Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi ’> .ST, tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste St. 49 (890) • Čedad, četrtek, 25. decembra 1997 Sparir, iv,., . Grandi sconti su • CAMINETTI • STUFE IN MAIOLIC • CUCINE IN MURATURA edilvalli ARREDI DI DORGNACH R. & D. snc UDINE VIA NAZIONALE EDILVALLI o Z < s < a < cc CL •M < CE < > o _l NUOVA SEDE Via Nazionale. 31 PRAD AMANO - Tel. 0432-671681 Za Božične praznike naši uradi bodo zaprti od 24. decembra do 5. januarja. Prihodnja številka bo izšla 8. januarja Emozionante concerto diretto dal prof. Specogna ‘Te dan je vsega veselja’ a Lasiz “Soltanto l’amore può produrre delle cose così belle”. Ha detto bene mons. Nisio Mateucig a conclusione dello splendido concerto di Natale che ci hanno regalato i ragazzi della scuola media Dante Alighieri di San Pietro al Natisone ed il coro Pod lipo sabato sera nella chiesa parrocchiale di Lasiz. Amore innanzi tutto per il canto e per la tradizione musicale del Natale, quella che ha profonde radici nella nostra comunità slovena, ma non soltanto. Un amore risvegliato e coltivato con pazienza e perseveranza nei giovani da parte Milan Kučan prisegel in začel tretji mandat del professor Nino Specogna che è stato l’artefice di un evento davvero speciale. Insegnante di musica della Scuola media e direttore del coro Pod lipo, il prof. Nino Specogna ha unito le due esperienze offrendoci un concerto emozionante. 11 coro e l’orchestrina della scuola media - una cinquantina di ragazzi - hanno cantato e suonato da soli, così come il coro Pod lipo, che si avvale di validi solisti come Maria Rosa Quarina e Dante Cencig, a cui si è aggiunta questa volta anche Flavia Iuretig. Alcuni brani invece sono stati eseguiti da tutti assieme con il coro accompagnato dall’orchestrina. Un’emozione ed un’esperienza che poteva nascere solo sotto la guida del prof. Specogna. É stato un bel concerto anche perchè ha unito persone provenienti da paesi diversi, adulti e ragazzi, scuola e comunità, lingue e S. Pietro diretti dal maestro prof. Nino Specogna culture diverse. Per questo vanno senz’altro ringraziati i protagonisti della serata, la Scuola media che ha partecipato al concerto e la Comunità montana che, con felice intuizione a giudicare dal grande successo anche di pubblico che sta suscitando, ha promosso questa iniziativa di Natale, (jn) beri na strani 3 Predsednik Slovenije Milan Kučan je v ponedeljek pred poslanci Državnega zbora svečano prisegel. S tem se je tudi formalno začel tretji Kučanov mandat. Za predsednika države je bil izvoljen na volitvah 23. novembra. Kučan je ob prisegi imel tudi daljši govor, v katerem je obravnaval položaj slovenske države, kateri bo predsedoval na prehodu v novo stoletje in tisočletje. Dejal je, da je Slovenija po osamosvojitvi prehodila uspešno pot, še zlasti v naslednjih letih pa bodo njene naloge zelo zahtevne. Pred- sednik je izrazil prepričanje, da so ustvarjeni pogoji za prihodnosti države, ki naj bo spoštovala doma in v svetu. Pomembno j)a je, da se ne dajejo prednosti strankarskim interesom in da imajo vsi, ki so na različnih ravneh zadolženi za upravljanje države primeren čut odgovornosti, voljo za sodelovanje in občutek za skupno dobro. Kučan je poudaril potrebo po strpnosti in spoštovanju različnosti, politične, narodne, duhovne in religiozne, kar naj imajo Slovenci kot osnovno skupno vrednoto. Seja Državnega zbora je bila istočasno slavnostna, ob sedmi obletnici plebiscita in samostojnosti. Poslance in ugledne goste iz državnega vrha ter predstavnike diplomatskega zbora je nagovoril predsednik parlamenta Janez Podobnik. dan emigranta Čedad, torek 6. januarja ob 15. uri Coro e orchestrina della scuola media “Dante Alighieri” di S. Pietro al Natisone diretti dal prof. Nino Specogna pozdravi / saluti Demetrio Volčič Renzo Calligaro Beneško gledališče “Jur, zaničan mož” Avtor: J.B. Molière Rezija: Marjan Bevk Vsi vabljeni / Siete tutti invitati Coro Pod lipo, coro e orchestrina della scuola media di Četrtek, 25. decembra 1997 2 Da due mesi è attiva