lovensko
la vero dom ijgsa
Letnik r/
^Primorski Lisi64
izhaja vsaki i., 10. in 20. dan v mesecu. Cena za celo leto I grl. 30 11. za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Š ilske ulice po 4 nov.
Y Gorici, dne 21. septembra 1896,
'S feclništvo isi vpravnižštvo
mu ie v Gorici, Nunske ulice št. lo —• Netrankovana pisma se ue sprejemajo, ilokopisi se.no vračajo t j-glase iu naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi.
Škofovska beseda o pravem času.
Nesrečna koalicija je večini avstrijskih katoličanov glave zmešala. Tako zvana načelna vprašanja, od katerih je odvisno naše življenje, so skrili pod mernik in v roke segli liberalcem in Judom. Takega pobratimstva ni še dolgo svet videl !
Toda Taaffe, ‘NVindischgratz. Badeni so izvrstno poznali umetnost, kako se mora coprati, da ob enem dež gre in solnce sije.
Koalicija pomeni smrt logike, brezna-čelnost, nedoslednost ; koalicijska politika je najhuje gorje, ki more'"zadeti dižavo, ker vzgaja državljane za politiški in soci
jalni nihilizem, za anarhijo.
Skrajen čas	je bil, da je,	mej	naš	po*
litiško-koalicijski	kaos zasijala	luč.	Ta	luč
je beseda avstrijskih škofov.
Naši škofje	so se obrnili	do	IV.	avstrijskega shoda	s posebnim pismom, v	ka-
terem so avstrijskim katoličanom v kratkih potezah narisali program, na kojega podlagi naj bi odslej skupno postopali. Glavne točke Tega programa so :
1. svoboda katoliške cerkve, brez nadležnega, morečega birokratskega nadzorovanja ;
2. šola naj se teinejjto prevstroji na verski podlagi;
3. pokrajinska avtonomija na podlagi zgo devinskega prava;
4. Avstrija ostani nedeljiva monarhija;
5. lnjjjjdia XiUrMU£AX!lii5t;
6. konnitg socijalna reforma.
Opozarjamo posebno na zadnjo točko ;
kajti ravno ta je, ki se od škofov posebno povdarja. Poozdigu kmetijskega in obrtnijskega stanu, skrb za nižje, uhožno ljudstvo, pa odstranjene nepoštenega obrtnega tekmovanja. S tem se odobruje krščansko socijalno gibanje in opravičuje pošteni antisemitizem.
Zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Pozor !
Pozor! kličemo prvič onim, ki še zdaj menijo, da so z narodnostnim vprašanjem rešena vsa druga vprašanja. Pozor! drugič onim. ki se vedno še preradi solnčijo ob ministerski milosti. Ministersko solnce je zelo slepilno.
Ne zabiuio, da grof Badeni je še zmerom ministerski predsednik; in grof Rajoni Da dr- Lueger sta, nasprotna, poki ; grof Badeni je zavetnik Židov, somišljenik liberalcev.
In grof Badeni si bo na vse kriplje •prizadeval, da si vtrdi svoj stol. In grof Badeni bo obsipal z milostmi, s koncesijami, z naslovi one, ki. bodo hoteli na kolena poklekati pred koalicijskim nestvorom.
Bodimo trdni. Škofovska beseda vzdržuj nas.
Badeni ali kedorkoli pride za njim —
vedi, da naša zahteva, cela, nedeljiva, osta- | ne : Svoboda cerkve, svoboda šole, osvoboditev ] krščanskega ljudstva od Judov in kapitalistov!
Potovanje ministerskega predsednika, grula Hadenija
po Primorskem.
Od Predela do Gorice.
Pri najlepšem vremenu pripeljal se je ministerski predsednik spremljan od namestnika Rinaldini-ja in deželnega glavarja grofa Fr. Coronini-ja na Predil. Tukaj so ga pričakovali pod slavolokom, na katerem je bil slovenski in poljski napis, „dobro došli“, skoraj vsi slov. deželni poslanci in okrajni glavar, grof Marenzi,, Kakor starima znancema podal je min. predsednik č. g. dr. Gregorčiču in grofu Alf. Coroninij.il roko v pozdrav. Nato pozdravil ga je poslanec dr. Gregorčič slovensko, mu naštel potrebe naše dežele iu ga posebno prosil, naj vpliva na to, da se sezida predelska železnica Zahvalil se je Badeni govorniku in obljubil, da se bo potegoval za Primorsko, pa. pristavil je obrnivši se k državnima poslancema, tudi vi morate mene v državnem zboru podpirati. Pozdravila sta ga na to g. župan loški in č. g. kurat, oba slovensko, in ko ga je nagovorila še mala deklica ter mu podala šopek očnic, odpeljal se je proti Bovcu v spremstvu 12 voz.
Srčen je bil pozdrav v Bovcu. Nagovoril ga je g. župan Jonko v imenu občinskega odbora, seveda slovensko, in mu podal spomenico ; v imenu duhovščine pozdravil ga je č. g. dekan Fr. Ilovar; v imenu vsega ljudstva pa slavolok z napisom: „Dobro došlr1. I" Bovcu na pošti je bil obed, h kateremu so bili povabljeni tudi dr. Gregorčič, grof Alf. Coronini in dr. Tuma. Ob dveh odpeljal se je iz Bovca iu še dolgo razlegalo se je za njim: „Živio Badeni! Živeli poslanci ! Živio Marenzi!“
Na Žagi bil je postavljen zopet slavolok in pozdravil ga je g. župan zopet slovenski. Na Serpenici: slavolok se slov. napisom, pozdrav župana, pozdrav č. g. kurata Ivančiča, glasni, živio! Tudi na Trnovem stal je slavolok, in vsa vas bila je z zelenjem okrašena. Lepo ga je pozdravil g. župan Fon in č. g. vik arij Ivodromac, oba slovensko. Ko je min. predsednik zvedel, da je gospod vikanj beneški Slovenec, ni hotel skoraj verovati, da tudi onostran meje žive Slovenci. Pa pojasnili so mu poslanci da tam živi nad 40.000 naših bratov.
Točno ob 4 Ij4 pripeljal se je predsednik v Kobarid, kjer ga je zopet pozdravljal slavolok z napisom : „Dobro došli". Samo slovensko nagovoril ga je gospod župan Fr. Slnnder, in ga prosil za državno podporo ali brezobrestno posojilo pri zidanji novega sodnijskega poslopja, za nujno odpravo ko-barijskih klancev in za predelsko železnico.
Koncem govora rekel je Badeni: „Habe verstanden" (sem razumel). Posebno gorko podpiral je vse prošnje okrajni glavar, grof Marenzi.'Č. g. dekan, J. Peternel, pozdravil ga je v imenu duhovščine, ki je bila v obilnem številu zastopana, č. g. Sim. Gregorčič ml. pa ga je prosil za popravo ceste v Ko-barijski kot. Ko mu je podal župan spomenico. odpeljal se je med živahnimi „ živio" klici in petjem cesarske pesmi proti Tominu. Tudi na Idrskem ni manjkalo slavoloka in slov. pozdrava.
V Tominu je bil zopet jako slovesno sprejet in pozdravljen. Predstavil se mu je občinski odbor, duhovščina na čelu ji g. dekan in uradniki. Iste prošnje, ko drugje. Ljudstvo je navdušeno klicalo : „Zivio Badeni ! Živio Marenzi!“ Pri „ Perše tir1 je ju-žiual in se po kratkem odmoru odpeljal skozi Volče, razume se, da pozdrava iu slavoloka tudi tukaj ni manjkalo, proti Kanalu.
Min. predsednik je bil se sprejemom jako zadovoljen Pa kaj bi tudi ne bil: povsod ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo, povsod mu nasproti hitelo, vse je bilo v zastavah in zelenju, se vsacega griča ga je pozdravljalo pokaujo topičev! Le nekdo v njegovem spremstvu ni bil zadovoljen, ker se je jako kislo držal, čegar imena pa nočemo imenovati. Posebnega našega prijatelja in zagovornika pa se je zopet pokazal o-krajui glavar, grof Marenzi, in zato mu tukaj še jedenkrat slovesno zakličemo, da bo čili a vsa slov. domovina: Živio okrajni glavar torninski, grof Marenzi!
V Ročinju ga je pozdravil g. vikar Leban. Tu je čakal tudi goriški okrajni glavar. Peli so domači pevci.
Kanal je bil čarobno razsvitljen, ter je posebno ugajal ministru. Pozdravila sta ministra župan Drašček, (nemški) iu veleč, dekan Vidic. Peli so tudi pevci.
Slo je dalje skozi okrašene Plave, kjer je ministra pozdravil župan Konjedec, hčerka županova pa mu poklonila šopek cvetlic.
