lovensko la vero dom ijgsa Letnik r/ ^Primorski Lisi64 izhaja vsaki i., 10. in 20. dan v mesecu. Cena za celo leto I grl. 30 11. za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Š ilske ulice po 4 nov. Y Gorici, dne 21. septembra 1896, 'S feclništvo isi vpravnižštvo mu ie v Gorici, Nunske ulice št. lo —• Netrankovana pisma se ue sprejemajo, ilokopisi se.no vračajo t j-glase iu naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. Škofovska beseda o pravem času. Nesrečna koalicija je večini avstrijskih katoličanov glave zmešala. Tako zvana načelna vprašanja, od katerih je odvisno naše življenje, so skrili pod mernik in v roke segli liberalcem in Judom. Takega pobratimstva ni še dolgo svet videl ! Toda Taaffe, ‘NVindischgratz. Badeni so izvrstno poznali umetnost, kako se mora coprati, da ob enem dež gre in solnce sije. Koalicija pomeni smrt logike, brezna-čelnost, nedoslednost ; koalicijska politika je najhuje gorje, ki more'"zadeti dižavo, ker vzgaja državljane za politiški in soci jalni nihilizem, za anarhijo. Skrajen čas je bil, da je, mej naš po* litiško-koalicijski kaos zasijala luč. Ta luč je beseda avstrijskih škofov. Naši škofje so se obrnili do IV. avstrijskega shoda s posebnim pismom, v ka- terem so avstrijskim katoličanom v kratkih potezah narisali program, na kojega podlagi naj bi odslej skupno postopali. Glavne točke Tega programa so : 1. svoboda katoliške cerkve, brez nadležnega, morečega birokratskega nadzorovanja ; 2. šola naj se teinejjto prevstroji na verski podlagi; 3. pokrajinska avtonomija na podlagi zgo devinskega prava; 4. Avstrija ostani nedeljiva monarhija; 5. lnjjjjdia XiUrMU£AX!lii5t; 6. konnitg socijalna reforma. Opozarjamo posebno na zadnjo točko ; kajti ravno ta je, ki se od škofov posebno povdarja. Poozdigu kmetijskega in obrtnijskega stanu, skrb za nižje, uhožno ljudstvo, pa odstranjene nepoštenega obrtnega tekmovanja. S tem se odobruje krščansko socijalno gibanje in opravičuje pošteni antisemitizem. Zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Pozor ! Pozor! kličemo prvič onim, ki še zdaj menijo, da so z narodnostnim vprašanjem rešena vsa druga vprašanja. Pozor! drugič onim. ki se vedno še preradi solnčijo ob ministerski milosti. Ministersko solnce je zelo slepilno. Ne zabiuio, da grof Badeni je še zmerom ministerski predsednik; in grof Rajoni Da dr- Lueger sta, nasprotna, poki ; grof Badeni je zavetnik Židov, somišljenik liberalcev. In grof Badeni si bo na vse kriplje •prizadeval, da si vtrdi svoj stol. In grof Badeni bo obsipal z milostmi, s koncesijami, z naslovi one, ki. bodo hoteli na kolena poklekati pred koalicijskim nestvorom. Bodimo trdni. Škofovska beseda vzdržuj nas. Badeni ali kedorkoli pride za njim — vedi, da naša zahteva, cela, nedeljiva, osta- | ne : Svoboda cerkve, svoboda šole, osvoboditev ] krščanskega ljudstva od Judov in kapitalistov! Potovanje ministerskega predsednika, grula Hadenija po Primorskem. Od Predela do Gorice. Pri najlepšem vremenu pripeljal se je ministerski predsednik spremljan od namestnika Rinaldini-ja in deželnega glavarja grofa Fr. Coronini-ja na Predil. Tukaj so ga pričakovali pod slavolokom, na katerem je bil slovenski in poljski napis, „dobro došli“, skoraj vsi slov. deželni poslanci in okrajni glavar, grof Marenzi,, Kakor starima