Lovcu). vse nezgode. s. Na cesti od križišča Ankaran do Odsek za varnost prometa ONZ KOPER Največje presenečenje je pri-Tekma Kropa:Izola se je od- pravila ekipa članic Kopra z igrala zaradi dežja v jeseniški te- zmago nad ekipo Sežane, ki je lovadnici ob 12. uri namesto ob veljala za absolutnega favorita. 10. uri v Kropi. Dvoboj so doma- Prav tako preseneča zmaga čla-čini odločili v svojo korist z re- nov Luke Koper nad ekipo Izola zultatom 3:1 (6:15, 15:2, 15:4 in II., ki je bila v preteklem letu 15:11). Igravci Krope se v prvem na vrhu lestvice spodnje skupine, setu niso znašli, tako da večine V okrajno ligo članov je bila servisov sploh nisT ubranili. V vključena tudi ekipa Prestranka, drugem setu pa so se zbrali in tako da sedaj tekmuje med člani prevzeli iniciativo v svoje roke. sedem ekip. Za Izolo lahko trdimo, da je po- Lestvice okrajne lige za člane Lestvica Tomos 14 12 0 2 48:18 24 Delamaris 13 10 2 1 32:9 22 Sidro 13 6 3 4 34:20 15 Postojna 14 5 2 7 33:31 12 Tabor 13 5 1 7 30:28 11 11.Bistrica 14 5 1 8 26:47 11 Jadran 12 3 1 8 15:32 7 Pivka 13 1 1 11 8:48 3 Prva republiška košarkarska liga Primorska košarkarska ligaša Nanos iz Postojne in -Partizan iz . , , . , . „ , . , , . .,. . Ilirske Bistrice sta naposled v če- kazala doslej najslabso igro, če- m clanice bomo objavili v pri- trtem kolu prvenstva prve repu- mur se ima Kropa zahvaliti, da hodnji številki Slov. Jadrana, db Lestvica po 4. kolu: Stunjana oziroma prireditvenega prostora je vsako prčhitevanje pre- Kropa Črnuče Kamnik Žirovnica Izola Kočevje Kranj Jesenice 12:6 11:5 8:7 8:3 8:9 4:7 6:10 ■ 4:9 OKRAJNA LIGA Rezultati srečanj — člani: Ko-per:Sežana 3:1, Luka Koper:Izola Spored tekem: V Izoli 27. 5.: ob 9. uri članice Izola:Koper ob 10. uri člani Izola ILKoper ob 11. uri člani Izola :Črnuče V Jelšanah 27. 5.: ob 10. uri Jelšane:Luka Koper V Sežani 27. 5.: ob 10. uri Sežana:Postojna člani ob 10. uri Sežana :Luka Koper članice V Prestranku 26. 5.: ob 17. uri-Prestranek:Koper db tkKttk KA M'M0«m« t - " - . iutu V začetku tedna so se zbrali zdaj zasilne prostore nad kavar-koprski šahisti na rednem obč- no Ložo, hkrati pa pričakuje finem zboru. Ugotovili so, da je bi- nančno pomoč od občinske zveze lo lansko leto nekoliko manj za telesno kulturo, v katero so se plodno kot prejšnja, saj jim med vključili. Na njihovo dejavnost je drugim ni uspelo izvesti klubske- namreč v prejšnjih letih precej ga prvenstva. Kljub vsemu so ko- vplivalo pomanjkanje finančnih prski šahisti osvojili prvo mesto sredstev. Od važnejših sklepov na okrajnem moštvenem prven- naj omenimo organizacijo šahov-stvu, nadalje deveto mesto na re- sitih večerov in mesečnih brzotur-publiškem prvenstvu in enajsto nirjev. Organizirali bodo tudi ne-mesto na brzoturnirju slovenskih kaj prijateljskih dvobojev pred-mest. Od posameznikov naj ome- vsem z goriškim okrajem, kjer nimo Kovača, ki je zasedel peto imajo več aktivnih šahovskih mesto na republiškem mladin- klubov. Prav bi tudi bilo, če bi skem prvenstvu in inž. Verka, ki se obnovila tradicionalna žahov-je bil štirinajsti na individual- ska tekmovanja obalnih mest, saj nem brzoturnirskem prvenstvu je bil pred leti dvoboj Koper— Slovenije. Izola