la gestione unica nella Comunità montana Rifiuti, primi risparmi L'unione tra i comuni, escluso Pilìfero, consente un contenimento dei costi Tra breve il via alla raccolta differenziata con la realizzazione di eco-piazzole C’è già un primo risultato scaturito dall’accordo tra i comuni delle Valli del Na-tisone (con l’unica esclusione di Pulfero, che ha scelto di non aderire all’iniziativa) per la gestione della raccolta e dello smaltimento dei rifiuti solidi urbani. Nei primi due mesi si è già infatti registrato un risparmio tra il 5 ed il 10%. Il progetto, iniziato nel settembre del 1996 con la raccolta dei dati riguardanti la raccolta dei rifiuti, ha preso il via esattamente un anno dopo. Ora Cristian Vida, fino ad alcune settimane fa assessore al bilancio, che ha seguito il progetto, spiega che “gli scopi dell’iniziativa erano di trovare un servizio valido sia per i comuni piccoli che per quelli grandi, una buona frequenza di raccolta ed il posizionamento di cassonetti per i rifiuti dove non c’erano, oltre ad un vantaggio economico per gli utenti”. Nella gara d’appalto, effettuata a livello europeo, si chiariva infatti che i prezzi erano bloccati al 1996 (100 lire al chilo). L’importo previsto dall’appalto è di 2 miliardi 253 milioni. “Il risparmio già accertato - dice Vida - è dovuto al fatto che in precedenza non sempre il canone pagato dai Comuni corrispondeva alla quantità di rifiuto prodotto. Ora l’operazione della Comunità montana avvantaggia soprattutto i comuni di montagna”. L’unione delle forze tra le amministrazioni locali, in questo campo, va incontro anche alle direttive della legge Ronchi, di prossima attuazione. Mentre ha già preso piede la raccolta dei rifiuti solidi ingombranti, che non era in funzione in tutti i comuni, si pensa già ad un passo successivo, quello che riguarderà la raccolta differenziata per la quale sono già state individuate delle eco-piazzole a S. Pietro al Natisone, Tor-reano e Prepotto. (m.o.) Cividale, la pretura rimane La pretura di Cividale è salva. La decisione del ministro guardasigilli Flick di ridurre da 10 a 4 le sedi giudiziarie della provincia di Udine non toccherà infatti la pretura ducale che da ora in poi si occuperà anche delle dispute giudiziarie che riguardano il Tarcentino. Nelle scorse settimane la ventilata soppressione della sede di Cividale era stata fortemente osteggiata dagli avvocati locali. E’ invece arrivata la notizia auspicata che prevede la trasformazione in sede staccata del tribunale di Udine. PÌSE 0,0 C IZ j Rima Stojan SpetiC Ko bo polnoč, tista čuda polnoč med dvema letoma, bomo po starem običaju napolnili kozarce in nazdravili. Objemali se bomo, poljubljali, ponavljali stare in nove želje in voščila. Za zdravje, srečo, uspeh. Včasih tudi zapojemo. V moji vasi nad Trstom starodavno koledo: “Danes po vseh krajih zemlje nekaj novega se zgodi: sivi starček slovo jemlje, mlado dete se rodi. Sivi starček, staro leto...” Potem, že nekoliko utrujeni, sedimo in se vsaj za trenutek zatopimo v lastne misli. V poltemi nam gorijo svečke, mi pa se prepuščamo svojim sanjam in željam. Kaj naj želim zase, kot državljana in Slovenca? Italiji politične stabilnosti, ker je gospodarsko že dosegla. Da je ne bo zamajala Berlusconijeva preganjavica. Črnemu vitezu iz Arcoreja želim, da bi se umaknil iz politike in pred sodišči obračunal s svojim drznim načinom poslovanja. Upam, da ne bo dogovarjanje o ustavnih spremembah šlo preko meja dostojnosti in pravice državljanov, da vsaj nekoliko soodločajo o lastni usodi. In da ne bodo te spremembe pretveza za vladno krizo in nove volitve pomladi. Kajti skušnjava je velika: desnica je razrvana in šibka, zakj bi je ne dotolkli in ubili kar dve muhi na en mah: Berlusconija vrgli iz igre, Berti-nottiju odvzeli pogojevalno moč? Med razpravo o finančnem zakonu je desničarski poslanec priznal, da je Oljka zmagovita in privlačna kakor zelenjavna mineštra, v kateri je cela vrsta okusov in vsak najde tistega, ki mu najbolj gre v slast. Osebno upam tudi, da bo z novo ustavo Italija dobila