SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2,50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Srečne in vesele božične praznike vošči vsem cenj. naročnikom, naročnicam in čitateljem ter oglase-vatcljem
"Slovenski list"
liOŽIČ V IZSELJE-NIŠTVU
Malokdaj tako kakor ob božičnil; praznikih se našemu človeku v Argentini zatuži po domu; po mirni, lihi vaáici, zaviti v mraz in pokriti z belo snežno odejo; po prelepi božični noči, polni poezije, zvonenja in pesmi, zatoži se mu po božičn-em drevescu in še najbolj po onih dragih, s katerimi se je okrog drevesca zbiral v minulih letih: po starših, bratih in sestrah, morda celo po ženi in otrocih, od katerih se je moral ločiti in mu doslej ni bilo dano, da bi jih poklical za seboj.
Božično drevesce. .. dobro zakurjena peč... zunaj pa sneg in morda burja, ki žvižga okrog- hišnih oglov in poje prelepe melodije, ki si jih že v zibelki poslušal. Stare božične pesmi odmevajo v sobi in so uvod k polnočnici, ki vsako leto zbere v cerkvi vso faro...
Tu pa v Argentini, 36 stopenj nad ničlo, in še črez...
Takšni kontrasti človeka najbolj vržejo iz ravnovesja in mu zalijejo srce z grenkobo. Kako daleč so tisti kraji, kjer je božič tako neskončno lep, tako nepozabno lep in tako zelo različen od onega, ki nam ga nudi tujina.
Besde svetopisemskih angelov, ki so pastirjem naznanili rojstvo Naza-renca, spet odmevajo po širnem svetu: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
Da bi tak mir prišel tudi v vsa izseljeniska srca! To je naše božično voščilo bratom izseljencem. Da bi se razkropljene družine spet združile in se v bodoče spet zbirale vsaj okrog iste mize, četudi brez drevesca, brez božičnega zvonenja in brez vsega tistega, kar more človeku dati samo domači kraj! Da bi vsaj vse žene Prišle k svojim možem in vsi otroci naših izseljencev k svojim staršem! Da bi se naše izseljenske družine spet našle in bi se mir naselil v njihova srca !
Koliko žalosti in tuge, in včasih koliko nesreč prinašajo ločitve v naše družine! Mačeha-tujina je posegla mednje in vrgla vsakega na svoj kraj. Kako so se tolažili ob slovesu, da se bodo kmalu spet zbrali: ali doma, ali pa tam daleč v svetu, kjer ^o bolj kazalo, kjer bo borba za vsakdanji kruhek lažja! A kje so sedaj vsi ti načrti, kam so splavala vsa
Upanja?
Naše izseljeništvo je prebolelo hude čase v zadnjih letih. Radi krize mnogi niti zase niso redno služili kruh; kako bi mislili na to, da bi družine semkaj pripravili?
Naj bi se vsem vsaj v tem letu izpolnile vroče želje, ki so jih dolga leta gojili in katerih uresničenje se 3® vedno znova izjalovilo!
Naj bi prihodnji božič bil veseljši £a vse naše izseljenske družine, naj Ju prinesel vanje tisti mir, ki so ga oetlehemski angeli obljubljali vsem ^udem dobre volje!
AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 23 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 101 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Nemci vodij o gibanj e za osamosvoj itev Ukraj m e
UKRAJINCI, KI SO SEDAJ RAZCEPLJENI MED ŠTIRI DRŽAVE, MED RUSIJO, POLJSKO, ROMUNSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO, NAJ BI USTANOVILI SAMOSTOJNO DRŽAVO, KI BI BILA POD VPLIVOM NEMČIJE TER POMENILA UDEJSTVITEV "DRANGA NACH OSTEN" — IZJAVE "BELEGA" GENERALA DJENIKINA O HITLERJEVIH NAČRTIH
V našem listu smo že večkrat poročali o namerah nacistične Nemčije, ki jih ima glede Ukrajine. Sedaj pa, po zlomu Češkoslovaške, je to vprašanje že tako v ospredju, da se o njem evropski državniki n politiki prav resno razgovarjajo in se o tem obširneje bavi tudi svetovni tisk.
Ruski protirevolucionarni general Djenikin, ki se je leta 1920 boril proti sovjetom ter je bil poražen, jc izjavil, da je bil pred dvema letoma od Hitlerja povabljen iz Pariza, obenem z generalom Gurkom, v Nemčijo, da bi prevzela vodstvo gibanja za neodvisnost Ukrajine. Djenikin je dejal, da to nemško prizadevanje za neodvisnost Ukrajine ni nič drugega kot "Drang uach Osten", to je raztegnitev nemškega političnega in gospodarskega vpliva do Črnega morja. Djenikin sam poziva vse Ruse — rdeče in bele — naj bodo složni in naj za nobeno ceno ne dovolijo razdeliti svoje domovine,, kajti "domovina je le domovina", je dejal, in so interesi Rusije nad vse.
Oba prej omenjena generala sta Hitlerjev načrt kratkomalo odbila, ko sta spoznala, za kaj se prav za-prav gre. Niso pa enako napravili drugi "beli" ruski generali kot Tur-kol, Uiskupski in Solonevič; tako vsaj zatrjuje Djenikin. Turkol se je nahajal v Franciji, a je za časa, ko je bil ugrabljen general Miller, o čemer smo svoj čas obširneje poročali, policija doznala, da je imel stike s Hitlerjem; zato so ga Franco/i izgnali in tedaj je šel naravnost, v Berlin, kjer je takoj prevzel vodstvo ''ukrajinskega gibanja''.
Kot poročajo iz Varšave, če je res ali ne, ima omenjeni general, seveda pod vodstvom Nemčije, pripravljenih v Podkarpatski Rusiji, na. Češkoslovaškem, 10.000 mož. "Beli" Rusi sami zatrjujejo, da so one. govorice od prejšnjega tedna, ki so se bile razširile povsod, da bo veliki ruski knez Vladimir, ki ima enaindvajset let in je sin pred kratkim v Parizu umrlega velikega kneza Cirila, brata poslednjega ruskega carja Nikolaja, samo potegavščina, kajti u-krajinski prestol tla je namenjen hetmanu Petroviču Skoropadskemu, ki živi v Berlinu.' Prav tisti čas, ko je odhajal veliki knez Vladimir iz Pariza v Berlin, kamor so ga povabili sorodniki, so Ukrajinci prisegli zvestobo prej omenjenemu hetmanu.
Hetmán Skoropadski izhaja iz bogatili bivših carističnih krogov ter se je bil leta 1918 proglasil za poglavarja Ukrajincev; diktatorsko je vladal nekako sedem mesecev; dal pa je svobodo listom ter zbral v svoji vladi vse: komuniste in nacionaliste, Ruse in Žide. Oslanjal se je na nemške bajonete v času,-ko so Nemci praznili zaloge in v velikih množinah vozili iz bogate Ukrajine v sestradano Nemčijo vse, knr so mogli doseči. Za prebivalstvo v Ukrajini je tedaj zavladala velika revščina in koje bila nemška aimada na zapadu poražena, so se Nemci morali umakniti tudi iz Ukrajine; s tem je bile konec hetmanove diktature ter so boljševiki zasedli deželo s pomočjo ukrajinskega ljudstva samega. Sko-padski je sicer klical na pomoč zavezniške države ter je francoski maršal Franchet d'Esperey priporočal, naj se z vojaštvom intervenira v Ukrajini, a sta se francoski ministr-
ski predsednik Clemenceau in angleški Lloyd George postavila proti tem idejam. Skoropadski je; moral pobegniti v Nemčijo, kjer se nahaja še danes.
Sedaj je seveda Skoropadski star že sedemdeset let ter mora gojiti rože, če se hoče preživljati, a sedaj so ga nacisti spet poklifeali na čelo u-krajinskega gibanja. ¡¡Ker pa ima veliki knez Vladimir tudi svoje pristaše, bodo skušali tudi njega kako pridobiti za svoje načrte. Nacisti ga siceV preveč ne marajo, kajti veliki knez Vladimir bi vendar hotel vladati vsem Rusom in lie samo enemu delu. Velike Rusije pa se Nemčija boji, kajti taka ali taka, bi bila vedno močna ter v največjo oviro nem škim ekspansivističnim načrtom; zato gledajo, kako bi jo razcepili. Rusi se tega zavedajo, pa je celo, kot smo v začetku povedali, sam general Djenikin, ki je sicer nasproten« sovjetskemu režimu, pozval "rdeče in bele" Ruse, naj bodo složni.
Tega mnenja pa menda niso vsi
Ukrajinci, ki živijo v Parizu in drugod, mnogi mislijo, da je treba lepo priložnost izrabiti, kajti Hitler da nima nobenih namenov, kot mu jih podtikajo, saj Češkoslovaško sedaj lepo varuje, medtem ko bi jo vsak drugi na njegovem mestu popolnoma podvrgel.
Hitler je pač zvit in ve kako je zaenkrat treba nastaviti politično past, da bo lažje izvedel svoj načrt, svoj "Drang nach Osten". Poljaki so nevarnost spoznali ter si iščejo vse tesnejših zvez z Rusijo. Škoda, da so do tega spoznanja prišli šele sedaj, ko so že precej za slovanstvo usodnih napak storili.
Mnogo je ljudi, ki so prepričani, vkljub mnogim razočaranjem, da se bodo Slovani v usodnem trenutku streznili ter složno nastopili proti kateremukoli skupnemu zunanjemu sovražniku. Tak obnovljen optimizem obujajo tudi besede generala Djenikina: "Rdeči in beli, vsi držimo skupaj, kajti interesi domovine so nad vse".
Nova vlada dr. Stojadinovica
Za notranjega ministra je bil imenovan dosedanji načelnik beograjske opozicije g. Milan Acimovič, dr. Ko rošec bo pa predsednik skupščine — Politika vlade, tako notranje kakor zunanja, ostane nespremenjena
V	skladu s parlamentarnim običajem, je celokupna vlada dr. Milana Stojadinovica po izvršenih volitvah podala ostavko, ki je bila sprejeta, vendar pa so kraljevski namestniki takoj spet poverili sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču.
V	sredo 21. t, m. je dr. Stojadino-vič že sestavil novo vlado, in sicer takole:
Dr. Milan Stojadinovič, načelnik vlade in minister za zunanje zadeve.
G. Milan Acimovič, minister za notranje zadeve.
Dr. Miha Krek, minister .za javna dela.
G. Dobrivoje Stošovic, minister za šume in rudnike.
G. Panta Jovanovič, minister pošte in brzojava.
Dr. Mefrmed Spalio, minister za promet.
G. Svetozar Stankovič, minster za poljedelstvo.
Dr. Dragiša Cvetkovic, minister za socialno politko in nar. zdravje.
Dr. Nikola Kabalin, minister za trgovino.
Dr. Dušan Letica, minister financ.
Dr. Bogoljub Kujundžič, minister prosvete.
General Milutin Nedič, minister vojske in mornarice.
G. Anton Maštrovic, minister za telesno vzgojo.
Ministra brez portfelja: gg. Peter Snoj in Voja Djordjevič.
Dr. Milan Simonovic, minister za pravosodje.
V-novi vladi je pet novih ministrov, ki niso bili v prejšnjem kabinetu. Notranje posle je prevzel dosedanji načelnik beograjske policije g. Milan Acimovič, dočim o njegovem predniku dr. Antonu Korošcu govore, da je določen za predsednika narodne skupščine. Dr. Miha Krek, ki je bil član prejšnje vlade, a brez listnice, bo vodil sedaj mini-strsetvo za javna dela. V vladi je enajst Srbov, dva Slovenca, dva Hrvata in dva muslimana iz Bosne.
Dr. Stojadinovič je izjavil časni-
karjem, da bo nova vlada nadaljevala z dosedanjo politiko, tako v notranjosti države, kakor tudi v od-nošajih napram drugim narodom.
Agonija na Kitajskem
Kadar katerikoli narod postane top in brezbrižen za svoj lastni kulturni in gospodarski napredek, postane najprej suženj domačih izkoriščevalcev, potem pa še tujih. Taki narodi smo bili slovanski, a smo se k sreči že precej osvobodili in postavili na lastne noge. Nedavno je zapadel abesinski narod v italijansko suženjstvo. Ta čas pa izkrvave-vata španski in kitajski narod za svojo svobodo. Človeka more stisniti pri srcu, ko se zamisli v grozodejstva, ki hočejo uničiti ter popolnoma zasužnjiti oba naroda, ki sta se svoj čas prištevala med najbolj kulturne in napredne.
O Kitajski so zadnje čase priznani svetovni pisatelji napisali več knjig, med katerimi sta najbolj znani "Dobra zemlja" in "Agonija Kitajske", V zadnji knjigi opisuje pisatelj Cal zini današnje življenje in boje ki tajskega naroda ter njegovo agonijo.
Marko Polo, ki je pred šeststo leti posetil Kitajsko ter pripovedoval evropskemu svetu o njenih skrivnostih in napredku, gotovo ni sanjal, da bodo za toliko stoletij stale v kitajskih pristaniščih evropske vojne križarke ter čuvale nekitajske interese, medtem ko bo vpadalec od druge strani pustošil in trgal kos za kosom tuje zemlje v svojo last.
Vedno čitamo, kako potujej.9 za stopniki raznih držav na Kitajsko, potem misonarji in drugi, ki opisujejo svoje spomine, a o resnični bedi in agoniji kitajskega naroda malo povedo ter sta zgoraj omenjeni knjigi najvernejši prikaz.
Kitajski kmet živi na "dobri zemlji" ter je obvhani riž. Kako se mo re interesirati ta uboga para za Bo-rodinove doktrine, za Sunovo univerzo in za Veliko in močno Kitaj-
RAZNE VESTI
HUDA ZIMA V EVROPI
Začetkom tega tedna je nastala skoro po vsej Evropi huda zima. Nenaden mraz, posebno v severno ležečih krajih, je povzročil, da je mnogo ljudi zmrznilo. V Angliji je, kolikor je do sedaj znano zmrznilo 25, v Franciji pa 23 oseb. Koliko jih je zmrznilo po drugih državah še ni ugotovljeno. Gotovo pa je, da jih je precej. Saj je 11a Poljskem palo do 2 metra snega ter je nastopil tudi hud mraz. Isto tako je padel sneg v Zgornji Italiji, ki je zamrznil ter je radi tega vse zledenelo. Če ;je kaj človeških žrtev tudi v naših krajih ni znano.
i
OTOVANJE EDUARDA DALA-DIERA
Prve dni januarja se bo odepljal iz Toulona po Sredozemskem morju, francoski ministrski predsednik, E-duard Daladier, kjer se bo prvo zadržal na Korsiki, nakar bo posetil francoske kolonije v Vzhodni Afriki. Nato bo obšel tudi Bizerto, ter bo potem krenil v Severno Afriko, kjer bo pregledal "Maginotovo črto" med Libijo in Tunezom. Z njim bosta tudi general Marie Gamelin m podadmiral Darían. To potovanje je v zvezi z zanimi zahtevami Italije po teh krajih, ki so pod francosko vlastjo, oziroma njenim protektora-tom.
sko, ki jo je oznanjal Kuomitang? Malo ali pa nič ga ne zanima ves svet ter niti ne dvigne očes, ko kroži nad njim tuje letalo. Čemu, ko je privezan kot suženj na svojo lastno zemljo, na kateri ne more ne živeti ne umreti. Njegov horizont je nebo,, zemlja, voda in revščina.