znancema podal je min. predsednik č. g. dr. Gregorčiču in grofu Alf. Coroninij.il roko v pozdrav. Nato pozdravil ga je poslanec dr. Gregorčič slovensko, mu naštel potrebe naše dežele iu ga posebno prosil, naj vpliva na to, da se sezida predelska železnica Zahvalil se je Badeni govorniku in obljubil, da se bo potegoval za Primorsko, pa. pristavil je obrnivši se k državnima poslancema, tudi vi morate mene v državnem zboru podpirati. Pozdravila sta ga na to g. župan loški in č. g. kurat, oba slovensko, in ko ga je nagovorila še mala deklica ter mu podala šopek očnic, odpeljal se je proti Bovcu v spremstvu 12 voz. Srčen je bil pozdrav v Bovcu. Nagovoril ga je g. župan Jonko v imenu občinskega odbora, seveda slovensko, in mu podal spomenico ; v imenu duhovščine pozdravil ga je č. g. dekan Fr. Ilovar; v imenu vsega ljudstva pa slavolok z napisom: „Dobro došlr1. I" Bovcu na pošti je bil obed, h kateremu so bili povabljeni tudi dr. Gregorčič, grof Alf. Coronini in dr. Tuma. Ob dveh odpeljal se je iz Bovca iu še dolgo razlegalo se je za njim: „Živio Badeni! Živeli poslanci ! Živio Marenzi!“ Na Žagi bil je postavljen zopet slavolok in pozdravil ga je g. župan zopet slovenski. Na Serpenici: slavolok se slov. napisom, pozdrav župana, pozdrav č. g. kurata Ivančiča, glasni, živio! Tudi na Trnovem stal je slavolok, in vsa vas bila je z zelenjem okrašena. Lepo ga je pozdravil g. župan Fon in č. g. vik arij Ivodromac, oba slovensko. Ko je min. predsednik zvedel, da je gospod vikanj beneški Slovenec, ni hotel skoraj verovati, da tudi onostran meje žive Slovenci. Pa pojasnili so mu poslanci da tam živi nad 40.000 naših bratov. Točno ob 4 Ij4 pripeljal se je predsednik v Kobarid, kjer ga je zopet pozdravljal slavolok z napisom : „Dobro došli". Samo slovensko nagovoril ga je gospod župan Fr. Slnnder, in ga prosil za državno podporo ali brezobrestno posojilo pri zidanji novega sodnijskega poslopja, za nujno odpravo ko-barijskih klancev in za predelsko železnico. Koncem govora rekel je Badeni: „Habe verstanden" (sem razumel). Posebno gorko podpiral je vse prošnje okrajni glavar, grof Marenzi.'Č. g. dekan, J. Peternel, pozdravil ga je v imenu duhovščine, ki je bila v obilnem številu zastopana, č. g. Sim. Gregorčič ml. pa ga je prosil za popravo ceste v Ko-barijski kot. Ko mu je podal župan spomenico. odpeljal se je med živahnimi „ živio" klici in petjem cesarske pesmi proti Tominu. Tudi na Idrskem ni manjkalo slavoloka in slov. pozdrava. V Tominu je bil zopet jako slovesno sprejet in pozdravljen. Predstavil se mu je občinski odbor, duhovščina na čelu ji g. dekan in uradniki. Iste prošnje, ko drugje. Ljudstvo je navdušeno klicalo : „Zivio Badeni ! Živio Marenzi!“ Pri „ Perše tir1 je ju-žiual in se po kratkem odmoru odpeljal skozi Volče, razume se, da pozdrava iu slavoloka tudi tukaj ni manjkalo, proti Kanalu. Min. predsednik je bil se sprejemom jako zadovoljen Pa kaj bi tudi ne bil: povsod ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo, povsod mu nasproti hitelo, vse je bilo v zastavah in zelenju, se vsacega griča ga je pozdravljalo pokaujo topičev! Le nekdo v njegovem spremstvu ni bil zadovoljen, ker se je jako kislo držal, čegar imena pa nočemo imenovati. Posebnega našega prijatelja in zagovornika pa se je zopet pokazal o-krajui glavar, grof