tudi nov volilni sistem, ki naj državljanom zagotovi dvoje: pravico, da izbirajo vladajočo koalicijo hkrati s svojimi predstavniki. In sicer tako, da jih ne bo nihče vsiljeval od zgoraj. Naj bodo preference ali primarne volitve, to bo že odločil parlament. Pravico do izbire in zastopanosti čutimo vsi, ki pripadamo tej ali oni manjšini ali šibkejšemu sloju. Manjšine potrebujemo take volilne mehanizme, da nas ne bodo izrinili iz forumov, ki odločajo tudi o naši usodi. Kajti Slovenci v letu 1998 pričakujemo, da nam parlament, v katerem prevladujejo Oljka in njeni zavezniki, vendar izroči darilo, ki ga zaman in nestrpno čakamo že nekaj generacij: zakon, ki bo določil in črno na belem zapisal naše pravice na področju javne rabe jezika, šolstva, kulture, družabnosti in gospodarstva. Obljubili so, da nam ga prinese prihodnja pomlad. Ce pogledam k matični Sloveniji, upam predvsem, da bodo svojih rojakov čez mejo znala imeti državniški, torej zrel odnos. Skratka, da ne bo izzivala sporov in zdrah ali politično pogojevala svojo sicer skopo pomoč. Naj se spomni, da bomo čez nekaj let vsi skupaj v združeni Evropi in tedaj bomo pripadniki manjšin glavni združevalni element na stičišču kultur in gospodarskih potencialov. Ce bomo šibkejši, bo tudi Slovenija težje branila svoje koristi. Medtem pa želim, da bi zamejski Slovenci opustili zavistno in sovražno obračunavanje, iskanje revanša, strankarske mahinacije in izločevanja in začeli “misliti pozitivno”, ko so nesoglasja le dokaz pestrosti mišljenja in kvečjemu spodbuda k omikani razpravi in iskanju skupnih imenovalcev. Da bo res, kar so Benečani tolikokrat napisali na svojih transparentih: “Vsi kupe za naše pravice!” V Zagrebu nenačelno o manjšinah V prejšnjih dveh tednih sta bila v Zagrebu dva po-mebna državniška obiska in pri obeh je bilo manjšinsko vprašanje na neprijeten način v ospredju. Najprej je Hrvaško uradno obiskal presednik slovenske vlade Drnovšek. Za njegov obisk je bilo veliko pričakovanje, kajti Slovenija in Hrvaška imata med seboj več nerešenih proble- ja še ni uredila položaja hrvaške skupnosti, ki živi v mejah Slovenije (šlo naj bi za kakih 60.000 oseb, medtem ko naj bi bilo v okvirih Hrvaške približno 22.000 Slovencev). Očitno je, in to je dobro znana zgodba, da imata državi do teh vprašanj različne ocene in poglede.Vsekakor, nikakršnih medsebojnih odprtih problemov ni IVI mov in uradni obisk naj bi bil pripeval k reševanju vsaj nekaterih izmed teh. Naj spomnimo samo na najvidnejše, kot so dolg Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev (gre za skoraj 1000 milijard lir), dolg Hrvaške do Slovenije glede elektrike, ki jo dobavlja jedrska elektrarna v Krškem, pa še problemi z državno mejo, ki se vlečejo vse od razpada Jugoslavije. In dejansko bi lahko Drnovškov obisk s podpisom sporazuma o sprostitvi trgovine in podpiranju prizadevanj Hrvaške na poti vključevanja v evropske tokove, pomenil lep korak naprej v odnosih med državama, ki v letih po osamosvojitvi obeh držav nikoli niso bili posebno idilični. Zato je tudi tem težje razumeti, zakaj je hrvaški parlament ravno na dan Drnovškovega obiska črtal iz besedila ustave slovensko in bosansko manjšino, ki sta bili v ustavo zapisani leta 1990, ustavnemu besedilu pa je kot avtohtoni manjšini dodal Nemce in Avsrijce, ki jih prej tam ni bilo. Črtanje ima očitno politično ozadje in se naslanja na oceno Hrvatov, da Sloveni- mogoče uspešno reševati, če so dejanja enostranska in celo zahrbtna, kot je bila tokratna poteza Hrvaške. Hrvaški predsednik Tudj-man je prejšnji teden na Banskih dvorih sprejel italijanskega predsednika republike Scalfara in tudi ob tej priložnosti je okrog manjšinskega vprašanja zaškripalo. Scalfaro je izrazil pričakovanje, da bo italijanska manjšina v Istri zaščitena kot je treba (mimogrede, moralno bi bila njegova za-heva trdnejša, če bi Italija tudi do naše skupnosti izpolnila svoj dolg). Hrvaški predsednik je obljubil manjšinsko podporo po evropskih standardih. V praksi pa je italijanska skupnost na Hrvaškem pod pritiskom, ker se ji krčijo sredstva