Kitajska že celi vek ne živi v miru, marveč je bila neprestano v medsebojni borbi ter ogrožena od tujih vlasti. Danes pa se zdi, da je tudi njena grenka kupa prikipela do vrhunca in se odločuje njena u-soda: biti ali ne biti. Čeprav se v njej borijo vsa politična, socialna in gospodarska nasprotovanja ter zgleda, da je narod brez cilja, bo vseeno zmagala zdrava narodova sila ter se bo težki stoletni borbi in preizkušnji zadihal v novo življenje in lepšo bodočnost.
Brez dvoma, tako piše Calzini, so sovjeti najboljši prijatelji in rešitelji Kitajskega naroda. Če prav se tega na zunaj ne opazi, jim vendar nudijo resnične pomoči. Je pa gotovo tudi, da se bosta prav na Kitajskem trčili Rusija in Japonska. Kitajska pa je žrtev obeh velesil in ideologiji zoključuje pisatelj.
Kitajska v svoji stiski kliče na pomoč tuje velesile, ki bi tudi prišle, če bi jo bilo za raztrgati? A tuje države pozabljajo, da se 320 mi-lionski narod ne bo dal uničiti in da so globoko skriti v njem življenski sokovi, ki bodo z nova pognali njegovo rast lepši bodočnosti naproti. Velik prijatelj orjentalskega ljud-stva francoz Claude Farrére je pred-kratkim dejal ob neki priliki takole: I "L'Asie est dejá morte tant et tant I de fois, et tant et tant de fois a ■ ressuscité!" I11 je povedal prav. 1 Ta cas se je zbrala na severu Kitajske pred glavnim japonskim vojaškim aparatom, velikanska armada i imenom Združeni kmetje, ki ji stojijo na čelu častniki ter visoko-šolci.
Usoda v začetku imenovanih narodov nam more biti glasen opomin da ne smemo nikoli privoliti m brezbrižnost in malodušnost, ne samo iz stranhu pred tujimi vpadniki marveč iz ljubezni do samega sebe in lastnega naroda.
SLOVENCI! SILVESTROVO BOMO PRAZNO VALI LETOS V DVORA NL UL. ACEVED0 1353. PRIDITE!
^mmmsmmgmm mtammm	pgMowifflw^iaMMMMgí JMrowMMBiMBCMBcaMKiMBMHOM^
I
s
Argentinske vesti
▼ *
p ¿kmcomk •»-• mmmmmsam m® •»>: sasesses
PETDESET OD STO ARGENTIN-CEV NESPOSOBNIH ZA VOJAŠKO SLUŽBO
Naborna kcmisja je dognala, da so mladeniči letnika 1918, ki bodo letos vpoklicani pod orožje, petdeset od sto nesposobni za vojaško službo. Nesposobni ladeniči so zaostali v rasti ter z raznimi neozdravljivimi posledicami itd.
Argentinci so v velikih skrbeh, kaj bo z njihovo bodočnostjo, če se ne bo zdravje argentinskega ljudstva zboljšalo. "Gobernar es poblar", pravi njih pregovor, a če bo je Argentina, hiral in izumiral, nima bodočnosti.
Najslabše so v tem oziru province narod na tako bogati zemlji, kakor Tucuman, Salta in Jujuv, ki so najbogatejše province. Vkljub vsemu prirodnemu bogastvu, je mnogo bede med argentinskim ljudstvom, in revščini so se pridružila še druga socialna zla. Posebno dežela je v vseli ozirih zelo zanemarjena ter je vir bogatih dohodkov samo nekaterim veleposestnikom in tujim železniškim družbam, medtem ko je po mestih nekoliko bolje v socialnem oziru, a ne veliko, posebno za ljudstvo v splošnem ne.
Kolikokrat slišimo po radiu, kako razne tvrdke priporočajo svoje u-metne produkte, kot izvrsten redilen pripomoček za otroke. Mlekarji pa belo pobarvano vodo prodajajo, dasi je pristnega mleka v Argentini več kot vode. Komaj pa otroci doraste j o, jih dobijo v roke nogometne organizacije ter dvomljiva zabavišča. Skratka: mladina je brez zadostne socialne, zdraviške in druge oskrbe, brez šol, spolne in druge vzgoje in ni čuda, če so rezultati taki, kot jih jasno pokažejo vojaški nabori.
Naše ljudi smo vedno vzpodbujali in opozarjali, naj se nikar ne vdajajo nikakoršnim mamilom, marveč naj živijo, kot so nas starši učili doma, ter smo obenem našim ljudem priporočali kolikor mogoče kulturnega in gospodarskega razmaha. S popolno gotovostjo trdimo, da je velika večina našega izseljenstva ostala nepokvarjena in zdrava ter se je tudi gospodarsko vkljub vsem ne prilikam precej opomoglo, a se bo še bolj, če bo ostalo trdno in vstraj-no v borbi za bodočnost.
Zdaj boste razumeli, zakaj toliko priporočamo našo šolo in vzgoio, kajti prepričani smo, da naši slovenski starši razumejo koliko s^. lejo n. troci, predno bi kaj koristili in da jih nihče ne žili prepustiti cesti in propasti. Argentinci pa bodo tudi brezdvoma, četudi je morda pozno, zastavili vse moči, da omogočijo
ljudstvu zdravo življenje in boljši socialni napredek. V tem smislu smo tudi že videli nekaj zelo pametnih in dalekovidnih socialnih, kulturnih in gospodarskih ukrepov.
Velika javna dela v Carhué
Zadnjič smo pisali o obsežnih javnih delih v Carhué, Coronel Pringle-su in Guaminu. Pripomniti moramo pri tem, da je vsa ta velika in obsežna dela izvršil naš mladi in podjetni primorski rojak, Albert Grego-rič, ki si je postavil pred meseci v Villi Dvoto tovarno mozaika, in ki je s tem prva slovenska tovarna te vrste.
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
— Ne pozabi GARAY 3910 —
telefon 61-5384 BUENOS AIRES
MARTA STUTZ MRTVA
V ponedeljek zjutraj, se je kakor blis raznesla po mestu novica, da je ugrabljena deklica, Marta Stutz najdena — mrtva. Zadeva pa ni še povsem jasna, ker Suarez Zabala še vedno zanikuje.krivdo. Policija, ki se je zelo trudila, da bi našla sled za Marto, je imela prav malo uspeha. Pač pa so k temu pripomogli judje. Na ta način je padel sum na nženirja Suareza Zabalo, starega i6 let, ki je poročen ter ima tudi otroke. Dalje na tramvajskega u-službenca Juana Barrientos in njegovo žeaio ter šoferja Sabattina. Te je policija aretirala kakor tudi več žensk, kakor Elso Oliveiro, Amelijo Risler in Angélico Moy. Po raznih ¿aslišavanjih, ki so trajala par tednov se je končno dognalo celo tragiko. Po teh zasliševanjih bi se dalo sklepati, da je Zabala, mogoče s pomočjo šoferja Sabattina in neke ženske ugrabil malo Marto in jo v avtu odpeljal ter jo nato zlorabil, radi česar je deklica zbolela, katero je potem Zabala dal v zdravljenje ženi tramvajskega uslužbenca Juana Ba-rrientosa, ki se je dobro razumela na tako zdravljenje, saj je bil to njen posel, da je zdravila ženske ter sad modernega časa sežigala. V stanovanju Barrientosa se je uboga Marta borila s smrtjo tri dni, nakar ji je radi izkrvavljenja in drugih komplikacij podlegla. Ni pa izključeno, da je bila mogoče umorjena.
Od tu so deklico odpeljali v La Calera, kjer ima Humberto Bidone svojo opekarno, kjer so jo sežgali. Policija je pač pregledala ter res našla nekaj malih koščic. Če pa so te kosti uboge Marte, se ne^ more trditi, saj je Barrientosova žena dala sežigati tam tudi otroke žensk, katerim je napravila splav. Kdo je tedaj pravi ugrabitelj, kje je bila deklica zlorabljena in kaj se je vse z njo zgodilo, kakor vse kaže, bo vsak čas znano. Da ni bila stvar že prej pojasnjena, leži krivda na policiji, ki je inženirja Zabalo ščitila. Radi tega je bilo sedaj prijetih 18 policajev, med njimi sam drugi načelnik Pazio.
Ko se je zaznalo, da je deklica mrtva se je ves narod v Cordobi zbral na ulici in zahteval, da se jim izroči ugrabitelja in policija je imela zelo težko nalogo, da je razjarjeno ljudstvo razgnala. Radi varnosti, je v sredo Zabalova družina zapustila Cordobo. Barrientosova otroka pa je vzela v svoje varstvo policija. Oče Marte, Arnold Stutz zahteva za hčerko 80.000 pesov odškodnine, ter je sodnik dr. Achaval v to že privolil.
Copello prihodnji papež?
Papeževo stanje je radi starosti in srčne bolezni, ki ga muči že več časa, vedno slabše in je mogoče, da lahko kar nenadoma nastopi smrt. Radi tega so začeli sedaj razpravljati, kdo naj bi bil naslednik sv. očeta. V poštev bi prišli: kardinal Paceli, kardinal Hlond, ki je poljske narodnosti in kardinal Copello, ki je Argentinec, a sin italijanskih staršev. Z ozirom na položaj v Evropi se je struja, ki deluje na to, da ne bi bil prihodnji papež Italijan, silno ojacila, toda vendar dvomimo, da bo izvoljen kak neitalijan, ker bo že posegla vmes, kaka sila, ki bo poklicala na prestol sv. Petra zopet Italijana.
Ker je tukajšnji kardinal Copello sin italijanskih staršev in ima tudi mnogo ugleda v cerkvenih krogih, je prav lahko mogoče, da zadene ta čast njega. Tako bi bil volk sit in koza cela. Je pa še nekaj drugih kandidatov, ki pa ne pridejo tako resno v poštev.
V ZAKRISTIJI USTRELIL REDOVNIKA
V nedeljo je ustrelil v zakristiji cerkve Inmaculado Corazón de María, ki se nahaja na ulici Constitución, nek Bogomir Janac, mehanik, češkoslovaški državljan, star 38 let, redovnika Jaime Rafija, starega 53 let, doma iz Španije. Po izvršenem zločinu je Janac pobegnil a policija ga je dohitela ter je v boju z njo padel smrtno zadet in kmalu nato izdihnil. Kaj gnalo Janaca, da je umoril redovnika ni jasno. Mogoče se mu je nenadoma omračil um, ali pa ga je gnalo maščevanje, ker mu je prejšnji dan rekel, da mu zavod ne more dati denarne pomoči temveč samo hrano. Sploh pa je nekam čudno, da tak mlad človek, zdrav, ki ima zraven tega še dober posel, da berači.
ODLIKOVANI NAŠI IZSELJENCI
Jugoslovanska vlada je odlikovala 11 naših izseljencev z redom svetega Save V. vrste, za zasluge, ki so si jih stekli med izseljenci. Med temi odlikovanci je tudi naš rojak arh. Viktor Sulčič, kateremu iskreno čestitamo in želimo, da bi še nadalje tako vneto deloval v dobrobit izseljenstva in domovine.
ZBOROVANJE V LIMI
Zborovanje v Limi še traja ter je bilo že sprejetih nekaj predlogov. Važen predlog, katerega so stavili argentinski delegati in ki je bil tudi na tej konferenci sprejet, je, da se smatra vse ljudi, ki se naselijo na ameriških tleh, za "priseljence". Ti priseljenci imajo vse pravice, ki jim gredo, vendar pa ostanejo vedno le "priseljenci". Razpravljanje o posredovanju med bojujočima strankama v Španiji, pa se je opustilo, ker bi znalo priti do kakega nesporazuma med zastopniki držav in ker je general Franco izjavil, da ne sprejme nikakršnega posredovanja. Med argentinsko in delegacijo Zdru-žnih držav, je prišlo do nesoglasja, radi nekih točk, kar pa se bo dalo s kako malo spremembo zadevo rešiti.

ii
r>
PRI ZVEZDI
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIČ
S	DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
*».>3B<mt®m& •»> •:♦> <♦> <♦> •:♦:<>:♦>. .*♦>.. >:♦> men
Ne pozabite!
Da bomo na božični dan ob 4 uri imeli molitve v kapeli bolnice Al-vear. Nekateri tukajšnji prijatelji našega petja žele slišati naše božične pesmi in smo jim dali zato priliko na sveti dan popoldne v navedeni kapeli.
Pa tudi rojaki prihitite številno, da boste tudi v znova doživeli božično veselje.
T ore i na Božič ob 4 uri popoldne v kapeli bolnišnice Alvear. Vhod iz Warnesa ali iz Puente San Martin.
PAZITE PRI KOPANJU
Prišla je sezija kopanja. Vsak, ki le more se gre kopat, da se nekoliko osveži. Žal pa da' se pri tem vse premalo misli, da utegne prijetna voda prinesti tudi smrt. Koliko ljudi utone pri kopanju vsako leto. Samo preteklo nedeljo, ko je bila ta-korekoč prva nedelja primerna za kopanje, je utonilo nič manj kot pet oseb. Zatorej pazite in bodite previdni.
Veliki zavod
"RAMOS MEIIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KÓ2A: Krončni izpahi. raozolj6ki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolo?,in.
SPOLNA ŠTBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLXUCA: Kašen, šibka pljuča.
ŽELODEC: ucadel, razširjeni, kislin*;, težka prebava, bruanie, rane.
CREVA; colitis, razširjenjo, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVL.TEN.TE $ 30.— PLAČE VAN TE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALTSTI ie edini te »rrste v Argentini. _ Lečenle zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-00 0—12 OB NKDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
PREUREDITEV PRISTANIŠČA V LA PLATI
Pristanišče v La Plati, ki je bilo do sedaj zelo zanemarjeno in ni radi tega moglo dovoli služiti svojemu namenu, se je vlada odločila, da ga preuredi ter ie v to svrho da-!a na raznolasro 12 miliionov pesov. S tem se bo delo v Berissu in Ense-nadi povečalo, kar bo v veliko korist našim roiakom. ki jih je v teh mestih precej naseljenih.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Po
zor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351
Vila Devoto
U. T. 50 - 0277
DOMAČE VESTI
POROKA
V soboto se je poročil naš rojak Franc Bak, doma iz Vatovlj v Vrem-ski dolini s tukajšnjo domačinko, Ester Garav.