V Solkanu je bil postavljen slavolok, čarobno razsvitljen z baloni, kakor je bila tudi vsa vas v zastavah iu lučih. Ljudstva se je vse gnetlo. Urnebesni živijo pozdravil je došlega ministra. V ime starešinstva ga je pozdravil g. župan Mozetič, prosil že-leznične zveze, opozarjal ministra na slovensko šolo v Gorici, ter na razmere v srednjih šolah in pri sodišču. Povdarjal je, da mi ne zahtevamo drugega, kakor da bi se tudi za nas Slovence konečno začeli izvrševati ustavni zakoni. Na to ga je pozdravil č. g. župnik; v imenu učiteljstva pa nadučitelj g. Jug, prosil pomoči bednim razmeram učiteljev ter mu izročil spomenico učiteljev go riškega okraja.
Ob solkanski mitnici postavili so goriški Slovenci ličen slavolok z napisom: 1 „Goriški Slovenci kličejo Vam : Dobro došli,
Witajže \u Vse je bilo razsvitljeno, pri slavoloku pa se je vse trlo goriških Slovencev, ki so z gromovitim „živio“ pozdravili Ba-denija.	(Dalje).
Prihod novega škofa v Trstu.
Vsprejem o prihodu msgr. Šterka v Trst je bil jako slovesen in prisrčen. Na južnem kolodvoru je čakalo veliko število gospodov dflliovskega in posvetnega stanu, med zadnjimi c. kr. namestnik Rinaldini in mestni župan IMtteri.~T5ruge.ga občinstva pa je tu 10 mn‘ogTfT)roJlio. — Ko je prispel brzovlak na postajo iu se je prikazala častitljiva podoba škofova — so ga vsi navdušeno iu glasno pozdravili se „Zivio in Evviva* klici. BJag.oslav.ljii j e se je podal Prevzvišeni v kočijo c. kr namestnika in na njegovi desnici se peljal do svoje pah)če. Za njim se je 'j.eijalo mnogo g spodov v okolo 50 kočijah. Pri palači se'je kočija vstavila in mil. g. škof so najprvo stopili v bližnjo cerkev starega sv. Antona in tu počastili presv. Rešnje Telo Jezusovo. Potem pa so v svojem novem stanovanju sprejeli c. kr namestnika, župana in druge odlične osebe. Ko so ti odšli in ostali sami duhovniki je kan. insgr. Černe v imenu vseh duhovnikov pozdravil novodošlega škofa in mu voščil, naj bi mnogo let vladal združene škofije v čast božjo, v svoje zveličanje in vernikov.
Prevzvišeni so v krepkih besedah se zahvalili za tako prisrčen sprejem in potem spodbujali vse k molitvi, k stanovitnosti in k edinosti za sveto stvar. Nazadnje so vsem zbranim prvikrat podelili svoj očetovski blagoslov.
Intronizacija ali slovesno vmcMenje novega škofa dne 8. t. m. pa je bilo pravi triumf, pravo zmagoslavje.
Ob 81/2 so bili milostljivi pri tihi sv. maši v cerkvi star. sv. Antona; po sv. maši so se oblekli v Škofovsko opravo in potem spremljani od skoro • ■ C) duhovnikov in od vseh bratovščin celega mesta, s-> sto pali pod baldakinom do stolne cerkve sv. Justa iTlagošTavTiaje ogromne množice, ki so čakale ob 'straneh ....
Stolna cerkev je bila za ta dan vže nenavadno oktisno okrašena. Kakor hitro so prevsv- g. škof stopili skozi cerkvena^ vrata, so pevci zapeli „Te Deuin". Med tem so prevzvišeni počastili sv. R. Telo in se podali na stol na episteljski strani.
Po prebranih bulah (pismih) sv. Očeta, s katerim je bil mil. g. Šterk imenovan
LIST K K Škof Pie in Napoleon III.
Škof Pie v Poitiers na Francoskem je cesarja Napoleona III. o neki priliki primerjal Pilatu, ker je namreč ta cesar grdo prevaril sv. Očeta Pija IX. in tako kriv bil, da so Lahi vzeli papežu Rim. Napoleon
III.	je zvedel, kaj je govoril poitierski. škof, ter ga je pozval pred sebe. Policijski komisar, ki je bil imel spremljati škofa k cesarju, se pripelje v Poitiers, si sprosi iu dobi vstop k škofu Pie. Razloži mu, da je prišel i>o vkazu cesarja, ki kliče škola pred se, da se opraviči. Škof se ne brani, le toliko reče: „Dobro, gospod komisar, pojdem, vender dovolite, da se pripravim za pot, gotov sem v četrt ure!-1
„0 prosim. Prevzvišeni, zaradi mene Vam ni treba hiteti, ker bi mi bilo že sploh ljubše, da se odpeljeva še le z nočnim vlakom.“
„Gospod komisar, v tem Vam pa ne morem vstivči: želim namreč, da se odpeljeva precej, sedaj po dnevu. Torej četrt ure potrpljenja !‘‘
Škof odide. Ni še preteklo četrt ure, ko se odpro vrata širom; skozi nje vstopita dva strežaja, eden nosi pontifikate (škofovsko obredno knjigo), drugi škofovski svečnik ; za njima pa pride poitierski škof v najlepši škofovski opravi, z mitro na glavi iu pastirsko palico v roki
„Gosj od komisar, pojdiva, pripravljen sem, ravno prav prideva k vlaku !“
škofom Tržaško-koperskim — so se mil. gospod preselili na evangeljsko stran na svoj novi škofovski sedež.
Na to je stolni dekan msgr. Sinčič spregovoril iatinski in v imenu vseh duhovnikov in vernikov izrazil veselje cele škofije, da nam je Bog poslal tako 1 jubeznji-vega — apostolskega moža — vrlega vi-šega pastirja.
Mil. g. škof so se isto tako latinski zahvalili in vse z gorkimi besedami navduševali k vstrajnemu in skupnemu delovanju za čast božjo in zveličanje duš. Na. to so vsi pričujoči duhovniki poljubili prstan novemu škofu — v znak vdanosti m pokorščine. Sledila je pontitikalna sv. maša mil. gosp. škofa. Okolo poldne je bila slovesnost končana.
Pastirski list no Milošiče/a skifa je tako lep, tako imeniten, da je res vredno, da ga „Prim. Iist“ poda svojem čitateljem v popolni celoti.
Razim pastirskega lista, namenjenega vsem vernikom — so mit. g. Šterk še poseben list spisali svojim duhovnikom -- v katerem poleg družili zlatili naukov goreče priporočajo češčenje Jezusa v uajsv. Zakramentu, zato z apostolsko vnemo vabijo vse, naj se vpišejo v bratovščino Duhovnikov Častilcev, ki ima za Avstrijo svoj sedež v Feldkiivhnu na Predarlskem.
Nje ravnatelj v tržaški škofiji pa je ml. kan. msgr. Černe, pri kojem treba se oglasiti za vpisovanje.
Shod v Ccfknu.
(Izvirno poročilo.)
Kar smo tako želeli, zgodilo se je. Vršil se je namreč pri nas prepotrebni ljudski shod. Takoj zjutraj 8. sept. jelo je ljudstvo vreti skupaj, po veliki sv. maši ob
10.	uri bilo je pa na trgu kar vse natlačeno. Prišli so tudi 'gg. dušni pastirji kar 114 fel.il svo1illiL_qy&c v lepem številu. Nič manj nego II udeležilo se jih je shoda Vnovič pokazali so pa šosebno bratski Tdr-ci, da smo edini in složni. Nad 50 dospelo jih je namreč k slavnosti. Kmalu po 3. uri otvori preč. g. dekan shod. Izroči navzočim, katerih je bilo na_župnikovem dvorišči gotovo 7 do 8 sto, pozdrav veleč. g. dr. A. ^iregorčjča. državnega poslanca, kateff je bil otfrftrbil, počastiti shod s svojim prihodom. .Žalibog, d.i je ravno ta dan moral iti naprotT~fii1 ffl s te rsk e m u p re d s e du i k u.
■—l-.p-rvr govornik- imel' bf' hrlT~'g Slavko Ravnikar, tukajšnji veleposestnik. Pa ravno
Osupnjen vpraša komisar: „Je-li hočete iti, Prezvišeni, v tej slovesni opravi na pot?“
„Da, da, gospod komisar, saj so Vas poslali po škofa poitierskega, zato grem kot škof z Vami."