za delovanje, omejuje se šolanje v italijanskem jeziku in dajejo se visoke sporne globe založniški hiši manjšine. Ob vsem tem se poraja vtis, da bo bo treba še veliko truda in potrpljenja, da se manjšinska vprašanja v tem prostoru resno obravnavajo kot problem, ki ga je treba rešiti, ne pa z njim neprestano in nenačelno prekupčevati. (D.U.) Un forum di esperti Si è formalmente costituito nei giorni scorsi il Državni svet / Consiglio di stato, la seconda camera del parlamento sloveno, rinnovata alle elezioni di novembre e che rimarrà in carica per cinque anni. Il presidente del Državni svet per i prossimi due anni sarà Tone Hrovat, agronomo, rappresentante delle comunità locali ed esponente del Partito popolare. Crescono i prezzi Con il prossimo 1 gennaio in Slovenia il costo dell’energia elettrica aumenterà dell’8%. Da notare Hrovat presidente del Državni svet che già nel corso del 1997 il costo dell’elettricità era aumentato due volte per un totale del 15,2%. Dal 5 gennaio aumenterà anche il prezzo d’acquisto del latte nella misura del 9% così come salirà il prezzo del frumento e dunque del pane. Verrà inoltre raddoppiata la tassa sull’inquinamento dell’acqua che servirà a costruire, nei prossimi tre anni, i depuratori necessari perchè la Slovenia si adegui agli standards europei. Corridoio miliardario Il governo italiano nei prossimi tre anni investirà 300 miliardi per il cosiddetto quinto corridoio europeo che collegherà Barcellona e Kiev e che passerà, sia per strada che per ferrovia, anche attraverso la Slovenia. Tra l’altro in questo capitolo entra il tratto autostradale Vipava-Razdrto. La notizia del finanziamento è stata comunicata dal ministro Burlando al collega sloveno Anton Bergauer nella recen- te visita di quest’ultimo a Roma. Omeopatia? Ne hvala! La dott. Darja Eržen è stata radiata dall’Ordine dei medici della Slovenia e non potrà più esercitare la pratica medica. Il grave provvedimento, unico finora, è stato assunto perchè la dottoressa, peraltro molto apprezzata da pazienti e diversi colleghi, ha iniziato alcuni anni fa ad introdurre accanto alla medicina ufficiale anche l’omeopatia che in Slovenia non è ufficialmente riconosciuta. Uno dei pazienti della dott. Eržen, affetto,da malaria e curato con metodi omeopatici, purtroppo è deceduto. Da qui la durissima reazione dell’Ordine dei medici. Mestrovich lascia Enzo Mestrovich, direttore dell’Edit, la casa giornlia-stico-editoriale della minoranza italiana, con sede a Fiume ha rassegnato le proprie dimissioni. La scelta è stata motivata con la man- canza dei presupposti atti a permettere una gestione a-ziendale in condizioni normali. 11 Consiglio d’amministrazione dell’Edit nell’arco di un mese dovrebbe bandire il concorso per la nomina del nuovo direttore. L’Iva anche in Croazia E aumentato mediamente dal 15 al 40% il volume di affari nei negozi del Capodistriano nelle ultime settimane. La ragione del boom non è legata soltanto alla febbre prenatalizia, bensì alla decisione del governo croato di introdurre l’iva e dunque al possibile rincaro dei prezzi. Kultura novi mata]ur Zadnji Božični koncert bo 26. popudan v Mažeruolah Pravi božični duh Četrtek, 25. decembra 1997 Nuovo libro di Nino Specogna - Recensione 3 Su “Cantiamo” z domačo piesmijo Narbuj toplo an duhovno bogato božično atmosfero so jo do sada ustvarili te mladi od Beneških korenin, ki so odparli v nediejo popudan božični koncert v tar-bisjki cierkvi. Nizke luči, lepi mladi obrazi, ubrani glasuovi an sladko petje božičnih pie-smi, ki jih imamo vsi na ustihan v srcu, že odkar smo se rodil: Marija gresta z Jožefom, Kaj se vam zdi, Na zapuoved je paršla... Vsi tisti, ki smo se bili zbral v cierkvi v Gorenjem Tarbiju, an nas je bluo zaries puno, smo jih bli z velikim vese-jam posluSal le napri... Zad za njim so šli pred utar pieuci iz Podutane, ki jih vodi Augusto Osgnach an nam zapiel z njih liepimi an močnimi glasuovi pet božičnih piesmi, dvie od njih so ble naše beneške. Na koncu so paršli na varsto Nediški puobje, ki čeglih so bili samuo na šest so jo lepuo zapiel. Skoda le, de nieso zbral vsieh piesmi med našimi, saj so pru oni tisti, ki poznajo puno starih piesmi an jih punokrat samuo še oni piejejo. Vsi jih imamo radi pru zatuo, ker pojejo po domače, takuo, ki se nimar buj po riedko čuje, an tudi, ker darže žive naše stare tradicije. Na vsako vižo koncert je biu liep an lepuo sparjet. Kadar po pozdravu an zahvalah Patrizie Cijan v imenu Gorske skupnosti se je zaparu, je začeu pravi senjam. V faružu so se zbral vsi an vsi, mladi an stari so jo veselo zapiel.