med najbolj privlačnimi ša- Letos bodo skušali poživiti ša- hovskimi prireditvami, hovsko življenje. Društvo in^i L>. O. bliske lige pobrala ves izkupiček. Nanos je bil v soboto zvečer v gosteh v Trbovljah, kjer se je s skromnimi upi na zmago srečal z bivšim članom slovensko-hrvaške lige Rudarjem. Borbena tekma se je pričela nervozno in pri stanju 8:0 za Rudarja je že kazalo, da utegne Nanos doživeti pravo katastrofo. Vendar so gostje po odmoru znižali razliko na 3 točke, ob koncu pa zmagali z 42:37 (22 proti 25), V četrtem kolu je zabeležil svojo tretjo letošnjo zmago tudi Partizan iz Ilirske Bistrice, ki je imel v gosteh doslej neporaženo moštvo mariborskega Branika. Tekma se je končala z izidom 47:41, dosedanji uspehi Partizana pa kažejo, da bo tudi letos resno posegel v borbo za osvojitev enega najvišjih mest v ligi. Lestvica Tivoli Domžale II.Bistrica Branik Elektra Jesenice Nanos Moste Proletarec 4 Rudar Svoboda Šk. Loka V petem kolu ho v Postojni gostoval v soboto zvečer Proletarec iz Zagorja ob Savi, Bistričani pa potujejo v Šoštanj, kjer se srečajo z Elektro. (ma) 4 0 234:177 8 4 4 0 238:205 3 4 3 1 202:190 6 4 3 1 210:204 6 4 2 2 215:189 4 3 2 1 116:156 4 4 2 2 185:214 « 3 1 o 143:148 2 4 1 3 168:190 2 4 1 3 188:213 2 4 0 4 130:209 0 4 0 4 201:241 0 »O, moj bog! Na pomoč! Na pomoč! Rešite mc!« je zagrgral Fetlock. »Kaj naj storim? Kaj naj napravim?« S hrbtom se je prilepil ob steno in strmel v vrvico, ld je gorela in veselo prasketala. Nemočno je gledal v iskre, ki so pršele iz vrvice in pričakoval, da bo zdaj zdaj zabobnelo. Potem mu jc sinila rešilna misel. Skočil je do vrtenine in v zadnjem trenutku odrezal vrvico. Le še kak centimeter je je gledalo iz luknje. Noge so ga izdale. Na pol mrtev od strahu se je zrušil na tla, vendar je pozneje veselo zamrmral: »On sam mi je dal misel, kako naj ga uničim! Vedel sem, da bom našel primeren način, če bom dovolj dolgo čakal.« Pet minut kasneje se je Bakner zaskrbljeno in previdno priplazil do jame in pogledal noter. Takoj mu je bilo jasno, kaj se je bilo zgodilo. V okno je spustil lestev in fant se je le z največjo muko izvlekel iz jame. Bil je bled kot zid in kolena so mu klecala. Bak-nerju je bilo sitno, ko ga je takole gledal. Z neko vrsto kesanja in sočutja, kar mu ni kdo ve kako pristajalo, mu je rekel: »Veš, tole ni bilo nalašč. Nikomur ne pripoveduj o tem. Jezen sem bil, pa nisem vedel, kaj delam. Slab si videti. Za danes si dovolj delal. Pojdi domov in jej, kar ti je drago. Veš, tole je bilo čisto po naključju. Razburjen sem bil.« »Preplašil sem se,« je odvrnil fant in se pripravljal, rla gre. »Nečesa sem se pa vendarle naučil. Ni mi žal.« »Ta vrag se z vsako stvarjo sprijazni,« je zamrmral Bakner in gledal za njim. »Kdo ve, ali bo komu pripovedoval, kaj sem napravil? Morda pa ne bo ... Skoda, da ga mina ni raznesla!« Mladenič ni izrabil svojega prostega časa za to, da bi počival, marveč se je ves nestrpen in mrzličen lotil dela. Prav do Flintove kolibe jc segalo gosto grmičevje in Fetlock je večino svojega dela napravil v tem temnem in skoraj neprehodnem grmičevju, ostali del pa v svoji šupi. Ko je bil naposled z delom pri kraju, si jc rekel: »Moti se, če misli, da ga bom Izdal. Jutri in pojutrišnjem mu bom dokazal, da nisem nič manjša neroda, lsakor pa sem bil doslej. Toda pojutrišnjem mu bom zadrgnil vrat in nihče ne bo uganil, kdo ga je in kako je to napravil. Najbolj čudno pri vsem tem pa je, da mi je dal on sam misel, kako naj ga upihnem.« V Znočilo se je. Do polnoči je manjkalo še pet minut. Kavarna je bila polna grobih ljudi v grobih oblekah. Na glavi so jim čepeli hlamudravi klobuki s povešenimi krajci, hlačnice so imeli zatak- njene v škornje, nekateri so imeli na sebi telovnike, toda nihče ni bil oblečen v suknjič. Sedeli so okrog razbeljene peči, ki je širila prijetno toploto. Slišati je bilo le tleskanje biljardnih krogel, drugače pa je bilo vse tiho — tiho je bilo pravzaprav le v kavarni, zunaj pa je od časa do časa završel veter in loputal z neko oknico. Ljudje so se očividno dolgočasili in kot da bi nekaj pričakovali. Mahoma se je dvignil grčast kopač srednjih let, naščeperjenih brk in sovražnega pogleda, pograbil kolut vžigalne vrvice in ne da bi koga pozdravil, odšel. Ta kopač je bil Flint Bakner. Ko so se vrata za njim zaprla, so se vsi ostali v kavarni zganili. »To je najbolj točen človek, ki sem ga kdajkoli poznal,« je rekel .Tack Parker, kovač. »Kadar vstane in gre, je prav gotovo polnoči. Niti na uro ni treba pogledati.« »To pa jc tudi vse, kar je na tem človeku dobrega,« je odgovoril Peter IIoss. »On naravnost okužuje tukajšnjo družbo,« je dejal poštar Ferguson. »Ko bi bil tale lokal moj, bi ga prisilil, da spregovori vsaj nekaj besed, ali pa bi ga vrgel skozi vrata.« Ferguson je značilno pogledal gospodarja, ki je stal za točilno mizo, toda gospodar se je napravil, kakor da tega ni opazil, zakaj človek, ki so o njem govorili, jc bil dobra stranka. Vsak večer je odhajal domov dobro nakresan. »Poslušajte,« se je vmešal kopač Ham Scnd\vich, »ali se kdo od vas morda spominja, da bi komu plačal šilce \vhiskyja?« »Kaj? On? Da bi Flint Bakner komu kdaj kaj plačal? Se ti je zmešalo?« Vsi, kolikor jih je bilo v kavarni, so začeli govoriti drug čez drugega. Pat Raily je dejal: »Ves je takole onega, zapreden, pa tudi tisti njegov poba ni nič boljši. Ne morem ju zgrabiti niti za rep niti za glavo.« »Nikogar ni, ki bi ju lahko razumel,« jc rekel Ilam Scndwicli. »Če žc praviš, da sta ta dva tako zapredena, kaj naj potem rečemo šele o tistem drugem? Če že govorimo o tem, moram reči, da je ta bolj zavit kakor pa oba skupaj. Kdo pa naj njega razume?« »Tako je!« i Vsi so se strinjali s tem mišljenjem, vsi razen enega. Ta človek je bil novinec, pisal se je Peterson. Naročil jc pijačo za vse goste v kavarni In vprašal, kdo je ta tretji. »Archy Steelman!« so odgovorili kakor v zboru. »Je mar 011 zagoneten?« je vprašal Peterson. »Je mar on zagoneten?