Marenzi, in zato mu tukaj še jedenkrat slovesno zakličemo, da bo čili a vsa slov. domovina: Živio okrajni glavar torninski, grof Marenzi! V Ročinju ga je pozdravil g. vikar Leban. Tu je čakal tudi goriški okrajni glavar. Peli so domači pevci. Kanal je bil čarobno razsvitljen, ter je posebno ugajal ministru. Pozdravila sta ministra župan Drašček, (nemški) iu veleč, dekan Vidic. Peli so tudi pevci. Slo je dalje skozi okrašene Plave, kjer je ministra pozdravil župan Konjedec, hčerka županova pa mu poklonila šopek cvetlic. V Solkanu je bil postavljen slavolok, čarobno razsvitljen z baloni, kakor je bila tudi vsa vas v zastavah iu lučih. Ljudstva se je vse gnetlo. Urnebesni živijo pozdravil je došlega ministra. V ime starešinstva ga je pozdravil g. župan Mozetič, prosil že-leznične zveze, opozarjal ministra na slovensko šolo v Gorici, ter na razmere v srednjih šolah in pri sodišču. Povdarjal je, da mi ne zahtevamo drugega, kakor da bi se tudi za nas Slovence konečno začeli izvrševati ustavni zakoni. Na to ga je pozdravil č. g. župnik; v imenu učiteljstva pa nadučitelj g. Jug, prosil pomoči bednim razmeram učiteljev ter mu izročil spomenico učiteljev go riškega okraja. Ob solkanski mitnici postavili so goriški Slovenci ličen slavolok z napisom: 1 „Goriški Slovenci kličejo Vam : Dobro došli, Witajže \u Vse je bilo razsvitljeno, pri slavoloku pa se je vse trlo goriških Slovencev, ki so z gromovitim „živio“ pozdravili Ba-denija. (Dalje). Prihod novega škofa v Trstu. Vsprejem o prihodu msgr. Šterka v Trst je bil jako slovesen in prisrčen. Na južnem kolodvoru je čakalo veliko število gospodov dflliovskega in posvetnega stanu, med zadnjimi c. kr. namestnik Rinaldini in mestni župan IMtteri.~T5ruge.ga občinstva pa je tu 10 mn‘ogTfT)roJlio. — Ko je prispel brzovlak na postajo iu se je prikazala častitljiva podoba škofova — so ga vsi navdušeno iu glasno pozdravili se „Zivio in Evviva* klici. BJag.oslav.ljii j e se je podal Prevzvišeni v kočijo c. kr namestnika in na njegovi desnici se peljal do svoje pah)če. Za njim se je 'j.eijalo mnogo g spodov v okolo 50 kočijah. Pri palači se'je kočija vstavila in mil. g. škof so najprvo stopili v bližnjo cerkev starega sv. Antona in tu počastili presv. Rešnje Telo Jezusovo. Potem pa so v svojem novem stanovanju sprejeli c. kr namestnika, župana in druge odlične osebe. Ko so ti odšli in ostali sami duhovniki je kan. insgr. Černe v imenu vseh duhovnikov pozdravil novodošlega škofa in mu voščil, naj bi mnogo let vladal združene škofije v čast božjo, v svoje zveličanje in vernikov. Prevzvišeni so v krepkih besedah se zahvalili za tako prisrčen sprejem in potem spodbujali vse k molitvi, k stanovitnosti in k edinosti za sveto stvar. Nazadnje so vsem zbranim prvikrat podelili svoj očetovski blagoslov. Intronizacija ali slovesno vmcMenje novega škofa dne 8. t. m. pa je bilo pravi triumf, pravo zmagoslavje. Ob 81/2 so bili milostljivi pri tihi sv. maši v cerkvi star. sv. Antona; po sv. maši so se oblekli v Škofovsko opravo in potem spremljani od skoro • ■ C) duhovnikov in od vseh bratovščin celega mesta, s-> sto pali pod baldakinom do stolne cerkve sv. Justa iTlagošTavTiaje ogromne množice, ki so čakale ob 'straneh .... Stolna cerkev je bila za ta dan vže nenavadno oktisno okrašena. Kakor hitro so prevsv- g. škof