Št. 5.
V Gorici, dne 17. jauuvarija 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja drakrttt uft teden v štirih Izdanjlh, in hi3or: vsak torek in petek) ssjutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z „CrOswodarskiin Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana:
Vse leto.......gld. <»•—
pol leta........=.   3—
- Četrt leta % . . : . . . » J :|>fi„ Posamične številko stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .UorSki Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. uro zjutraj do C »veeer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročil« br*a doposlsuie narotnlne m ne o/i ramo.
PKIMOUFC" irfiaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vso leto' gl*H-ŽO.    -~-    ..
«.Soča> in «Pomore« » sv prodajata v Gorici v to-bakarni' S<-hwarf- v Šolski ulici in Jeitersitz v Nunski u!H* — t Trst« v tobakarot Lav renči S na ti"u i<3lia Časerroi in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici it 9 v Gorici v H. nadstr.
zadoj. — Urednik sprejernlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere i,e spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo iipravništvu.                                                    JJ
Neplačanih pisem ne sprejernlje no uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanice so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7^ kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večjo črko po prostem.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. Gahršček tiska in zalaga razen «hojfe, m «primorca» še »Slovansko knjižnico'«, katera izhaja mesečno v snopičih ohsežnili 5 do G pol ter _ stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog1 in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!
Loto^njo loto v Gorici smo pričeli v znamenju demonstracij. Komaj jo nastopil .;¦«•-1 i «l(>n leta, že so zbrali laški kolovodje ^v-t»jO izborim dnsovano t'»lu ter jo povabili v giedali-če, tla se ondi naslaja z njihovimi mi-iimi, z njihovim izzivanjem, iia ondi pod--:iutajo 7. nova ne\e Ino ljudstvo v navadni in Kvantni obleki proti Slovencem. Laški kolovodje kof predstavljali v gledališču so !v'.!i uvojo nalogo izborno! liovoriii so ;ia\du-eno, »la -o ¦?,» kar srca topila po-du--iliem, in govorniki so se finimi samim sebi. da znajo tako izborilo lagati in zavijati, in m-katcri *o vereli sami >vo;im lažcni. Kaj pa 4(. ljudstvo! Navdušeno ;V bilo do -iV, in zato je tinti glasno dajalo odduška ogorče-r.irAi radi ,piv{ ob-nce" teh m omikanih ,M-a\ov*. kateri niso vredni, da bi jih K.i-;;:,!¦:, ki ima .latinske' prednike, h- poseda!' Iti vendar jih podpira vlada v škodo Italija-nmn, prvemu narodu na sveto! Ljudstvo je pln-katt), <ia bi se bilo kmalu gledališče t--lr!o, in ploskalo ,<• lun močneje, rii.unit-;L r p- kab-ri ^uvnrntkov zavija' :u !.-,m!. I>. "Sni Msr-ki /,dog, hrvatski ;:imuazij v I'a-x.i»u, „pn'po!eri<a* -.'ov.-n-ka, itd., itd., itd., to so bile h^ede, ki so .n.odre-emvm* i».*iv;ab sna da •=¦> podplhnili gori:.;,, poulično fakina/o l-r jn podkupili za demmi-.-iraeijo, katero so pritvdili na viior. Khi'i : Sv.uva (Miri«'.ia i!a!i..na, abba-d t! j.ro;cn„j. !'ari-ivfMri\(», fora i s^vi, in tako naprej, Sca-k<-r se \..'diio ,,'Ia-e litani/' l.^kih (Jonroiov pvoti s:n\fjii'.'m, \>i» l«> ;e izviralo iz i'i-tih p.iirroii-Uth l.jikih \\A ?.,ito. ker .-=¦: zatira italijanstvn v Vu\vxu m k«>r s-- podpira S!o-v:i--"! l»euuit>tra« i;«- :-;> se udeležili tudi ri.»!n „i< /«• driia 'P'ioV'.-it'u t'risi?aiis"( r»'d ka-t»-rtu;3 \v v.--> polno » i(\-\* j'i „CJC«,v* ter drugih, ,-lovon^kih inn-n, ndilcžili so so je pa sinovi vi\-ih laikih Tkap«iri;o:mv', da poka-"¦,o, da tje ?.ao-ta\; o :m -hi isn: < *••;[. J).v-, ar-, •' in ra;>./an.e Iv .'.i!_>-rj:» rA strani bdi i arib I v v za , tii.it> r l'.,'.'.,o* yM u- .-pravilo :n-ka; pu-i ki;r,i". No. ¦i>.'.^o ::;.-o luli v b-m-:;!»:. ker 'kiuam <o ;h p--lav.!: r,«.p»'t ti.t b'-li dan. !<:.!a pr.u:,o, ,ta .'Ii: 'aka .'.:ar'<:vcna" k.i/..n:: Z.;   't\v.,f:i. ka«- re/a   -<   pot-i,:, ko
BEH-HUS,
(temu U i»»av tri*hw«vl*,
ANGJ.C&KI OPISAL LUDVIK \VALLAGK
Poslov. Podnvski.
(L) r ti g i   z v <> z c k).
OSMA KNJIGA.
"s S.A>it\i ^o M»AoriiL Judi:                        j
Naj >»> vendar prikaz J^deon. ali kak j novi Makahejtt, in   \:d   v^opimo   jtod   novi prapor '.*
,Na litin! Na llim 1» mu je donelo v tJSesih.
Toda kakor v nasprotje k-h ho];nh krikov juu je stopil pr«'d oci Nazorom.c.
Islina, njegov pogled ni naznanjoval vojsko.
Zrl j«1 na ta svet, kakor zro poletno noč nebesa,   sejoča ti.sino  in  mir  naokrog.
Oni sladki Mož ne pozove k orožju le foke, trgajoče okove, toda nek moea to storiti. In Čemu ne bi sloril tega on, sin kneza Hura ?
»Dovolj mi boav. dati znamenje", si je mislil, r/da bi se 6alile;>l poprijeli boja in za njihovim vzgledom pojde vsa židovska zemlja, in Bog, pravica ter zmaga bode na strani izvoljenega ljudstva.
so jra izpustili, slavili kakor narodnega nm-conika, pa sta morala kranjski Dlaž z Haz-drte^a in dr. Verze^nassi brusiti pete po okr. glavarstvu, da je izhv.el iz zapora!
Driijji dan po ileinonslraeijah je imel zborovati goriški dež. zbor. Italijanskih poslancev ni bilo. Zakaj, smo že povedali. Njih ni )'io, ali lin; več ilaiijančkov je prišlo v zbornično dvorano, in koliko jih je ostalo še pred deželno hišo. Ves policijski aparat je bil pripravljen; gotovo so morali vedeli na redarstvn, da Italijani kaj nameravajo, ker «ieer bi ne bili po-lavili toliko svojih organov na Stolni trg! No, končno ni bilo niče-.-ar, ker je bil zbor nesklepčen, in ker zale-del ui.Mi dobili nikakejra pravega povoda za demonstracije, čeprav so ga komaj pričakovali.
(le upo;levamo te demonstracije, odstop dež. glavar>. Ftanca gnda tloroniuijn, položaj v dež. zboru, boj proti de/, šolskemu zalogu. iz>i);,eiie pndeste iz Kuiianije, led a j vidimo, da Italijani na (»orisk«'in ho pripravljeni na vsej črti za boj proti nam!
Njim je lahko ! Organizovani so, in časi :ti imeli dovolj za oiganizovatije. ker godilo si> jim ni še nikoli slabo, pač. pa so bili vedno .benjaininčici* vlade, katera jim je da-.ila v-e, kar .so boleli, kakor daje piv-skrbna mali vse svojemu razvajenemu droku-Ijidiljenčku, dočim je vsa naša dosediiuja zgodovina ji.t finriskem pisana s krvjo! Kaj s." je vse godilo '..- lansko leto v naši deželi! Pomislimo na razna zatiranja Slovencev, na run- grozne kazni izgmlnikov, na preziranja pri vseh cr kr. uradih, na žaljen.ja na^e zastave, na lopovščine ¦; slovensko nuslno šolo v (Jorici. na preganjanja slovenščine iz cerkva itd., potem vidimo, kje smo bili do sedaj, kje smo sedaj, in kam piovemo za v prihodnje!
Poshišajtno, kaj nam   piše prijatelj na-
»Katerctv.i; rodfdjubil ne poka srce, ko opaža n.is»« mvrselo stanje v I'ri morju! 'i rr'gan,,.ijo nas od vseh >lranij z vsemi mo-gorinii, v s]>a.\j;,'.h najo.dudnejšinii hn-d.slvi. V svoVni r)bupu'-m sianju se obračamo do svojih poslancev, ter jih rotimo, naj nam izpfjslnje o na Dunaju enakopravnost, a lam n.erodajni eiiaiteld nimajo u^e.-i za naše   pri-
Zatojdjen v svo;e m'^li, sam ni vedel, kako in   k-da;   je   stnpi-   pred   Simonid'\suv
Naiue-to >tarc.i, sključena v ktVm. je počivala na njem Ksb-ra.