“Zapiela” jo je an Markova ramonika. Zadnji koncert bo v petak 26. decembra v Mažeruolah. Tudi telekrat bo v cierkvi an se začne ob 16. uri popudan. Pieli bojo mešani pevski zbor Rečan z Lies, Coro interparrocchiale iz Podbuniesca an zbor Tri doline iz Kravarja. Najta ga zamudit! Beneške korenine na koncertu v Gorenjem Tarbiju Z Domom še nov kolendar Motiv iz Landarske jame za lietošnji kolendar Doma Za novo lieto prihaja v beneške družine doma an po svietu pa tudi v soško dolino Beneški kolendar, ki ga izdaja kulturno verski list Dom. Koncept kolendarja je le tist, ki smo mu vajeni tarkaj liet. Puno zanimivega ponuja za prebierat za razvedrilo an smieh, kiek od ljudske modruosti, kiek za se navast. Vsak miesac, recimo, ima adno domačo ri-ceto, vsakikrat od druge vasi. Povie nam tudi kake so posebnosti miesca, katere diela v kimetiji pridejo na varsto. Tiste, ki vsi radi pogledajo an pravijo, da drži je vremenska napoved, tam kjer vidmo kajšna ura bo. Vse tuole besedilo, vse tuole znanje an učilo, je ku vsake lieto dielo tarbijskega (an obliškega an štuoblan-skega) gaspuoda pre Emilia Cencig. Fotografije, ki so lietos še posebno lepuo izbrane an narete, ku vsa zadnja lieta so posvečena našim vasem po Benečiji an DOM kulturno verski jih je naredu Giuseppe Qualizza. Celotno dielo kolendarja je uredil pa Giorgio Ban-chig. con i più piccoli Parlando con alcune maestre della musica nella scuola elementare, ho saputo che i piccoli bambini delle prime spesso chiedono di cantare e di essere a-scoltati mentre cantano una canzone; per loro il canto è un momento cercato, voluto, goduto. Gli adulti invece non cantano più, sono sempre più lontani i tempi in cui nelle borgate qualche bella voce intonava una fresca melodia o gli amici si ritrovavano per cantare insieme. Il collega Nino Specogna, insegnante di musica della Scuola media di San Pietro al Natisone, direttore del Coro Pod Lipo, da anni è impegnato per un rilancio della musica attraverso un metodo efficace e, dopo il libro di musica per la scuola media “Noi e la musica” ha scritto il testo dedicato alla scuola elementare dal titolo che, dalla premessa fatta, suona provocatorio: “Cantiamo”. Il libro, edito dalla cooperativa Lipa, è un metodo di studio, sperimentato, che permette un progressivo approccio del bambino al mondo dei suoni, ma non è inteso come un eserciziario anzi, leggendo l’introduzione dell’autore ci si rende immediatamente conto che l’obiettivo principale è “e-ducare con la musica prima che alla musica”. La musica è in grado di sviluppare ed allenare capacità intellettive fondamentali quali l’ascolto, la concentrazione, il ragionamento, la memoria, la coordinazione motoria e non ultima la creatività ed è uno strumento importante per vive- Prof. Nino Specogna re esperienze socializzanti; il suo potenziale educativo, sottovalutato dal nostro sistema scolastico, è quindi enorme. In queste considerazioni sul libro non voglio soffermarmi sull’aspetto tecnico, che lascio ad un quanto mai auspicabile incontro tra gli esperti del settore, ma vorrei metterne in luce la sua validità dal punto di vista e-ducativo. 