stopili skozi cerkvena^ vrata, so pevci zapeli „Te Deuin". Med tem so prevzvišeni počastili sv. R. Telo in se podali na stol na episteljski strani. Po prebranih bulah (pismih) sv. Očeta, s katerim je bil mil. g. Šterk imenovan LIST K K Škof Pie in Napoleon III. Škof Pie v Poitiers na Francoskem je cesarja Napoleona III. o neki priliki primerjal Pilatu, ker je namreč ta cesar grdo prevaril sv. Očeta Pija IX. in tako kriv bil, da so Lahi vzeli papežu Rim. Napoleon III. je zvedel, kaj je govoril poitierski. škof, ter ga je pozval pred sebe. Policijski komisar, ki je bil imel spremljati škofa k cesarju, se pripelje v Poitiers, si sprosi iu dobi vstop k škofu Pie. Razloži mu, da je prišel i>o vkazu cesarja, ki kliče škola pred se, da se opraviči. Škof se ne brani, le toliko reče: „Dobro, gospod komisar, pojdem, vender dovolite, da se pripravim za pot, gotov sem v četrt ure!-1 „0 prosim. Prevzvišeni, zaradi mene Vam ni treba hiteti, ker bi mi bilo že sploh ljubše, da se odpeljeva še le z nočnim vlakom.“ „Gospod komisar, v tem Vam pa ne morem vstivči: želim namreč, da se odpeljeva precej, sedaj po dnevu. Torej četrt ure potrpljenja !‘‘ Škof odide. Ni še preteklo četrt ure, ko se odpro vrata širom; skozi nje vstopita dva strežaja, eden nosi pontifikate (škofovsko obredno knjigo), drugi škofovski svečnik ; za njima pa pride poitierski škof v najlepši škofovski opravi, z mitro na glavi iu pastirsko palico v roki „Gosj od komisar, pojdiva, pripravljen sem, ravno prav prideva k vlaku !“ škofom Tržaško-koperskim — so se mil. gospod preselili na evangeljsko stran na svoj novi škofovski sedež. Na to je stolni dekan msgr. Sinčič spregovoril iatinski in v imenu vseh duhovnikov in vernikov izrazil veselje cele škofije, da nam je Bog poslal tako 1 jubeznji-vega — apostolskega moža — vrlega vi-šega pastirja. Mil. g. škof so se isto tako latinski zahvalili in vse z gorkimi besedami navduševali k vstrajnemu in skupnemu delovanju za čast božjo in zveličanje duš. Na. to so vsi pričujoči duhovniki poljubili prstan novemu škofu — v znak vdanosti m pokorščine. Sledila je pontitikalna sv. maša mil. gosp. škofa. Okolo poldne je bila slovesnost končana. Pastirski list no Milošiče/a skifa je tako lep, tako imeniten, da je res vredno, da ga „Prim. Iist“ poda svojem čitateljem v popolni celoti. Razim pastirskega lista, namenjenega vsem vernikom — so mit. g. Šterk še poseben list spisali svojim duhovnikom -- v katerem poleg družili zlatili naukov goreče priporočajo češčenje Jezusa v uajsv. Zakramentu, zato z apostolsko vnemo vabijo vse, naj se vpišejo v bratovščino Duhovnikov Častilcev, ki ima za Avstrijo svoj sedež v Feldkiivhnu na Predarlskem. Nje ravnatelj v tržaški škofiji pa je ml. kan. msgr. Černe, pri kojem treba se oglasiti za vpisovanje. Shod v Ccfknu. (Izvirno poročilo.) Kar smo tako želeli, zgodilo se je. Vršil se je namreč pri nas prepotrebni ljudski shod. Takoj zjutraj 8. sept. jelo je ljudstvo vreti skupaj, po veliki sv. maši ob 10. uri bilo je pa na trgu kar vse natlačeno. Prišli so tudi 'gg. dušni pastirji kar 114 fel.il svo1illiL_qy&c v lepem številu. Nič manj nego II udeležilo se jih je shoda Vnovič pokazali so pa šosebno bratski Tdr-ci, da smo edini in složni. Nad 50 dospelo jih je namreč k slavnosti. Kmalu po 3. uri otvori preč. g. dekan shod. Izroči navzočim, katerih je bilo na_župnikovem dvorišči gotovo 7 do 8 sto, pozdrav veleč. g. dr. A. ^iregorčjča. državnega poslanca, kateff je bil otfrftrbil, počastiti shod s svojim prihodom. .