„Toda, Prevzvišeni, zato Vam še ni ravno treba iti v popolnem škofovskem or-
li atu !-1
„Tako pa hočem ici jaz, gospod komisar; pojdiva, drugače zamudiva vlak!*
„Prosim vender, da bi se Prezvišeni peljali vsaj v zaprtem vozu že vsled nenavadnega prizora in zgledovanja ljudi.“
,,Oprostite, gospod komisar, vajen sem odnekedaj po mestu hoditi peš, moji prijatelji bodo pri tem veseli, ko bodo zvedeli o časti, da me sam cesar kliče k sebi.
„Prevzvišeni, tej želji se ne morem vdati !J
Pojdiva, pojdiva gospod komisar, jaz imam nujna dela : čim prej opravim pri cesarju, tem bolje.“
„Vender dovolite mi, da se pred odhodom pogovorim z gospodom cesarskim namestnikom !“
„Svododno, gospod komisar, opravite naglo, da greva potem !•*
Policijski komisar po nasvetu namestnikovem brzojavi v Pariz, kako hoče škof priti pred cesarja, in prosi od vlade navodila, kaj mu je storiti. Odgovor je bil: „Pustite škofa, in pridite nazaj !-‘
ta dan je segla v njegovo hišo nemila smrt, ter mu vzela sina iedinca. Tolaži ga Bjg ! Prisrčno sožalje!
Mesto njega je govoril veleč. g. dr.
Jan. Ev. Krek. Kakor le on zna, povedal nam je toliko lepega in podučnega. Začenši s vprašanjem, zakaj je ta ljudski shod, pokazal je mojstersko, kaj mora vsak kmet vedeti.
Da bo pa vedel, moramo ga podučiti. Povejmo mu, da je posestvo istega pomena kot denar. Dajmo nazaj posestvu tisto vrednost, ki jo ima od Stvarnika samega. Kmet zavedaj se, da si steber države, zato dajmo mu nazaj veljavo. Da dalje le nekaj prelepih misel poberem, omenim naj mej drugim :
Ivako je škodljiva delitev posestev. I11 če bi se vže delila, merijo naj sorodniki pred pravico pri kupčiji. Treba torej stalnosti domov.
Druga važna misel je bila: Držimo skupaj. Posameznik se dandanes ne more vstavljati velikim kupcem, kapitalistom. £a-to t>'eba kmečkih zadrug. Kakor namreč ruski konji, ko pridejo volkovi, stisnejo glave skupaj in se skupno s kopiti branijo, tako branite se kmetje združeni v zadrugah proti skupnim pijavkam. Treba torej posojilnic, svojih tovarn, svojih strojev itd.
Pa preobširno bi bilo le nekoliko popisati prekrasen govor, podam vam raji resolucije, iz katerih bo govor bolj jasno odseval. Naj slede:
I. Ljudski shod v Cerknem izjavlja svečano, da hvaležna priznava delovanje > poslanca veleč. g. 'dr. A. Gregorčiča v de- ><' želnem in državnem zboru in 11111 iskreno zaupa, da bo i v bodoče vedno deloval po svojih izkušenih načelih v blagor slovenskega ljudstva.
II. Ljudski shod v Cerknem izjavlja, da se kmečko vprašanje ne da rešiti brez temeljitih izprememb v zakonodavnem oziru. Država je dolžna, da s posebnimi agrarnimi zakoni izvrši svojo do sedaj tako zelo zanemarjeno dolžnost in reši prvi svoj steber
-	kmečki stan — pretečemu poginu. Ljudski shod šteje med poglavitne naloge agrarnega z.ikonodajstva:
a) Stalnost kmečkih domov.
h) Samostojnost in samoupravo kmečkih zadrug, ki naj se čim najpreje vsta-nove; vojaški erar nuj kupuje z.u,s,e sajno od kmečkih zadrug.
c) V prvi instanci jedino veljavna zadružna razsodišča v lastninskih in posestnih pravdah.
d) Izprememba davčne politike. Davek naj ^e zahteva samo od resničnih doliod-kov, ne pa od zemljišča, ki sedaj vkljub najnapornejšemu delu ne more rediti svojih Jastnikov.
e) Čisti dohodek iz zemljišč ali zemljiška renta bodi povprek preračunjena merilo, po katerem naj se vstanovi naj višja obrestna mera za denarni kapital.
f) Dokler se ne vstanove splošne pri-sjljie zadruge, naj se v posebnem zakonu določi način, kako naj se podpirajo slobodue kmečke zadruge ; vziasti naj podpirata de-ž da in drž iva vzorna kmetijstva, ki naj jih vstanove in vodijo zadruge v povzdigo umnega gospodarsva.
<j) Pri politični gosposki morajo biti za poročevalce v kmečkih zadevali v kmetijskih šolah izšolani veščaki.
III. Ljudski shod v Cerknem izjavlja, da je v rešitev kmečkega stanu nujno potrebna tesna organizacija njegovih zastopnikov v političnih društvih, vziasti pa v sloboduih zadrugah. Shod izreka željo, naj se čim najpreje vstanovi v Cerknem kmečka zadruga, ki naj s skupnimi sredstvi povzdigne mlekarstvo, moštarstvo, zboljšuje zemljo z umetnimi gnojili in skuša v skupne namene porabiti vodno moč s tem, da si napravi podjetja, v katerih naj se izdelujejo stvari, ki jih rabi kmet za svoje potrebe.
IV. Z ozirom na tukajšue razmere izjavlja shod :
a)	Naša država naj izposluj} od italijanske države krepko pomoč prod laškim ptičjim lovcem, ki žugajo s svojimi suro-
vostmi zatreti naše, za kmetijstvo tako važne ptice selivke.
b) Čim najpreje naj se zgradi taka že-leznična zveza z Gorico in Trstom, (la bo Cerknu in sploh goriški deželi v korist.
c) V Cerknem naj se vstanovi obrtna
šola.
Večkrat je občinstvo burno odobravalo zlate nasvete. Vzlasti koncem govora, doneli so navdušeni živijo in slava.
Drugiy govornik, preč. g. Jan. Kokošar, župnik iz Šebrelj, pokazal je kmetu, česa se mu je varovati, govoreč o naših sovražnikih. Ogibajte se onih, ki vam jemljejo narodnost, ki vam hočejo uničiti domovje! Kmečki stan bodi prost! Pokazal je tudi, kje so ljudstvu pravi prijatelji. Niso namreč socijalni demo-kratje, dasi kriče vedno : ljudstvo, ljudstvo ; glavni njihovi voditelji so pa judje. Smešno: žid in ljudstvo, žid in prostost!
Tretji je govoril g. nadučitelj Andrej Trebše o sadjereji. Zares prepotrebno vprašanje vzlasti za naše kraje. Kmet se le težko preživi od polja in živine, pač bi bilo torej dobro, da si pomaga z umno sadjerejo. y|i Koncem stopi še enkrat veleuč. g. dr. J. jyrek na oder, pozdravljen z burnimi klici. To,pot nam je pojasneval, zakaj imamov tako nizki} žitno ceno. Kdo nam jo nareka ? Židje! Vrne kaj se v človeško družbo zopet: vsakemu svoje ; ne pa : prerij se skozi življenje, kakor se moreš7 kolikor jih pohodiš, nič ne de. Vrnimo Ysakemu.syoje — to nam pa najlepše izvršuje sv. kat. vera, zato le v njej" rešitev iz socijalne bede.
Ko se je preč. g. dekan J. Murovec še enkrat zahvalil za obilo vdeležbo, kakor tudi gg. govornikom, zaključil je shod s trikratnim živijo na presv. Očeta papeža Leona XIII in presvitl. cesarja Franca Josipa.
Navdušeno je ljudstvo sprejelo tudi predlog, da se i svetemu Očetu, kakor tudi presvitlemu cesarju pošlje vdanostna izjava, kar se je tudi takoj izvršilo.
Neprecenljiva dobrota za ljudstvo je tak ljudski shod. On združuje, podučuje, budi in krepi. Dal Bog, da bi se kmalo po vseh vsaj večjih krajih mile nam domovine slovenske enaki shodi prirejali in vršili.
Mi pa, dragi Cerkljani, zdaj le na delo, da ne ostane pri samih besedah, ampak pokažimo sadove shoda v dejanji! Le na delo, bratje, pomagajmo si sami in pomagal nam bo tudi Bog!
Ktnetijsko vprašanje.
, Govorili smo dosedaj o raznih gospodarskih društvih z ozirom na naše krajevne razmere. Razložiti nam je še nekoliko o glavnih lastnostih gospodarske Zadruge sploh.