11 soggetto principale di questo libro è l’educazione (con la musica) del bambino di oggi, un bambino sempre più stressato, stereotipato, nervoso e incontenibile e sempre meno e-motivo, fantasioso e felice. Gli insegnanti della scuola dell’obbligo, lo dico per esperienza personale, hanno ormai come obiettivo prioritario il “vivere bene a scuola”; non sono più i tempi delle interrogazioni con voto, dei compiti, dell’alfabetizzazione, perché i bambini sanno tante cose e hanno poco da imparare dalla scuola intesa in senso tradizionale. Questo libro introduce delle novità sostanziali proprio legate al comportamento, al modo di vivere la scuola, dove il “vivere bene a scuola” non significa fare ciò che si vuole, senza regole e contenuti, ma significa rendersi finalmente conto che il bambino è un soggetto sociale che ha una sua dimensione e deve avere, usando un termine quanto mai attuale, una sua “i-dentità”. La musica allora diventa un linguaggio privilegiato perché è istintivo, primordiale, specialmente la musica popolare, che, oltre ad essere perfetta dal punto di vista estetico e formale, contiene significati atavici, psicologici, che mettono in movimento i canali emozionali e quindi stimolano la personalità e la crescita interiore ed è proprio di questo che il bambino di oggi ha bisogno. Il repertorio scelto da Specogna è quello della musica popolare della nostra zona, raccolto dai bambini della Scuola bilingue di San Pietro e dalla instancabile ricerca dell’autore, un tesoro di valore inestimabile. Il messaggio è chiaro: “fermiamoci ad ascoltare, a riflettere, a capire e vivere profondamente”, i bambini sanno essere felici e allora... cantiamo! Andrea Martinis Oktet SIMON GREGORČIČ prireja ob 20 letnici v kulturnem domu v Kobaridu Jubilejni koncert v soboto 27. decembra 1997 ob 20. uri Kulturni program bo popestril Godalni kvartet slovenske filharmonije Zbornik, ki ga izdaja Založništvo Tržaškega tiska so predstavili prejšnji teden Jadranski koledar je izšel Poleg koledarja lahko kupci izberejo dve knjigi iz kataloga ZTT, ki ju bodo dobili brezplačno Konec prejšnjega tedna je bila v prostorih Založništva tržaškega tiska v Trstu predstavitev Jadranskega koledarja, vsakoletnega zbornika, ki predstavlja bogat izbor dokumentaristi-čnega gradiva in serijo publicističnih prispevkov z različnih področij. Koledar sta predstavila predstavnik založniške hiše ZTT Andrej Furlan in urednik koledarja novinar Dušan Kalc (na sliki). Furlan je orisal načrt koledarja in njegovo grafično zasnovo, povedal pa je tudi, da se ZTT po časovnem presledku neposredno vrača k založniški dejavnosti (sredi januarja bo predstavitev programa Založništva in tudi prve knjižne izdaje). Dušan Kalc je podrobneje spregovoril o koledarju in podčrtal, da je zbirka rezultat kolektivne zasnove sku- pine sodelavcev-urednikov, katerim se je tudi zahvalil za sodelovanje. Koledar izhaja že od leta 1946 in se je od tedaj precej spremenil, njegov namen pa je kljub temu ostal nuditi bralcem čim pestrejši izbor prispevkov, od katerih se mnogi nanašajo na dogajanja v minulem letu. V tem je tudi njegova stalna aktualnost. Več je tudi zgodovinskih člankov in spominskih prispevkov o življenju in delu znanih osebnosti, zanimiv pa je tudi koledarski del s kuharskimi recepti za vsak mesec. Letos namenja Jadranski koledar večjo pozornost slikarju Avgustu Černigoju, velikemu umetniku, ki se je je s svojim ustvarjanjem uvrstil med vidne evropske konstruktiviste. V naslednjem letu bo namreč poteklo 100 let od njegovega rojstva. Zato je tudi platnica koledarja opremljena z njegovim linorezom, njegove risbe in skice pa so tudi na notranjih straneh sestavni del grafične opreme koledarja. Kot vsako leto je poseben prostor namenjen tudi literarnemu ustvarjanju. Letos je v ospredju narečno pesništvo, svoje pesmi v narečju pa objavljajo tudi tri avtorice iz Benečije in sicer Marina Cernetig, Loredana Drecogna in Luisa Battistig. Cena Jadranskega koledarja je 30.000 lir. letos pa izdaje ne spremlja knjižna zbirka. Pač pa imajo kupci koledarja to prednost, da lahko izberejo dve knjigi iz kataloga ZTT, knjigi pa bodo dobili brezplačno. Aktualno Centro vacanze, un’iniziativa da riprendere La mancata realizzazione del Centro vacanze di S. Leonardo da parte della Comunità montana Valli del Natisone è stata al centro dell’assemblea dell’ente, che si è tenuta giovedì 18 dicembre. Rispondendo ad un’interrogazione di Giuseppe Chiuch, l’assessore