Žalibog, d.i je ravno ta dan moral iti naprotT~fii1 ffl s te rsk e m u p re d s e du i k u. ■—l-.p-rvr govornik- imel' bf' hrlT~'g Slavko Ravnikar, tukajšnji veleposestnik. Pa ravno Osupnjen vpraša komisar: „Je-li hočete iti, Prezvišeni, v tej slovesni opravi na pot?“ „Da, da, gospod komisar, saj so Vas poslali po škofa poitierskega, zato grem kot škof z Vami." „Toda, Prevzvišeni, zato Vam še ni ravno treba iti v popolnem škofovskem or- li atu !-1 „Tako pa hočem ici jaz, gospod komisar; pojdiva, drugače zamudiva vlak!* „Prosim vender, da bi se Prezvišeni peljali vsaj v zaprtem vozu že vsled nenavadnega prizora in zgledovanja ljudi.“ ,,Oprostite, gospod komisar, vajen sem odnekedaj po mestu hoditi peš, moji prijatelji bodo pri tem veseli, ko bodo zvedeli o časti, da me sam cesar kliče k sebi. „Prevzvišeni, tej želji se ne morem vdati !J Pojdiva, pojdiva gospod komisar, jaz imam nujna dela : čim prej opravim pri cesarju, tem bolje.“ „Vender dovolite mi, da se pred odhodom pogovorim z gospodom cesarskim namestnikom !“ „Svododno, gospod komisar, opravite naglo, da greva potem !•* Policijski komisar po nasvetu namestnikovem brzojavi v Pariz, kako hoče škof priti pred cesarja, in prosi od vlade navodila, kaj mu je storiti. Odgovor je bil: „Pustite škofa, in pridite nazaj !-‘ ta dan je segla v njegovo hišo nemila smrt, ter mu vzela sina iedinca. Tolaži ga Bjg ! Prisrčno sožalje! Mesto njega je govoril veleč. g. dr. Jan. Ev. Krek. Kakor le on zna, povedal nam je toliko lepega in podučnega. Začenši s vprašanjem, zakaj je ta ljudski shod, pokazal je mojstersko, kaj mora vsak kmet vedeti. Da bo pa vedel, moramo ga podučiti. Povejmo mu, da je posestvo istega pomena kot denar. Dajmo nazaj posestvu tisto vrednost, ki jo ima od Stvarnika samega. Kmet zavedaj se, da si steber države, zato dajmo mu nazaj veljavo. Da dalje le nekaj prelepih misel poberem, omenim naj mej drugim : Ivako je škodljiva delitev posestev. I11 če bi se vže delila, merijo naj sorodniki pred pravico pri kupčiji. Treba torej stalnosti domov. Druga važna misel je bila: Držimo skupaj. Posameznik se dandanes ne more vstavljati velikim kupcem, kapitalistom. £a-to t>'eba kmečkih zadrug. Kakor namreč ruski konji, ko pridejo volkovi, stisnejo glave skupaj in se skupno s kopiti branijo, tako branite se kmetje združeni v zadrugah proti skupnim pijavkam. Treba torej posojilnic, svojih tovarn, svojih strojev itd. Pa preobširno bi bilo le nekoliko popisati prekrasen govor, podam vam raji resolucije, iz katerih bo govor bolj jasno odseval. Naj slede: I. Ljudski shod v Cerknem izjavlja svečano, da hvaležna priznava delovanje > poslanca veleč. g. 