1. Kaj so gospodarske zadruge ?
Gospodarske- zadruge so neka vrsta društev. Imamo razna društva, n. pr. politično društvo, bralno društvo, podporno društvo itd. Vsakdo izmed nas je vže videl ali šlišal o onem ali drugem teh društev, zato je vsakemu znano, kaj je društvo. Vsaka zadruga je torej tudi društvo, vendar ima zadruga nekaj posebnega na sebi, zato se navadno loči od druzih društev. Zadruge se snujejo na podlagi postave iz dne 9. aprila 1873 i^f imajo posebne pravice. K zadrugam štejemo: hranilnice in posojilnice, konsumna društva, vinarske, sadjarske, mlekarske itd. zadruge, ako so osnovane na podlagi preje omenjene postave z leta 1873.
Ako se torej združi več gospodarjev med seboj v ta namen, da bi se podpirali pri gospodarstvu vzajemno in združenimi močmi delali, nastane gospodarska zadruga.
a. Katere so glavne lastnosti zadruge ?
Glavni znak zadruge je to, da vsak Član prinese v zadrugo poleg delavne moči nekoliko premoženja, s katerim zadruga deluje in "gospodari. Vzemimo za vzgled kou-sumno društvo. To ima namen skupno kupovati potrebnih rečij, po ceni in pristno blago. Za kupovanje pa je treba denarja, zato vloži vsak ud eno svotico denarja n. pr. 10 gld. ali 15 gld. in s tem se začne kupčija.
Ako ima zadruga mnogo udov in udje imajo visoke deleže, potem dobi taka zadrug:« velik kredit ali zaupanje lahko
napravi velike kupčije. Vsaka zadruga lahko sama določi, kako visoke deleže bodo vložili udje; seveda mora se ozirati na namen, da so pomočki v soglasju z namenom. Vendar tudi postava nekaj določuje, ker loči zadruge na dvoje : a) zadruge z neomejenim jamstvom ali poroštvom in b) zadruge z omejenim poroštvom.
Kakošen je ta razloček V
Razloček je ta-le. Udje zadruge z neomejenim poroštvom dobri stojijo z celim svojim sedajnim premoženjem za dolžnosti zadruge. To se pravi, da morajo v slučaju, ko bi se zadruga nehala ali razdrla, in bi bilo treba vse potirjati, ki so zadrugi dolžni, pa tudi vse poplačati, komur je zadruga dolžna, in bi se konečno pokazalo, da ima zadruga več dolga kakor premoženja, da morajo v tem slučaju vsi udje zadruge vsak od svojega premoženja toliko dati, da se vsi dolgovi pokrijejo. Na primer:
Zadruga ima premoženja 10.000 kron
in dolga pa.............. 12.000 kron
je očitno, da se 2.000 kron ne more poplačati iz premoženja te zadruge, ampak udje te zadruge jih morajo doplačati in sicer vsak ud enako; torej ako bi bilo na primer 500 udov v zadrugi, se teh 2.000 kron razdeli med 5C0 in pride na enega 4 krone doplačati, da je vse poravnano.
To se imenuje zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga z omejenim proštvom je pa tista, kjer vsak ud dober stoji samo za tisto, kar znaša njegov delež in pa še za toliko. Ako ima n. pr. zadruga deleže po 10 gld., mora vsak ud dober stati za 20 gld. in za nič več, to se pravi, ko bi zadruga ob vse prišla in bi udje morali sami plačevati vse dolgove, ne morejo od nobenega več tirjati kot 20 gld.
Vsaka zadruga mora imeti svoje lastno ime, vzeto od reči, s katero se peča in s pristavkom omejenega ali neomejenega poroštva n. pr. »Hranilnica in posojilnica, re-gistrovana zadruga x neomejenim' jamstvom v Šempetru1*. To se imenuje tvrdka ali firma in pride zapisana v zapisnik c. kr. okrožnega kot kupčijskega sodišča.
Dalje.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Presvitli cesar je sedaj pri velikih . vojaških vajah v Galiciji. Potem se udeleži vaj na Ogerskem, od koder se popelje k ■otvoritvi Železuih vrat.
Koroški Slovenci so za deželni zbor "postavili kandidate: Za Velikovski okraj sta kandidata gg. Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom, ter Franc Muri, posestnik na IJezerskem. — Za Št. Mohorski okraj sta kandidata gg. Franc Grafenauerj in Janez Huber, y posestnika. Za okraj Celovec pa Martin Štih.
Na Dunaju se je sešlo nad 10.000 kmetovalcev in njihovih zastopnikov, da so se posvetovali o koristih svojega stanu. Tako je prav. Tudi kmet se mora gibati Jn združevati.
Umrl je poslanec Lienbacher, ki je nevstrašno zagovarjal pravice kat. cerkve.
Češki katoliški shod za budjeviško škofijo se je sijajno vršil v Taboru.
Gornje - avstrijski konservativni veleposestniki so sklenili v dež. zbor voliti dva liberalca, ako nižje avstrijski liberalni veleposestniki volijo dva konservativca. Vlada to^želi.
Vnanje državi*.
Rnski car in carica prišla sta zadnje dni v Kodanj. Potem obiščeta angleško kraljico, ter se podasta slednjič v Pariz.
V	Antverpenu so zasledili zaroto a* narhistov, ki so hoteli na Angleškem napasti ruskega cara in angleško kraljico.
Poroka italijanskega kraljeviča s Heleno Črnogorsko vršila se bode oktobra v R\mu.
Na Kreti je upor ponehal. Sultan je dovolil kristijanom nekako samoupravo. A sedaj se pa krečanski Turki repenčijo. V
turški baraki ne bol o miru, dokler ne razpade.
V	Carigradu je bilo pri zadnji vstaji umorjenih skorej 7000 ljudi, večinoma Ar-•mencev. Armenci so se začeli izseljevati iz Turčije.
Na Kubo so poslali Španci zopet dve vojni ladiji z velikim številom vojakov. Meseca septembra znašali bodo stroški za Kubo okroglih 30 milijonov gld.
Dopisi.
Od italjanske meje. Kako je kaj v iderskej dolini ? Letos nič kaj prida. Tukaj lije dan za dnevom. Ljudje se bojijo, da jim letos ne dozori niti eden poljski pridelek. Krompir gnije v zemlji, seno pa, kolikor so ga pokosili, v loncih. Vina — imenovano „cividin“ — kterega so Herci lanskega leta obilo pridelali iu drago prodali, ne bode letos popolnoma nič, ker ne bode dozorelo. 27. avg. bil je tukaj strašanski naliv. Ljudje ne pomnijo enacega. Idrija, ki deli Avstrijo od Italije, poplavila je celo dolino.
Kaj pa pravi narodnost ob laškej meji, kako je z šolo ? Tudi v tem obziru se mati Slovenija ne more veseliti.
Ker nimajo ljudje ceste, ki bi jih vezala z Avstrijo, — onkraj Idrije pa je lepa cesta — hodijo po svojih opravkih, kolikor jim graničarji dopustijo, le v Italijo, v Čedad in Videm. Naravno je, da se jih navzame italijanski duh.
Vendar sedaj misli tudi avstrijska vlada mejo s cesto preskrbeti. —
Drugi vzrok, da so ljudje mrzli glede narodnosti, je pomankanje šol, oziroma narodnih učiteljev.
Od Dolenj navzgor preko laške meje do Srednjega so le trije gg. učitelji; namreč za Mernik eden, za Zapotok in Marij -no-celje drugi, za Kambreško in Srednje
+.vofii • t.P V9.wi .nhepcrain ir rlnliciTn ijnkvn-
glo 2800 prebivalcev. Ce se pomisli, kako so drugi kraji z šolami potrebno preskrbljeni, mora vsak priznati, da je idrska dolina glede laške meje v šolskih ohzirih zelo zanemarjena — kaj čuda, če je mladost navdihnjena z italijanskim duhom in tako rada popeva italijanske pesmi ?	s
Želeti bi bilo, da bi se meja b'1'" varovala proti nenasitljivi iredenti.
Kako je s cestami ?
Ko se je pretečeni teden vozil ški dolini ministerski preds. grof vprašal je v Kanalu navzoče duhovnike, kakšne so ceste. In vdobilje pristen — odgovor : „Najšlabše v Avstriji.11
Kje pa imajo Idrci pošto? V Kanalu. Od Idrije to je od italijanske meje do Kanala, pa ni nič manj kakor 3 ure. Si slišal obrtnijski minister, tri ure morajo ljudje daleč iti čez hrib po kozjih poteh, da oddajo pismo !
Zakaj pa ne prosijo Iderci za poštni urad v iderskej dolini na laškej meji. Iderci smo res nekoliko kasni ljudje; 100 let nam manjka, da dotečemo druge, če nas bodo hoteli čakati, toda za pošto smo vendar prosili in še prosimo. Toda kaj pomaga, ko ima poštno vodstvo v Trstu svoje svetovalce glede iderske pošte v Kanalu, kteri pa vlečejo vodo na svoj mlin !