all’istruzione Beppino Crise-tig ha spiegato che “il Centro vacanze non è stato organizzato perché l’Azienda sanitaria non ha espresso parere favorevole per la mensa, rifiutando la proposta di predisporre i pasti in un ristorante”. Per il futuro, ha detto l’assessore Crisetig, “l’iniziativa potrà essere ripresa, dato che il Comune di S. Leonardo ha provveduto a realizzare una nuova cucina e mensa”. L’assemblea è stata chiamata ad esprimersi anche su alcune mozioni presentate dal presidente Giuseppe Marinig a no- me del direttivo. Sono stati approvati documenti che contengono le richieste di un ampliamento alle Valli della ricezione per i telefonini, il mantenimento della pretura di Cividale (ma è di questi giorni la notizia di un decreto del ministro Flick che mantiene la sede ducale) e della linea ferroviaria Udine-Cividale, con il suo prolungamento a S. Pietro e collegamento alla ferrovia slovena. Con una mozione è stata anche sottolineata la preoccupazione per il possibile trasferimento della sede di Cividale dell’Inps, a rischio per il progetto di realizzare, nella struttura di Carra-ria, un ostello per il Giubileo. Infine dall’assessore all’agricoltura Lino Bordon è stato rimarcato, con un documento, il pesante degrado in cui versano le piste forestali delle Valli. M.O. Da mons. Battisti il conferimento del mandato di ministri dell’Eucarestia Tre laici sull’altare La cerimonia in occasione dell’ inaugurazione della chiesa ristrutturata di Lasiz - Potranno celebrare la funzione e distribuire la comunione E’ stato un altro momento di festa, dopo il concerto di Natale di sabato sera, per la comunità di Lasiz. Domenica pomeriggio il vescovo di Udine, monsignor Alfredo Battisti, ha inaugurato ufficialmente la ristrutturata chiesa del paese. Alla cerimonia si è aggiunto un altro fatto importante, il conferimento del mandato di ministro straordinario dell’Eucarestia a tre laici, Giorgio Banchig di Antro, Anna Clavora di Cras e Tiziano Onesti di Tiglio. Questi potranno distribuire la comunione e celebrare le funzioni domenicali in assenza del sacerdote. Negli ultimi anni le messe vengono celebrate, nella parrocchia di Pulfero, da don Federico ma anche da sacerdoti provenienti da Udine, come don Davide e don Francesco. La cerimonia di domenica - durante la quale ha cantato il coro interpar-rocchiale di Lasiz - ha visto la partecipazione, as- 6. januarja bo v teatru Ristori v Čedadu naš Dan emigranta Pridita nas gledat! Beneško gledališče a n učenci srednje Suole v kulturnem programu Z leve stoje: Roberto Bergnach, Adriano Gariup, Marjan Bevk, Renzo Gariup, Marko Predan, Lidia Zabrieszach, Marina Cernetig; sede Graziella Tomasetig, Teresa Giro an Emanuela Cicigoi Med vajami so imiel an cajt se postavit pred fotografski aparat an se slikat. Sa jih poznate, so igralci od Beneškega gledališča, ki se parpravjajo za Dan emigranta. V sredini, med Adrianam Gariup an Renzam Gariup je režiser Marjan Bevk, ki nam je parskoCu na pomuoC an tuo nas veseli. Pomaga mu an mu sluzi kot dobra opuora Marina Cernetig. Lietos nam Beneško gledališče parpravja Molierovo komedijo “Jur, zaničan mož”, ki nas bo sigurno spravila v dobro voljo. Ta-kuo ku nas veseli videt spet stare znance Beneškega gledališča, pa tudi kadar vide-mo nove, mlade obraze. Lietos je parsla blizu an bo parviC stopila na oder teatra Ristori v Čedadu Emanuela Cicigoi - Sonkova. An pravijo, de je pru pridna. Predstava Beneškega gledališča je sarce Dneva emigranta, tisto, kar nasi ljudje imajo narbuj radi. Program pa bo an lietos bogat. To parvo bomo poslušal, kuo znajo piet an gost uCenci, ki hodejo v srednjo šuolo v Spietar. Uči jih profesor Nino Specogna. PosluSal smo jih Ze na božičnem koncertu v Lažeh an jih muormo pohvalit, njih an njih profesorja. Ku za vsak Dan emigranta bojo tudi pozdravi, ki so pruzapru kiek vič: so tudi moment za narest obračun pasanega lieta, an predvsem parložnost za obljubit sa- mim sebe an vsiem našim ljudem, kaj želimo narediti za našo kulturo an naš jezik, za naSega Clovieka. V imenu slovienskih