'dr. A. Gregorčiča v de- ><' želnem in državnem zboru in 11111 iskreno zaupa, da bo i v bodoče vedno deloval po svojih izkušenih načelih v blagor slovenskega ljudstva. II. Ljudski shod v Cerknem izjavlja, da se kmečko vprašanje ne da rešiti brez temeljitih izprememb v zakonodavnem oziru. Država je dolžna, da s posebnimi agrarnimi zakoni izvrši svojo do sedaj tako zelo zanemarjeno dolžnost in reši prvi svoj steber - kmečki stan — pretečemu poginu. Ljudski shod šteje med poglavitne naloge agrarnega z.ikonodajstva: a) Stalnost kmečkih domov. h) Samostojnost in samoupravo kmečkih zadrug, ki naj se čim najpreje vsta-nove; vojaški erar nuj kupuje z.u,s,e sajno od kmečkih zadrug. c) V prvi instanci jedino veljavna zadružna razsodišča v lastninskih in posestnih pravdah. d) Izprememba davčne politike. Davek naj ^e zahteva samo od resničnih doliod-kov, ne pa od zemljišča, ki sedaj vkljub najnapornejšemu delu ne more rediti svojih Jastnikov. e) Čisti dohodek iz zemljišč ali zemljiška renta bodi povprek preračunjena merilo, po katerem naj se vstanovi naj višja obrestna mera za denarni kapital. f) Dokler se ne vstanove splošne pri-sjljie zadruge, naj se v posebnem zakonu določi način, kako naj se podpirajo slobodue kmečke zadruge ; vziasti naj podpirata de-ž da in drž iva vzorna kmetijstva, ki naj jih vstanove in vodijo zadruge v povzdigo umnega gospodarsva. ot. Poziv! *) P. n. g.! Z Božjo pomočjo vstanovila se je tudi tukaj v Trstu pod varstvom „sv. Družine" družba, čigar namen je ta, da previdi družinam v Trstu bivajočim dobrih in poštenih služabnic, kuharic in^ hišnih. V ta namen odprla se je v ulici Navali St. 1. posebna hiša, kjer se sprejemljejo in vestno nadzorujejo dekleta lepega vedenja, katere so začasno brez službe ali pa so komaj prišle v mesto si službe iskat. Kolike potrebe in važnosti je ta družba, je razvidno iz tega, ako se resno premisli, koliko potrebne so dobre in vestne služabnice za . družine, in pa v kolike zadrege pride gospodar ali gospodinja pri iskanju dobrih služabnic. Nič manje važnosti gotovo ni tudi to, da služabnice začasno brez službe imajo dobro hišo, varno zavetišče, kamor se lahko brez vse skrbi podajo, in se tako obvarujejo prevelikih nevarnosti telesnega in duševnega pokvar-jenja, kateremu bi bile drugače izpostavljene. Z vstanovo omenjene družbe se je hotelo posnemati druga velika mesta, kjer so vže ustanovljene take, za družinsko življenje prekoristne družbe. Pa vsak začetek je težak in majhen, tako tudi ta naša družba je jako še majhna in pa uboga, ker ima še jako pičlo število udov in nič družili postranskih dohodkov. Zatorej vsaki trezno misleči naj podpira in priporoča tako potrebno družbo, ki kaže toliko velike koristi. Vodstvo namerava stopiti v zvezo z enakimi zavodi družili mest, in tako bode zamoglo zadovoljiti premnogim prošnjam, ki vže sedaj mu dohajajo od Tržaških družin. V notrajnem delokrogu bode gledalo na to, da se obvarujejo vsega hudega tolike uboge reve, ki so primorane z lastnimi rokami in pri dru/.ih si vsakdajuega kruha s'užiti. Namen te družbe je torej jako plemenit, ker je družba vstanovljena na krščanski podlagi v korist bližnjega. Zategadel niže podpisano vodstvo se obrača do V. B., da blagovoli to jako težavno, pa toliko bolj sveto podjetje podpirati in ga priporočati pri svojih znancih in prijateljih. In da V. B. zamore bolj razvideti duh, ki je družbo oživil, se Vam priloži iztis družbinili pravil. Za vodstvo Zavetišča za služabnice Fanny Weissmann voditeljica *) Se uljudno prosi, da tudi drugi slovenski listi bbgovoljno ponatisnejo. Za kratek čas. Tudi toložba: Postopač v ječi proti drugemu: „Saperlot! kako dežuje!“ To- variš : „Zahvaliva Boga, da sva pod streho !“ „ Jože, kako to, da vedno strgan dežnik rabiš, ko greš v cerkev ?“ „Veš Tone, zato, ker lipam, da se bo kedo o piiliki zmotil in vzel mojega, meni pa pustil svojega boljšega !" Priden šolar psu: »Sultan, tebi se dobro godi: umivati se ti ni treba, česati tudi ne, najmenj pa v šolo hoditi1*. General svojim vojakom po bitki: „Fantje dobro ste se držali, bili ste se, kakor levi!“ Prostak : „Da, gospod general ! Kedo bi pač zamudil priliko, vender enkrat pošteno pretepati se ne da bi se mil bilo bati žanderjev in sodnikov ?“ Notar brezverec se ponorčuje s kmeta, ki gre na božjo pot in pravi: „Kaj ne, oče, zato ker boste na sv. Višarjili v puščico vergli nekaj kervavo prisluženih krajcarjev boste šli gotovo z berzovlakom v nebesa?" „Tega ne vem !“ odgovoii kmet: *pač pa vem, da nas ne bo spravil v nebesa denar, ki ga moramo pustiti po pisarnah notarjev". Mož svoji ženi: „Glej, glej, človek ima res včasih nenavadno srečo : šiv je popustil pri žepu, kamer navrdno devljem nič zgubil ?“ praša denar in “ „In nisi veselo žena. „Ne enega krajcarja, ljuba moja; sinoči namreč sem jih vse do zadnjega zapil!" Mimo glavne straže nacijonalne garde iz leta 1848 pride nekega večera najvišji poveljni; stražnik prezentira,_ opusti pa poziv cele straže k orožju, ki je bil vkazan, ako je prišel poveljnik mimo. Nevoljen za,-reži tedaj ta nad stražo: „Zakaj ne kličete „heraus ?" „Ker ni nobenega notri, ampak so vsi v krčmi!" se odreže stražnik. Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijanska tiskarna. Prihodnja številka ^Primorskega Listau izide dne I oktobra. ustrm -v-r S ve car f. Mii! y Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrbni-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče Mig. po 2 (/Id. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z svoto 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve: Lacrima I. kilg. po 1 gld. 20 kr., lacrima II. kilg. po 1 gld., granis kilg. po 60 kr. v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java, .bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po V* kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna. Franc Jusina črevljar v via Municipio št. 3 priporoča gospodom in gospem v svoji lastni delavnici iz najboljšega blaga izdelane črevlje, po najnižjih cenah. Pridnega dečka iž poštene družine, kateri bi se z veseljem poprijel učenja krojaške obrti, sprejme takoj z ugodnimi pogoji Vinko Metlikovec krojač Volči grad (p. Kometi). v GORICI -v Nunskih ulicali št. lO nasproti gostilne ((BEJLEGJk. ZAJCA.)) osoja si priporočati preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, cvetkov za nove maše nogovice, rakev (truge) Ul in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, čevlje, vsake velikosti, zlatili črk i. t. d. :vM' Ib T i\-( i-T-' Ž02.SEŽ ŽUS57*■P?1■STš.iiTi.iTS SS Km>m 8— 20 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO « m tSmoBSUSI S •CIEKICI %_■£ mo • rriANKO 16. HELLEB, BEC mt n. 1’BATKbstiusse un.49. -»■ Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti, MLATILNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, m line, trtne škropilnice in vinske stiskalnice prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji II/2, Praterstrasse št. -10. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. -gn Posebno se svari pred ponarejenimi blagom ! *<-