Pretečeuo nedeljo, v praznik Marijinega Imena, bil je na Marijinem Celji cerkven shod, kterega se običajno vdeleži radi odpustkov nešteta množica ljudij posebno iz Benečije. Letos ni bil shod — vsled nestalnega vremena — kakor po navadi obiskan. Pri v-sem tem pa se je zbralo letos pri Materi Božji nič manj kot 12 duhovnikov.
Govori se, da so kanalski obrtniki tudi letos razgrnili svoje mreže na Marijino-celjske romarje. Napravili so namreč istega dnevav ples.
Žalostno, da niso prišli še ljudje k spoznanju, da plesi ne polnijo občinskih bla-ganj, ampak jih praznijo — K večjemu si polni žep ob plesnej strasti nevednega ljudstva kaka židovska pijavica. Toraj živela 1 antisemitska agitacija!	Nekedo.
S Šebreljske planote — Po dolgem prestanku, sprejmite zopet pozdrav skromnega dopisiča, ki zvini iz peresa okorne kmečke roke. Katoliški shod, ki se je vršil v Cerknem dne 8. sept, ni bil zaman in* brezvspešen tudi za naše Šebreije. V lepem številu, v katerem so se nahajati tudi naši pevci in drugi, ločili smo še črez marmor-ske stebre stopniškega mosta, kateri nas veže z državno cesto in levim Sentviško-• gorskim bregom Idrijce. 01 tukaj nas je odpeljalo par brzih voz, da smo bili takoj v prijaznem Cerknem.
Polagoma smo dospeli na vrt g dekana, kjer so imeli gg. govorniki razložiti navzočim svoje misli in načrte. Zaman bi se trudil povedati, koliko nam je koristil poduk, ki smo ga prejeli od gg. Kreka, Ko-košarja in dekana Murovca.
Žali Bog! slišali smo, da dr. Krek ni mogel do besede v Šempetru in, Idriji.
V	Cerknem pa je bilo drugače, odmeval mu je v ednomer „Živio“!!.,
Po dolgotrajnih govorih pasmo se ra-dovali zabavnega večera v prostorih g. A. Kobala v društvu vrlih Cerkljanov. Vsem prišlecem je sijala z obraza sama zadovoljnost in radost. Smehi, vskliki, gromki živio-klici, trkanje kupic in nazdraviti so odmevali po okinčanem prostoru. Žal, da nismo mogli o-stati dolgo skupaj. Prišel je čas odhoda.
Kmalu so se ločili tudi dragi gosti iz Idrije. V tešilnem nočnem pokoju pa se je razlegal iz daljave, na obe strani ponosni MŽivio“ !
Iz hribov. Letos vemo — hvala Bogu
— kedaj je sadje zrelo, ker ga je tudi v naših hribih primeroma še zadosti. — Oglasili so se vže kupci, kateri vzamejo jabolka „vsa od kraja11 — toda po jako nizki ceni
— 2 gl. met. stot. (kvintal). Boljši posestniki jih ne dajo ; pili bodo rajše mošt. Drugi pa so prisiljeni, da le pridejo do »okroglega*. Kaj pomaga našemu kmetu, ako se posreči letina bodisi v žitu ali v dingih
J. -a.* V a. 1% <i&) UV<i VIUI/IOVIV JllttV 1 ^ Ull Ij	l
ne dela — kapital. Naš kmet večinoma ne more spraviti svojega blaga v'denar; kar pa proda, gre po sramotno nizki ceni v roke neštevilnih posrejevalnih kupcev. Čas bi bil, da bi naši posestniki in kmetje sprevideli in se združili v zadruge, katere edino bi jih lahko rešile židovskih pijavk. Posamezni kmetje se brezupno borijo na življenje in smrt; konečno se morajo izgubiti v kapitalistični mavhi. Drugače bi bilo, ako bi se krepka zadiuga, na trdni denarni podlagi. po robu postavila židovskim agentom. Treba je v to svrho naše ljudstvo pripravljati in podučiti, ker do sedaj le premalo zaupa takim „uovim rečem11. — Tu je dela dovolj.
Z Bovškega. S trdovratneži in strastnimi zagovorniki Gabrščekove politike, kateri se nočejo prepričati o resnici in laži, ne kaže nadalje bojevati in biti se. Nam gre pa v prvi vrsti za občni blagor milega nam naroda. Zato velja ves naš trud le njemu. Iz naroda smo namreč vzeti in zanj smo postavljeni. Vsak ’ pravi narodnjak ne išče po tem takem svoje, ampak le narodove koristi. Le tak je v resnici narodnjak. In iz tega namena pojavljajo se katoliški shodi, h katerim se povabijo le taki narodnjaki, ki imajo tedaj srce in roke za milo ljudstvo — katero je po veri katoliško. Letos je bilo več kat. shodov. Avstrijci sešli so se začetek t. m. v Solnem gradu. Zastopani so bili vsi avstrijski narodi, kako se je vršil in obnesel, bomo v prih. številkah brali. Za danes sporočim s potovanja v Solni grad le dve reči in sicer, da v Briksnu na Tirolskem imajo novo deško semenišče s celo gimnazijo podi eno streho za 400 dijakov. V Insbruku pa je nova cerkev, v kateri je noč in dan, leto in zimo izpostavljeno presv. Rešuje Telo, katero molijo posebne redovnice z verniki vred.
Iz vipavske doline. — V nedeljo 13. t. m. popoldne je bil pri »Kebku* na Goričici shod ; zbralo se je precej ljudstva iz bližnjih krajev, da bi zvedelo kaj poučlji-vega za svoje potrebe. Tej ljudski želji se je deloma ustreglo. G. dr. Gregorčič je du-
bro govoril in pojasnil politično stališče 1 naše države in posameznih dežel. Povdar-jal je med drugim, tla je treba voliti v državni zbor take poslance, ki bodo edini, kakor en mož, zahtevali, kar gre slov. narodu ; da ne bodo tedaj razcepljeni na več klubov, kakor sedaj; kajti ministri računi-jo z večino, posameznih poslancev pa ne poštevajo mnogo. — Dr. Tuma je govoril nekaj o občinskih potrebah, posebno pa o sodnijskih razmerah. „Kmet naš je prepo-nižen, ko pride k sodniku ali k drugim uradnikom, kateri ga imajo večkrat za norca. Kar gre komu po pravici, naj to zahteva in dotičui uradnik je dolžan ugoditi prosilcu-1. — Slednjič je govoril gosp. Klavžar o sadjereji; a ker je nedostajalo časa, obečal je svoje misli priobčiti v »Kmetovalcu*. Shod seje zaključil z navdušenimi „živio“ - klici na presvitlega cesarja.
— Pri tej priliki razkazoval je g. Lužnik svojo iznajdbo — didaktofon, katere izvršuje na Vrhniki. Didaktofon je mnogo do-vršenejši kakor navadni amerikanski harmonij um, ker se na njem vsakojaka sprememba v muziki izvrstno izvrši; zato se pa jako priporoča onim, ki bi hoteli kupiti harmonij um, naj rajše kupijo didaktofon.
Vm-ka letina bode letos po vipavskem sploh žalostna, slaba; trte so bolj poparjene in gole, kakor mesec po trgatvi. Ako bode za naprej vreme, bode vsaj dokaj turšice in repe Ta teden imamo vgodno, prav lepo vreme.
iz Mošcenic. Slišali ste čitatelji tega cenjenega lista; kaka revolucija je bila tu pri nas dne 13. julija povodom prvih občinskih volitev, slišali ste, kako je bilo 14 od njih poljano v zatvor. 14 dnij kasneje po tem dogodku so se zopet obdržavale volitve, a v takem redu i v takem miru. da se niti ni znalo, so li volitve ali ne. Vsak je oddal svoj glas ter gledal, da prej ko mogoče se spravi iz Mošcenic. Narodnega boja ni bilo, ker pri nas nimamo Talijanovv—■ izjeme da-
ne manjica niKjer — pač pa je bilo
malo osebnega boja. Naš dosedajni podžupan je hotel, da na vsaki način pride v novo zastopstvo. Plakal je pred volilci ter jih prosil. naj tudi njega volijo v zastopstvo. Yro-lilci III. in II. tela so ga popolnoma prezirali, a v I. razredu je prišel v zastopstvo z večino dveh glasov. Dne 10. t. m so zastopniki volili župana in oni podžupan je toliko preprosil, da je bil izvoljen z večino 4 glasov županom. Sedaj imamo župana moža, ko j i je jako piškav, da ne rečem ne-prijatelj, v narodnem — a kar je še huje, tudi v verskem oziru. — Slučajno so bili isti dan, ko so tukaj župana hirali — v Trstu pred porotniki sojeni oni revolucijo-narji, ki so zaprečili prve volitve — a ne vsi, nego samo 7, drugih 7 je bilo oproščeno. Od obsojenih so dobili zapora 3 po 4 mesece, jeden 3 mesece, jeden je dobil 3 tedne
— jeden 8 dnij in jeden 3 dnij — to jim je plača za brezumno hrabrost. — Sedaj v kratkem bo pa druga zanimiva, a žalostna sodnijska obravnava — stopil bo pred porotnike naš domačin Peter Peršič, morilec 3 oseb. Videli bodemo, kako se bo glasila obsodba.
Kaj novega po Slovenskem.
Nn Kranjskem. — Zaprli so v Ljubljani čevljarja Čarmana, ker je umoril svojo ženo. Truplo našli so v Ljubljanici. — V ljubljanski tovarni za žveplenke je zgorel delavec Bczotti, ki je pripravljal fosfor. —
V	kočevski okolici straši medved. — Na Ž ibjaku se je obesil 20-letni kaznjenec V. Jerič. — V Javorjah odkrili so spominsko ploščo monsig. Jerana. — V Št. Vidu na Dolenjskem je strela ubila dva sejmarja.
— V Utiku je gorelo, na Viču pa je strela užgala gospodarsko poslopje. — V Kozarjih utonil je (18 letni starec Simon Levec. — Na Šutni pri Skofjiloki sta se brata Rajgelj ponesrečila pri streljanju. — V Ljubljanico je skočila 45-letna vdova Marija Breznik. Redar jo je rešil. — Na Ježici je udarila strela v neko hišo ter omamila moža in ženo. -- V cerkvi presv- Srca Jezuso-
vega vrše se od 21. do 23. sept. duhovne vaje za ženske. — V Kamniku napravijo novo tovarno za kovinske .izdelke. — V Praprečah obstrelil se je lu-leteu otrok, i-gr.ijoč z nabito puško. —
Na Štajerskem. — Cesar je potrdil dr. Srneca kot načelnika in dr. Deška kot namestnika okrg. zastopu celjskemu. —
V Logarevcih se je obesil neki Muršič.
— Za prednico č šolskih sester je izvoljena č. sestra Stanislava Voh. — V Rošpohu pri Mariboru je protestant Schrei-ber ubil svojo hčer in potem samega sebe.
— Volilni shod v Brežcah je določil č. župnika Zičkarja kandidatom za deželni zbor.
— V Hrastji pri Ljutomeru je pogorelo 1-0 gospodarjev. — Volitve volilnih mož so večinoma ugodno izpadle za slovensko stranko.
— Dr. Gustav Ipayic je odlikovan s zlatim križcem s krono.
Nil Koroškem. — Vč. g. o. Jan. Stare, semeniški špirituval, je premeščen iz Celovca na Dunaj. — Lendovšekova slavnost v Vrbi se je sijajno izvršila. — V Medgor-jah je povodenj- napravila veliko škodo. —
V žel. stražnici pri Lužnici je nastal ogenj, zgorel je 8-leten otrok. — V gozdih nad Tropoljami ob Zili se je pokazal volk. —
V Podkloštru se je na šolskem telovadišču ubilo 10-letno dekletce. — V Beljaku je bil občni zbor „Siidmark-e. Udrihali so po Slovencih, da je bilo joj. — Na Otoku so tatje okradli cerkev. — V Lipici se je v Dravi ponesrečil vrtnar Srebre.
I ^ f ! O.
Imenovanja duhovnikov: Č. g. E.
Suppancig je imenovan viharjem z Zravšini; J. Meizlik gre za II kaplana v Gradež ; J. Volani za duhovnega pomočnika v Oglej ; J. Parmeggiani v Št. Peter pri Soči iu K. Maghet v Biljano. A. Bratina je imenovan kuratom v Gabrjali. V. Mežan kuratom v Lokoveu, v Kanal pride L. 1’ečenko.
Stolnim kanonikom v Ljubljani je imenovan stolni vikarij in vrednik „Slo-venca11, č. g. And. Kalan. Čestitamo!
Prvi pastirski list novega tržaškega škofa mgsr. Sterka razpravlja blagodejno moč kršanstva, ki je edino zrtiožno v bratski ljubežni družiti razne narode k skupnemu vspešnemu delovanja za dušni mir in gmotni blagov.
Na sv. Gori je imel novo mašo č. g. R Barbieri novomašnik 20. t. m.
Živahnost v Gorici. Pričetek šol podvojil je v Gorice obilo štarišev in otrok. Od tod je več gibanja in živahnosti po mestnih ulicah.
Pod Turnom v Gorici je treščilo 10. t. m. v hišo št. 18. ulica Parcar lil razrušilo dimnik.
Iz Mirna 20. Sept. Poleg navadnega shoda na jesensko kvaternieo imeli smo tudi novo sv. mašo na Gradu!
Daroval je č. g. J. Ferfolja, domačin-rojak iz Rupe.
Vsled te slovesnosti bilo je vsa vas primerno okrašena; ljudstva pa se je nabralo toliko, da je bila preprostorna cerkev do cela natlačena! Slavnostni govor je imet č. g. Ferfolja iz Gaberji.
Pri sv. maši prisostovalo je 12 duhovnih sobratov. — Po cerkveni slovestnosti pogostil je novomašnik svoje goste v župnišču ! — Omenim naj še, da je bilo letos malo manj romarjev kakor druga leta! Kojsko in Trst sta nam škodovala.
Spovedovalo je 12 gg. duhovnov. Bog blagoslovi njih trud in — romarjev dobre sklepe !
Iz Bilj. Dn6 17. t. m. smo imeli birmo
in posvečevanje naše lepe v mnogem prenovljene kuracijske cerkve.
V	Biljah je bilo vže par dnij prej vse po koncu. Zatč je tudi bilo vse tak6 lepč očejeno v zastavah, majih itd.
Pri slavoloku pozdravilu je ITezviše-nega preč. dekanijska duhovščina, nato občinski načelnik bi. g. Savnik v ime starešin ter gg. nadučitelj in učiteljica, zraven pa je puklekavula številna množica domačih iu
ptujili ljudi proseč vršjepastirskega blagoslova. —
Slovesnost je trajala dobrih 6 ur. Govoril je poznani ljudski govornik preč. g. A. Hvalica! — Po kratkem odmoru bil je blagoslov, na kar so se Prezvišeni odpeljali mej gromovitimi „Živio" in Slava klici! Z a Biljence je bil ta dan gotovo lep dan !
Iz Vertojbe. Naš določeni g. vikarij je prejel — menda iz D. Vertojbe — pre-tilno pismo! — Pisano je tako surovo, nizko in podlo, da celo bogokletno, da se je vsa stvar izročila pristojni oblasti, naj se uganjka reši in dotičuik kaznuje — Čem o videti! —
Stvaren popravek. — Kakor poroča „Corriere“ v štev. od 19. t. m., je goriški župan v seji mestnega starešinstva IS. t. m. izjavil, da je bil v četrtek pri prevzv. Nadškofu ter zahteval, naj bi se č. g. kaplana Budina premestilo od sv. Ignacija, ker so baje meščani okol sv. Antona radi njegovega postopanja razburjeni. Prevzvi-■šeni bi se bil na to k oj vdal županovi zahtevi obljubivši odstranitev g Budina.
Kakor smo doznali od kompetentne strani, stvar ni bila povsem taka. Prevzvi-šeni je županu rekel, da mu še nič ni znano o dogodkih pri se. Antonu, kar se pa tiče g. Budina, da je vže pred meseci sklenil ga premestiti. To premeščen je bi bilo torej neodvisno od dogodkov zadnjih dnij. Prevzvišenega ni nikakor volja udati se pritisku kakega lista ali sploh nepoklicaniii faktorjev. V cerkvenih in duhovniških zadevah odločuje on sam. V drugačnem smislu poročati, se pravi stvar zavijati.
V Solkanu vršila se je v četrtek volitev župana. Izvoljen je bil dosedanji župan g. Anton Mozetič. Po volitvi zbrali so se starešini na prijazen sestanek pri g. županu. Vdeležil se je tudi prebl. g. okrajni glavar. G. glavar napil je g. županu in napredku občine solkanske. G. župan povdar-jal je v svojem govoru, da hoče, kakor do sedaj, delovati po geslu : „ Vse za vero, dom, cesarja.“ Omenjati nam je tudi napitnice veleč. g. župnika županu in celemu starešinstvu ter g. župana domači duhovščini. G. kaplan je v svojem govoru posebno povdarjal potrebo sloge in ljubezni med kmetijskim in obrtnim stanom. Spominjalo se je tudi naših zavodov ter nabralo 7 gld. 58 kr. za slov. Alojzije,višče, ter ravno toliko za slovenske sole v Gorici. Novo starešinstvo pa naj vrlo deluje na versko-narodni podlagi na blagor in ponos solkanske občine.