organizacij bo guoril Renzo Calligaro, famoštar iz Barda, Furlan, Človek, ki je pokazal veliko ljubezan do našega Clovieka an voljo mu pomagat biti tisto, kar je brez zgubit svojih korenin. Spoznu nas je v globini, navadu se je slovi-enski dialekt iz Barda an knjižni jezik, ratu je adan od nas an v naSem imenu bo guoril. V imenu italijanskih inštitucij bo pozdravu komaj izvoljen senator Dimitrij Volčič, ki bo iineu lepo priložnost za poviedat, kako namerava delati v Rimu an kaj misli naredit za našo manjšino. sieme a monsignor Battisti, di numerosi parroci della zona, da don Zuanel-la a monsignor Qualizza, da don Romanin a monsignor Mateucig, per arrivare a don Pierino Del Fabro, che per alcuni anni è stato parroco a Pulfero e poi ha deciso di ritornare in Brasile come missionario. Il vescovo ha ricordato l’importante funzione di questi sacerdoti, il ruolo della chiesa, ma non ha mancato di sottolineare l’importanza della cultura e della lingua del posto, che hanno permesso alla gente di Lasiz, come a quella di altri paesi delle Valli del Natisone, di conservare la fede e di fare della religione uno dei princìpi fondamentali della propria vita. Devetica, devet dni za prit do Božiča V garmiskem kamunu, pa tudi drugod po naših vaseh an dolinah, daržijo živo lepo božično tradicijo od Devetice. Tista v Garmike ima najveCji odmev, ker zaobjema malomanj vse vasi, takuo, de so vsi vključeni v tolo predbožično molitev an CašCenje Matere božje. Za vse tuole pa ima nar-guorše zasluge kulturno društvo ReCan z Lies, ki je poskarbielo tudi za zbrat besedila piesmi an molitvi, takuo, de vsak more parpo-mat an sevieda še lieška fara. Lietos, je trieba reC, nie-so imiel velike sreCe z vremenom, daževno je bluo an marzio an tudi snieg se je medu, takuo ki kaže naša fotografija. Vse tuole pa nie ustavlo ljudi, vierniku, ki so se vsako vičer zbrali v velikem številu. Okuole stuo an vič ljudi vsako vi-Cer se je zbralo an kupe molilo v pričakovanju Bo-ZiCa.Tuole pride reC, de ljudje imajo globoko viero an tudi, de imajo zlo radi svoje stare navade, ki jih neCe-jo pozabit. Pa naj so posvetne ali verske, naj se tiCejo vsakdanjega življenja ali viere. Devetica, kjer jo šele molijo an božiCni koncerti, kjer so bili, prav sigurno so ustvarili pravo božično atmosfero, tisto avtentično, ki nas duhovno polni an bogati. Gaspodinja sprejema na vratih svoje hiše podobo Marije, dolzdol pa precesija v sniegu Skarbimo za naše misjonarje po sviete Pomuoč sauonjske fare patru Dariu v Afriki Po sviete imamo puno naših misjonarju, ki skarbi-jo za ljudi, ki nimajo še kar je narbuj potriebnega. Je naša dužnuost jim pomagat an muormo reC, de tle po Nediških dolinah naš ljudje se nieso nikdar potegnil nazaj za jim dat ’no roko. Zmislimo se samuo na beško faro, ki je zlo povezana s Pawago, an kraj v Afriki, kjer diela kot mi-sjonar pater Emilio Chiuch. Lieški an kozijski farani pošiljajo v tisto misjon ries puno stvari, od sudu do obliek, od obutev do šu-olskih potrieb an ne samuo, nekateri so šli tudi dol zidat hišce. Kiek podobnega se gaja v sauonjskem kamunu, kjer vierniki tarCmunske an sauonjske fare zbierajo vsako lieto sude an jih pošijajo misjonarju Dariu Lauren-cig, ki je iz landarske fare an opravlja svojo božjo službo le v Afriki. Lietos so v telih farah zbral kar 2.700.000 lir ki puodejo rauno v roke patra Daria. Hercules al Ristori fino al 26 “Hercules”, il nuovo film a cartoni animati della Walt Disney, è in visione presso il teatro cinema Ristori di Cividale fino al giorno di Santo Stefano, venerdì 26 dicembre. Questo è un ulteriore regalo che potete fare ai vostri bimbi in occasione del Natale: accompagnateli al cinema e godetevi con voi questo bel film. Le proiezioni avvengono alle 16, 18 e 21 durante i giorni festivi, alle 17 e 21 durante i giorni feriali. Kronaka Žnukujove seste nam pošiljajo njih voš “Dragi urednik Novega Matajurja, ki sporoča novice našem judem doma in po svi-ete, te prosim napiš malo za me in za mojo sestro Marcelo, ki smo ratale stare in nam je teškuo pisat za praznike, ku po navadi. