Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani proslavi 25letnico svojega obstoja dne 23. marca 1930. dopoldne ob polenajstih v veliki dvorani hotela Union z MLADINSKIM KONCERTOM namenjenim mladini vseh ljubljanskih šol dne 24. marca 1930. zvečer ob 20. uri pa se vrši istotam za občinstvo SLAVNOSTNI KONCERT Sodelujejo: operni pevec g. Julij Betetto , gg. Heri Svetel in Marijan Lipovšek Dr. A. Dolinar: Iz pisma \ b> Dr. A. Schwab: Vlak / Mesana zbora a capdla 3. a> A. Lajovic: Pesem ^ b> St. Premrl: Uspavanka Jezuščku J, Ženski zbori s klavirjem c> J. Pavčič: Vesela pomlad 4. a> Z. Prelovec: Nageljni rdeči, moški zbor a capella z bas® baritonskim solom O. Dev: Teče mi vodica, prekmurska narodna, moški zbor a capella 5. a> A. Jobst: Vnebovzetje Marijino | Mešana zbora b> P. H. Sattner Vstal je Gospod J s klavirjem in harmonijem ODMOR 6. a> Sl. Osterc : Jurij in kača Belouška \ Solospeva za bas s kla» b> J. Pavčič: Potrkan ples / virjem b) Tancaj, črni kos Soli: Špelca Ramškova c) Pastirske DOMOVINA BELA GOLOBICA (Griša Koritnik) Dr. FR. KIMOVEC Domovina, bela golobica, dvigni se visoko pod nebo, tam kraljuje mir, prostost, pravica, jastrebovo ne preži oko. Zemski prah si z belih kril otresi, združi srca s solncem in nebesi, prosta, čista kroži nad zemljo. In ko solnčni žar te vso prešine, spomni loga se, ki v mraku gine, ptic, ki v robstvu žalostno pojo, jastrebov, ki žejni kri pijo. Spusti k nam ko bela se nevesta, tu spleto ti gnezdo srca zvesta, z novim rodom osrečuj zemljo! IZ PISMA (Leopold TuršiC) Dr. A. DOLINAR Prve so cvetke iz zemlje priklile, Fantič, ti moje srčece vroče, v moje so srčece se nasmehnile. k tebi, le k tebi si rožica hoče. Tudi iz njega je cvetka pognala, Solnčece zlato, saj veš kaj ti pravi, k zlatemu solnčecu zatrepetala. sanjam presrečna o prvi ljubavi. VLAK (D. Gorinšek) D. A. SCHWAB Mirko, vlak je, vozi v Rim. Puh, puh, to je vlak, vlak ne more biti vsak. Puh, puh, puha dim, Mirko, vlak je, vozi v Rim, puh, puh čez gore, čez zelene travnike. Puh, puh čez ravni, Mirko, vlak šumi, šumi, vlaku z lica znoj rosi, puh, puh, puha dim, daleč, daleč je še v Rim. Puh, puh, vlaka ni, vlak zdaj v postelji leži, kašlja, hrope, bore vlak, piti mora čaj gorak. Mirko, Mirko, to je vlak, vlak ne more biti vsak. Kje se skrivaš mi, vesne mili dan, kje se skrivaš mi, topla kresna noč? Kje se skrivaš mi srčni ti moj cvet, jutra zlati zor, zarja mladih dni? PESEM (Koljcov-Golar) A. LAJOVIC Ah, pogled nekdaj, zrl je čil na svet, na megleni val, ki je daljo kril. Ah, kak zrl je v svet! Jasno je sijal, modrih svit oči, sanjal je brez mej, željni duh o njih. lepi jasni dan Ali v mladi čas, mi zagrinja noč. v cvetju rosnih dni, Ah, brez tebe zdaj madež moj je pal gledam žalostno, v nežno ti srce. mrak samote le Ah, brez tebe zdaj sliši mojo bol. v žalost se topim, USPAVANKA JEZUŠČKU (M. Simončič) ST. PREMRL V hlevček sveti zvezdica, Zvezdice z raja spat odhitite, Marija ziblje Jezuščka. da ne zbudite Jezuščka mi! Da bi uspavala detece svoje, Da se bo detece moje naspalo pesmice lepe mu mamica poje: in se mi v jutro spet ljubko smehljalo. Aja, tutaja. Zvezdice male so spat odhitele, Jezuščka sladke so sanje objele. VESELA POMLAD (S. Radič-Mirt) J. PAVČIČ Sanek cvetoč j© sinoči zemlja zasnula, ž njim je ob noč vse trnje in grmje obsula. Martinček na bregu se greje, žareče se solnčece smeje. Čez njivo, čez travnik, čez polje Martinčkove danes sem volje. Pevcev tisoč pozdravlja in kliče iz spanja, ptiček pojoč visoko v nebo se zaganja. Jasnina nebeška se bliska, škrjančkova pesemca vriska, čez njivo, čez travnik, čez polje, škrjančkove danes sem volje. NAGELJNI RDEČI (I. Peruzzi) Z. PRELOVEC Nageljni rdeči iz zemlje gore, Davi so nesli ljubico tod, polnih prs poje v pomlad polje. zvezde svetile njej so na pot, V mojih pa gajih spev molči, moja jo tuga spremila je, v mojih poljanah pa rožic ni. v tihi jo gaj položila je. Jaz pa med svate vesele bom šel, pa jim okrogle pesmi bom pel, pa me bolelo bo v dnu srca, kjer je mrtva ljubica. TEČE MI VODICA (Prekmurska narodna) HARM. O. DEV Teče mi, teče vodica Joči se, joči, saj se še boš, kroz toga mosta zidanoga, ker je tvoj ljubi k Soldatom odšel, kjer se je ljubica zmivala, s totega kraja na drugi kraj, milo se jokala. ne bo ga več nazaj. VNEBOVZETJE MARIJINO A. J OBST Ovenčana je naša kraljica! Rajajmo z angeli, pojmo s harfami, z venci trobojnimi pohitimo k venčani. Rod slovenski se ti klanja, milostna, nad prestol povišana, naša kraljica, venčana, zdrava! VSTAL JE GOSPOD (P. Krizostom) P. H. SATTNER Jutranje nebo siplje nad Gecemani škrlatno zlato. Veselo vriska pomlad, preko vonjavih trat, in plašč svoj pestri namaka v zarjin škrlat. Vstal je Gospod, vstal je iz smrtne globine, vstal je iz grobne tišine, v življenja sladko gorkoto, v novo pomladno lepoto in ž njim je vstalo vesoljstvo. Bratje, naša ura je že prišla, vstanimo še mi! Srca na stežaj odprimo, da vanje solnce božje milosti zasije, da vanje se razlije, veličanstva božjega sijaj. Velikonočno jagnje! Tvoje rešne krvi škrlat, rodi naj v naših dušah novo življenje, novo pomlad! Aleluja, Aleluja! JURI IN KACA BELOUŠKA (Radivoj Rehar) S. OSTERC Kaj se beli na zeleni gori? To so Jurja našega šotori, zbral je vojsko, vojsko potepuško, šel nad kačo, kačo Belouško. «Silna kača, strah dežele naše, Juri s pušo zdaj nad tebe jaše, hitro se mi izpokori, naglo svojo oporoko stori!» Del je Juri kači Belouški in pomignil vojski potepuški. Navalila vojska je krvava, padla kači je zobata glava, odkorakal ž njo v zeleno polje Juri s pušo Židane je volje. Pa se ustavil pred globoko mlako in zapel je žabam pesem tako: «Drage žabe, žabice in rege, rešene vse hude ste nadlege, mrtva je zdaj kača Belouška, ubila jo je vojska potepuška. Hitro pridite iz temne mlake, tri velike storite korake, da ogledate si njeno glavo, njeno glavo mrtvo in krvavo!» Prihitele žabe so iz mlake, tri storile skoke in korake, gledale so mrtve kače glavo, zaregljale Jurju v čast in slavo: «Hvala ti, mogočni Juri s pušo, da ubil si kačo Belouško, rega, rega, rega, kvak, kvak, kvak, ti naj večji si junak!» POTRKAN PLES (Narodna) J. PAVČIČ Polka je vkazana, tla so namazana, hoj, hej, kaj bo pa zdej! Zahvaljen bod’, ljubi moj zet, ki prišel si pikasto vzet, je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, trdih pesti in koščenih je rok. Tralala... Igra je vkazana, tla so namazana, pod se ogrej, grej, grej. Tolaži se, dobri moj sin, saj nisi edini trpin, tud’ moja je muhasta, sitna, jezikasta, trdih pesti in koščenih je rok. Tralala... DOMOVINI (Griša Koritnik) V. MIRK O Domovina, ti našega bitja vsebina! Ponosno zelenje bršljana in oljke pohlevno brstenje, v oblake rastoča planina in mir dihajoča ravnina! O Domovina: življenje naroda, družbe, človeka, rasti od veka do veka! Iz kmetove skromne družine, izvirajo tvoje vrline, gradeče iz borne osnove, domove, zvonove, brodove! O, sladka beseda, živ plamen iz mrtve davnine! O Mati, ki dala človeštvu nesmrtne si čine! O Domovina, ti si ljubezen, uteha! Krepčilo nam nudiš, ko zdvajamo omahujoči, odpuščaš nevrednim, ki tonejo v morju nevere in greha! O Mati, ne daj, da pozabljeni vtonemo, dvigni nam srca v višine Miru in Pravice, da v krvi in duhu pogledamo v lice Tistemu, ki zadnji je prvi! O Domovina! Š A L J I V K E Čudna zdravila (Narodno besedilo) E. ADAMIČ Jelen trči vu goru. Na rogovih vrhovi, na vrhovih gradovi, vu palači lepi stol, za stolom je dragi moj, oj, seljani, dragi moj boluje. Kaj boluješ, dragi moj? Bom ti dala jušice od mušice, od komarca reberce, od kobilce stegence, od mravljinca vinca, od martinca rivca, od kopuna kljuna in od raka kraka, a od puha uha, od mravinca vinca, od ribice vilice, od grlice mrvice, na rešetu rakije, d& se dragi napije. Tancaj črni kos (Narodno besedilo) E. ADAMIČ Tancaj, črni kos, okol naše senokoš! Kaj čo tancat, kad sam bos! Tancaj, črni kos, okol naše senekoš! Kaj sam imal to sam dal, trem devojkam za ljubav. Prvi iglu za ljubav, drugi pentlju za ljubav, tretji dal sem prsten zlati za ljubav! Pastirska (Narodno besedilo) E. ADAMIČ Ive bere glive na popove njive, dojde guska, pa ga spljuska, dojde raca, pa ga zbaca, dojde tele, pa ga zmelje, dojde vrabec, mora v gradeč, dojde tič, pa ga ne bo nič! Spaval je dopoldan, još je pital, če je dan! Pasel je krave tri, nikdar čtiri, sikdar tri: čadko rumenko, žutko zelenko, čadke ni! Vehtra baba, deža daj, dam lanu ti cel točaj, vehtra baba, daj pšenice, moji kravički travice! Solnce sije, dežek gre, mlinar melje brez vode, dekla pometa brez metle, petelin poje brez glave kikiriki! Zleti Polonica na Šmarno goro, nesi denarja mi polno mošnjo! Igra v kolo, jabolko rdeče, rad imel bi jabolko, ali k meni neče. Zatrkljaj se, jabolko, kamor tebi drago, samo k temu ne trkljaj, koga nimaš rado. Jabolko se k meni je zatrkljalo rdeče in prineslo meni je tri pehare sreče.