« je ponovil vprašanje poštar Ferguson. kofer 25. maja 19(52 zadnja stran Ko ga prvič vidite, ogledujete in poskušate, spoznate, da je novost s številnimi prednostmi v primerjavi s pisano šaro navadnih zamašlcov. Izdelan je iz več delov in različ- Nezaželen Podatki, dobljeni na matičnih uradih piranske občine, ta ali drugi »konjiček« posko-. či čez domači prag in se jame koristno uveljavljati v življenju. Tako je na primer tov. Edu Colji (Portorož št. 72) zbezljal ^aen izmed »konjičkov« v svet: patentni hermetični zamašek. »V večjem kraju blizu Ljubljane so mi tako nehiglenično natočlll in postregli s kozarčkom konjaka, 'da me je pograbila sveta jeza. V ljubljanskem »Unionu« zastran tega nisem mogel vso noč zatisnlti očesa. Ure in ure sem se lovil in potil ob misli, kakšen naj bi bil zamašek, da bi dobro in varno zapiral, pri odpiranju pa .takšen, da bi se ga ne dotikala umazana, nehiglenična roka. Uporaben doma, v gospodinj- 24. marca je krenila na svojo prvo poskusno vožnjo po Atlantiku prva trgovska ladja na atomski pogon Savannah. Ne da bi kdo ve kako naprezala svoje motorje, je ladja dosegla hitrost 20 milj na uro. Njena nosilnost je 22,000 ton, prostora ima za 110 članov posadke in za 60 potnikov. Ze med splavljenjem pa je ameriška vlada poslala raznim deželam sveta pismene prošnje, da dovolijo ladji svobodno pristajanje. Toda do danes še nobena država ni na to prošnjo odgovorila niti z »da« niti z »ne«. Zgovoren molk. Torej' atomska ladja Savannah ni zaželena. Ob prazniku koprske komune je bila v soboto, 19. t. m., tudi slovesna priključitev avtomatiziranega telefonskega omrežja obalnega pasu preko glavne centrale v Kopru na AMS LJubljana in Gorenjska. Sobotne slovesnosti pred novim poštnim poslopjem v Kopru so se udeležili razen predstavnikov okrajnih in občinskih forumov ter političnih in družbenih organizacij še državni sekretar za promet IS Slovenije Bojan Polak in direktor skupnosti PTT Slovenije Jože Gerbec. Navzoči množici sta spregovorila direktor podjetja za PTT promet v Kopru Roman Florjančič in predsednik koprske komune Miran Bcrtok. S to priključitvijo telefonskega omrežja je končana druga faza avtomatizacije PTT prometa na našem območju. Za vso modernizacijo tega prepotrebnega sodobnega komunikacijskega sredstva je bilo porabljenih na obalnem področju v zadnjih sedmih letih 520 milijonov dinarjev. Tako imamo danes v koprskem okraju že 337 km medkrajevnih TT linij, 105 km mestne mreže, medtem ko je na ATC priključeno 3026 telefonskih aparatov. V bližnji prihodnosti pa čaka našo PTT službo nova naloga: položitev medkrajevnega kabla od Kopra do Pirana in koaksialnega kabla do Kozine, kjer ga bodo priključili na mednarodni kabel Ljubljana—Trst. Pri realizaciji druge stopnje modernizacije PTT prometa na našem območju je sodelovalo sedem podjetij, med katerimi gre posebno omeniti podjetje Iskro, ki je v svojih laboratorijih in v glavnem iz domačega materiala Izdelala moderno avtomatsko telefonsko centralo. Na sliki: državni sekretar Bojan Polak je prerezal trak novega avtomatskega priključka. kažejo, da se je naraščanje prebivalstva, ki je trajalo vse od dokončne razmejitve občine v letu 1956, ustavilo in da je zabeležen tudi že rahel pa-dcc v gibanju števila prebivalstva. Maja 1956 je bilo na področju vse občine Piran prijavljenih kot stalno bivajočih 0,385 oseb, od tega malenkost več moških kot žensk, lani pa je to število znašalo že preko 12.100, od tega nekaj več žensk kot moških, Letos je število stalno bivajočih padlo na 11.947, pri čemer še vedno prevladujejo (za 141) ženske. Na področju mesta Piran biva skupno 5.943 stalnih prebivalcev, na področju matičnega območja Portorož 3.751 in na matičnem območju Sečovlje, ki zajema vse vasi in zaselke v vzhodnem delu občine, živi skupno 2.253 stalnih prebivalcev občine. Skupno je v piranski občini 1.121 družin oz. gospodinjstev, od tega 212 kmetijskih, (j) Poroka med ameriškim pevecm Jerryjem Lee Le\visom in njegovo takrat trinajstletno ženo Myro je pred štirimi leti povzročila med angleškimi puritanci viharje zgražanja in protestov, pred katerimi sta morala uiti v ZDA. Pred dnevi sta se vrnila v London, kjer pa je zanju, kot pravijo, pošlo vsako zanimanje — tako kot za zakonca, tako tudi kot za pevca Ko so celo po toplih gredah na naši obali paradižniki letos komaj vzklili in je vse kazalo, da bodo kot vsa druga zelenjava silno »osoljeni«, se je naš sodelavec »znašel« in za po-skušnjo vzgojil v svojem stanovanju v koprskem nebotičniku lepo paradižnikovo rastlino, ki je dala žal le en sam sadež — toda lep in zajeten, da je bilo veselje. Največ pa je bilo vredno to, da je dozorel že v času, ko je vscnaokoll skoraj še ležal sneg. Toliko bolj je zato šel v slast iznajdljivemu »vrtnarju«, ko ,!e lepi sadež pred dnevi slovesno pomallcal ŽETEV NA »STREHI SVETA« V bližini mesta Paho v Tibetu, ki leži 4.200 metrov nad morjem, so pospravili prvi pridelek ječmena. Pridelek je bil kar bogat, saj so na 73 hektarih zemlje naželi 87.000 kilogramov ječmena, z drugimi besedami povedano: na zemljišču, ki je skoraj za pol kilometra višje od Triglava, so pospravili 1.200 kilogramov ječmena na hektar. VELIK VELIKEMU Albert Einžtein.je nadvse cenil filme' Charlija Cha-plina. Nekega dne je napisal Chaplinu pismo: »Vaš film >Lov za zlatom' je razumljiv vsakomur in gotovo boste prišli v zgodovino kot velik človek in umetnik. — Einstein.« Na to pismo mu je Chaplin odgovoril: »Jaz Vas še bolj občudujem. Vaše relativnostne teorije ne razume nihče, pa ste vendarle dosegli svetovno slavo — Ch. Chaplin.« OASS — SMRTNA SODBA V KUVERTI Pariški dopisnik italijanskega lista »Stampa sera« Loris Manucci je prejel te. dni po pošti smrtno obsodbo. Na smrt ga je obsodilo »visoko vojaško sodišče OAS za pariško področje«. V pismu je tudi rečeno, da bo sodba izvršena nekega dne v , aprilu. Novinar je obvestil takoj italijansko veleposlaništvo in francoske policijske oblasti. Takoj naslednji dan je prejel novo pismo.| V njem je rečeno, da smrtne obsodbe ni izrekla OAS, marveč po vsej verjetnosti kakšna — konkurenčna organizacija. Francoski pisatelj fantastičnih povesti Ilenri Viard je v sodelovanju z inženirjem Baufor-tom dal napraviti avtomobil za vožnjo po mestih, kjer je zaradi povečanega prometa in števila motornih vozil zadrega za parkirni prostor. Novi avtomobilček zavzame zelo malo prostora in ima dvotakten motorček, ki vozilu razvije okrog G0 km brzine Gojenke srednje šole za zdravstvene delavce v Piranu se kljub pomanjkanju časa posvečajo v prostem času izvenšolskemu delu. Pravijo cclo, da v Piranu ni družbene organizacije, v kateri niso zastopane bodoče zdravstvene delavke — medicinske sestre. In to kljub izredno težkim pogojem, saj nimajo niti lastnega dijaškega doma, ampak gostujejo v prostorih doma onemoglih, prav tako na tesnem pa so z učilnicami. Kljub izrednemu pomanjkanju tega kadra vzdržuje šolo bolnišnica, ki je tudi njen ustanovitelj. Na sliki: gojenke šole za zdravstvene delavce urejajo s prostovoljnim delom skromno dvorišče, ki je sedaj v toplih dneh njihova najljubša »učilnica« Ljubljana — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operetnega sveta —15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. KOPER: 25., 26. In 27. maja francoski film DVOJNI OBRAT; 2B. in 29. maja francoski film MILIJONAR PO SILI; 30. In 31. maja francoski barvni CS film POTOVANJE Z BALONOM. ŠMARJE: 26. maja sovjetski barvni film HAJDUKOVA KRI; 27. maja francoski film TI SI MOJE ŽIVLJENJE; 30. mala francoski barvni CS film POTOVANJE Z BALONOM. ŠKOFIJE: 26. maja francoski film TI SI MOJE ŽIVLJENJE; 27. maja sovjetski barvni film HAJDUKOVA KRI; 29. maja francoski barvni CS film POTOVANJE Z BALONOM; 31. maja jugoslo-"-vanski CS film DVA. IZOLA: 25. maja ameriški barvni CS film VOZOVI NA ZAHOD; 26. in 27. maja francoski film POTOVANJE Z BALONOM; 28. in 29. maja jugoslovanski CS film DVA, 31. maja francoski film MILIJONAR PO SILI. SEŽANA: 24. in 25. maja argentinski film TANGO LJUBEZNI; 26. in 27. maja italijanski CS film JEZ NA PACIFIKU; 29. in 30. maja nemški barvni film ZMEŠNJAVA LJUBEZNI; 31. maja jugoslovanski film ZGUBLJENI SVINČNIK, ILIRSKA BISTRICA: 25, maja ameriški barvni film SILIJA V AFRIKI; 26. in 27, maja jugoslovanski barvni film VZKIPELO MESTO; 28. in 29. maja ameriški barvni film SALOMON IN SABSKA KRALJICA: 30. in 31. maia ameriški VV film SREDI NOCI. POSTOJNA: 24. in 25. maja ameriški barvni film STAREC IN MORJE; 26. in 27. maja ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU; 29. in 30. maja ameriški barvni film JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE. SOBOTA, 2. Junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe - 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj veselih domačih. TV SPORED STUDIA LJUBLJANA od 25. maja do 2. junija 1D62 PETEK, 25. maja: 19,00 MESEČNIK TV STUDIA SARAJEVO: ID,30 DOMA IN NA TUJEM; SOBOTA, 26. maja: 10.00 TV POSTA; 20,35 POSTNA KOČIJA — serijski film; PONEDELJEK, 28. maja: -13,00 RAZBOJNIK CEFIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA — zgodba- iz serije lutkovnih' iger o Butalclh; SREDA, 30. maja: 18,00 ZAJCI V TOVARNI IGRAČK — TV slikanica za najmlajše; 18,10 RISANI FILM; 18,20 NASVETI: O RAZMNOŽEVANJU OKRASNIH RASTLIN; 18,30 ŠPORTNA ODDAJA: Športni dan v šoli; 18,40 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film; 19,05 IZ DELA NAŠIH INSTITUTOV III — Raziskovalni reaktor Triga II; 19,30 TV OBZORNIK; ČETRTEK, 31. maja: 20,20 KRATKI FILM; 20,30 TIŠINA — ODDAJA! — za- bavnoglasbena oddaja; . 22,00 SERIJSKI FILM; SOBOTA, 26. maja: 7,15 Glasba za dobro'jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu In tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Polke in valčki. NEDELJA, 27. maja: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Rešilnega pokliči!« — 9,15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Juliette Greco — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 28. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. dobro voljo SITNA REKLAMA Lastnik neke trgovine ženskih oblek v Londonu se je močnij začudil, ko je opazil, da je' pred izložbenim oknom vedno večja gneča. Ljudje so se smejali, potem pa odšli. Trgovec se je praskal po glavi in se skušal spomniti, kaj neki naj bi bilo v izložb i. Sel je pogledat in se zgrozil. Poleg modelov za nosečnice je bil napis: »Za moderna dekleta TOREK, 29. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje; »Na pionirski praksi« — 14,50 10' s pionirji glasbene šole v Solkanu — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Dalmatinske popevke. SREDA, 30. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije- — 14,30 Za oddih ln razvedrilo Igrajo in pojo Dave Pell. Nada Kneževič, Ra-doslav Graič, Nikica Korbar, Bing Crosby, Rosemary Clooney in Tommy Dorsey — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor primorskih študentov. Cf.trtek, 31. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Dragi spomini — domače melodije v Izvedbi zabavnega orkestra RTV Zagreb p. v. Ferda Pomykala — 11,00 Glasba po željah — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 1. junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Poje zbor RTV GAGARINOV POKLON Kaj pa lahho poklanja člor vek Gagarinovega kova? 'Pepelnik? Morda uro? Kaj še! Ko je pred kratkim praznoval svoj 28. rojstni dan, je slavni Jurij Moskovčanom obljubil, da bo prvi sovjetski kozmo-navt kmalu odšel 7ia Mesec in da jim bo od tam prinesel kot darilo »polno vrečo kamenja«. NE KROP NE VODA »Znaš brati in pisati,« je je-čar vprašal Mehikanca, ki ga je vpisoval v knjigo. »Pisati znam, brati' pa ne,* je odvrnil Mehikanec. »Potem pa napiši tukaj svoje ime.« Mehikanec je čez celo stran napraskal okorne in velikanske čačke. »Kaj si pa nakracal?« je ječa r ostrmel. »Ne vem,« je skomignil Mehikanec, »saj sem ti povedal, da ne znam brati.« brezhLačni KOMUNIZEM Hruščev je dejal v razgovoru z ameriškim novinarjem Gardnerjem Kon-welsom tudi tole: »Svoj čas so bili pri nas ljudje, ki so zahtevali, naj bi proglasili komunizem, čeprav za to še niso bili ustvarjeni potrebni pogoji. Če bi komunizem N proglasili v času, ko so prišle na deset ljudi ene same hlače, in če bi te hlače razdelili med deset ljudi, potem bi vsi hodili brez hlač Mi pa smo proti takšnemu brezhlačnemu komunizma.« Vsi tisti, ki imajo svojega »konjička«, ga bolj ali manj ljubosumno varujejo in negujejo doma. Zbirajo znamke, go.ie kaktuse, nabirajo pisane papirnate prtičke, škatlice za vžigalice, sestavljajo aparate, se igrajo z železnico ali avtomobilčki, ■ Brez števila je teh »konjičkov«, izjemoma včasih —~ -j- POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in radijski dnevnik ob 15,00. PETEK, 25. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Poje zbor Slovenske filharmonije — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. PETEK, 1. Junija: 19,30 DOMA IN NA TUJEM; 20,20 SLUŽABNIK HIPOLIT — madžarska filmska komedija iz sporeda jugoslovanske kinoteke — v uvodu bo o delu spregovoril prof. France Brenk; SOBOTA, 2. Junija: 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film. Prlmazal mu je tako klofuto, da se je fant zamajal in omahnil na tla. . . »Vstani! Kaj ležiš in se sliniš kot kakšna baba. Najprej vtakni noter vžigalno vrvico. Zdaj stresi smodnik! Počasi, počasi! Mar hočeš luknjo napolnititi prav do vrha? Takšnega smrdokljuna pa še ne! Zdaj daj notri malo zemlje, malo peska. Zdaj tole nabij. Pusti, pusti! Pojdi mi izpod nog!« Zgrabil je palico in sam nabil naboj psujoč in besneč kot obseden! Potem je prižgal vrvico, se umaknil iz okna in stekel kakih petdeset korakov stran, kmalu za njim je pritekel tudi Fetlock. Nekaj minut sta čakala, nato je vzbuhnila eksplozija. Visoko v erak se je dvignil oblak dima in kamenja. »Ne vem, kaj bi dal, da bi tudi tebe razneslo,« jc zagodrnjal gospodar. * Spet sta zlezla v jamo, izglodala drugo luknjo in jo spet nabila. _ , , »Poslušaj, koliko vrvice pa misliš uničiti? Mar ne znas tempi- rati?« je zarezal Flint. . »Ne, gospod,« je zajecljal Fetlock in trznil z glavo nazaj, ker je pričakoval ldofuto. »Ne znaš! Butelj ...« Flint je zlezel iz okna, pogledal z vrha v jamo in se obregnil: »Kaj pa onegaviš, tepec! Odreži vrvico in jo prižgi!« Revež v jami je drhtel od strahu. »Prosim vas, gospod, jaz... bojim se... ne morem...« . »Mar mi hočeš še odgovarjati? Odreži jo in prižgi!« je zagrmel Flint. Fant je odrezal vrvico in jo prižgal. »O moj bog! Tale vrvica bo gorela lc eno minuto! Naj te vrag pobere, takole prismojenega kakor si!« Flint je dvignil lestev iz okna in z njo zbežal. Fant je od groze onemel. stvu, še bolj. seveda v gostinstvu in turizmu ...« pripoveduje tov. Colja. Po dobrih dveh letih je »konjiček« dorasel v patentni hermetični zamašek (prijavljen kot patent pri Upravi za patente v Beogradu pod značko P-959/60). Morda porečete: eh, samo za zamašek gre!? Za takšno majhno stvar! Toda: tudi majhne stvari so v življenju pomembne, zlasti če -so nadvse uporabne in koristne. Cez mero nasnilhanja in roga-nja jc moral tov. Colja požreti, preden je »konjiček« zrasel v »konja«, v zares originalno zamišljen in izdelan zamašek. nega materiala. Odporen prot.1 lužinam in kislinam. Zaradi svojega mehanizma prilagodljiv za vsako steklenico, za ožje ali širše grlo. Hlgleničen pa tako, da so mu morali to lastnost priznati celo v laboratoriju. Pri zapiranju ali odpiranju steklenice se ga roka niti ne dotakne! Pred nedavnim je začel Co-ljln »konjiček« prodirati v svet. Z lastnostmi, ki jih ima v obilni meri, bo gotovo dobro vozil in lepo služil in ¡ttregel ljudem, ki jim ni vseeno, kako je na svetu s to našo ljubo higieno, (ž) PREGNANE KLOBASE Vzhodnonemški časopis »Der Morgen« se zavzema za to, naj bi z vseh jedilnikov v vzhodnoberlinskih restavracijah jsregnali klobase. Na pritožbe številnih gostov je časopis odgovoril, da bi kazalo ta ukrep izvesti zaradi tega, ker imajo klobase nizko kalorično vrednost, razen tega pa morajo črevesa za klobase uvažati, za težke devize. Po gornji sliki sodeč bi človek mislil, da je bila posneta kje na orientu, v resnici pa je iz nekega snobovskega hotela v New Yorku, ki je za svoje petične in blazirane goste izmislil takšno pikantno okolje za izživljanje — medtem ko je bilo tisoče brezposelnih delavcev zadovoljnih z drobtinico tistega, kar bogataše stanejo -takšne zabave LETO XI. — ŠTEV. 22