Lasje so ji nen-dno padali na drobno nj«-no iičice, sapo j.'= imela težko, pretrgano v. globokimi vzdihljaji, zabledela .solza pa je pričala, da jo je med   jokom zalotil   spanec.
Hen-Hur se je oprl ob visoko naslonilo '.T .st,»i zaiiiiiljen. prijazno jo gl«Mlajoč.
,Kako sladko", je dejal ?,am sebi, „je to deie Izraela, kako povsem ni podobno Kgipčanki. V oni je vse dihalo prevaro — iz te pa diha resnica; geslo one je bila ošabnost — te pa je dolžnost; ono sem ljubil samo s čuvstvi — f.o pa ljubim s celim srcem. Toda ali mi bo hotela odpustiti mojo neumnost, ali me bo hotela vzajemno ljubiti ? Tam v Anlijoiuji sem jo poljubil, ko sva se ločila. Ali se še lega spominja" ... Ne, no-Cem pretrgati njenega dekliškega spanja, jpij, hči Izraela, sladka tovariSica prihodnjih mojih dnij* !..
In otožno jo pogledavši,  je  poiihoma odšel, da^-! bi motil njenih sanj. VIII. Gctzcinana. »Koga Iščete ?"
Na ulici je vladalo veliko gibanje. Pri zakurjenih ognjiščih so se veselo gostili med radostnim petjem in plesom.  Vsi sinovi  Iz-
ložbe, pač pa nam znajo diktovati »Stntngc lteofrafiuig'' za vsak odporni pojav proti neznosnim krivicam, ki se nam od dne do dne množe. 7. največjim nezaupanjem gleda že vsak najpriprostejši Slovence na Dunaj, ker dobro ve, da tam ni naših prijateljev, pač pa naši najzngrizenej.š! zgodovinski sovražniki, ki delajo na vse možne načine, da nas spravijo kot Slovane s površja zemlje, z našo krvjo namočene !
Naši poslanci delajo sicer z vsem duševnim naporom, da bi za nas kaj izposlo-vali, a čim se oglasijo, zadenejo ob največji odpor naših sovražnikov, pred katerimi vlada liepeče, ter konečno kapiluluje, kar se ponavlja naprej skoro brez konca in kraja; mi smo pa vedno tam, kjer so bili naši predniki — ter gledamo kako se obračajo »'»i 8i&. s katerimi so vsem zajamčene pravico enakopravnosti, nam v .škodo, a sovražnikom našim pa v korist! Dejstvo nas uči, da smo prejojalni in prekrolki, ponižni sluge, in za lo nam se godi tako, kakor se nam godi.
I'oglej um Nemce! Dasiravno imajo v naši državi vse, kar požele, vendar se obračajo še vrh lega v svojih stiskali v odrešeno (icrmanijo, in njihov glas dobi vedno od lam Jolažilen odmev. Italijani imajo že celo Italijo v Avstriji, in so še poleg tega v najožji ;*.vezi s »svojimi brati v kraljestvu, a kak V\\v. p r o v i 1 o g i j u imajo v. Avstriji ? 1 Kaj smejo vse delati! Pri prvem zasedanju deželnega zbora v Trstu so delali s slovenskimi poslanci, kar se jim je poljubilo. Vpili .-o „fora i ščavi", pljuvali ter metali na nje, kar jim je prišlo v roke, a kaj se jim je zgodilo ?!
Triunifovali so nad svojo častno zmago v navzočnosti vladnih organov. Tu so slednji gledali s tistimi znanimi ,, majhnim i oemi": Takih in jeduakih slučajev bi se dalo navesti nebroj. Iii kako so gledali z onimi ..velikimi očmi" dogodke Nabrežini, v De-vinu, Ualujah itd. itd. ! »Strenge Des tra-fun^'" je zagromelo z Dunaja, in takoj so bile vse ječe prenapolnjene z našo krvjo, vezali in vlačili so naše ljudi po ulicah, kakor največje razbojnike. Ti so bili v tistih .velikih očeh" kdo ve, kako  veliki  zločinci!
raeia, tako oni, ki so se rodili pri vznožju svetišča, kakor oni, ki so dospeli iz daljnih krajev, so se čutili tega slavnostnega dne. bratje med seboj.
IVn-IIura so na vsakem koraku vabili k večerji, toda prijazno se je izgovarjal ter ;el dalje Mudilo se mu je pod šotore.
Ko je šel mimo gore Sion, je obrnil na-.se njegovo pozornost neki ž nje stopajoč tajnosten sprevod.
Spredaj so nesii goreče baklje, a sredi i:-ker in plamena so se bliščale sulice. Ha! torej so to rimski vojaki.
In odkod so se vzeli tukaj ? Oboroženi legijonisti niso smeli .še nikdar doslej motiti slavnostnih obredov Izraelovih.
Hen-Hur se je probližal ter zapazil na veliko svoje začudenje, da stopajo temu sprevodu na čelu duhovniki, staraSine ljudstva, rabini in učitelji sinagoge. Opazil je tudi pri tem, da služabniki, nesoei baklje, so bili oboroženi s palicami.
Tukaj ni držala pot v svetišče ; namesto na Ksiksus, so šli na nasprotno stran. Kam in po kaj, in čemu z rimsko stražo?
'Kakor bi blesk meseca, prižganih ognjišč in teh bakelj še ne razsvetljeval dovolj poti, so nesli služabniki še svetiljke.
V iskreči svetlobi je Juda mogel spoznati posamezne postavo te tolpe.
In dalje, kje naj išče naš narod v svojih stiskah zavetja? — Na Dunaju ne, kajti od tam prihaja, .Strenge Bestrafung"!, Pri naših poslancih? Pri teh tudi ne, ker na nje smejo pluvaii celo v pričo vladnih organov, in izganjajo jih po barbarsko od tam, kamor jih jo ljudstvo poslalo, da branijo sveto slovensko stvar! Kaj nam preostaja?! Tako ne sme in ne more iti dalje! Prepuščeni smo v vseh trenutkih samim sebi. Narod naj govori, in ta govori glasno, da, vedno glasneje! Ako se obračajo Italijani in Nemci do svojih zaveznikov celo izven države, zakaj bi so i mi ne prikovali v takih neznosnih od-nošajih pii svojih bratih, da izvedo, kako se godi njihovim krvnim bratom v deželi »velikih in majhnih očij?"
Narod govori vedno jasneje in vedno glasneje se Cnje klic: Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! Narod prihaja do prepričanja, da iz njega samega, s pomočjo slovanske vzajemnosti, more zasijali kedaj v prihodnjosti lepša doba v »deželah ne-verjelnos t i j".
Zgodovina nas uči, da nikjeri nas nočejo poznati, da se moramo do skrajnosti borili za vsako malenkost, katera nam po zakonih pripada, a katere ne uživamo, zgodovina nravi, da smo prekrolki, prepotrpežljivi, ali vsake reči je enkrat konce, in konec je tudi tiste znane oslovsko potrpežljivosi! Iz naroda samega prihaja odpor proti krivicam, ki se nam gode, vedno globlje prodira glas o krivicah narodu v dušo, in čim globlje prodre, lim glasneje se čuje potem odmev preko domovine.
Vse, kar imamo, imamo v narodu, vsa prihodnjost je v njem, za to ne kaže dosti moledovali drugje pri on? gospodi, ki je gluha za naše težnje ter le izkorišča nas, za plačilo pa nam daje brce in temnice, pač pa je treba učili in zopet učiti ljudstvo, da najdemo v n j e m vedno trdnejšo zašlo m bo! Poglejmo nazaj, kaj smo zamudili v leni pogledu, pa začnimo popravljati, in ta pol bo jedna izmed glavnih, po katerih pridemo do boljše prihodnjosti!
Njegovo pozornost so obrnili na se zlasti trije možje, stopajoči spredaj. Služabnik so jim skazovali še večjo čast nego drugim.
Prvi na levi strani je bil glavni nadzornik svetišča; na nasprotni strani je zagledal po nanega duhovnika, toda kdo je šel na sredi — lega mu ni bilo mogoče spoznati. Mož je imel glavo pobešeno tako nizko na prsi, da se mu jo lice kar skrili,- v dolgi bradi. Podoben je bil jetniku, katerega pe-ljajo v smrt ali ha muke, dasi sta doslojnika, podpirajo ga od obeh stranij pod rame, kazala mu veliko spoštovanje ter se pogosloma obračala k njemu.
Nemara je on vodil la sprevod, lodu porečeš, da ga vodi primoran.
Ben-Hur se je pogumno približal k duhovniku, stopajočemu na . des:ii strani, ter šel poleg njega, oziraje se neprestano po tem čudnem sprevodniku.
Konečno je ta dvignil glavo. Žar baklje mu je osvetlil bledo, prestrašeno in obup razodevajoče lice.
Juda je radi pogostega bivanja v bližini Nazarenca poznal vse Njegove učence.
Jškarijot!« je zaklical, zagledavši to grozno obličje.
Na odmev tega imena se je sprevodnik obrnil in njuni pogledi so se srečali. Usta tako skrbno spremljanega  moža so se žga-
DOPISI.         I
lz'Gorice. — (Ali smo ali nas n i ?) Mali črevljarček, bivši društvenik ,g o r i-škega Sokola", in sin popolnoma slov. starišev sTrnovega, kateri ne razumejo niti italijanščine, je povzdignil svoj glas o priliki goriškega protesta proti hrvatskemu /ii.,naziju v Pazinu in proti dež. šolskemu i Jogu, povdarjaje svoje italijanstvo ter po- I nujaje goriškim zbesnelim kolovodjem svojo črevljarsko pripomoč, kadar jo bodo potrebovali, ter napovedal v predzadnji ^Karjoli* I boj zoper slovenske trgovce in obrtnike v Gorici. Le poslušajte, hij pravi ta slavni Ro-mulo med drugim: »Prosim te dragi „Corriere8, povej svojim čitateljem, da tudi italijanski rokodelci hočejo živeti. Nas, do- I Fre »patrij6 te*, s i 1 no pef.e, da j hodi neka gospoda po stari poti kakor nekdaj, ko je še vladala edinost med Slovenci in 11 a- ] lijani; spremenilo pa se je vse, in mora se še spremeniti. Mnogo je še italijanske g o s p o d e, k i se poslužuje pri slov. trgovcih in obrtnikih. Ti jemljejo kruh iz ust Italijanom in de belijo ž njim svoje sovražnike; slednjim služi vsak krajcar kot orožje proti nam. In mnogo Jih je tukaj, k e r j i m g r e dobro, ali prepričani bodite, d a se naveličajo tu se šopiriti, ko jim izgine obložena miza; odidejo, da ne v m r 6 za lakotjo, in na ta način so oprostimo njih pre-i širnostiinn jih zahtev!"
Ni se čuditi modroslovju tega črev-Ijarčka, aH da »Corriere" kaj takega sprejme v svoje predale, to je pač neumno. Hočejo nas strašiti z bojkotom, ali ni to smešno? Kedaj in kje se poslužujejo Italijani pri Slovencih? So pač bele vrane! Niti tisti Italijani se ne poslužujejo pri Slovencih, kateri bi morali takoj zapreti svoje prodajalnice, ako bi nt imeli slovenskih odjemalcev. Kar piše „Gorriere", oziroma črevljarček, je pač obratno. Slovenci polnijo svojim smrtnim sovražnikom žepe, da s c t i m a s t i j o in d e b e 1 i j o s slovenskimi žulji.
Rad bi poznal Slovenca, kateremu privoščite drobtinice kruha, razun če si jo krvavo zasluži, in ako mu daste kak malenkostni zaslužek, zgodi se to le iz posebnih obzirov! Vaš bojkot je mlatenje prazne slame, a ker nam ta boj napovedujete, ga sprejmemo in se hočemo boriti za svoj obstanek do skrajnosti! Vi nam ne morete stališča pohujšati, ker vaše podpore nismo nikdar pričakovali in je tudi v bodoče ne pričakujemo. Apelovali boderno pa zvsoeneržijo na naše ljudstvo, da ne prestopi vašega praga ter se vas ogiba kakor strupene kače! Videti hočemo, kedo podleže v bojkotu! Ako morete izhajati ?. svojimi ljudmi, centu kličete in vlačite šiloma naše ljudstvo v svoje prodajalne? Čemu vpijete pred svojimi štacu-nami, »pejte ga noter perjatu perjazni, vas damo dober kup blaga?!0 Ste mar slišali kedaj slov. trgovce klicati Furlane v
nila, kakor bi hotela nekaj   reči,   toda   du- j hovnik je odrinil Hura, klicaje:                      I
»Kdo si ti ? Proč od tod !"                    I
Mladenič se je umaknil za par korakov, vendar ni zapustil sprevoda.   Potoma se je | čimdalje več ljudij pridružilo k njemu. Tako so dospeli do Ovčjih vrat.
O prazniku so bila vrata odprla. Stražniki so počivali ter se veselo gostih.
Prestopivši vrata, jih je peljal Iškarjot I čez potok Cedron.                                           !
Na njegovem koncu, na tevo, je bi! oljkin gaj, obkoljen z nizkim kamenitim zidom. Nekoliko dreves, korito za stiskanje olja, pohojena trava, to je vse, kar si našel v tem sadniku.
In česa so iskali, ljudje tukaj ? Čemu so šli semkaj po noči, po tako slabi poti?
Med temi, ki so stopali spredaj, se je nepričakovano jelo razlegati križanje, ki je ustavilo četo ljudij; vse je prešinil nekak čuden strah; samo rimski vojaki so ohranili red in disciplino.
Ben-Hur se radovedno pomakne naprej. Pri vratih v gaj je stal Mož v "beli obleki in z odkrito glavo; roke je irnel prekrižane na prsih, a na licu ni kazal strahu, niti začudenja, kakor bi bil vedel, da pridejo, ter bi jih pričakoval.
svoje štacune?! Vi bi smatrali kaj takega za J predrznost, kaj ne?                                         J
Sicer pa bi ne imeli mnogo klicati, ker Furlant ne kupujejo svojih potrebščin v Gorici. Vt priznavate tedej: da nas je dosti tu pri obloženi mizi. Čemu pa zopet kričite: A Gorizia benedetta, tutto tutto xe italian, Gorizia italiana,nella p a tri a dei Favettinon si par la I c h e italian itd.
Kadar pa zahtevamo  slovenske   šole, J tedaj ne vidite Slovencev v Gorici, pač pa dajete  svetu  razumeti,   da  so celo žabe tu J italijanske, — a zdaj kar naenkrat vse mrguli Slovencev okoli obložene mize!!                     j
Ne pojde vam vse po vaši želji ne! Zavijajte, kakor hočete, mi smo tu!Tedaj j računajte z nami in bodite pošteni, če hočete mir in spravo; če pa tega še vedno nočete, si pa priborimo sami mir in trdno bodočnost v Gorici!!                                       j
Iz Aleksandru«. — (Izr. dop.) (Konec).— („Slovenska izvozna zadruga za prek orno rs ki promet"). - Praktična skušnja, da sodim po došhh mi pismih, kaže, tla se na Kranjskem in Štajerskem dosti bolj | zanimajo za prekomorski promet kot na Primorskem. Dandanes ne morem več govoriti le o mizarskih izdelkih, treba je stališče razširili, treba je vzeti vse slovenske ročne ir. slrojevne izdelke za izvoz v postov, in ti so jako mnogovrstni.
.    Slovenci trpimo itako že na   »društvo-maniji", vsak dober rodoljub  bodi   .'lan deseterim, dvajselerim krožkom, ki so   narodu vsi prepotrebni.   Novo   društvo, izvozna zadruga, bi bil že nekak abstrakten  pojem, ki nima tolike pereče,   vsakdanje   važnosti   kot naša šolska društva. Pri malem, tlačenem narodu, ki ima toli  vsakdanjega dela  v lastni I hiši, padajo vsa bolj abstraktna vprašanja v vodo, životari se dalje. „Der Pochvogel glauht | nur an's Ungluck" —, zaupanja nam manjka, I j podjetnosti, omikancem   in   denarnim   zavodom, kakor kaže, še bolj kot posameznikom, i našim malim izdelovalcem in tovarnarjem, ki ) si sami ne morejo pomoči.
Bodi si kakor koli, bodi tudi solkanska mizarska zadruga trnjeva zadeva, sem vendar glede ,, vseslovenske izvozne zadruge za Lgi-pcl* manj pesimističnega mišljenja.
Po mojem ne me rod a j nem mnenju bi se cehi "zadeva tako-le najlažje izvedla. Nekaj goriških rodoljubov so žrtvuje dobri stvari na ljubo ter sestavi osnova Ini odbor »slovenske izvozne zadruge". Po objavili v vseh slovenskih listih še naprosijo slovenski denarni zavodi, da pristopijo zadrugi s začetnim prispevkom, recimo 100 gld. Ob jednein bi bilo po listih naprositi vse slovenske zadruge, rokodelce, trgovce in tovarnarje, ki se zanimajo za izvoz, da se točno izjavijo. Na to glavna skupščina interesentov, reeimo v Ljubljani.
Glavna stvar odbora bi bila volitev, recimo, dveh uglednih vešča ko v, ki bi imela proučiti po potovanju v Kgtpet vse podrobnosti. Biležke in opazke teh dveh gospodov naj dajo posameznikom in zadrugam v pojedinih slučajih direktivo in udeležencem potrebno zaupanje. Kapitalizacija izvozne zadruge bi bila potem lahka stvar. Kako naj
Bil je to Nazarenec. Na vrtu za Njim so stali Njegovi učenci, prestrašeni in razburjeni. — Njemu  naproti pa nemi  in  takisto   prestrašeni   lovci,   pripravljeni, da zbeže na prvi pojav Njegove jeze. I
Ben-Hur je  z jednim   pogledom  premeril obe četi ter spoznal, kaj je bil namen ' te ponočne odprave.                                       j
Ta s pobešeno glavo je bil izdajavec ; j oni pa, Mož jasnega   lica, je bil izdan; le-gijonisti  in  lovci,  oboroženi s palicami,   so prišli semkaj, da bi ga ujeli.
Nihče ne more prej vede;-, kako bo postopal, ko napoči trenutek odločilnega delovanja.
Niti Ben-Hur tega ni vedel. Človek, kateremu je posvetil toliko truda, na čegar življenje je stavil  tako  drzne na-i deje, je bil v nevarnosti, a vendar je izraelski mladenič stal kakor prikovan na mesto. Za to je imel več razlogov. Pred očmi je imel  še  sliko  Kristusa, [ odhajajočega izpred Lepih vrat, kjer je čakala nanj  krona,  ter je  gojil v srcu žalost do Njega, da jo je spustit iz rok.  Maldmar-I nost pa, s  takoršno je  stopil  ta  tajnostni J Mož pred stražo  in  lovce, je vtrjevala Judo I v mnenju,  da   ima v sebi   moč,  ki  dokaj I naclkriljuje  moč  nevarnosti.  Mir in vdanost
so nadalje ta stvar izvede moram seveda na- I šim pravnikom in trgovcem prepustiti.
Začetek take zadruge naj bi bil ta, da se osnuje skladišče in prodajalnica v Aleksandriji, eventuvalno v kakem drugem i jutrovskem mestu, kjer bi se začetkoma razni izdelki skupno prodajali. Kdor z malim, a oprezno začne, — bodočnost je v tem slučaju njegova!
Kakor po slov. časnikih čujem, nabavil si je neki tržaški Slovenec parobrod, ki bi početkoma za slovenski izvoz v Egipet zadostoval ter tu proti ogromnim .Llovdovim" tajifoni vspešno tekmoval. Slovenska isvozna | zadruga bi bila tedaj i početek s l o v e n- j skega pomorskega parobrodarstva!
Vse drugo naj se prečita v mojej brošuri „Slov. in mednar. promet".
Dr. Peč ni k.
Domače in razne novice.    j
Imenovanje. — Justični minister je imennvd e, kr. sodn. oficijnla pri c. kr. okrožnem sodišči v (»orici, g. Josipa Kra-š «_• v c a, v. kr. pisarn, voditeljem II. r. istotam.
Hi vsi deželni glavar hn.f Franc Co-rouini je poslal •!.. vitezu Pajerju tole pismo :
V Št. Petru, '.{. januvarija i "."»M. Pn-blagorodni  gospod komendutor!
Že dlje časa je od te,;a. kar sem bil Irdno skleni!, da ne odpovem mestu deželnega glavarja, katero je rastno, pa je postalo, bi skoro rekel, neznosno, ker ne morem vs;ij z nekolikim uspehom izpoluovali naloge, katero sem si bil postavil, d a h o m namreč p os red a val med narodnostni m a s t r a n k a m a v d e ž e 1 n e m z a s t o p u, — in sicer sem bil odloči!. «1.« i storim to, kakor hitro se zaključi sedanje tk-| želuozhnrsko zased;! nje.
Zdaj me pa tdli spor, ki ga je provzro-čila vladna predloga zastran prispevanja deželnega zaloga okrajnim .šolskim zalogom, da takoj izvršim svoj sklep.
Ne da bi jaz menil, da je brez pravičnega temelja misel, da je iz občnih deželnih sredstev podpindi okrajne šolske zaloge, N'e! marveč, kakor svedoci lahko Vaše Prebla-gorodje, sem jaz vedno trdil :i »-s p r o t u o m e n e u j e, da I r e b a o k r a-I e m, k i s o za š o I s k e n a in e u e i o 1 i o b I o ž e u i, preskrbeli u t? k a k n olajša v o.
Jaz zanikujem pri tej piiliki, da ima to vprašanje res narodnostne znake ua sebi. Preziraje okoliščino, tla bi polit, okraj g r a-d i j. k i" občutil po tej nan-dbi vsaj za zdaj gotovo o 1 a j S a v o, n a h a j a j o s e v goriške m m e s t u Slov e n e i. k a t e r i bi se o b r e m e u i I i, zvunaj mesta pa, in posebno v njega okolic.', je znamenito število oseb, ki niso slovenske narodnosti, pa bi se jim zmanjšale šolske doklade.
Vsrkako pa, ako bi bili sami Italijani, kateri bi morali nositi večja bremena, in bi bilo to samo Slovencem v korist, bi se nikdar ne moglo reči, da samo denarna žrtev i m o v i t e j š i h v prid r e v n e j S i m po-menja ž a 1 e n j e k a t o r e n a r o d n o s t i. Vendar pa priznavam, da je prispevek, ki bi se s predloženim načrtom zakona naloži! deželnemu zalogu in posrednic gori-keii,:; mestu, prevelik, in po mojem meni nju !>š -<' morale uvesti v ta načrt take oe.anjilvv. ta se z znižanjem prispevka zabrani. d.i r.- postane breme s časom pretežko, v fcat.-vi namen bi se morala bistveno spremenit: d' :očil,i. Ko sem tako odkritosrčno raz!u;.il >voje misli   o   predmetu,   kateri   je   vzbudi, veliko
v božjo voljo — to je bil Njegov   nauk,   I o njegov svet.
Ali se bo ravnal po ivrtn v tem slučaju ? Bil je vladar življenja — mogel ga je vrniti, kadar je ušlo; moge! ^a. je tudi vzeti, kadar je hotel. Jed na beseda, vzdihijaj, jedna sama misel bi bila zadoščevala. da bi premagal te sovražnike, dasi ni imel suhe, niti palic, kakor oni.
Da zagleda v kratkem znamenje nad-prirodne moči, tega je bil Ben-Hur gotov, toda neprestano je še. meril Nazarenoa po sebi, po človeški meri. Torej se ni ganil, marveč čakal čudeža.
Med tem se je razlegel sladki glas Kristusov.
»Koga iščete?" je vprašal, ,Jezusa   Nazarenskega",   odvrne   duhovnik,
„Jaz sem !• j           Na   ti   preprosti   besedici,   izgovorjeni
brez jeze in strahu, so se napadniki, prevzeti z nerazumljivo častjo, umaknili za nekoliko korakov nazaj ; mnogi njih so padli na tla. In bili bi odšli, pustivši Kristusa v miru, toda Judež je pristopil k Njemu ter dejal: I           „Bodi pozdravljen, Učenik!*
J           Na ta pozdrav ga je poljubil.  Bilo je
j to dogovorjeno znamenje.
vznemirjenost, izjavljam, da, če ne morem od en" strani nasproten biti temu, d* bi se iz dežulnega zaloga podpirali okrajni šolski zalogi, ne morem na drugi strani sile delati nameram svojih volilcev goriškega mesta, tudi ne, če bi šlo za manjšo obremenitev od nameravane, — in zato se odpovedujem svojemu mandatu kot deželni poslanec in iz tega sledi, da neham poslovati tudi kot deželni glavar.
Prosim Vaše Preblagorodje, da blagovoli to sporočiti deželnemu odboru, da preskrbi, česar treba, in sprejmite Vi in drugi častiti njegovi udje izraz žive hvaležnosti za izdatno podporo, katero ste mi naklanjali v izvrševanji mojih poslov in za prijateljsko občevanje, s katerim ste me počeščevali.
Dostavljam, da sem odpis tega pisma dostavil deželnemu podglavarju, gosp. dr. Antonu G r e g o r č i fi u, in ob enem poslal tako objavo gospodu Predsedniku minister-skega sveta.
Sprejmite slednjič itd.
Bivši deželni glavar, ekscelenca grof Franc Coronini, torej odločno naglasa p o-trebo deželnega šolskega zaloga in izključuje, d a bi imelo to vprašanje n a r o d u o s t n e z n a k e n a s e b i. Ta izjava je g. grofu na čast in je pomenljiva za stvar samo. ~- Ne strinjamo se pa z g. grofom, da bi bi! vladin načrt zakona potreben popravka v tem zn.islu, da bi se zniža! deželni prispevek HO'" 0. V zadnji .Soči* je bilo natančno povedano, kako je urejeno SoUku vprašanj«; v drugih deželah Avstrije, I) e ž e 1 a g o r i š k a b i b i l a t u d i p o n o v e m z a k o n u š e v e ti n o u «¦ k a k a p r i v i i e g o v a u a i z je m a. Več menda ni treba reči!
Abstinenca Italijanskih deželnih poslancev. • • Kakor smo že povedali, italijanskih poslancev ni bilo v sejo 7. t. m. veleli cesar seje ni bilo, ker zbor ni sklepčen, ako izostanejo Slovenci ali Italijani z \iriluim glasom vred. Tudi v sejo It. t. m. jih ni tii!«) in zbor je bit na Najvišje povelje — odložen, kar je naznanil pi.dglavar poslancem pismenim potom. ¦ - Dr. 1'ajer pa je poslal v iiiieim ital^anskega kluba dr. (Jregorčiču to-le pismo :
Častni gospod deželni pudglavar !
Deželni poslanci italijanske pokrajine podvizajo se, ^poročiti Vam, častni gospud. da jih ne bo k deželnozborski seji, napovedani na dan 11. januvarija t. !., in tudi ue k nobeni naslednji seji. na katere dnevnem redu bi stal predlog /¦>kotla zastran uredbe, vzdrževanja in obiskovanja ljudskih sol.
Tudi k morebitnim sejam, določenim /a obravnavanje drugih predmetov bi podpisani poslanci, ki so vsted odpovedi Nj. prevz. grofa Franca <lo aiui-ja v manjšini, ne mogli priti, ako bi bilo za>cdeno mesti, varilnega glasu.
Ako bi o.-tal pa ta sedež, kakor v preteklem času, prazen, bi se lahko dogovor.lo, kako naj bi f.c razpravljali drugi predmeti, ako bi bili Vi, častni goipod, voljni, ponuditi podpisanim zadostno poroštvo, da se bo postopalo :¦ vsemi oziri na prakso, kakoršna je do sciIa; veljala glede rabe italijanskega jezika, in <ia bodo poslanci zavarovani proti nesporazumljenju in izuenadenju pri glasovanjih, t) tem blagovolite, č. g., izraziti Svoje namene predsedniku kluba italijanskih poslancev.
Z vsem »poslovanjem prevdani
Pajer I. r., Dr. Marani S. r„ Panigji !. r., L. MigheUt, Dultriri :. r.. Mu-hili i. r. Dr. Venuti i. r., Valentini- t. r., (Baron Lc-catelli in dr. Verzegiui-si iu-A-.i podpirala'. Zak.vjn ¦¦?'.)
Zares pomenljiva i/.;"ava ! Italijaii.-ki p -;-!unci torej uiti ne   pride.o v   sejo,   ako le   postavljen na dnevni red   razgi-vor  o   vladinem   načrtu  zakona  za-stran    deželnega    šolskega   zaloga.
,Kater*.ga poljubim*, je bil rekel poprej st rajnikom, «tisti je, njega pihnile i.. peljile varno*.
»Prijatelj, čemu si prišel?* reče Jezus. zroč pomilovalno Iškarjoia. »Torej s puiji:-bovanjem izdajaš Sina človekovega ?*
i;i ker Judež ni da! odgovora, spn;; -vori Kristus znovič tolpi :
.,Ktya išu-te ?*
,Jezusa ftazarcnskega".
»Rekel sem vam že, da sem jaz. Ako turej mene i?čete, pustite le, naj gredo".
Uprav v letu hipu so Ga obstopili rabini. Domislivši si, kaj nameravajo, so učenci. , za katere je pred trenutkom prosil, stopili bliže in jeden njih (Simon Peter mu je bilo ? ime) je izdrl meč ter odsekal uho služabniku j velikega duhovnika, toda Učenika ni mogel j. ubraniti.                                                            ?
A Ben-Hur se ni ganil.
Ob č&su, ko so  vojaki  iskali vrvi, da bi Ga zvezali, je  Nazarenec  storil  največji i svojih  čudežev kajti dasi so številni od njih izbujali strmenje, vendar se je s tem jasno | pokazala   Njegova   nrav, v katerem  ni  bilo sledu   človeškega   sarooljnbja,   tako   polna .;• sočutja do drugih, a neizmernega zatajevanja ', da samega sebe, I                           (Dalje pride).
IMMMliDI
Italijanski poslanci imajo danes moč, ta načrt pokopati, saj celo odsekovo poročilo glasi negativno, vkljub temu ne pridejo v sejo! Kaj snaci ta upor? Nič drugega nego zlovoljnost, kajti boje se javne razprave o občekoristnem predmetu ! — Vlada zdaj vidi, kEkošni so ti njeni »bemjaminčki*!
Zanimavaje tudi zatrditev, da ne pridejo v sejo, a k o s e j e ti d e le ž i tudi nadškof. Na ta.način je virilni glas zares naravnost izključen iz dfcte.lnega zbora. Kaj takega niso doživeli gotovo še nikjer drugod v Avstriji l Goriške Italijane je zadela čast prvenska tudi v tem. oziru. — Radovedni smo le, aH bo take monstruoz-nosti mirno gledala c. kr. avstrijska vlada, od katere milostuje.,zavjsna vsa la-honska sopirnost in propotenca!
Ali se neka} treba omeniti. Italijanski poslanci postavljajo za pogoj tudi: .poroštvo, da se bo postopalo z vsemi oziri na prakso, kakorSna je do sedaj veljala glede rabe italijanskega jezika". To se pravi z drugimi besedami: kakor so doslej italijanski deželni glavarji žaljivo prezirali jezik dvotretjinske sloveiiske večin«1, tak«) moraš dalje žaliti slovanski narod ti prvak tega naroda — dr. A. (Jregorčič. kedar bos vodil seje deželnega /.bora. drugače nas ne bo in deželnega zbora tudi ne! Nekaj takega zahtevali od voditelja Slovencev! Kak odgovor r.ashiži taka predrznost? — Ta zahteva se namreč nanaša na dejstvo, da deželni podglavar je govori! v obelt deželnih je i kili, dočim je poprej Idio fliSati 1«' italijanščino (-- z malimi izjemami! •! s predsedniškega mesta1. ~- Na Kranjskem živi h« kakih :{O.UO0 Nemcev, a deželni glavar Vodi seje V obeh jezikih, sle-tiogrMi-ki zapisnik ima lice dvojezičuosli, — na (Jonskem pa, kjer je '"'.-. Slov. in le ' a Ir,('„, je pu v^e — v laSkem jeziku. In tako krivico zahtevajo la^ki porami tudi ;ed.'.i. kedar vodi seje - podglavjir Slovence ! V odgovor na lako prcdrzno-t nimamo dovolj besedi
»Adrfatlsche Post* veselo pozdravljajo >loven.-ks in drugi slovanski roiloljubi in razni li-tf, V (Jerici je pr< rej zanimanja za ii<t »udi med Nemci in Italijani, katerim piv.M-da /.dnvsko-Iahunski terorizem. Pni čas ho ;«t:ei li-d hude horhe, predno se utrdi in ho diNeg. i po-tavljeno si nalogo. Zalega hd vabimo tudi Slovence, ki umejo nemški, po-•ebuo p.i vsa ilrušlva, naj si 11 *—1 naroče, da io/e prebije začetno dobo. V»afc Slovenec po v-1 i) iin-dtli. tudi v (Jraihu. na Hunaju itd. ¦i,(j ga zahh'\a no kavarnah in r<^ta\ra-uab, «"e tudi g'i čit.i im-rda drugod ali duma. ,<:on-!«'te'' 11. t. m. kaže velik«) skrbi radi tega u« mški pisanega bsla, kar ,;e razvidno posebno i/, tega, i\^i ga -- p^ijc! Na raznih mestih pa sku*a zavračali trditve in dolzilve v „A. P." Zvija se na vm> strani, no zaman ves trud!
Tudi ,Seutiuel!.i" je >li'.-»-i.i v zadnji ;i«-v. svojn jezo Uad „Adri;disehe Po*t". Zna-imjre. da jim ni v>eč n.e"c novi iUt!
/drznica (»orlea-AjdoVM-iiia. —¦ I're-^.Ud Irasovauja med S«, lom in Ajdovščino na p«.ti proti Ce>lt. t. j,: od 2'i km. iio J-V- J km., se prične 19. t. m. ter utegne tra-ati par d tuj. F.veiitiieliio bo tudi politiki obhod glede na premenjeno Črto pri 1'stji. Komisija se /bere v Ajdovščini.
Proti prrdelski železnici. — Dr. Kerjančič j..- na i-hodu volivcev v Škof iloki >e dotikal ludi druge železniške zuv.e. s Trstom ter govoril tako, kakor da hi bila ta •?e',./.mc.t •>" p« kopana. Odpor proti n;.<-i se j-- u-lifc hi 7 vmi m."o hmVo 7-^r.:«l'ti ,vlr/.-t-Mo (•¦>: Kaiav..UM-. Ceif.-r piič.i tudi znana .iitftp»'!.»* i\». ^.i\'^e:-.a pro!i predeNki želi .-n:« ;. /."'.-.¦?t:l^, m :.;>l»-r \\ i t t *• k „e umi pr-.ieliil. k. k«»r ima {."!«>' »ole i:.a*<'"de/.«'!«.' -) dir.g.idi .¦.¦girvofiitkcv t.i ::!.!, toda. k ik.-»'ii Jo kt«:i-. ¦- ra/.pras.n;; o thugs /> ionski -/vezi - Tr-do.-.i. h ga m :>;oP'r<v- ;*' o.Tiačdi. L.ini t-iuu ->¦ v lij-fa ehilm > hav.li z vpr.i.i.-n^v.i o dragi .•e/ni-kš zi«-.;!, in i/ (»mi. tankov Je hidi razvidi.o. tla na s p'.ob v v-akeui pogledu je ii;»jho!;*a črl.i: Pr e d e [-T u re, w- i!rt:g«' trie p.j >ti !»* >trui.kar.-kt'. ;u nikakor ne bodo mogi^ <'.Jg(.var:ali fedanjiu) potrebat::  u  n.imeiaw;rii  ZVtv:I!
A:; i,AJ str.mkar.-f".o zm.ig.i lu-li v tako " i/.ni'!ii vpr.iiauju za aplusno kori>l ? !