I’o Kanalskem je 14. t m. potolkla toča, posebno na levem bregu »Soče11. Trikrat je prišla, vsakikrat debelejša ; zadnjikrat so padala kot oreh debela zrna. Proti Vrhu in Batam je bilo še zvečer vse belo, kakor bi bil sneg omedel.
V Logu imajo ponovljenje sv. misijona te dni.
V Novakih je padel 17. leten mla-denec z jesena in se močno pobil.
\ \ olčab je zgorel 2leten otrok c. kr. finančnemu r.adstražniku g. G. Sta-riši, ue puščajte malih otrok brez nadzorstva ! —
Komenski okraj je skoro ves okužen •od trtne uši. I/,vzete so le' vasi : Vojščiča, Selo in Brestovica.
Komisija za uravnavo davčnega katastra v gorah pričela je vže delovati. Začela je v Trenti.
Trg’ v Kobaridu 9. t. m. bil je jako .slabo obiskan. Trgovci so svoje blago pre zračili in zopet pospravili. Manjka denarja !
Iz Mavliinja. Na rojstveni dan Marije ■Device, to je 8 sep., sem se napotil do MaV-hinja, ker je bil ravno lep dan. Pa kaj sem videl ? Med sv. mašo polegavali so nekateri ■okolo cerkve, cigarete kadili, tako da ni bilo izjeme še med povzdigovanjem iu sv. obhajilom. Nobenega od teh ni bilo videti, da bi pokleknil in se na svoja prsa vdaril. To je res kaj žalostnega!
Kedo je pa kriv tega polegavanja ? Nihče drug ne kot slavno županstvo. Torej prosim, poskrbite, godpod župan, za lepši red pri cerkvi. Kedor hoče iti v cerkev, naj gre v cerkev, kedor pa noče iti, naj doma
ostane Za sedaj zadosti, ker se trdno nad-jam, da bo pomagalo. — Popotnik.
Vsakemu svoje. Ko smo zadnjič pohvalili kojščanske cerkvene pevce, smo po pomoti zamenjali imeni dveh bratov. Pevovodja namreč ni C. (Ciril) Kumar, katerega vže nekaj let ni doma, ampak njegov brat Vid. Slava tedaj g. Vidu ! Pevcem pa želimo, da bi vstrajali.
Toča je pobila 14. t. m. na Beneškem, po vsej nadižki dolini pa je bil hud naliv.
V nekaterih krajih, kakor na Kamnjem, naletavala je med dežjem tudi toča, pa škode ni naredila.
V	Trstu 20. t. 111. ob 7. uri zjutraj bo kronal prevzv. knezonadškof dr. A. Zorn, soho žalostne M. B. pri sv. Justu. Popoldne ob 3. bo pa sprevod se soho Marjino po mestu. To silno bode ; tržaško iredento. V seji mestnega sveta je namreč predlagal orbornik Spadoni, naj se store pri deželni vladi potrebni koraki, da prepove na 20. septembra, na dan osvojitve Rima, določeni sprevod, ki ima namen izzivanja (demonstracije) iu je v protislovju s čustvom tržaškega prebivalstva. Ako bi se pa sprevod kljub temu vršil, naj se ga občina nikakor ne vdeležuje. Vladni zastopnik baron Conrad je pa izjavil, da je slovesnost, kronanja žalostne M. B. izključljivo verski pojav, zato občinski svet nima pravice 'se mešati v verske zadeve in torej predlog postavnim potom nima nikake veljave. Kljubu ugovoru vladnega zastopnika se je sprejel predlog Spadonijev mej burnim odobravanjem poslušalcev. Ni iredente v Trstu, na Primorskem sploh ?
Prepotrebna družba. Opozarjamo gg. čitatelje, posebno pa čč. gg. duhovnike onih krajev, iz katerih hodijo dekleta v Trst iskat si zaslužka, na poziv11, ki se nahaja na poslednji strani današnje številke. Času primerno in prekoristno družbo toplo priporočamo..
Občinske volitve v Trstu vršile se bodo prve dni v novembru.
Cesar ni potrdil zakona isterskega
dež. zbora, s katerim se je občina Pazin razdelila v štiri občine. Italijani se jeze radi tega.
Obrtni shodi na Dima ji. Minuli teden so bili na Dunaji shodi avstrijskih krojačev, čevljarjev in mizarjev in občni obrtni shod, na katerem je bilo zastopanih karih (50.000 avstrijskih obrtnikov. Na teh shodih so se povedale raznovrstne misli, kako bi se dala ohraniti mala obrtništva.
Velika povodenj v Ameriki. V Pitt-sburgu v Ameriki je dne 14. t. m. bila huda ploha in povodenj je napravila mnogo škode in je kakih 30 ljudi j utonilo.
Velikanska vročina je v Novem \orku. V senci kaže toplomer po 40.° C.
V šestili dneh je 146 ljudij umrlo za soln-čarico. Xa stotine konj je poginilo po cestah. Skoro vsako delo je zaradi silne vročine ustavljeno.
Obešen morilec. Dne 13. avgusta obesili so morilca perzijskega šaha Nan-Edin, v navzočnosti velike množice občinstva.
Poneverjenje na pošti. V Budimpešti je uradnik Izidor Berger poneveril denarno pismo v katerem je bilo 8250 gld.
Raznoterosti.
Dohodki in stroški „AlojzijeviščaK od 1. avg. 1895 do 31. julija 1896. Novih dohodkov je bilo 4730 gl. 38 kr., stroškov pa 547 V) gl. 35 kr. Podrobnosti prihodnjič.
Nov kandidat. Dobili smo iz Ljubljane oklic, s katerim se naznanja kandidatura dr. \. Gregoriča za državni zbor na mesto rajnkega kan. Kluna. Dr. Gregorič nastopa proti dr. Šušteršiču. Nam je v tem „oklicu“ marsikaj nejasno. Zatorej za zda,i ne moremo še govoriti. Vsekakor kat
Gospod Luka Svetec je včeraj praznoval svojo sedemdesetletnico. Za to priložnost mu je naš pesnik Gregorčič zložil slavnostno pesen ter objavil jo — se razume
—	v „Slov. Narodu.“ Gospod pesnik ni
pri tem zabil, dati nam nekaj brc. Zdihuje namreč po „tistih plodnih, složnih dueli,** ko Čut narodui ni bil še greh,
Tedaj Slovenstvo in Slovanstvo Ni klelo še se za paganstvo.
„Škof bojni“ nam je Slomšek bil.........
Nam veljajo tudi besede:
Nastopa rod pri nas zdaj drug,
Brez domoljubja in zaslug...
Ki jim za narod nič ni mar...
No, no, to je pa res vže zastarelo, neslano blago! Gospod pesnik naj bi blagovolil dokazati, kedaj in kako smo mi učili, da ,,narodni čut je greli,1* kedaj in kako smo „slovenstvo pa slovanstvo kleli za paganstvo!11 Naše ..domoljubje11 naj bi pa le pri miru pustil, za priznanje naših „zaslug* ga tudi ne prosimo. Pomilujemo.
Tržaška „Marica“ je nedavno priobčila v »Edinosti“ pod črto neko .zmes14. Marička je takrat zelo huda. posebno nad večnim prepirom med klerikalci in liberalci. Dnj.udStvo izgublja vero čim dalje' bolj, smo okrivi večinoma mi. politični agitatorji11. Razlaga nadalje, ki.j je pobožnost „v pravem pomenu besede1*. Iz cerkve bi rada odpravila »čudne*-' latinske maše, potem še le bi bilo pri službi božji ,,uprav divotno14. Zeli si cirilo-metodijske cerkve po duhu — »Slovanskega Sveta1*. — Ne ve li Marica, kaj pravi apostelj ? Žgne naj,, v " cerkvah molče, pa jezik za zobmi drže ? Kedo še bo pometal po naših svetiščih ? Mi sicer ženijalne^Marice ne poznamo, pa, kakor se nam zdi, nečesar pogreša. Naj bi se enkrat omožila — to je naše skromno mnenje, potem bo mir v Bosni!
Trst je bogat — na krčmah. Neki popotnik, piše v „Mattinu“, da je te dni prehodil Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico, a da nikjer ni našel toliko krčni iu žga-njarij, kakor v Trstu. Nikjer ni srečal toliko pijancev in, kar je posledica teniu, ni videl toliko ljudij romati v zapore zaradi pijanstva, popevanja. razgrajanja iu drugih nečloveških činov. Pripominja pa ob jednem, da po velikem delu privaja do tega stanja umazana reklama naših židovskih časnikov, kateri prav odijozno opisujejo vse zločine, barbarstva in domače skrivnosti. To je gola resnica, zato pa je tudi nekdo imenoval Trst —• mesto pijancev! Kako hočete, da bode drugače, ko je po mestnih ulicah blizo 2000 otrok brez nadzorstva, brez šole. V mestnih šolah poučuje nič manj nego 26 učiteljev in učiteljic židovske vere — ali le-ti uče otroke krščanske morale, kaj ? !
Ukraden dinamit. Vsa Ogerska je silo razburjena. Blizu Orsove, a na oger-skili tleh so neznani tatovi ukrali 15 velikih zabojev dinamita, torej množino, s katero se da napraviti nepopisna nesreča. Tatovi so svoj plen srečno odnesli, ker se je tatvina zasledila šele nekaj dnij potem, ko je bila izvršena. Začela so se takoj obsežna poizvedavanja iu policija je dognala, da so tatovi odnesli ukradeni dinamit čez mejo in sicer v Srbijo. Seveda je zdaj srbska policija po koncu in je v Belemgradu zavladal velik strah.
Madjari se množe iz — židovskega plemena. Poslednje dni je bilo na Oger-skem nafabricirauih zopet nekoliko »pristnih11 Madjarov, ki bodo prenašali slavo mad-jarskega naroda v drugi milenij. Iz Aleksandra Sterna postal je „Barta“, iz Julija Mandla „Mero“, iz Evgena Rosensteina »Ronai1*, iz Sigmunda Weissa „Szekely“, iz Jajtelesa Kleina „Kelemen“, iz Fritza Richterja »Biro** in iz Alfreda Deutscha ,.Dezsenyi“. Vsaki izmed teh plačal je za to spremembo borih 50 novč. Eljeu a Ma-gyar-orszag!
Proti pijancem in kadilcem opija. Angleška kraljica vsprejela bode te dni velikansko prošnjo angleških žena iz vseh delov angleške države. Te žene prosijo, naj bi se zatrla kupčija z opojnimi pijačami in opijem. Na prošnji sami je podpisanih 7,000.000 žena v 24 jezikih. Ker je nemogoče kraljici celo prošnjo predložiti, so vsa imena fotografovali in zmanjšali. Pa tudi tako bode ta prošnja obsegala ti i debele zvezke.
oliška politika —r&li'6W i>ot.
Poziv! *)
P. n. g.!
Z Božjo pomočjo vstanovila se je tudi tukaj v Trstu pod varstvom „sv. Družine" družba, čigar namen je ta, da previdi družinam v Trstu bivajočim dobrih in poštenih služabnic, kuharic in^ hišnih. V ta namen odprla se je v ulici Navali St. 1. posebna hiša, kjer se sprejemljejo in vestno nadzorujejo dekleta lepega vedenja, katere so začasno brez službe ali pa so komaj prišle v mesto si službe iskat.
Kolike potrebe in važnosti je ta družba, je razvidno iz tega, ako se resno premisli, koliko potrebne so dobre in vestne služabnice za . družine, in pa v kolike zadrege pride gospodar ali gospodinja pri iskanju dobrih služabnic. Nič manje važnosti gotovo ni tudi to, da služabnice začasno brez službe imajo dobro hišo, varno zavetišče, kamor se lahko brez vse skrbi podajo, in se tako obvarujejo prevelikih nevarnosti telesnega in duševnega pokvar-jenja, kateremu bi bile drugače izpostavljene.
Z vstanovo omenjene družbe se je hotelo posnemati druga velika mesta, kjer so vže ustanovljene take, za družinsko življenje prekoristne družbe. Pa vsak začetek je težak in majhen, tako tudi ta naša družba je jako še majhna in pa uboga, ker ima še jako pičlo število udov in nič družili postranskih dohodkov. Zatorej vsaki trezno misleči naj podpira in priporoča tako potrebno družbo, ki kaže toliko velike koristi.
Vodstvo namerava stopiti v zvezo z enakimi zavodi družili mest, in tako bode zamoglo zadovoljiti premnogim prošnjam, ki vže sedaj mu dohajajo od Tržaških družin. V notrajnem delokrogu bode gledalo na to, da se obvarujejo vsega hudega tolike uboge reve, ki so primorane z lastnimi rokami in pri dru/.ih si vsakdajuega kruha s'užiti.
Namen te družbe je torej jako plemenit, ker je družba vstanovljena na krščanski podlagi v korist bližnjega.
Zategadel niže podpisano vodstvo se obrača do V. B., da blagovoli to jako težavno, pa toliko bolj sveto podjetje podpirati in ga priporočati pri svojih znancih in prijateljih.
In da V. B. zamore bolj razvideti duh, ki je družbo oživil, se Vam priloži iztis družbinili pravil.
Za vodstvo Zavetišča za služabnice Fanny Weissmann
voditeljica
*) Se uljudno prosi, da tudi drugi slovenski listi bbgovoljno ponatisnejo.
Za kratek čas.
Tudi toložba: Postopač v ječi proti drugemu:	„Saperlot! kako dežuje!“ To-
variš : „Zahvaliva Boga, da sva pod streho !“ „ Jože, kako to, da vedno strgan dežnik rabiš, ko greš v cerkev ?“ „Veš Tone, zato, ker lipam, da se bo kedo o piiliki zmotil in vzel mojega, meni pa pustil svojega boljšega !"
Priden šolar psu: »Sultan, tebi se dobro godi: umivati se ti ni treba, česati tudi ne, najmenj pa v šolo hoditi1*.
General svojim vojakom po bitki: „Fantje dobro ste se držali, bili ste se, kakor levi!“ Prostak : „Da, gospod general ! Kedo bi pač zamudil priliko, vender enkrat pošteno pretepati se ne da bi se mil bilo bati žanderjev in sodnikov ?“
Notar brezverec se ponorčuje s kmeta, ki gre na božjo pot in pravi: „Kaj ne, oče, zato ker boste na sv. Višarjili v puščico vergli nekaj kervavo prisluženih krajcarjev boste šli gotovo z berzovlakom v nebesa?" „Tega ne vem !“ odgovoii kmet: *pač pa vem, da nas ne bo spravil v nebesa denar, ki ga moramo pustiti po pisarnah notarjev".
Mož svoji ženi: „Glej, glej, človek ima res včasih nenavadno srečo : šiv je popustil pri žepu, kamer navrdno devljem
nič zgubil ?“ praša
denar in “ „In nisi
veselo žena. „Ne enega krajcarja, ljuba moja; sinoči namreč sem jih vse do zadnjega zapil!"
Mimo glavne straže nacijonalne garde iz leta 1848 pride nekega večera najvišji poveljni; stražnik prezentira,_ opusti pa poziv cele straže k orožju, ki je bil vkazan, ako je prišel poveljnik mimo. Nevoljen za,-reži tedaj ta nad stražo: „Zakaj ne kličete „heraus ?" „Ker ni nobenega notri, ampak so vsi v krčmi!" se odreže stražnik.
Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka ^Primorskega Listau izide dne I oktobra.
ustrm
-v-r
S ve car f. Mii! y Gorici,
Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrbni-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče Mig. po 2 (/Id. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z svoto 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve: Lacrima I. kilg. po 1 gld. 20 kr., lacrima II. kilg. po 1 gld., granis kilg. po 60 kr.
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java, .bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po V* kila in od enega funta.
Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna.
Franc Jusina
črevljar v via Municipio št. 3 priporoča gospodom in gospem v svoji lastni delavnici iz najboljšega blaga izdelane črevlje, po najnižjih cenah.
Pridnega dečka
iž poštene družine, kateri bi se z veseljem poprijel učenja krojaške obrti, sprejme takoj z ugodnimi pogoji
Vinko Metlikovec krojač Volči grad (p. Kometi).
v GORICI
-v Nunskih ulicali št. lO nasproti gostilne
((BEJLEGJk. ZAJCA.))
osoja si priporočati preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, cvetkov za nove maše
nogovice,
rakev (truge)
Ul in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, čevlje, vsake velikosti, zlatili črk i. t. d.
:vM'
Ib T
i\-(
i-T-' Ž02.SEŽ ŽUS57*■P?1■STš.iiTi.iTS SS
Km>m
8— 20
SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO
« m
tSmoBSUSI S •CIEKICI	%_■£
mo • rriANKO
16. HELLEB, BEC
mt n. 1’BATKbstiusse un.49. -»■
Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami,
sadne stiskalnice vsili sestav,
sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti,
MLATILNICE,
gepelje, stiskalnice za seno in slamo,
STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, m line,
trtne škropilnice in vinske stiskalnice
prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus
IG. HELLER na Dunaji
II/2, Praterstrasse št. -10.
Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo.
-gn Posebno se svari pred ponarejenimi blagom ! *<-