Svatba se je vršila v prostorni restavraciji našega rojaka Emilija
0^ TJZ «Uit l>[ 'niBUJd^Bc! BU BOAIZ
prav primerne prostore. Mlademu paru čestitamo!
KNJIGE MOHORJEVE DRUŽBE
so prispele te dni. Udje prejmejo pet knjig, ker molitveniki prispejo šele v februarju ali koncem januarja prihodnjega leta. Knjige naj se dvignejo pri g. Čaknerju na Paternalu.
ZAHVALA
Podpisana Marija Slabe se tem potom srčno zahvaljujem vsem, ki so mi ob nesreči mojega moža Andreja, ki se je. bil ponesrečil na delu v C. Rivadavia, priskočili na pomoč, za zbrano svoto, ki sem jo v redu prejela.
Prosim vse one, ki o zadevi niso dobro poučeni, da ne natolcujejo in podtikajo krivice nikomur, češ, da nisem nabrane vsote v redu prejela.
Marija Slabe
IZ C0RD0BE
ŠTORKLJA
V hiši našega rojaka Lojzeta Pipan, doma iz Svetega pri Komnu na Krasu, se je dne 12 t. m. oglasila botra šotrklja, ki je podarila njegovi ženi Zorki lepo, zdravo in srčkano punčko.
Mladi materi in srečnemu očetu vsi rojaki iz Cordobe čestitamo!
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postrežen: z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cenj. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
Pozor Rojaki! j
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženslte bolezni. — Slovenske, žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 yíntr. rio 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
nmtm

I
t
1 $
s?
Vesti iz organizacij
'4
v
'š
s?
Si
Otvoritev društvenega doma "Lj. oder'9
Preteklo nedeljo je društvo Ljudski oder otvorilo v Villi Devoto svoj društveni dom. Zbralo se je bilo veliko ljudi, čeprav je bilo vreme soparno, ki je naznanjalo nevihto in se je res vlil dež ravno, ko je bilo programa konec, ki je razgnal ljudi, ker je prostor za dvorano še nedozidan in nepokrit.
K otvoritvi so bila povabljena tudi vsa slovenska društva, ki so se tudi vsa odzvala, kar je lep primer ter želimo, da bi bilo vedno tako, da si bodo društva, namesto nasprotovala, kar se je žalibog dogajalo doslej večkrat, šla lepo na roko. Zgled je dan!
Nastopili so s svojimi zbori tudi Litvanci, Ukrajinci in Belorusi. Tudi to je lepo, da se slovanske kolek-tivitete medsebojno spoznavajo, a moremo pripomniti še nekaj drugega.
Z ideološkega stališča, tako vsaj; bi se dalo sklepati, bi Ljudski oder in Belorusi nemogli iti nikoli skupaj, kajti Belorusi, ki jih je precej v Argentini, potem so v Franciji, Jugoslaviji in Nemčiji, kamor so bežali pred sovjetskim režimom, so največji nasprotniki istega, v nasprotnem hi se lahko vrnili v svojo domovino, ki kot poročajo, se njih veliki knez Vladimir ta čas nahaja v Berlinu od1 kjer upa pomoči za povratek na prestol svojih prednikov. In tudi Ukrajinci, poljski in ruski, bodo iskali združitve in svobode, posebno pod Poljsko, da so silno zatirani, nam je
ravno na tej nedeljski prireditvi zatrjeval neki Ukrajinec, ki če jih Rusi in Poljaki sami ne bodo hoteli razumeti, ne bodo odklonili nemške pomoči, čeprav niso prijatelji Nemčije, je končal Ukrajinec.
Če bi bili mi zlobni, bi trdili, da se L. O. brati s fašisti in da jih morda celo podpira v njihovem protiso-vjetskem stremljenju, a tega ne trdimo kakor tudi ne, da so Belorusi fašisti, čeprav se ne strinjajo s Stalinovim režimom. A je le prav, da smo v vseh stvareh poučeni in na jasnem. Po drugi strani pa tudi oni, ki se borijo za pravičnejšo in demokratične j šo ureditev katerikoli države in človeške družbe, niso to samo komunisti, marveč so v ogromni večini vsi delavni ljudje in izobražčnci, ki so v svoji notranjosti pošteni.
Neizpodbitno dejstvo pa je, da med slovenskimi izseljenci ter društvi, posebno kar se tiče Primorcev, pa tudi ostalih Slovencev, ni nobene notranje in tudi ne zunanje razlike, da bi imeli razlog zaneprijateljstvo in nesporazumljenje. Tiste malenkostne razlike, ki morda so in bodo vedno, pa so celo koristne, če skušamo eden drugega v lepem in dobrem razumevati in posnemati.
Kar se tiče programa, moramo reči, da so bile vse točke dobro izvajane. Škoda, da so se bili zvočniki pokvarili, brez katerih izvajanje na prostem ne pride do veljave. Vsi pevski zbori so se dobro odrezali, a priznati je treba, da je zbor Slovenskega doma še vedno najboljši, če izvzamemo seveda Kubikov radijski zbor, ki je profesionalen. Nekaj posebnega pa je bil, v pomenu namreč, mladinski zbor iz Saavedre. Ta-
í i
Slovenski Dom
i •>
PROSVETNO, GOSPODARSKO IN PODPORNO DRUŠTVO
VABI
NA VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV
SILVESTROVEGA VEČERA
ki se bo vršila v dvorani CENTRO ARMENIO ul. ACEVEDO 1353 Začetek točno ob 21 uri.
Pridite vsi da boste pozabili na vse nevšečnosti starega leta ter boste v najboljšem razpoloženju in veselim srcem pričakali NOVO LETO 1939.
Spored
1.	Koračnica — S vir a orkester.
2.	V. Vodopivec: "VOJACI NA POTU" (moški zbor)
3.	Hubad: "ŠKRJANČEK" (mešan zbor)
4.	Sihrl: '' STRAŽ A SLOVENSKA NA PLAN" (moški zbor)
5.	A. Nedved: "NAZAJ V PLANINSKI RAJ" (mešan zbor)
6.	Solospev: poje S. Furlan.
7.	A. Čehov:
SNUBAC
i i

Zabavna šala v enem dejanju.
8.	SLOVO STAREGA LETA IN PRIHOD NOVEGA (živa slika)
9.	NOVOLETNI POZDRAV IN VOŠČILO	,
Po sporedu prosta zabava in ples do jutra Bogat sreč o lov
Opozorite tudi vaše prijatelje in znance, DA BO NAJBOLJ VESEL SILVESTROV VEČER na prireditvi "SLOVENSKEGA DOMA" v ulici ACEVEDO 1353, tri kvadre od križišča Canning-Rivera,
Odbor
ke zbore in drugevmladiiiske odseke bi moralo gojiti vsako društvo.
Dodamo naj še, da smo v našem listu vedno ustrajali o potrebi po složnem delovanju in smo v tem smislu tudi delali. Zdi se, da je led prebit, a odvisno ni od nas, marveč od vseh in v prvi vrsti od društev, ki zastopajo javnost.
SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU
Naša slovenska šola na Paternalu je zaključila svoje šolsko leto v petek dne 16. t. m.; v nedeljo dne 18. t. m. se je pa vršila priložnostna prireditev v dvorani Kolegija na Av. Del Campo 1653, na Paternalu. Kr, poslanstvo je zastopal g. Dr. V. Kju-der.
Ker je zadnje dni gojenec šole mali Angel Mozetič zbolel za pljučnico, se ni moglo izvajati programa, imenovani je imel namreč glavno vlogo pri igricah. Zato je odbor poskrbel za nadomestilo, kar so pa bili naši mali še bolj veseli, namreč to, da smo dobili na posredovanje našega rojaka g. Subana, brezplačno na razpolago nekaj filmov za mladino.
Vsi navzoči otroki so bili obdarovani s slaščicami. Udeležba od strani občinstva je bila precej zadovoljiva, vkljub temu, da je pripekalo sonce na vso moč. Uspeh je moralno in materij alno popolnoma zadovoljiv.
Odbor šolskega društva se ob tej priliki najprisrčnejše zahvaljuje vsem posetnikom, kakor tudi ostalim rojakom, kateri so v teku zadnjega šolskega leta pomagali naši šoli. Posebna zahvala pa gre tukajšnjemu Jugoslovanskem Centralnemu Šolskemu Združenju, kateremu predseduje naš rojak g. arh. Viktor Sulčič, za izdatno podporo v prošlem letu.
Odbor xolskega društva na Paternalu.
Nekoliko pojasnil, da se bomo lažje razumeli
OBJAVE KR. POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugoslovensko poslaništvo išče in poizva, da se pri njem zglase naslednji naši izseljenci:
Jurkovič Petar, roj. 1895 leta v selu Žuče, zetska banovina. Leta 1914 je delal nekje v Buenos Aire-su. Drugih podatki niso znani.
Jagodic Vincenc iz Loke. Zadnjikrat se je zglasil z naslova: Banco Germánico, Bs. Aires in sicer nekako pred 5 leti.
Poslaništvo prosi izseljence, ki bi jim bilo znano o vzrokih smrti Aleksandra Amižiča, ki je bil zaposlen pri radiu "Geopé", da mu sporoče.
NAROČNIKI!
Slovenskemu listu najlepše voščite praznike in srečno Novo leto, ča točno poravnate naročnino in mu pridobite novih naročnikov!
Čeprav ima Slovenski list toliko naročnikov in čitateljev, kot jih ni imel še nikoli, kar pomeni, da list v splošnem ugaja, se vseeno dobijo nekateri in predvsem društva, ki od lista pričakujejo strankarskih smer-nic ter se posebno name odkrito ali prikrito jezijo, ker jim nočem ali bolje rečeno, ne morem ustreči. Jaz vztrajam na stališču sloge, bratstva ter prijateljskega sodelovanja med vsemi, brez ozira poklica, vere in političnih nazorov posameznikov, kar je po mnenju nekaterih nemogoče. Jaz pa sem prepričan, da je ne samo mogoče, marveč tudi koristno, posebno za nas izseljence, kar smo y našem listu že večkrat povedali. Treba je samo nekoliko dobre volje in strpnosti.
Če so ljudje različnih hotenj, h tem ni rečeno, da se né da z njimi sodelovati, če so hotenja iskrena in poštena. Za izseljenstvo pa je najvažnejše: napredovati kulturno in gospodarsko, posamezno in skupno. In kot sem prej povedal, ni najvažnejše, kateri so politični ali verski nazori posameznikov s katerimi se navadno narodi opredeljujejo v, stranke, marveč je dovolj, da smo' proti skupnim delavskim in narodnim sovražnikom enotni. In to načeloma smo Slovenci v Južni Ameriki! A se mi zdi, da med Slovenci, četudi brez vzroka, prepir in nasprotovanje menda more biti.
Kar se tiče skupnih interesov, Slovenci nimamo dovolj razumevanja. Društva bi hotela naša izseljenska glasila samo izkoriščati v svoji svrhe, ne pa da bi čutila tudi dolžnost, da bi jih podpirala. Izkoriščati glasila v zasebne koristi bi povzročalo veliko škode skupnosti. Zato sem bil jaz med prvimi zato, da se oba lista združita ter se napravi s tem konec sleparjenju samih sebe.' S tem sem se seveda zelo zameril in menda celo na ugledu izgubil, dasi sem napravil le ono, v kar so me prisilili in je navsezadnje tudi čisto prav.
Že prej sem povedal, da bi bila dva lista nam nepotrebna in celo škodljiva. A če bi izseljenci hoteli imeti, kot so nekateri mnenja, glasilo čisto zase, brez vsake zveze z našo narodno celoto doma, potem bi bil pripravljen teren še za eno glasilo, ki bi držalo zveze z izšel j en-stvom in domovino, kajti to zahteva čast in potreba vsake napredne države, ki ima izseljenstvo. Naša naselbina pa bi se s tem razdvojila najmanj v "narodno" in "protina-rodno", kot imamo že izkušenj. Tc pa bi bilo slednjič prav tako škod Ijivo tudi za domovino ter za splošni jugoslovanski kulturni in narodni pokret in slednjič tudi za naše narodne manjšine, ki jim more priti rešitev le od velike jugoslovanske in slovanske vazjemnosti.
Treba je sicer vedeti, da predstavniki naroda ali režima, kot kdo pač raje razume, niso in ne morejo biti obenem predstavniki izseljenstva Tako so mislili nekateri prejšnji jugoslovanski poslaniki in konzuli, da smo izseljenci zgolj za njihove parade ter so v tem smislu izseljenskili "voditeljev" potrebovali, ki pa niso mogli prepričati in navdušiti izšel jenstva. Z vso odgovornostjo pa trdim, da je posalnik minister dr. Izi-
dor Cankar povsem drug mož,
ki
Vabilo na Silvestrovo
G.P.D.S. v Villa Devoto vabi cenjene rojake in rojakinje na
SILVESTROVO ZABAVO
ki se bo vršila v društvenih prostorih v ul. Simbrón 5148, z pestrim sporedom.
zelo";
.-J
SPORED

1)	Nastop društvenega naraščaja.
2)	Mešan in moški zbor GPDS.
3)	Slovo starega leta in prihod novega.
4)	Srečolov z bogatimi dobitki.
Kot ponavadi bo društveni bufet dobro založen. Za obilen obisk se priporoča
ODBOR
i
i
pravilno pojmuje izseljenstvo ter jc-zastavil za njegov napredek vse svoje moralne in tudi materijalne moči, a izseljenstvo veliko premalo vpošteva njegovo prizadevanje.
Takozvana razredna borba je med izseljenstvom samim škodljiva, ki dela nepotrebne razdore, kajti izseljenci spadamo v en sam razred in ta je delavski. Če pa so nekateri slučajno trgali hlače po šolah ter se ima kateri gmotno malo bolje, ni s tem naš nasprotnik, marveč naš prijatelj, ki nam lahko več koristi, če vec zna ali ima in če je pošten. Nesposobnih ljudi, ki so silili v ospredje pa je bilo povsod in še skoro več med samozvanimi delavskimi voditelji, kot pa med "agenti buržujev",. ko. navadno prvi brez premisleka druge imenujejo.
Zelo se mi zameri, ker ne oviram slovenske katoliške misije med izseljenci. Ne vem, čemu bi potem zagovarjal svobodo, če bi jo sam drugim kratil. Nikoli pa se nisem obotavljal povedati javno o škodi, ki jó je cerkev na ta ali oni način, temu ali onemu narodu prizádevala in jo še, A kar se tiče vere, je srčna zadeva posameznika. V našem listu jo nikomur ne vsiljujemo, a tudi ne kratimo. Vsak naj napravi kot se mu zdi, da bo za njega najbolje. Kar se mene tiče, odkrito povem, da po smrti lahko greste v pekel ali v nebesa, kamor boste hoteli ali si boste zaslužili. Moja briga je predvsem, kako bi si mogli ta čas, dokler živimo, kolikor mogoče složno in pravično urediti. Za verske brige pa imamo izseljenske duhovnike.
Nič mi tudi ni žal, da sem naklonjen našim šolskim in bolniškim sestram, ki se vse na svoj način trudijo, da nam koristijo. Koliko uslug so naše bolniške sestre že napravile našim ljudem. Rekli boste, saj to je njih dolžnost. Seveda je, a dolžnost je obojestranska. Jaz sem sicer proti temu, da bi se moralo nekaj ljudi naravnost žrtvovati za druge, četudi nekateri upajo, drugi pa niti tega ne, da jim bo na onem svetu poplačano. A če bi mi izseljenci ne imeli nekaj takih ljudi,- bodisi teh ali onih, saj to navsezadnje ni važno, bi trpeli še vse večje neprilike, revščino in zapostavljanje. Zato moramo razumeti in podpirati eden drugega, pa nam bo vsem bolje.
Vsled mojega prepričanja o slogi in skupnosti in ker sem v tem smislu tudi delal in še delam kolikor pač morem po mojih skromnih močeh in sposobnostih, sem mnogim v veliko jezo in nejevoljo, ker vzgojeni, oziroma navzeti fanatičnih političnih in verskih nazorov, jim ne gre v glavo, da je složnost mogoča, četudi ne mislimo vsi z eno glavo. Zato mi pravijo eni, da sem komunist, drugi fašist in tretji diktator, lump, slepar itd. Jaz celo trdim, da imajo čisto prav, a nekdo mora biti žrtev vseh, če hočemo doseči ono, kar mi ljudje ob vsaki priliki tožijo: Čemu bi Slovenci ne bili složni. To,rej delam le tisto, kar večina hoče.
Nekateri so mnenja, da se mi sedaj, ko ima list vso kolonijo za seboj ter na razpolago tudi "ministrovo denarnico", zelo dobro godi. Žalibog se mi dosedaj ni posrečilo prihraniti še niti enega pesa. Tisti, ki me od bliže poznajo, pravijo, da ne bom nikoli ¿iič imel, ker da ne znam ceniti denarja ter sproti skrbim, da se ga hitro znebim, dasi mi zapravljanja nihče ne more očitati.
V zvezi z našim izseljenskim glasilom, je še veliko drugega dela, ki ga prostovoljno in brezplačno izvršujem. Treba je vpoštevati, da so tu v ogromni večini primorski Slovenci, ki nimajo pravzaprav nobenega konzularnega zastopnika, kajti na italijanske državne zastopnike se obračajo le v največji sili in še tedaj vprašajo večina nas za nasvet. Mi nikakor ne moremo odreči pomoči in nasveta, dasi večkrat pri najboljši volji ne moremo vsem hitro ustreči, četudi ne gledam na uro.
To se mi je zdelo potrebno površno povedati, ne zaardi mene ali moje obrambe, marveč radi nas vseh, da se bomo lažje razumeli. Če pa mi kdo zamore pokazati boljši in koristnejši način za naše skupne izseljenske brige, sem seveda takoj pripravljen moje nazore umakniti. In tudi ne trdim da sem nezmotljiv.
j. k.
Slovenci doma in po svetu
Velik požar v tovarni čevljev "Boston" v Beogradu
Nad dvajset milijonov dinarjev škode je povzročil ogenj v beograjski tovarni čevljev "Boston" sredi novembra. V skladišču, kjer je bilo tudi precej bencina, je eksplodirala žarnica, zaradi česar se je vnel bencin. Silnih plamenov ni bilo mogoče udušiti. Tovarna je bila zavarovana ea deset milijonov din. Dokler ne bo sezidana nova, bo okrog 500 delavcev brez dela. Nesrečo so po starem običaju izrabili temni elementi. Pokradli so precejšnjo zalogo čevljev in usnja, katerega so gasilci odnašali iz gorečega skladišča.
Francija skuša ponovno pridobiti balkanski trg
Trgovske stike med balkanskimi državami namerava poživiti in oja-čiti Francija. Zadnja leta se je pokazal na vseh tržiščih jugovzhodne Evrope odločen prodor nemške trgovine v škodo drugih evropskih dr žav, ki so včasih imele velik vpliv v tem delu Evrope. Francija je zaradi svoje zunanje politike izgubila mnogo simpatij na Balkanu in obenem začela izgubljati tudi svoj trg. To je pripeljalo francosko vlado, da je odposlala v Rumunijo, Bolgarijo in v Jugoslavijo posebno komisijo, ki bo poskušala pregledati teren in mož nosti za živahnejše trgovinske stike med Francijo in balkanskimi državami. V Parizu se bo poleg tega u stanovila posebna centrala za trgovino z jugosvzhodno Evropo, ki bo imela svojo podružnico tudi v Beogradu.
BEOGRAJSKI POKOJNINSKI ZA VOD
Beograjski pokojninski zavod bo odprl svoje poslovalnice v Novem Sadu. Nišu in Skoplju. Na svojem področju ima beograjski zavod nekaj nad 12.000 zavarovancev, torej več kakor Zagreb in Ljubljana. Prvo leto je bilo predpisanih premij za lo do konca septembra vplačanih ne-22 milijoonv in pol, od katerih je bi-kaj čez 18 milijonov. Poslovni stroški beograjskega zavoda znašajo 7%, medtem ko uredba dovoljuje največ 10%.
JUGOSLVANSKI UVOZ
S 40% sta udeleženi Nemčija in Avstrija v jugoslovanskem uvozu. V prvi polovici tekočega proračunskega leta smo uvozili iz Nemčije in Avstrije raznega blaga v vrednosti več kakor miljarde din. Za Nemčijo slede Češkoslovaška s 12,16%, nato Anglija z 10%, Italija s '7.77% in Združene države s 5,31%.
vinah in rudnikih, od katerih jih i-ma mnogo za izvoz naša država. Industrializacija, ki jo izpeljuje naša vlada, je izrabo našega rudnega bogastva silno dvignila in s tem dala važen predmet za izvoz. Nemška družba za izvoz rudnin iz naše države v Nemčijo bo imela svojo podružnico tudi v Beogradu.
NOV TRGOVINSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Nov trgovinski sporazum z Italijo je sklenila naša država. Skoro tri tedne se je v Rimu mudila naša trgovinska delegacija, ki se je z italijanskimi pooblaščenci pogajala za povečanje našega izvoza v Italijo. Pogajanja so se uspešno zaključila ter je Italija odobrila naši državi večje izvozne kontingente lesa, žita, živine in industrijskih proizvodov.
SANATORIJ ZA JETIČNE V KNEZ SELU
Nov saantorij za jetične bolnike so odprli 20. pr. meseca v Knez Selu pri Nišu. Za zgraditev tega prepo-trebnega zavoda ima največ zaslug minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovic, ki je tudi osebno prisostvoval otvoritvi. Stavba je stala z vso opremo 16 milijonov dinarjev ter je bila zgrajena na stroške okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Veogradu, Nišu in Skoplju. Ob sanatoriju bo zgradila nov paviljon za svoje člane tudi bolniška blagajna Merkur. Sa-natorij je opremljen za 120 bolnikov. Znatno bo razbremenjen tudi Golnik, ki je imel velik del svojih bolnikov iz neslovenskih delov naše države.
POŽAR V PANČEVSKI TOVARNI
Trideset vagonov konoplje je zgorelo 19. pr. meseca v pančevski tovarni konoplje, ki je last nemške poljedelske zadruge. Ogenj je nastal zaradi iskre, ki je odskočila iz stroja, ki poganja vodo v bazene, kjer namakajo konopljo. Sicer so delavci, ki so še delali v tovarni, takoj začeli gasiti ogenj, vendar pa so mogli rešiti le kakih deset vagonov konoplje. Blago ni bilo zavarovano.
JUGOSLAVIJA BOGATA NA RUDAH
Posebno družbo, ki ho imela monopol na uvoz jugoslovanskih rud, bo ustanovila nemška vlada. Osnovni kapital bosta dala dva največja nemška industrijska koncema Krup in I. G. Farben-industrie. Znana je velikanska potreba Nemčije po sno-
NAZADOVANJE JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA SVEŽEGA GROZDJA
Izvoz svežega grozdja iz naše države je letos občutno nazadoval. Statistike govore, da so naši vinogradniki letos izvozili komaj 500 vagonov grozdja, med tem ko ga je sosednja Bolgarija izvozila več kot 11.000 vagonov. Bolgarija je zasedla svetovne trge, čeprav njeno grozdje na splošnem ni tako dobro kakor jugoslovansko. Zlasti Nemčija je kupila velikanske količine grozdja. Nemčija postopa v svoji trgovini z Balkanskimi državami po posebnem načrtu. V Jugoslaviji kupuje v prvi vrsti žito in rudnine, v Bolgariji pa sadje. Na ta način more z obema državama doseši v trgovini velik uspeh.
Ljubljančani, ki so veljali za favorite, so bili hudo premagani. Dobili so 2 in pol : 5 in pol. S tem je ljubljanski šahovski klub po več letnem prvenstvu moral odstopiti naslov državnega prvaka beograjskemu klubu.
Sporazum med Nemci v Jugoslaviji
Nemška manjšina v naši državi sc bo zbirala odslej spet v enotnem nemškem "Kulturbundu", ker se je dosegel sporazum med vsemi sprti mi strujami. V "Ivulturbund" bodo vstopila tudi vsa nemška društva v Slavoniji, ki majo svojo centralo v Osjeku. Vodja društva bo dr. Alen-der.
DOBRA LETINA JABOLK V UŽIŠKI POŽEGI
Okrog 3000 vagonov prvovrstnih jabolk bodo letos prodali v tujino sadjarji iz Užiške Požege. Kraj ima posebno ugodno lego, ki je omogočila nagel razvoj sadjereje. Ker so se tudi ljudje sprijaznili s sodobnimi načini gojitve sadnih dreves ir znajo pazljivo sortirati sadež, imajo jabolka iz Užiške Požege v tujini dober glas. Naročila so tako velika, da ne morejo zadosti hitro naložiti vagonov. Računajo, da bo šlo iz kraja okrog 3000 vagonov obranih jabolk.
ELEKTRIFIKACIJA DRAVINJSKE DOLINE
Sredi novembra je elektrarna Fa-la pričela z elektrifikacijo Dravinjske doline, in sicer najprej na sektorju Tepanjski vrh—Pobreže—O-plotnica. Na Tepanjskem vrhu so pri vodu že postavili temelj za transformator, odkoder bodo napeljali e-lektrični tok najprej do Oplotnice, pozneje pa po vsej Spodnji Dravinjski dolini. Na prej omenjeni črti so že pripravljeni leseni drogovi z betonskimi podstavki, kopljejo pa tudi že jame. Upamo, da bo delo šlo hitro izpod rok in da bo važna naprava, ki bo imela za vso Dravinjsko dolino ogromen gospodarski pomen, kmalu dograjena v veliko korist našemu ljudstvu.
v»x •:♦> >s»x	•:«<>»>.:
0	FOTOGRAFIJA |
1	"LA MODERNA" |
BEOGRAJSKI ŠAHOVSKI KLUB PRVAK JUGOSLAVIJE
V nedeljo 20. pr. meseca je bila odigrana v Ljubljani zaključna tekma za prvenstvo šahovskih klubov v Jugoslaviji. Udarila sta se ljubljanski in beograjski šahovski klub, ki sta postavila vsak po osem igralcev.

Trgovina čevljev BELTRAM |
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih
copat ter šolskih potrebščin.	^
Sc priporoča ALBERT BELTRAM	!§¡!
S
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA	S!
£3
PATERNAL	p
i
m ^mwmmmmmmsummmmmmmm^m
v
«5
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih izdelkih.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
■
K
K
K
H
K
H
I
H
r
•se-: >»>' <♦>: >:♦>: >se< •:♦> >»> :•:♦> •:♦>,
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvrfiuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si ■ kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
DOCK S U D
Odlikovani ameriški izseljenci
Za svoje požrtvovalno kulturno delo so bili odlikovani najvidnejši člani Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu in sicer predsednik Anton Grdina z redom jugoslo vanske krone III. razreda, podpred sednik Mile aMrmkovič in tajnik Jože Grdina z redom jugoslo venske krone IV. razreda, blagajničarka Marión Kuhar pa z redom sv. Save IV. razreda. Poleg teh je bila z re lom sv. Save IV. razreda odlikovana tudi Marie Prisland, glavna predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki. Zaslužnim kulturnim delav cem in delavkam naše najiskrenejše česttike!
PRIDELEK OLJČNEGA OLJA V PRIMORSKI BANOVINI
Okrog 500 vagonov oljčnega olja je pridobila letos primorska banovina. Za mnoge kraje je oljka največji in skoraj edini vir dohodkov. Poleg tega so pridobili še okrog 200Ü vagonov oljčnih koščic, iz katerih spet pridelujejo fino olje, katerega uporabljajo potem za izdelavo mila in za strojenje. Sedaj se je pokazala tudi nujna potreba, da se ustanovi v Dalmaciji večja organizacija oljatao Dalmaciji večja tovarna olja, da se zgradi skladišča za fino olje, ker bi le v tem primeru mogli organizirati prodajo v tujino in nuditi ne samo dobro blago, temveč tudi večje količine.
Dober zaslužek jugoslovanskih sezonskih delavcev
Okrog 45 milijonov dinarjev prihrankov so poslali svojecm v domovino letos prekmurski in medjimur-ski delavci, ki v sezonah delajo v Franciji, Nemčiji in Vojvodini. V Francijo jih je šlo letos iz omenjenih pokrajin nekaj nad 2500, v Nemčijo okrog 4350, a v Vojvodino 5500, Najbolj zasluzijo delavci v Franciji in Nemčiji, ki zaradi tega tudi največ pošljejo domov. Nemčija je dovolila, da smejo delavci poslati vsak teden domov do 10 mark, seveda po kliringu. Od tam so letos poslali okrog 20 milijonov dinarjev, iz Francije 15, iz Vojvodine pa le 5. Dejstvo je, da bogata Vojvodina silno slabo plačuje svoje sezonske delavce. Med tem, ko morejo delavci v ujini prihraniti tudi po petsto dinarjev mesečno, morejo v Vojvodini prihraniti le kakih 100 dinarjev.
PRVI VLAK SEZONSKIH DELAV CEV PRISPEL V MARIBOR
24. preteklega meseca okoli 1.45 je dospel v Maribor prvi vlak s sezon skimi delavci iz Nemčije. Teh delavcev je 700. Polovica jih je doma v Prekmurju, drugi pa iz Vojvodine. Zaposleni so bili čez poletje v Me-cklenburgu. Prihod tako velikega transporta je povzročil na mariborskem kolodvoru ogromno posla. Ra /.en običajnih obmejnih formalnosti, so morali vse delavce tudi razkužiti radi živinske kuge, ki v Nemčiji še vodno razsaja. Razkuževalci iz mariborskega magistrata in obeh po-
glavarstev so imeli vso noč opravka, da so do jutra opravili posel. Delavcem so morali vsem umiti noge, roke, razkužiti obleko in prtljago. Zjutraj to tako delavci mogli nadaljevati pot na svoje domove. Z zaslužkom so se delavci še nekam pohvalili. Napovedali so tudi, da bodo v kratkem prispeli domov še novi transporti de-ilavcev, ki so zaposleni v Nemčiji-Največji bo pričel 6. decembra. Tedaj se bo vrnilo v domovino 1.60C delavcev na enkrat.
Veličasten sprejem francoskega filmskega igralca v Beogradu
Nenavadno navdušen sprejem so priredili Beograjčani 23. preteklega meseca slavnemu francoskemu gledališkemu in filmskemu igralcu lla-rry Bauru. Že pred prihodom vlaka se je zbralo na postaji ogromno občinstva, v prvi vrsti seveda gledališki igralci in vodstvo beograjskega gledališča. Po pozdravih so Baura obstopile častilke ter ga nadlegovale za lastnoročne podpise. Baur se je komaj otresel teh modernih vsiljivk in se s težavo prerinil do svojega avtomobila. Njegova skupina bo vpri-zorila v Beogradu dve gledališki predstavi, za kateri so bile vse vstopnice že pred tedni razprodane.
POGREB DR. ANTONA TRUM-BIČA
Lep pogreb so pripravili Dalma-tinei pokojnemu dr. Anteju Trumbi-ču v Splitu. Vmestu se je zbralo izredno veliko število okoličanov. Vse mesto je bilo v črnih zastavah, a ob času pogreba so bile zaprte vse trgovine in delavnice. Pogrebne obrede je opravil šibeniški škof dr. Mileta, nakar je sprevod krenil skozi mesto do cerkve sv. Petra, v kateri so truplo pokopali. V sprevodu so korakali člani organizacij b. HSS, Hrvaškega Sokola, kmečka odposlanstva, veliko število godb, veliko število duhovščine, med njo tudi hvarski škof Miho Pušič, mnogi Mačkovi poslanci, pevski zbori, športniki in ostali Splitčani. V imenu dr. Mačka se je od pokonega Trumbiča poslovil inž. Košutič.
HUDA BURJA NA JADRANU
Na Jadranu je divjala 22. novembra burja z nevihto. Z jugozapada je vlekel silovit veter z brzino več kot sto kilometrov na uro. Več nesreč so našteli. Nekatere ladje v pristaniščih so se odtrgale od svojih sider, da jih je val zanesel proti odprtemu morju. Najhujše se je pripetilo jadrnici bratov Vidan. Razburkano morje je odtrgalo od sidra njihovo jadrnico in jo treščilo ob pomol, da se je razbila in se potopila, preden so mogli pristaniški delavci pomagati.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d
3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Asone J i&RKO R4.DALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLKZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialist», za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialista za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI S10 SLOVENSKl
SUIPACHA 28
Núm. (Stev.) 101
SLOVENSKI LIST
Str. 5
POVEČANI JUGOSLOVANSKI IZVOZ V ITALIJO
Za 70milijonov lir se bo smel prihodnje leto povečati izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo. Nedavno je bil v Rimu sklenjen nov trgovinski dogovor, ki ureja izmenjavo blaga med našo državo in Italijo. Naši delegaciji se je posrečilo doseči povečanje izvoznega kontingenta za 70 milijonov lir, od prejšnjih 180 na novih 250 milijonov lir. V prvi vrsti bomo lahko izvažali več lesa, živine, žita in industrijskih proizvodov. Sporazumu so dodana tudi doložila, da se bo jugoslovanski izvoz smel povečati v toliko od dogovorjene vsote, za kolikor bi se povečal italijanski v Jugoslavijo.
TURIZEM MED DRŽAVAMI BAL KANSKEGA SPORAZUMA
Medsebojno sodelovanje na turi stičnem polju hočejo pospešiti drža ve balkanskega sporazuma. Nedavno je. bila v Atenah konferenca zastopnikov turističnih organizacij in zavodov iz Jugoslavije, Rumunije, Trn -čije in Grčije. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bodo vse štiri države ustanovile v tujini skupne turistične pisarne, s čimer si bodo prihranile 6troške, ki bi jih zahtevale štiri ločene pisarne. Na ta način bodo lahko vzdrževale propagando v drža vah, kjer doslej tega niso zmogle za radi prevelikih stroškov. Prva taka pisarna se bo odprla v Newyorku Obenem jebilo sklenjeno, da bodo države izdajale skupne propagandne brošure v tujih jezikih. Prva knjiga bo imela 40 strani slik in 24 strani besedila v angleščini. Na prihodnj: konferenci pa se bodo delegati po-razgovorili še o skupni turistični propaagndi na radiu ter o olajšavah za dijaška potovanja po balkanskih državah.
JUGOSLAVIJA NE BO VEČ UVA ŽALA KOVIN
Družba "Jugoslovansko jeklo" je že začela prevzemati vsa rudarska in topilniška podjetja v Bosni od drža-zave. Obenem se je začela popolna reorganizacija podjetij. Razširjena je električna centrala, ki bo oskrbovala z električnim tokom rudnike in topilnice v Brezi, Varešu, Kuknju in Zenici. V Zenici so postavili nove velike topilniške peči, v bližini Sarajeva pa bodo zgradili še veliko kovač-nioc. Stremljenje podjetja gre za tem, da se Jugoslavija v nekaj letih popolnoma osvobodi uvoza jekla in vseh železnih kovinskih izdelkov. Ra ¿unajo, da bo Zenica v vsej svoji kapaciteti izrabljena že prihodnje leto.
PRENOVITEV SENJSKEGA PRISTANIŠČA
1,300.000 din. je dala vlada za prenovitev in izpopolnitev senjskega pristanišča. Seiij zaradi svoje neu godne lege propada, obenem pa so propadle tudi pristaniške naprave, ker jih nihče zaradi premalega pro nieta ni vzdrževal v redu. Meščani so se zaradi tega obrnili na vlado in naprosili za podporo. Z dobljenim denarjem mislijo izvesti najnujnejša popravila in s tem spet dvigniti Promet v pristanišču.
Zadovoljiv turistični promet v Jugoslaviji
Turistični promet v naši državi je kljub vsem mednarodnim političnim napetostim in trenjem napredoval. V najlepši sezoni so skoraj povsem izostali gostje iz Češkoslovaške in Avstrije, vendar pa beleži statistika povečanje števila turistov v dobi od 1. januarja pa do 31. oktobra letos v primeri z istim časom lani za 85.057. Skupno je bilo letos v imenovanem času v naši državi 849.907 gostov, ki so plačali nekaj nad 4,850.000 noč-nin. Večji del poviška gre na račun domačinov, in sicer 63.662, medtem, ko je bilo tujecv 21.395 več. Pač pa so ti tujci plačali mnogo več nočnin kakor pa domači jugoslovanski gostje.
Smederevsko trdnjavo bodo prenovili
Staro smederevsko trdnjavo, ki je igrala važno vlogo v spopadih med staro Turčijo in Avstrijo, obenem pa je bila tudi močan opornik v srbskih bojih za osvoboditev, bodo prenovili. Vlada je prizadevanje Smederča-nov podprla s tem, da je odobrila podporo milijon dinarjev. Načrte za obnovitev je izdelal italijanski inženir Viola. — Ali ne bi mogel to delo opraviti kak jugoslovanski inženirk
Slovenija dobila dva motorna vlaka
Po dolgotrajnem prizadevanju naših tujsko?prom3tnih in gospodarskih krogov je železniška uprava sedaj stavila na rapolago za Slovenijo dva motorna vlaka, ki bosta vozila najbrž predvidoma še ta mesec.. V gospodarskem in tujsko-prometnem interesu Slovenije bi bilo, da bi eden teh motornih vlakov vozil med Zagrebom preko Ljubljane in Jesenic do Rateč—Planice, drugi motorni vlak pa iz Ljubljane preko Celja do Maribora in odtod po Dravski dolini do Preval j. Prvi motorni vlak naj bi odhajal iz Zagreba zgodaj zjutraj ter bi se od Jesenic naprej ustavil v vseh postajah, ki so izhodišče za zimske turistične kraje in zimsko-športne predele; iz Rateč-Planice naj bi se motorni vlak pozno zvečer vračal v Zagreb. Ravnotako bi moral drugi motorni vlak iz Ljubljane odhajati zgodaj zjutraj ter bi imel od Maribora naprej v dravski dolini več postankov, tako da bi bil potnikom omogočen obisk važnih turističnih in zimskosportnih krajev, kakor so Sv. Lovrenc in Ribnica na Pohorju, Rimski vrelec in drugi. Vozni red obeh motornih vlakov bi se moral določiti na ta način, da bi imela vlaka v obeh smereh, torej zjutraj in zvečer, zvezo v Zidanem Mostu, tako da bi bila podana možnost zveze med Zagrebom in Mariborom, odnosno dravsko dolino in
obratno. Gotovo je, da bi bila uvedba prometa z motornimi vlaki na omenjenih progah neprecenljivega pomena za tujski promet in sploh za gospodarstvo v Sloveniji, ker bi bila s tem ustvarjena idealna prometna zveza med Zagrebom in med najvažnejšimi tujskoprometnimi predeli Slovenije na eni strani ter med glavnimi rm-šimi gospodarskimi središči na drugi strani. Vsa naša javnost pričakuje z velikim veseljem u-radno obvestilo o uvedbi prometa z motornimi vlaki na omenjenih pro-gah.
UREDBA PODPORE INVALIDOM
Uredbo o invalidih je izdala 20. novembra vlada na predlog ministra za socialno politiko Cvetkovica. Vlada dr. Stojadinovica in Korošca, ki je za svoje triletne vlade dvignila socialno postavodajo na višino s tem, da je uvedla starostno zavarovanje za delavce in jim zasigurala tudi minimalne mezde tako, da nimamo več skoraj nobenih štrajkov in večjih delavskih sporov, je sedaj popravila tudi veliko krivico, ki je bila prizadeta invalidom. Invalidski zakon iz 1. 1925. je bil slab ter je velik del invalidov sploh igubil vsako podporo, drugim pa je bila znatno znižana in njeno izplačevanje odvisno od težkih pogojev. Po uredbi Stojadinovičeve vlade pa bo uživalo invalidno podporo 66.326 oseb več kakor do sedaj. Do sedaj je namreč dobivalo to podporo vsega skupaj 71.737 invalidov, po novi uredbi pa bo dobilo 138.063 oseb, za kar bo država izdala okoli 150 milijonov dinarjev več, nego je doslej.
NADALJEVANJE JAVNIH DEL V JUGOSLAVIJI
Velika javna dela se nadaljujejo po vsej državi. S pomočjo 4 mili-jardnega kredta ss bodo zlasti na novo ustanovile ali pa modernizirale vse prometne zveze in naprave v državi, tako da bo Jugoslavija kmalu uvrščena med ona evropske države, ki slovijo po prvovrstnih železniških in cestnih zvezah ter se bo tako naš notranji, kakor naš tujski promet dvignil na nesluteno višino. Tudi v naši banovini se dela v tem pogledu toliko, kolikor se ni delalo vsa lata, odkar je bila ustanovljena naša država. Povsod se grade nove ceste in mostovi ter se urejajo reke in feudDurniki. Med temi deli moramo omeniti preložitev 6 in pol km dolge ceste od podvinskega gradu nad Brez jami od leškega klanca, kar bo veljalo okrog 10 milijonov dinar-
Hemoroide
Najnovejši način zdravljenja Uzorec brezplačno.
Izrežite in pošljite vaš naslcv: Casilla de Correo 1393, B3. Aires
CON FRIO, CON CALOR
B
E
B
QUILMES ¡LO MEJOR!
iBKmz^MMMezm	«owkjmk»*
■


f.
I %
$ ■
i %
%
KROJACNICA MOZETIČ
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ne sam!
kOSORIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires S
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094
jev. Razveseljiva je tudi novica, da bo otvorjena novozgrajena železniška proga Xent Janž—Sevnica. Kakor poročajo zadnje vesti je ta proga že bila otvornjena dne 8. t. m. V slovenski prestolnici Ljubljani pa imamo zopet zaznamovati novo važno socialno ustanovo, namreč mestni zavod za reveže, kjer bodo dobili siromaki in brezposelni reveži hrano, se bodo mogli podnevi ogrevati ter tudi prenočiti.
NESREČA Z GRANATO
Lambert Volk in Lojze Kerševan, oba «z Gradiškute pri Ločniku, sta v torek 8. novembra našla v bližini železniške proge topovski izstrelek velikega kalibra, ki se je kmalu potem razpočil in oba strašno zdelal. Vendar sta oba ostala pri življenju. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico. Hudo je zadet posebno Volk, kateremu je odneslo desno roko in uničilo levo oko. Njegovo stanje je nevarno.
ZA NOVO GORIŠKO BOLNIŠNICO
je minstrski svet v svoji zadnji seji dovolil devet miljonov lir. Zidovje že stoji in je pokrito, a druga dela počivajo že nekaj mesecev. Sedaj se bo delo nadaljevalo.
POŽAR V VOJSKEM NAD IDRIJO
V sredo 9. novembra je v hiši posestnika Josipa Podobnika izbruhnil požar, ki je napravil okoli 10.000 lir škode. Zgorel je del hiše, nekaj sena -uuuip zi psud al! l'uaS() -eCpojo ur ka. koda je krita z zavarovalnino.
TRŽAŠKE VESTI
Ena izmed novoustanovljenih vasi v Libiji je dobila ime Oberdan. Tržaška občina bo tej vasi podarila Oberdankov doprsni kip.
—Trst je imel 31. avgusta 257.661 prebivalcev, to je skoraj 3000 več kot 1. januarja t. 1. Ta prirastek je posledica priseljevanja, ne pa visokega števila rojstev. Razlika med umrlimi in rojenimi je v teh osmih mesecih znašala samo 38. Če bi torej ne bilo priseljencev, bi prebivalstvo naraslo samo za 28 duš.
—Protižidovski plemenski zakon, ki ga je sprejel zadnji ministrski svet bo občutno zadel tudi Trst. Računajo, da je v Trstu 2500 židovskih družin. Izmed teh jih najmanj tisoč pripada premožnejšim slojem. Vse te družine bodo morale odpustiti arij-sko služabništvo. Hiš imajo tržaški Judje za več kot 300 milijonov lir. Znaten del velikih stavb v središču mesta je v judovskih rokah. V omenjeno vsoto niso všteta poslopja, ki so last raznih anonimnih imobiljar-nih družb, v katerih imajo Žid je mnogo kapitala. Kakor kaže, bo kupčija s hišami v Trstu nekaj časa cvetela.
V AVTOMOBIL TRČIL
V avtomobil se je zadel 23 letni Prane Leban iz Poljubina. Vozil se je s kolesom proti Tolminu. Na strmi cesti mu je prišel nasproti avtomobil. Leban se je zaletel vanj ter si pri tem razbil lobanjo. Prepeljali so ga na rešilno postajo v Tolminu, kjer je kmalu potem umrl.
raznih krajih v središču mesta, na katerih so prodajali med po sorazmerno nizkih cenah. Italijanska vlada stremi za tem, da bi pomnožila domačo proizvodnjo medu in zvišala konzum.
ZVIŠANJE CEN KROMPIRJU
Trst, novembra 1938. — Ker primanjkuje Italiji krompirja, se bodo dosedanje cene krompirju zvišale. Povprečna cena krompirja pa se je že od leta 1937 dvignila od 31.— lir na 41.70 lire v letošnjem letu, med tem, ko se je še pred abesinsko vojno prodajal krompir v Italiji po 20.— lir za stot.
V VIPAVI UTONILA
Utonila je sedemletna Sonja A-bram iz Rihenberka. Šla je k Vipavi ^o vodo ter po nesreči padla v reko, ki jo je odnesla skoraj tri kilometre daleč. Našli so jo pri Saksidu.
ENOTNE CENE ZA PRODAJO TKANIN
Trst, novembra 1938. — Združenje trgovcev v Trstu je določilo e-notne cene za prodajo vseh vrst tkanin, ki bodo morale biti od trgovcev dosledno upoštevane. V ta namen je izdalo posebne cenike, katere bodo morali imeti trgovci razo-bešene na -vidnih mestih v svojih lokalih.
ZVIŠANA PRIZVODNJA ŽIVEGA SREBRA
Trst, novembra 1938. — Skupna proizvodnja živega srebra v Italiji, ki ga pridobiva največ v idrijskem ^ldniku, je znašala v prvih devetih mesecih letošnjega leta 1.750 ton, med tem ko je v istem razdobju lanskega leta znašala le 1.715 ton. Skupno je letos izvozila za 44.7 milijonov lir.
ZEMLJEKNJIŽNA MAPA KATASTRSKE OBČINE PODBRDO
Podbrdo, novembra 1938. — Na županstvu v Podbrdu se je pred časom zglasil odposlanec lokalne oblasti in prosil, naj mu izroče zemlje-knjižno mapo občine Podbrdo, katere izvod je hranilo županstvo. Ker mape v dogovorjenem času niso vrnili županstvu, se je to začelo zanimati zanjo, vendar zaman. Niti po daljšem iskanju niso mogli ugotoviti, kdo si je prišel izposodit mapo in kam je bila odnešena.
LETOŠNJI PRIDELEK GROZDJA
Trst, novembra 1938. — Po uradnih ugotovitvah so v Italiji letos pridelali 58,324.560 stotov grozdja, ki kaže znaten porast napram lanski letini, ki je dala 55,142.020 stotov grozdja. Od letošnjega pridelka odpade na Julijsko Krajino in Zadar 1.035.640 stotov grozdja.
PRAZNIK MEDU
Trst, novembra 1938. — V nede-lio dne 6. novembra je Trst praz-nval "dan medu". V ta namen so bili številni avtomobili razmeščeni na
SPECIJALISTI ROJENI LETA 1912 NENADOMA VPOKLICANI
Gorica, novembra 1938. — Nekateri mladeniči, rojeni 1912 in dodeljeni raznim specialnim oddelkom, so bili v oktobru nenadoma vpoklicani.
RESTAURANT RECREO
"EL CANON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
--.»>: ~m< •:♦> ♦:«•: >:♦>: <♦>:: •:♦> um <*
£<♦>:: m >:♦>: <«• »: >:♦> ..<«•: >
KROJACNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
vm:.•<«< >:♦>: ;<♦>: •:♦>: <♦> <♦> <♦> "•:«< <♦>• <♦> >:♦> •:♦> ."<♦>: <♦:• >:♦>: <♦>
I AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
% ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno $ perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
$	ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
,v	Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
1	CALLE CANGALLO 1542
•U o» <♦> X	jmammtamamaam
8 ■
xj
.v *
i %
i
Ú
v
i
1 ÍJ5
i JS
I
BOŽIČ V DOMOVINI
V vaši domovini, o kateri so vam vaši stariši gotovo veliko pripovedovali, niso prazniki samo zato, da se ljudje odpočijejo in pomolijo, ampak tudi zato, da se razvedrijo in zabavajo.
Za otroke je eden takih praznikov Božič. Že na poletje se začno pripravljati ba ta dan, s tem, da nabirajo orehov in lešnikov. Ta dan namreč mora imeti vsak slovenski otrok nekaj svojih orehov ali lešnikov. Če teh ni pa mora biti kostanj, katerega na žerjavici spcčejo in je ravno tako, ali pa še boljši kot orehi.
Ko so se teh dobrot najedli in so si tudi v žepe nekaj naložili, da pokažejo svojim prijateljem, kako dobri sco bili orehi, lešniki in kostanj, se odpravijo, navadno je za ta dau vse polno snega, po snegu z baklja-mi proti farni cerkvi. Iz vseh vasi se ponavlja isto, tako, da se taka razigrana in vesela procesija vedno veča. Pri tem seveda ne manjka tudi druge zabave. Prepevajo se pesmi. Fantje vriskajo in se skrivajo da oplašijo veselo skupino deklet. Kepajo se in obmetavajo s snegom v&e do cerkve, kjer se pa začne pre gled kdo je imel lepše in svetlejše baklje. Baklje si namreč napravijo sami otroci. Iz črešnjevega ali bukovega lesa olupijo skorjo, ji pridene-jo malo smrekove ali borove smole in tako napravijo izvrstno bakljo Te si tore sedaj presojajo. Kdor je izbran kot najboljši bakljar, mora vsem povedati kako je naredil, da se mu je tako posrečilo, kar bodo za prihodnje leto vsi poskusili.
Če prav razsaja o Božiču v naši domovini najhujša zima, vendar nobenega otroka ne zebe. Po polnočni-ci se spet v gručah razhajajo, tako, da se zdi kot bi se kresnice igrale v lepi poletni noči. Polagoma pa vse utihne. Pesmi se zgubljajo in vasi zaspe v sladke sanje, dokler jih drugi dan ne zbudi lepo Božično zvone-nje k novemu dnevu.
Tu v izseljeništvu tega ne poznamo. Niti od daleč niso izseljeniški prazniki podobni našim domačini. Tu so otroci vedno zaprti v stann-vanjih in vedo, da je praznik le po tem, ker oče ta dan doma ostane, vse drugo pa je podobno včerajšnjemu dnevu kot jajce jajcu. Nam starejšim se otroci v srce zasmilijo, ko se spomnimo naše mladosti, ki je bila polna veselja in sreče, dočim so tu naši malčki pravi "restantje". 0-stane jim samo hrepenenje po zemlji iz katere so izšli njihovi stariši in po katerih pripovedih jo poznajo.
Mladinski kotiček
Božični prazniki
treba biti v skrbeh radi golobice, ker to ji ne bo nič škodovalo, pao pa bo koristilo mladičem za katere si golobica puli perje. Samec znaša težje kose bilk in drugih stvari da napravi gnezdo, samica bo pa post-lal'i ; voji mehkim perjem, da bo mladičem ko pridejo na svet udobnejše!" a je še dodala, dolira mamica rekoč: "Vidiš vsaka mamica Jako skrbi za svoje otroke. Že preden pridejo na svet jim pripravlja posteljico in skrbi, da jih ne' bo zeblo ter, da ne bodo trpeli lakote. Dobri oče ji pa pomaga, ker oba enako ljubita svoje mladiče — otroke. Zato morajo vsi otroci mamico in očeta spoštovati, jih ljubiti in ubogati!"
Minulá je zima, čeprav v Argentini zime, kot jo poznamo v Evropi, nikoli ni, če izvzamemo kordiljer-ske hribe ob meji Čileja. Vetrovi so bolj topli, sonce pa nas s svojimi žarki vedno topleje ogreva, da se v Božiču, ko doma škriplje zima, naravnost kuhamo.
Kako se vse spremni, vse olepša. Polja in gozdovi ozelenijo, zemlja se okrasi z rožami, ki napolnijo ozračje s sladkim vonjem. Ptiči se oglašujejo s svojim veselim petjem, pripravljajoč svoja gnezda. Vse oživi in prerodi: To je pomlad!
Kakšna razlika med našo zemljo
in to, sem premišljeval v hladni senci, spominjajoč se naše daljne domovine. Tukaj poletje, tam zima.
Prvi Božični prazniki, ki jih bom prebil na tuji zemlji. Tam v mrazu, tu pa v vročini.
Ali bo ta Sveta Noč tako krasna kakor jo opisujejo zgodovinarji, kakor jo opevajo pesniki, kakor pripovedujejo o njej doma stare mate
hemski štalici, v tej krasni noči, ki so jo bili deležni sami preprosti ljudje, pastirji zapuščeni v teli velikih planotah. Samo oni so slišali "mir ljudem na zemlji..."
Vsak se zamisli v ono zimsko noč, ko je bila zemlja vsa pokrita z belim neomadeževanim snegom, in vas zazibana v sladkih sanjah, nebo pa s tisočerimi zvezdami posuto; vse tiho in mirno, niti studenec ni motil te velike tišine, polne čarodejstev, ker je bil pokrit s steklenim ledom.
Tam na koncu vasi pa cerkvica
re svojim malim potomcem v zim-j vsa razsvetljena, iz katere stolpa je skih nočeh, kadar se sliši skozi dim- j vabil in klical zvon ter oznanjal
vsem vernim, da se je rodil Odrešenih.
nik šum vetra, v oknih pa ropot mrzlih snežink. Vsi zbrani okoli ognjišča, gledajoč v iz suhih vej švigajoče plamene, kakor da bi v plamenih videli to veliko čudo, ki se je zgodilo pred tholikimi leti v Betle-
To sliko imam živo pred očmi, ki mi je ostala v srcu iz mladih let, neizbrisna zame najlepša in najkras-
nejsa.
Ivan
DEČEK IN GOLOBICA
Tončkov oče je kupil dva goloba, ker je hotel napraviti veselje svojim otrokom. Bila sta samec in samica. Oblečena v krasno belo perje, katero se je v soncu kar svetilo. Ko Bta prišla pred golobnjak, jih je Tonček vedno rad gledal. Samec je hodil okrog pohlevne samice in ved- 1i no nekaj godrnjal, kot bi mu ne bilo nekaj prav. Radi tega ga je Tonček zasovražil in vzljubil pohlevno golobico, katera je vso sameovo jezo minio prenašala.
Nekega dne je videl Tonček, kako je samec prinesel nekoliko bilk % kljunčku a pohlevna samica si je iz prsi in hrbta pulila svoje krasno perje. To ga je tako ganilo, da je šel tako i k mamici in ii povedal kaj je videl.
Mamica pa mu pojasni, "da ni
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182

Otroci! V Evropi, kjer so doma vaši starši, vlada sedaj huda zima. Medtem, ko imamo tu vročino če sedaj čez 30 stopinj i« se bo dvignila najbrža pozneje čez 40, je v E-vropi pa mraza ravno toliko. A zima ima« vkljub velikemu mrazu, tudi svoje veselje, le vpraašjte starše, kako je pozimi doma.
Pričujoča slika predstavlja zimo v Evropi-L3 debro si joo glejte in vprašajte vaše starše, kaj eno ali drugo pomeni.
Str. 7
Peterček in Janezek na sveti večer
V	dveh redih je stala živina. Na desni so bili najprej voli: sivec in šek, rjaveč in muzelj, potem so biii 3 junci. Pri nadaljnem žlebu pa so bile krave: liska, pisana, soča, dra-va, čada. Za plavko in savo je bilo treba iskati že prostora na levi strani, kjer je bila privezana mlada živina, s hlevčkom v katerem sta veselo poskakovala dva telička.
Pridno je žvečila živina. Saj je i-mela v jarmu seno iz velike senožeti, ki je bilo tako lepo spravljeno in je tako lepo dišalo, da bi ga kar za solato napravil. Pa če že ne toliko, to je bilo res, da sta Peterček in Janezek strašno rada spala v tistem senu.
Danes sta pa imela drugačne skr-
bi.	;;«|J
Samo videti bi jih morali, kako sta podvizala s čebljanjem živine. Peterček je bil večji, zato je štregljaj vole, Janezek pa je imel levo stran. Kar naenkrat sta bila skozi. Pa ne mislite da samo tako malo na pol. Kaj še. S tem bi se nič ne pridobilo. Zakaj oče so biil hud mož in kdo ve, kako bi bilo s Svetini večerom in s samim Božičem, če bi "poba" svoje delo le napol opravila.
Samo šek in muzelj in pa liska so bile priznane izjeme, ker ti so bili malo preveč muhasti in je bilo Pe-terčka le še premalo, da bi jih u-«trahoval.
V	hlevu je bilo gotovo. Peterček tn Janezek sta mislila, da sta sedaj že prosta.
Zadovoljni so bili oče z njunim delom, toda sedaj pa še tisto, kar je bolj sitno. Moramo še reznice nare-cati, tako je bilo povelje.
Kar zazeblo je Peterčka in Janezka. Toda, taka jebila v Rupi navada, da je bilo treba ubogati brez u-govora.
Hitro sta bila na svislih. Rekli so "na šupi". Najprej bo treba navaliti slame. Janezek je zagrabil za vile. Kar zabolelo ga je v roke, tako mrzle so bile. Raje si je z roko pomagal.
Tako sta navalila slame in otave, ki je bila na visokem odru nad skednjem. Kar kmalu se je zavrtela sla-moreznica. Šlek, šlek, šlek, šlek... V Rupi je bila vsestransko napredna kmetija, in so tudi reznice rezali na goveji pogon. Sivec in šek sta pridno delala kroge, Janezek je pa junaško stopal za njima in sem pa tja pomagal z brezovo šibo. Peterček je dajal očetu na mačino. Kup reznice .je pridno rastel spodaj.
Priden je bil Peterček pri svojem
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 119
Mimoidoči so se nehote ustavljali in opazovali lepi par.
—	To je dožev sin, — so šepetali ljudje.
—	Kdo pa je ta dama?
—	To pa je grofica Pineberg, tujka in bogatašinja brez primere; stanuje v palači Trientino. Pripovedujejo da razpolaga z milijoni.
Francesco in Klarisa nista slišala teh pogovorov, ker sta že prispela do obale, kjer je v svoji gondoli nepremično sedel gondoliere Gianettino.
Gianettino je mirno čakal, dokler «e ni par popolnoma približal, potem Pa je zaklical:
—	Madona, sveta Mati božja naj yas čuva, srečna tla, po katerih hodi vaša noga?
Ponudil je grofici roko, da bi ji Pomagal v gondolo, Klarisa pa se je naslonila na svojega spremljevalca, ki je vos blažen vztrepetal, ko je začutil bližino lepe, mlade deklice.
Čez nekaj trenutkov sta sedela Francesco in Klarisa na rdeči blazi-ni v gondoli, Gianettino pa je stal na 8vojein mestu.
—	Na morje! — je zapovedai Francesco.
v Gondola se začne premikati. Po-casi in dostojanstveno je plula po morju kakor labod, ki ga nosijo lah-n' valovi. Čez pol ure je gondola i->nela Benetke za seboj, vsi čolni in gondole pa, ki so prihajale nasproti,
se ji umikale. v Xsi, ki so prihajali mimo, so se «udili lepemu paru ko so gondolijer-
Prišli v njuno bližino, so nehote Ustavljali svoje gondole.
Naposled so prispeli na odprto
Tin»;,
delu. Dvakrat slamo enkrat otavo, taka je bila postava, ko so rezali reznico. Danes je bila drugačna. Enkrat slama, enkrat otava! Saj tudi mati pečejo za praznike belega kruha. Tudi živina naj ima praznik. Saj sta bila tudi krava in voliček pri Jezusovih jaslicah in sta ga grela. Naj ima torej tudi živina svoj priboljšek.
Oogaa! Ustavila sta se sivec in šek.
Ura je bila pa že tudi poldne.
Južna! tako je prišlo povelje i? hiše.
To besedo so pa ta dan vsi dobro umeli. Saj je bil post. Samo malo močnika s kruhom so pojedli davi, '.ato je bilo za pasom kar prazno. Na sveti večer se je treba s postom pripraviti.
Zato pa tudi Peterček in Janezek ta dan nista čisto nič mislila na lo, da sta lačna. To sta razumela, da je velik tisti, ki zna biti tudi lačen in žejen, ne da bi tožil, ki se tudi mraza in dela ne boji. In če sta "poba" kdaj pozabila na to mo
drost, sta se takoj streznila, ko so jima oče pojasnili, da trebuh ni glava !
Sedaj pa le poba! Če hočeta y gmajno! Na, Peterček, tule imaš frlanko, so rekli oče, ko so sekirico še malo nabrusili. Samo mirkaj se, da mi ne usekaš take smrečice, kjer ai druge zraven.
Janezek je pa vzel veliko čajno.
Med tem je mraz nekoliko popustil. Od dolgih ledenih sveč, ki so visele od strehe, je pričelo kapati. Ves sončni breg je blestel v žarkih zimskega sonca.
Možato sta stopala Janezek in Peterček. Kako bi ne. Saj sta imela na nogah škornje! Vsak svoje! In kaj si mislite! Takle pobič, z osmimi leti in sedmimi, pa škornji! Veliki res niso toliko kot očetovi. Toda zakaj pa so škornji, če ne zato, da se gazi sneg! Kakor hitro sta prešla dalje med "robmi", sta jo urezala kar na celem po snegu.
Ne bo nič, tako je uganil Janezek, ki je sprevidel, da je laže po gazi, kot pa na celo. Peterček je pa imel drug predlog. Zavila sta na levo v 'malo senožet". Imenitno! Rsk,
rsk, rsk, sta stopala po trdem snegu. Tam pod osojem sonce ni imelo nobene moči in je še držal sren.
Kmalu sta bila na "volarijah". Peterček je dobro vedel, kam naj gre po smrečico za božično drevesce. Saj si jo je izbral že jeseni. In tudi tedaj je že mislil na to, da mora imeti na svojem mestu naslednico.
Lepa smrečica je bila. Skoro dva metra visoka. 7 križev je imela od vrha do tal in vsak križ po pet ali šest vejic.
Sedaj pa res ne vem, se je domislil Peterček, ali je smrečica ali jelka? Saj je jelkica lepša!
Tamle je. Že sta bila pri njej m jo otresla snežnega klobuka.
Jelkica je, sta se razveselila oba. Kakor srebrna je.
Tam poleg so bile visoke skale
polne mahu.
Kaj pa če je kak gad, se je ustrašil Janezek.
Gad o božiču. Kdaj si pa še kaj takega slišal. Jaz ga bom živega pojedel, če se pokaže, tako je Peterček preveril Janezka. Kmalu sta našla ua skali kopno mesto in sta nabrala polno čajno maha.
Sedaj pa hajdi domov!
Široko je stopal Peterček naprej. Kar na čez po gornji poti, kjer je držal sren, sta jo obrala domov. Dosti od zadaj je drobil Janezek, ki gotovo preje ni nič pomislil, da bo polna čajna bolj teška, kot je bila prazna. Pa tudi Peterčku je šla kri hitreje po žilah. Oba sta pozabila, da je mraz, saj jima je bilo pri vsej zimi vroče. Janezek je kar v rob sedel.
Ne, tisto pa ne. Boš bolan, se je spomnil Peterček in prišel, da Janezku pomaga.
Boš pa ti nesel sedaj drevesce. Čakaj, da ga malo odsekam, da bo samo tisto, kar je za drevesce treba.
Škoda, da tudi midva nimava o-slička, kot sta ga imela Sveti Jožef in Marija, se je spomnil Janezek, ki je je pri tem mislil najbolj na to, kako prijetno bi sedel na oslu.
Tega pa nič ne pomisliš, da ona dva nista nikjer našla strehe!
Saj bi bilo res nerodno, tako je mislil Janezek, če bi sedajle ne imela kam domov, kjer sedajle že lepe jaslice postavljajo. Če bi trkal na vrata in s škornjem udarjal, pa bi se vseeno ne odprla... da ga ne
vzamejo pod streho---- Janezek je
pa čutil, da je truden in bi tako rad že bil doma, da bi sedel na peč in pravil, kako je videl zajca "pri koči", ki je letel tja v bajtarski laz.
Pa kaj bi bila otročja, tako sta se
domislila Peterček in Janezek. Eden z božičnim drevescem, drugi pa s čajno mahu sta junaško korakala in še zapela sta si zraven:
Poslušajte vsi ljudje, Sveti Jožef v mesto gre. Sveti Jožef in Marija gresta v. mesto Betlehem.
Da bi bila poba kaj zmatrana? Kaj še. Danes, pa utrujen. Da bi ne smel potem k polnočnici! Tisto pa ne. Saj sta oba "kerlca', tako jima je rekel stric Jakob.
Pa vendar sta bila kar vesela, ko sta smela mirno obsedeti pri otroški mizici, kjer so mati vsakemu postavili skodelico mleka in kos kruha.
Janezek se je pa spet domislil tistega osla, ki si ga je malo preje želel in se spomnil, da Jožef in Marija nista dobila ne odprtih vrat in ne mleka na mizi, ampak, da so ju kar dalje podili, čeprav sta bila utrujena in lačna.
Kakor vsako leto na Sveti večer, tako je bilo tudi ono leto. Zvonovi so peli v pozdrav božjemu detetu, vsa družina je hitela "okoli ogla". Tistih lepih navad pač nikdar ne bo pozabil Janezek in Peterček tudi ne. Saj je bilo, kakor da vsepovsod pojo angeli božji: Slava Bogu na višavi in na zemlji mir ljudem, ki so , \dobre volje...
In Janezku se je zazdelo, da je na paši in so prišli angeli božji. Zapeli so nebeško pesem.
Tedaj se je prebudil in začudeno odprl oči..
Zaspal je namreč na peči in med tem je "božje dete" prineslo darove. Vse drevesce je kar blestelo v lučkah in bilo je polno čudovitih stvari, kot drevje tam v Indiji ko-romandiji. Gori v kotu je pa v jaslicah ležalo božje detece.
Oče, mati, Tonca, teta Johanca in stric Jakob pa so zapeli: Pastirci iz spanja vstanite nocoj, pogledat hitite in pojte z menoj.
Bila je ura enajst. Hitro sta bila gotovo Peterček in Janezek. Toda kdo bi mogel opisati nepopisne vtise, katere sta ohranila od svoje poti k polnočnici.
Čeprav sta v cerkvi oba spet zaspala! Toda toliko luči, tako lepe pesmi in toliko ljudi...
Kako lepo bo šele v nebesih, tako je mislil Janezek, ko sta potem s Peterčkom zažigala rakete, tiste rakete, veste, ki lete svetle zvezdice na vse strani.
Hladnik Janez
mor
je.
Gianettino je spretno veslal.
—	Gianettino! — vzklikne Francesco, gondoliere pa se zdrzne, kakor da bi ga kdo zbudil iz spanja.
—	Pridi semkaj — rad bi govoril s teboj!
Lepi mladenič je Francesca začudeno pogledal.
—	Ali veš, da se grofica radi tebe pritožuje? Grofica pravi, da si bil napram njej zelo neprijazen.
—	Niso mi vsi prijatelji, — odvrne gondoliere, — ki se mi smehljajo in se mi mi laskajo. Mnogokrat so me vzljubili tisti, ki niso bili prijazni.
—	Gianettino, — reče Francesco,
—	ali hočeš popraviti krivico, ki si jo storil?
—	Storil nisem nikomur krivic, napravil pa vam bom, karkoli zahtevate.
Te besede je spregovoril z mirnim, toda odločilnim glasom ter je pri tem pogledal lepo ženo, ki ga je izpod svojih dolgih trepalnic opazovala / nekakšnim posebnim zanimanjem.
—	Vzemi svojo kitaro in nama kaj zapo j, — reče Francesco Armidore.
Gianettino je ubogal. Vzel je svojo kitaro — valovi so nosili lahko gondolo, mladi gondoliere pa ju pel ob spremljevanju kitare. Pesem je bila žalostna, h kratu pa divja in mnogokrat se je zdelo, kakor da bi pretila.
Grofica je s široko odprtimi očmi opazovala mladeniča, ko pa je končal, je segla v svojo torbico in vzela iz nje pest zlatnikov.
—	Tu imaš — to zlato je tvoje! Nispm ga štela.
Gianettino se niti ne gane. Njegov obraz se je zmračil, ko je pogleda) grofico, potem pa je vzkliknil:
-- Nisem pel, da bi me plačali!
Vašega zlata ne potrebujem, kajti
Se bi hotel, da bi. plačali moje petje
—	bi ga ne mogli preplačati z vsemi vašimi milijoni.
—	Jako samozavesten je, — zaše-peče Klarisa.
Gondoliere se obrne, svojo kitaro je previdno položil na sedež, vzel vesla in začel zopet veslati. Sicer pa je bil tudi že skrajni čas, da je jel paziti na svojo okolico, ker je morje postalo naenkrat zelo nemirno.
V	par trenutkih se je morje čisto spremenilo.
Morje je bilo do sedaj popolnoma mirno — sedaj pa se je razburkalo
—	po površini so se podili precej visoki valovi, iz globočine pa je prihajalo strašno tuljenje in rjovenje, kakor da bi se teple divje zveri.
Na nebu so se zbrali temni oblaki.
V	tem času, ko se je pripravljala nevihta, da bi pokazala svojo moč, se je Francesco odločil, da bi si po skušal osvojiti Klariso.
—	Klarisa, — zašepeče Francesco,
—	pravkar je odzvenela pesem tega človeka, ki poveličuje lepe oči in rdeče, jagodam podobne ustnice. Oh, če bi bil jaz tako srečen, da bi mo-, rel reči: Te ustnice so moje, te lepe oči Sf> samo moja last! Klarisa, dovolite mi, da vam rečem, da vas ljubim !
—	Vem, da vas obožujejo moški, ki so bogatejši in mogočnejši, kakor jaz. Marsikateri od njih bi vam lahko posadil na glavo kneževsko krono. Klarisa, krona prave ljubezni pa je tisočkrat več vredna, kakor pa krona iz zlata in dragega kamenja.
—	Beneškega doža sin sem — toda to je malo! Ker s tem, kar si je moj oče pridobil in s častjo, ki jo je dosegel— se ne smem ponašati jaz.
—Mojc slike pa, moje upanje — krase Petrove cerkve v Rimu. Pa tu-
di v Benetkah se nahaja mnogo mo jih del po raznih zgradbah in cerkvah.
—	Klarisa, nudim vam življenje, ki sicer ne bo obdano z bogastvom in razkošjem, polno pa bo ljubezni in svestobel
—	Oh, recite mi, da boste moji! Klarisa, vi ste sami — pripovedovali ste mi, da nimate ne očeta, niti matere, jaz vam bom nadomestil oba, nadomestil vam bom vse, česar vas je usoda tako neusmiljeno oropala. Čutim, da sem dovolj močan — grofica, samo ena vaša beseda — in midva bova pripadala drug drugemu, ločila pa bi naju edino — smrt!
Klarisa ga je pogledala s svojimi velikimi, lepimi očmi.
Minilo je nekaj minut, preden je Klarisa mogla spregovoriti besedo.
Na priznanje pa, ki ga je že davno pričakovala, je morala odgovoriti.
Klarisa zmaje žalostno z glavo.
—	Francesco Armidore, prosim vas, ne jezite se — vaše besede me sicer počaščajo, vendar pa jih moram odbiti.
Francesco prebledi — pogledal je na širno morje — potem pa je vprašal:
—	Grofica, zakaj? Mar niste svobodni in neodvisni? Če me ljubite. — Zakaj bi ne mogli postati moja?
_Moja bodočnost! — odvrne
mlada grofica odločno.
_Vaša bodočnost! Vi ste si že koga izbrali?
_ Nikogar si še nisem izbrala,
moje srce je svobodno — vendar je moja življenska pot čisto točno začrtana.
—	Kam pa vodi vaša pot?
Klarisa se je nekaj trenotkov obotavljala z odgovorom, potem pa je enostavno in blago odgovorila:
—	Moja pot vodi na carski pre-
stol!
Francesco se zdrzne. Mislil je, da je ta lepa, mlada žena naenkrat znorela, ko pa je zagledal njen resni obraz je videl, da ji je storil krivico.
Na njenem prekrasnem, resnem obrazu se je zrcalila železna odločnost.
—	Francesco Armidore, poslušajte me! — reče mlada deklica po kratkem molku. — Zaupala vam bom tajnost mojega življenja, potem pa boste tudi sami uvideli, da ne smem pripadati nobenemu moškemu,
ker moja pot ne vodi k ljubezni.
—- Jaz sem hčerka Elizabete, ruske carice in ruska krona pripada meni ne pa Katarini, ki vlada sedaj v moji domovini.
Te besede je spregovorila tako prepričevalno, da je bil Francesco prepričan, da so bile njene besede resnične.
—	Ko sem bila še otrok — so me spravili iz Rusije.
—	Svojo mater sem videla samo enkrat. Ko sem bila sfara štiri leta, so me nekega dne odpeljali v neko krasno palačo. Bil je večer, velike sveče so razsvetljevale s'obe, dragoceno pohištvo in velika zrcala.
-— Rekli so mi, da bi mo moja mati rada videla. Naposled se se odprla neka vrata, jaz pa sem /.agledala prekrasno urejeno spalnico.
—	Na svilnati postelji je ležala neka lepa žena. pri njej pa je sedel mož, oblečen v bogato kozaško uniformo.
—	Žena v postelji je bila moja mati, kozak pa moj oče.
—	Tedaj še nisem vedela, danes pa vem, da je carica Elizabeta darovala meni in mojemu bratu življenje.
k
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
CERKVENI VESTNIK
25. dee. Polnočnica na Paternalu ob 10 uri pa maša na Avellanedi. Ob 4 uri molitve na Paternalu.
1. jan. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu.
8. dec. Maša na Avellanedi.
Božič, spomin božjega rojstva.
Za posvetnega človeka so le mladostni spomini. Veren človek pa se čarja, ki nas uči, da se odpovej mo spomni besede svetega pisma: "Prikazala se milost Boga našega zveli-posvetnim željam, ter trezno, pravično in pobožno živimo, pričakujoč velikega prihoda Boga našega Zveli-čarja...
Mir je oznanil Odrešenik. Toda ne tak mir, ki ga daje svet. Tisti mir, ki živi v srcu vernega človeka, kateri razume, da so vse stiske tega življenja dane nam le za to, da bolj in bolj dvigamo svoje misli v večne višave, da tjakaj hrepene naše želje, kjer naj bi v večni sreči končala naša zemeljska pot.
Nihče ne bo sveta tako uredil, da bi na njem ne bilo bridkosti. Jezus pa nam je prinesel tak nauk, ki nas sredi bridkosti in težav osrečuje.
Da bi le ubogi zendjan ne zagre-
Obiščite
KROJAčNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
ram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
GARMENDIA 4947 : La Paternal — Buenos Aires
Starši otrok jugoslovenske šole na Dock Sudu ob zaključku
šolskega leta
šil sam nad seboj te hudobije, da se odreče tolažljivim resnicam, katere nam je prinesel naš Odrešenik.
Vemó, da posvetnjaki ta nauk smatrajo za norost. Toda:
Kadar pride žgoče sonce, hitro o-vene cvetje in velo umrje v žgočih žarkih, tako pravi Sveti Duh. Samo malo počakaj, pa ne boš več našel tistega, ki je še včeraj prevzetno nosil napuhnjeno čelo...
Vsem vernim rojakom želim mnogo božje milosti, vsein nevernim pa, da bi spoznali, kako dragocen zaklad je vera.
18. dec. se je z vso prisrčnostjo vršila slovesnost prvega svetega Obhajila. 30 naših malčkov je bilo prvič ta dan obhajanih. Lepa pesem in prelepo vedenje otrok je vse navzoče, ki so do kraja napolnili cerkev, prevelo do solz.
Popoldne smo se pa tudi prav lepo pozabavali, tako da bo ostal ta dan vse mv najlepšem spominu.
|	DOBROIDOČA	t
l^iambreria Alemana!
t t
se radi preselitve proda. i | Natančnejše informacije se I - dobi v: "Fiambreria Alcrr.a- ! na", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aires
Za kratek čas
Surovi soprog.
Gospod Filip: "Tri mesece poročena in že ločena! No, vas pa vaš soprog res ni nosil na rokah."
Gospa Betka: "Samo enkrat, ko
me je vrgel iz hiše.
*
Sreča v nesreči
Pri nekem slovesnem kosilu je strežaj po nesreči razlil juho po obleki neke gospe. Nastane splošno ogorčenje in razburjenje. Strežaj pa. pravi z nasmeškom: "Gospoda, prosim, nikar se ne razburjajte. V kuhinji je še juhe dovolj!"
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231
Villa Devoto
NE POZABITE,
da praznujemo letos SILVESTROVO v obširni in hladni Armenski dvorani, ulica Acevedo 1353.
Pridite, da se poslovimo od sta** in da dostojno proslavimo začetek Novega leta.	_______
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
J .N., Mar del Plata. — Vam smo
pismeno odgovorili na Vašo prošnjo. Pozdrav!
A. S., Avellaneda. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
M. Z., Egipt. — Naročnino v egiptovskih librah prejeli v redu. Vam bomo pisali. Pozdrav!
J. H., V. Regina. — Vesele praznike in srečno Novo leto tudi Tebi in Tvoji družini. Bom že pisal ob pri-"liki. Pozdrav!
J. Toplak, B. Blanca. — Niste nič navedli poklica, zato ne vemo kako delo iščete. Morda pa bi se dalo dobiti za vas, ko imate družino, bolje in lažje delo tam nego tukaj. Poizkusite* in naši rojaki, ki jih je več tam, Vam lahko gredo na roko. Pozdrav !
M. R., Lanus. — List smo Vam dostavili in ste ga gotovo v redu prejeli. Takih fantov nam je treba. Pozdrav !
J. L., Lomas de Zamora. — Naročnino prejeli v redu. Hvala za v tiskovni sklad. Sprejmite naše pozdrave !
A. F., Las Petacas. — Te pričakujemo. Pozdrav!
M. S., Capital. — Naslov spremenili in upamo, da je v redu. Pozdrav !
F. Č., Pariz. — Naročnino prejeli v redu in list smo Vam že poslali. Kdaj se spet vidimo? Pozdrav!
F. J., Egipt. — Nakazovano naročnino v čeku potom italijanske banke, nam je rojak M. A. izročil v redu. Pozdrav!
R. Švara, A. Gabrijelčič, M. Je-rončič in Pirih F., prejeli v redu naročnino od F. Laknerja na Banki Germánico.
M. Č. de B., Cinco Saltos. — Naročnino prejeli v redu. Ilvala! Prejmite naše pozdrave!
Vsi drugi, ki ste plačali našim in-kasantom, imate tozadevno potrdilo.
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
102. POGLAVJE.
Povest ruske princese
Gianettino je pogledal na vse strani. Nebo je bilo pokrito s temnimi oblaki.
Francesco in Klarisa pa nista opazila spremembe vremena, ker sta bila preveč zatopljena v pogovor.
—	Da, jaz sem, hčerka carice Elizabete, — nadaljuje lepa mlada gro-fica. — Oropali so me carske krone, mojega brata pa so zaprli v samostan. Ruski prestol je moj ne pa one Katarine, ki si ga je z umorom prisvojila.
—	Peter III. bi ne bil nikdar postal car, če bi se ne pregrešili zoper mene z oni strašnim zločinom, ki je pričel takrat, ko sem prvikrat videla svójo mater in svojega očeta.
Francesco Armidore, malo prej sem vam povedala, da so me odvedli v spalnico carice Elizabete. Ležala je v postelji, pri njej pa je sedel lepi kozak, na njegovem obrazu je bila žalost, viteštvo, likratu pa neka krutost.
Kdo je bil ta človek, sem zvedela šele pozneje.
Čudno je bilo, kako se je carica Elizabeta mogla spoznati s tem človekom, ki je bil vedno lastnik njenega srca in ki ni nikdar zapravil milosti vladarice največje evropske države!
Elizabeta je bila zaročena s prin-com Holsteinom. Ta je bil lep in viteški mladenič. Že je bilo vse pripravljeno za poroko in mladi princ je z vso gotovostjo računal, da bo vladal veliki Rusiji ob Elizabetini strani, ko se ga je nekega dne lotila mrzlica, noben zdravnik mu ni mogel pomagati in mladi princ je moral umreti.
Elizabetina bolest je bila neskončna. — Ta bolest jo je pripravila skoraj ob pamet, vse svoje življenje ni pozabila te svoje ljubezni.
Dala mu je postaviti mavzolej kakršnega svet še ni videl. Ta grobnica je bila zvezana z Elizabetino palačo in Elizabeta je lahko iz svoje spalnice prišla skozi dolgi hodnik vanjo. Pot je bila lepa in gladka.
Iz zanesljivih virov vem, da je Elizabeta še dolgo let po smrti svojega ženina zahajala v mavzolej in pre-bdela marsikatero noč ob njegovem truplu, ki je bilo samo po sebi umevno balzamirano in je počivalo v stekleni krsti.
Da — še več! Ce je šlo za kako važno državno vprašanje, če bi morali odločati o kaki važni stvari — je pripovedovala to svojemu mrtvemu ženinu ter poslušala njegov glas, ki ga je slišala samo ona.
Toda čas zaceli vsako rano. Tudi Elizabetino srce se je spomnilo, da je tako strašno osamljeno in ni ji bilo več dovolj, da bi preživljala vse noči pri mrtvecu. — Življenje je hotelo svojih pravic, Elizabeta pa je bila mlada in lepa.
Vsi moški, ki so bili v njeni bližini — vsi knezi, generali, častniki in dvorjaniki so si prizadevali, da bi ugajali carici. — Med njimi pa u¡ bilo nikogar, ki bi se mogel primer jati s princom Holsteinom, nobenega ni bilo, ki bi bil tako lep, kakor u-mrli princ. Za Elizabeto ni imel nihče prav nobene privlačne moči in carica se je zgrozila pri misli, da bi se radi enega teh ljudi mogla izneveriti spominu svojega zaročenca.
Nekega večera pa — carica Elizabeta je stala baš pri odprtem oknu svoje spalnice, plah, pomladanski veterček je majal krone dreves — je carica nenadoma zaslišala neko
čudno godbo.
To je bil instrument, ki ga Elizabeta ni poznala. Nikdar še ni slišala bolj žalostne in bolj otožne melodije.
Potem pa — potem je zaslišala svež in jasen moški glas, slišala je petje.
To je bila ena izmed onih otožnih pesmi, ki jih prepevajo ukrajinski kozaki — pesem, pri kateri joka srce — pesem, pri kateri ne ostane niti eno oko suho — te solze pa ne skelijo — to so blage solze, pri katerih pozablja človek na vse trpljenje. V srcu pa ostane samo hrepenenje — neskončno hrepenenje!
Elizabeta je jokala — še nikdar ji niso solze podarile slajšega čuvstva,
—	Kako redka glasba! — vzdihne Elizabeta. — Še nikdar nisem slišala ničesar podobnega.
—	To je instrument, — ji je rekel stari komornik, — ki ga uporabljajo ukrajinski kozaki, imenuje pa se — balalajka.
—	Pevec pa? — je vprašala carica.
—	Je gotovo kozak! Samo kozaki pojejo tako.
—	Rada bi ga videla, — je rekla carica. — Odhiti k njemu in ga pokliči!
—Kaj, Veličanstvo? — vpraša stari komornik, ki je bil nekoč tudi sam kozak. — Mar naj bi pripeljal pocestnega pevca v carsko palačo — v spalnico Vašega Veličanstva?
—	Da pripeljite ga, kakor sem vam ukazala!
Komornik je odšel, da bi izpolnil caričino nalogo. Ta človek seveda ni slutil, da je bil ta trenotek odločilen za caričino življenje.
Cez nekaj minut je stal potujoči pevec pred carico.
To je bil visok in vitek plavolas
mladenič. Njegova postava, je bila orjaška. Njegov obraz je bil obraz plemiča, le nekoliko ožgan od solnca in smelih oči.
—	Kako se imenuješ? — ga je vprašala carica.
—	Ime mi je Ciril Razumovski, gospodarica, — je odgovoril kozak, ki ni vedel, da se nahaja v carski palači.
—	Ciril Rauzmovski? Odkod pa si,
—	Iz Ukrajine gospodarica.
—	Zakaj si odšel iz svoje lepe do: movine,
—	Moja domovina je lepa, — je odgovoril pevec, — toda v njej vlada beda.
—	Strašno! — se je začudila Elizabeta. — Kako je vendar mogoče, da ljudje v Rusiji stradajo! Strašno — strašno!
—	Oh, v Rusiji stradajo ljudje, — je rekel pevec, — česar pa carica Elizabeta — Bog naj nam jo ohrani ! — niti ne sluti. Carica itak no bo zvedela resnice. Stanuje v svoji veličastni palači in dvorjaniki ji pripovedujejo, da žive ljudje povsod dobro. Ce pa bi carica enkrat slišala človeka, ki prihaja iz naroda, ko bi enkrat ukazala tistemu, ki pozna strašne razmere, naj ji opiše trpljenje naroda, bi videla, da je laž, kar ji pripovedujejo.
Mlada carica je povesila glavo, temna rdečica ji je zalila obraz.
—	Kakšen pa je ta vaš instrument? — je vprašala carica. — še nikdar ga nisem videla.
—	To je balalajka, — se je zasmejal mladenič, — igrati pa znamo nanjo samo kozaki iz Ukrajine. Moj ded je bil na balaaljki velik umetnik, jaz pa sem se naučil igranja od svojega očeta. Ko pa je moja sestrn stradala in je tudi moja mati živela la v bedi, — sem zaslužil z balalajk«
toliko, da sem jih mogel preživljati. Vzel sem balaljko in šel po svetu, •kar zaslužim, pošljem domov, da ne bo v naši družini bede.
—	Vi ste dober sin in dober brat, — ga je pohvalila carica, ki je čutila, da ji je vsak trenutek več za mladega kozaka. — Da pa bi mogli svoji materi poslati večjo vsoto, vam predlagam:
—	Ostanite nocoj pri meni, za vsako pesem pa, ki mi jo boste zapeli, vam bom dala zlatnik.
—	To je preveč, — je odgovoril kozak. «
—	Ne, to je premalo za vaše pesmi, — odgovori Elizabeta. — Začnite!
Komornik, ki je bil doslej prisoten, je odšel. Carica je sedla v naslanjač, mladi kozak pa je sedel k njenim nogam in začel igrati in peti.
Kdo ve, kake pesmi ji je prepeval? Najbrž so bile to sladke, otožne melodije, kajti kadar je kozak hotel končati, mu je carica zašepeta-la:
—	Naprej.
Ko je pesem končal, je Elizabeta vrgla v dragoceno posodo iz alaba-stra, ki je stala pri mizi zlatnik, kozak pa je vsakikrat dejal:
—	To je preveč!
Noč je počasi minevala, na vzhodu se je danilo, ko pa so prvi solnčm žarki prodrli skozi zaveso v caričino spalnico — si kozak ni pridobil samo mnogo zlata, temveč si je osvojil tudi srce lepe carice. Smehljalo sc mu ježivljenje, polno sreče in bogastva.
Ciril llazumovski ni več odšel i* caričinega dvora in vsakdo v državi se je čudil, da si je carica izbrala za ljubimca kozaka — potujočega pevca. ,
(Dalje prihodnjič)