O s«»Nklh razmerah. - Pis»Jo nam iz f>rkiuya : «Xaj Varu .-poročim, da v Cerknem imamo en«ga učiL-Sja, in ta Uriii-I; podtiCUj«- -2t)t\ otrok; to traje že ',\ n.es'.c>'. Vseh za «o.o godnih r.fTok pa re -'.'ti, a'i S'» jih ne h di v *o'.o, temveč !e" -JOH. Šobke dokiad.- sn.ii imeli za lansko kdo 70\„ edos pa je bo 100 . OSA na.š okraj ima 4 učitc,e, pa je vendar več,!, kakor v Boku, ki iina i 1 učiteljev.
Za to pa ni pravega napredka pri nas, ker manjka poduka v ljudskih šolah.
Mi Cerkljani smo pač reveži, kar se tiče Sol'*.
Drugi dopis iz Cerknega: ,Da bodo videli dragi čitatelji ,Soče\ kako se skrbi za vzgojo našth otrok, Vam nekoliko sporočim o našem šolstvu.
Število otrok, ki so dolžni šolo obiskovati, je visoko : 296 aH 298, in imamo kljubu tolikemu številu samo jed no učiteljsko »noč. Ker je pa to že ob seb; umevno, da tolikega števila otrok, katerih jih je za 3 razrednieo, z najboljšo voljo edinega učitelja m mogoče uspešno podučevati, in pa tudi ni dolžnost, ker ima plačo tudi le za enega, ne pa za dva ali tri učitelje!
Cerkljanski sodnj. okr. plačuje sedaj nad 11.000 gld. samo za šolo; ima pa samo 4 učitelje, namreč v Cerknem sedaj samo 1, Otalež 1, Bukovo 1, (katerega so pa tudi odvzeli ter ga prestavili v Podbrtio, ne da bi na Bukovem drugega'namestili) in na St. Gori 1. Toraj ako bi bila na Cerkljanskem vsa mesta učiteljev polna, da vsakega posebej ne naštevam, koliko ima plače, kar se da gosp. duhovnikom v okolici za poduče-vanje otrok v krajih, kjer ni učitelja, kar se da za ženska ročna* dela, in kar se da za radne Šolske potrebščine, (pa žali Bog za Cerkno se udobi za šolske potrebščine burno malo), če vse to premišljuje, se morajo solze ubogemu kmetu vlili, ako pride v šolo, za katero plačuje, in vidi v njej tako revščino. Šolske klopi so take slabe, da se jih mora celo z drvmi podpirati, da se otrokom ne uderejo; in tudi ni katedra, ki vendar malo stane! Pa za Cerkno ni učiteljev in tudi ne denarja za najbolj potrebne stvari v šoli.
Tako bi tedaj znašala plača, ko bi bile vse učne moči, z vsemi potrebščenami na leto za Cerkljanski sodnj. okraj skupno 1-070 gld., plačamo pa Cerkljanski davkoplačevalci za šolo na leto nad 11000 gld.: tako gre iz Cerknega za druge šole na leto najmanj okoli S00C gld., in za to dobrote imamo Cerkljani Se edinega učitelja za Cerkno, da se trudi, in bi rekel, da si pri vsem tem še zdiavju škoduje pr< takem obilnem številu olrok.
In dr.fcopiačevalci pa se pritožujejo, da se otroci nič, ne nauče, ka>* pa ni mogoče brez učnih močij. Priiimrani snu< ?,e dr.vk«j-plačevalci obrniti tudi tlo okraj, eolskega sveta, in s trdnim zaupanjem iudi do go&p. okraj, glavarja tolminskega, grofa Mar« n-z i j a, predsednika okraj. šoLkcga sveta, našega Cerkljanskega častnega občana, da nam pripomore vsaj do najbolj potrebnih učnih močij, za kar mu bndeino vsi Cerkljansk občinarji vedno hvalo vedeli!
Morda pa bi dobili v odgovor, tla ni učiteljev ! KMo je vzrok •"¦
D.dje pijejo nam iz -m* p en iS k e župani je na Tolminskem: MTo je pa že pi-"vi'č! Tu pri nas je ilvorazredna ljudska sola.a že dve leti brez kojega učitelja, šolskih doki:-.-! plačujemo HO",'), a naši otroci so brez pouka, klatijo se iu le slab«) učijo! V Kobaridu je pa toliko učiteljev, da za dveh ni pro-dora na lamoSnji Soli; pohajata celo to Šolsko leto brez kakega vzroka ! Tudi slišimo praviti, drugo«! da je več učiteljev brez posebnih vzrokov i.a dopu-du. IvakoSen red _,e vendar doli v Tolminu pri šolskem svelu! Tudi Šolski nadzornik g. Kumar ne pride nič več Sol nadzorovat ; vedno v Tolminu tiči; kaj  neki vendar dela V
Pravijo, da so učitelja g. It akovščoka, ki je bil lansko leto k nam imenovan, iz ¦dužbe odslovili!? Ali hudemu zdaj zopet brez učileh>v'r V.i ludi davkov ne hudemu več plačevali! hi zakaj dobre učitelje preganjati in jih celo ob kruh spravljali?! SevV, kdor pri nah ¦/, nekim gospodom drži in dela proti nam. tega Se hdiko odlikujejo, naj pa naši otroci pohajajo, kolikor hočejo, in ljudstvo vsestransko peSa in trpi, «la mu je gorje. Saj nismo več v srednjem veku, tla bi nas smeli ;rr«d'i zatirati!!
Razgled po svetu.
Julij erofFiilkculia} u — umrl. V čelr-t-k /.večer je umrl bivSi dolgoletni pnljcdcUki mini.-br Julij grof Palkeuhavn. P<:ro,;en na I)u-na:u i. I*J'.!. s>> je posvetil najprvo vojaški .-:u'/.bi. iti se je udehžil I, 1*18. iu 1H1-H. bojev na Og<'i<kem in v Italiji. Potem je iz-dopil iz vojaške službe ter se lotil uprave svodh posestev. L. 1SI17. je bil prvič izvo-i:«n v <iež. zbor goreiij<-avslrijs.ki iu bil 1. ]S7I. imenovan «iež. glavarjem. L. JN7I). je bil pokihan v Taafiejcvo minislerstvo kot poljedelski iiiini>ter ier ostal kot lak do 1. JM>."i.
Pokopali so ga v nedeljo v 11'ulzingu pr» Dunaj:!.
Posvetovanja med vlado in desnico. -- Dela s«» na to, da se preosnuje &e(|.injn vlada v parlamentarno vlado; klubi desnice naj bi mudi v ministerslvn svoje zastopnik*'. Govori s-, da dobe Chi svojega ministra za Češko, Poljaki pa še jeducga strokovnega ministra. Seveda bi tudi slovanska kiSč. n ar. zveza imela svoj«'ga zastopnika v takem miu:sler>lvu. Taka poročila so morda resnična, š<> verjetneje pa je, da so !<¦ domnevanja. Kaj bo, to izvemo v kratkem.
Izvrševalui odbor rečine je sklican v namen, da sklene skupno manifestacijo.
Nemški ljudski stranki preti razpad. — Poslanci Svlvester, Lemisch in Dobe rn i g zahtevajo, naj se nemška ljudska stranka postavi na strogo radikalno stališče, na katerem stoje pristaši Schonererja. Ce bi se stranka v celoti ne bolela odločiti za to, jo zapusit ti trije nemški junaki ter potegnejo za seboj nekaj somišljenikov, s katerimi prestopijo v tabor Schonererjancev. Ta skupina bi se na tak način povečala, kar bi pomenilo le še večjo škodo parlamentarnemu delovanju,
Bi-žaTitl zbor je danes začel zopet poslovati. Kakor znano, so vsi politiki mnenja, da ni misliti na kako vspešno delovanje, ker tisti življi, ki so dosedaj ovirali redno delo v državni zbornici, so pripravljeni, ovirati isto tudi za v prihodnje. Zato pa zasedanje nojhrže bo prav kratko in se utegnejo zgo-
diti reči, katere preobrazijo že tako neznosne razmere v državi.
Desnica povdarja svojo solidarnost ter hoče, kakor v poslednjem času, delati z vlado v sporazumljenju. Ali ima za to do-dovolj povodov kdo ve , javno niso znani!
Obnovljena obstrukcija. — Ne rn sk a napredna stranka je sklenila, da proti zakonu o rekrutih za 1. 1899. obnovi o b s t r u k c i j o. Ker je bilo jed-nako število glasov za obstrukcijo in proti njej, je odločil predsednik dr. Pergelt, in sicer za obstrukcijo. Stranka opravičuje svoj sklep s tem, da se je z razsodbo najvišjega sodišča glede zakonitosti jezikovnih naredb storila Nemcem nova krivica, prikriva pa, da se je sklenila obstrukcija že dva dni poprej, kakor je prišla prva vest o rečeni razsodbi v javnost.
Pogajanja na Ogcrskem. — Opozicija v ogerskem drž. zboru ni zadovoljna s položajem, temveč želi popolnega preobrata. Baron Banffy mora odstopiti, in ž njim vsi drugi ministri, lako se gla*s6 pred vsem zahteve opozicije. Svoje postulate so mu že izročili, in sedaj odloči menda krona, kako skončajo pogajanja. Na vsak način poskusi BanlTv, izmuzniti so iz nastavljeuih zanjk, kakor ve iu zna. Dolgo pa gotovo ne ostane več.
Na filipinskih otokih. ~ Vstaši na teh otokih se nikakor ne mislijo udati ameriški uadoblusti, temveč so pripravljeni preliti kr; ;•.;; popolno svobodo. Agr.in t-jn, njih vodja, je izdai .,k:ic ', tem smislu, in poročila praujo. da Manila je obkoljena popolnoma. Vslaska aim.ida jo dobro vrg^HZO-v.uia in zalo jej ameriška posadka na Filipinih bo 1«^ s težka kos. Pomoč, katero so poslali Amcrikaiici na Filipine, pride najbrže prepozno. Sicer pa se čtijejo med Amerika uc.i več in več glasovi, pustili Filipine prebivalcem samim v popolno oskrbo, vsled česar naj bi jih pnglasili svobodnim.
Španija In Zjedinjenu amcHkanske države. — španski minislerski predsednik namerava sklicati državni zbor do konca lega meseca. V prvi seji se bo obravnavalo o znani mirovni pogodbi. S lo pogodbo pa tmrr Amerikane.i niso zadovoljni, ter bi jo radi preirniiili. Torej, kdo ve, kdaj ho prav za prav konec le špansko ameriške vojno!
Razgled po slovanskem svetu.
Shod italijanskih županov v Trstu.
V nedeljo torej je bil shod italijanskih županov v Trstu. Prišlo jih je, kar jih je moralo priti, drugo občinstvo na shodu pa je bilo običajno, katero vidiš povsodi ob jed-nakib prilikah! Govorili so in govorili ter prolcslovali proti nameravanemu gimnaziju v Pazili"; uprizorili so zopet komedijo, ka-koršnih je i.ilo mnogo v poslednjem času. Govorili so samo znani laški »kaporijoni" ter premlovali isto znano povest o „avili coHni-i", sklicevali se na „latinitatt v obmorskih pokrajinah, itd., vse listo, kar se čuje navadno ob takih in jednakih prilikah. Strašno navdušenje je vladalo, kakor čitamo v „Pic«:o!u", v nedeljo v Trstu, neki splošen protest je bil sklcnj<m, vsa Istra, Trst in Furlanija je protesiovala ! To vendar nekaj pomeni, kaj ne?! Govoril je tudi slavni goriški podeštal, dr. Verzegnassi je prende-val rec o dež. Sol. zalogu, zraven je bil tiuli Blaž z Iiazdrlega, «la ne omenimo znanih tržaških kapurijonov! Unisono so prepevali, kako zatirajo Italijane v tej »stari Avstriji", kako delajo v korisl Hrvatom in Slovencem, in zraven so tako previdno poškilili preko meje če/, tisto veliko lužo tje v blaž'»no ..domovino", katera beseda jim je bila lako pri srcu, in katero so tako v. vznosom izgovarjali.
Resolucija, sprejeta na tem shodu, ne pove nič novega, temveč obravnava same stare, znane reči; zato se ne splača, še daije >.t baviti ž njo.
O hrvatskem gimnaziju v Pazinu so govorili lako, kakor smo culi že nebrojno-krat po laških listih, in je vsaki pameten človek že do grla sit tistih pcrfidnih laških lažij in zavijanj!
, V s i * s o prihajali, njega ni bilo", tako poje naša narodna pesem, katere se spominjamo, čitajoči, d a ž u p a n mest a Pazi n a n i bil n a v z o Č na .s h o d u ! Njega ni bilo ! To je dejstvo, katero najhuje osmeši vse take in slične shode, ki so sklicani v znamenju poiHiške znore-losti! Njega ni bilo, iu ker ga ni biio, nima ta shod uikake veljave v pravem pomenu besede glede na ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu, temveč je ie plod razdivjanosli, katero goje lako lepo italijanski kolovodje! Basta!
Tržaški slovenski tleželnosborski poslanci. — Povedali smo že, kaj se je zgodilo % njimi v prvi seji, da so morali zapustiti zbornico, v katero se vrnejo samo v slučaju, ako se jim dado vse potrebne garancije. Namestnik je pregovarjal slovenske poslance, naj zopet vstopijo. Rekli so, da vstopijo, ako v prvi seji izjavi dež. glavar, da obžaljuje vse, kar se je zgodilo proti njim v prvi seji. ter ako poda zagotovilo, da se kaj takega ne pripeli več. Namestnik se je potem v tej reči pogovarjal z dr. Dompieri-jem, ali brez vspeha!
Ali  vlada res nima več noben© moči
nasproti italijanski prepotene?, ali res ne more več brzdali onih, ki gonijo iz zbornice slovenske, avstrijsko misleče poslance, onih ki so tako »patrijotični« da pri glavarjevem vsklikn do cesarja: Evviva! ostane vse tiho v dvorani! ? Ali misli vlada res še nadalje ostati pod pritiskom tržaških neodre-šencev v kvar Slovencem in — Avstriji ?!?
Za jubilejno ustanovo v Trstu so nabrali že S492 gld. 28 kr. Nadalje darove vsprejema g. dr Gre gor in v Trstu fVia Moliti piecolo 3.)
Bar Slovanom. — Pod tem naslovom piše zadnja »Naša Sloga*: »Slovanska apostola SS. Ciril in Metod sta le malo let ostala na svojem mestu, to je, da sta se od vseh katolikov častila na dan 5. julija. Kakor je potisnjen v kot njuji jezik, tako je potisnjeno tudi njiju češčenje, kajti na njiju mesto je prišel S. Anton M. Zaccaria Bernabita italijanski! 3S. Cirilu in Metodu bodemo morali iskati dne, ki bode slučajno svoboden v letu I Tako katoliški Slovani ne bodo mogli biti je-dini niti v tem, da bi v isti dan častili svoja apostola! To je nov znak časov in prispevek k našemu je-dinstvu!"
Žalosten dar!
Novoletni darovi družbi sv. Cirila In Metoda, — Poslali so dalje med drugim.;; Ženska podružnica v Dornbergu po gospej predsednici Jos. Bizjak 45 gld. — Tržaška možka podružnica 450 gld. — Slavno uredništvo „Mira" v CeJsvcu ^o g, Vek. Legalu 279 gld. 23 kr. — Slavna hranilnica in posojilnica v Vipavi 10 gld. — Moška podru-žP;fia v Ajdovimi pt> g. ntagiijniku Antonu Tcičelju 40 g:d. — Ženska podiMtaica' >r Pr-vačini 5 gld. z opazko da. je 100 gld. darovala za "Šolski dom* v Gorici — Živeli vsi junaki in junakinje, ki toliko žrtvujejo za zmago našo! B l a g a j n i š t v o d r u ž b e s v. Cirila in Metoda v Ljubljani. »Zaveza slovenskih Iu Istrsko-hr-vasklh županov" se v kratkem ustanovi po znanem sklepu županskega shoda iz lanske- • ga leta. Sedež tej bo v Ljubljani. V ljubljanskih listih čitamo, da predsedstvo je predložilo že pravila vladi v polrjenje.
Zahvala,
Ginjenega srca zahvaljujejo so podpisane družino vsem onim plemenitim osebam, katere so na katerikoli način sočustvovale z nami na loli nenadomestni zgubi, katera nas jo doletela s smrtjo našega ljubljenega
Josipa Modolo,
Zahvaljujemo se nadalje vsem odličnim oseba m mesta, vodstvu okr. blagajne in vsem onim osebam, katero so bodisi z navzočnostjo pri pogrebu ali z polaganjem vencev, skazale ranjkemu zadnjo čast.
V Gorici, dne 16. jam 1890. Družine : M o dol o, Cocianciš & Spfcler.
Naznanilo.
Podpisano »Druitvo zq.. prodajo umetnih gnojil in komičnih izdelkov za trtorejo v Gorici" v ulici Coutavale štv. 2 blizu kavarne Schwarz, sprejema podpise za nabavo naslednjih izdelkov:
I. Čisti angleški bakreni vilrijol 99% gld. 24-80 za 100 KI.
il. Najfiueje. zmleto žveplo, več vrst gld.
7  za 100 KI.
III.  Čilski solilar 95% solitra gld. 11 za 100 KI.
IV.  Mineralni sunerfosfat (prah za suhe senožeti 11—14% gld. 3*50 za 100 KI.
V.  Kisli žveplenski kali 95% Čistote gld. 12*— za 100 KI.
Cene se razumejo franko iz naše zaloge v ulici Gontavale š!.v. 2, blizu kavarne Schvvarz. Podpise sprejema se vsaki dan od
8  zjutraj do večera.
Pogoji: Ker vemo, da je zdaj čas, v katerem vsaki posestnik nima denarja na razpolaganje se ne zahievajo predplačila.
Bakreni vilrijol in žveplo se bode oddajalo meseca aprila; na potu pa je čilski dolitar, mineralni superlosfat (prah za suhe senožeti) in kisli žveplenski kali.
V Gorici, meseca januvarija 1899. Društvo za prodajo umetnih gnojil in kemičnih izdelkov za trtorejo v Gorici. V ulici Gontavale štv. % blizu kavarne Schvvarz.
Edna soba ali dve s pohištvom
se dajo v najem s 1. marcem. Na razpolago
je tudi kuhinja. Več se   izve v ulici  Morelli
štv. 5.
Pri gospej baronici Thoe-rnel v Pevmi dobivajo se v veliki množini in po jako nizkih cenah
kolči trte Riparia Portalis.
Dunajska borza
16. januvarija 1899. Skupni državni  dolg v notah   ... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebru .... 101    „
Avstrijska zlata renta.......120    ,
Avstrijska kronska renta 4^   ... 101    ,
Ogerska zlata renta 4% ...... 119    „
Ogerska kronska renta 4%...... &7    .
Avslro-ogerske banča« delnice  .  .  . 041    ,
Kreditne delnice......... 259    ,
London vista...........120    „
NemSki drž. bankovci za 100 mark .   58   ,
20 mark.............11    .
20 frankov.....:......    *»    »
Italijanske lire..........44    »
C. kr. cekini...........    5    «
«8
Ustanovljeno leta 1863.
Prvi primorski zavod za izdelovanje aromatiških izcedkov, likve-rov itd. ivrde
jFrafeTliMarega
Gradišča, Isonzo.
čistilnica na par:
korjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših likverov.
j§;      fovarnu vinskega kisa
^| po edino racijonclni sistemi »Pasteur
Sfavbinskt razpis.
Za zgradbo
iiotrč ljudske šole v Postojni
se bodo oddala izvršitev sledečih dei z oskr-bitvijo vsega pripadajočega gr.idr.VA: 1. Zidarsko delo, proračun, na gl. 20.923 00
J/.079-35
2.740-85 828'—¦ 796-30
3. J 76-80 3!2-70
4.247-
1.874-50 619-12 485-—
1-430-— 204-— 410-— 161-00 182--107-—
2.  Kamnoseško delo    ,
3.  Tesarsko delo        8
4.   Strešno ,deio             „
5.   Kleparsko delo       ,
6.  Dobava železa       „
7.  Dobava kamenine  „
8.   Mizarsko dr;lo     . „
9.  Ključavničarske delo
10.   Steklarska delo
11.   Pleskarsko delo     „
12.   naprave sr.'kurjavo „
13.        »        „ ventilacijo
14.  Slikarsko »telo       „
15.   Tapetarsko de'o    B
16.  Mehanično delo     „
17.  Za nadpisne table ,
Skupaj gld. 50.178-62 Stavbeni  naCrl  in proračun   stroškov, splošni in posebni stavbinski   pogoji so razloženi v občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala.
Ponudbe naj se torej raztezajo na vsa dela tega razpisa.
V  varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini hranilnih knjižicah ali pripravnih vrednostnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
V  ponudbi se ima navesti v številki in besedah ponudeni znesek oziroma popust na proraCunjenih zneskih.
S kolekom 50 kr. kolekovane zapečatene pismene ponudbe imajo zadržali ime in priimek, bivališče in dan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik.vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnjevati in da prizna tudi pravico krajnega šolskega sveta do izgovorjenih konvencijonalnih kazni.
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo od zunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolske stavbo*.
Ponudbe se imajo poslati zadnjic do 5. svečana 1899. na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb.
Krajni šolski svet v Postojni
dne 5. januvarija 1899.
«
na
Jravniku Štev. 11 v Gorici,
t
A        na Acijuedottu št. 25 v Trstu,        k
mk                       priporoča se                       mL
U slavnemu  občinstva v mestu  U
^      in na deželi v blagohotno podporo.        W
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Hiessner, y NnasH nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prež. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo cl.)              tiskarno 5rk na perilo.               (P. cl.)
Rojaki!
Kupujte le pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
V
h
Dobro znan a gostilna                   <4a.
ANTONA VODOPIYCA f»
"pri
J
v
Trstu
v
ulici 6hega
št. 7. *
je v bližini južnega kolodvora j edina narodna gostilna
S prGIlOGlŠGlj katera toči pristna bela in črn;
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedmi

«;#*#$^$$$$-^$$$^$-$'$^^$$-$$$$$$$$9'4
ZAHVALE.
Spoštovani gospod! Zahvaljujem Vas, da ste mi poslali tako izvrsten iek proti kašlju in bolim v prsih. Porabil sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je skoro prešel kašelj in boli v jrsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in poieg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, 19. oktobra 1807. Z velespoštovanjem
Vam zahvalni JAKOB SUPPAS Trpotcev sok (Spitzvo-gerich-Safr), ki tako izvršno dojilje proti kašlju, bolim v prsih, težkemu dihanju ter jo tudi za zastarele bolezni, se dobiva vedno svež v lekarni k 55rinj-skenui, IL IJrodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekarne ki ima na skatljici sliko N i k o 1 e Š u-biea Zrinjskega, bana hrvaškega.
Cena Skatljici trpotčevega soka s točnim navodilom je 85 novčičev.
Poleg trpotčevega soka je dobro tudi gorski čaj proti kašlju rabiti.
Cena jednega zavitka gorskega čaja proti kašlju s točnim navodilom je 35 ne. Jedno   in   drugo   se pošlje vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pri-računi za   tovorni  list in zaboj ček 20 novč. Lekarna k Zrinjskcitiu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg St. 20.
Renjeni gospod lekarnar!
1'red kratkim časom som naročil od Vas eno steklenico krcpilnih švedskih fcnrijic; te so meni iu mojim znancem tako dobro storile, da inoi-un: Vas na tem dobrem loku najtopleje zahvaliti. Izvolite mi za moje znane« se 3 steklenice po 80 novč. s poštnim povzetjem poslati.
Modiuš, dne 20. maja 1898. Spoštovanjem
VID ZANIČ
Prave krepilne švedsko kapljice delujejo izvrstno proti vsem žohdčiiiin bolim, popravljajo prebavo, čistijo kri jačijo želodci!. Od teh kapljic se izgubi vse boli želodca in čiov, dobi se pa dober tek.
Treba je paziti na varstveno znamko, ter samo one krepilne švedski! kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikoli« Šubiča Zrinjskega, bana arvaškega.
Cena jedne steklenice krcpilnih švedskih kapljic s točnim navodilom stane 80 novč.
Pošilja so vsaki dan proti poštnemu povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj priracuna za tovorni list iu zavitek 20 novč.
Lekariu k Zrinjskcinu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila. M znašajo 5 gld. ali več, se pošiljajo franke.
Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati Vaše „mazilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni, in današnji dan, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni
BARTOL LISIČKI V Strmcu pri Slabi:!, 22. aprila 1B8B.
Mazilo proti kostoboli (Fluid), je jako dobro le-čilo proti trganju in pokanju po kosteh, revma-tizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo okrepča izmuč ne žile, ter krepi starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog.
Vsak zavitek mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Kikole Š ubiča Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo tako je mazilo iz moje lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zavitku.
Cena jednemu zavitku tega mazila je 75 kr.
Razpošilja se vsaki dan. proti poštnemu povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj za tavorni list in zavitek priračuni 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 2q.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici H, 11 ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  gris — drobne in debele otrobe — tisršico — z6b
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrljol itd.             3 20   2
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debela
ter pristnega črnega in belega vina.
Špedlcijska poslovnica
I Hftr H* t Gorici |
so 5i  ?,    v ulici Morelli 12 se toplo priporoča  Slovencem v Gorici in z dežele.
vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na kraje  avstro • odrsko  monarhije v sodili  ml r>u" ' naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena zmorno. Pcftreiba poilene.
r«T
Prave \\\ edine želodčne kapljice,
/'Iravilna 11106 teh kapljic jo nopro-koKljiva. To kalil j \w vradijo redno 1] prebavljenje, co so }] jih dvakratna dan \>o   jedno   žlicico
---------        popije. Okrepi po-
Sv, Anton l'ado». kvarjeni želodec, KlorC-, da zgine v kratkem času omotica in živofea /enosi (mrtvost). Te kapljico tudi store, da človek raji je.                    ~t;
Cena steklenici 30 kr
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na  svetu.   Za naročitvo in  poSiljatve pa jedino le v lekarni
Cristotoletti v Gorici.
Peter Princič,
zadružni kremar vinarskega in sadjarskega društva v Gorici v ulici Sv. Klare šiv. 7, tmi
izvrstna vina te zadruge
in ima vedno dobro kuhinjo, katera postreže goste z mrzlimi in gorkimi jedili v vsakem času dneva.
Priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. Obljubuje točno postrežbo in jako ceno.
Trpeči na plučali. v jrrlu, na duhu in trakcalni!
Kdor se hoče iznebiti enkrat za vselej pluenih ali frakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu. katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plucah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jamCiju pristnost tega čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr.* Zvezki gratis. Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, itv. 37.
26-22                                               251 S.
mmLmmm®wmmmmmmmmmmmm
NajboJji goveji prah
iz Barthelovega krmilnega apna obvaruje pred lizanjem in zrenjem lesa. Zabranjujc mehkobo kostij in medlost, vzroča slast v zrenju, krepi prebavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter thi izvrstno meso.
Za vso govejo živino je pri letošnjih slabih piCah velike važnosti.
Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskušnjo 5 klg. za i gld.
M. Barthel & Comp. Dunai
X., Repiergasse 20.
I'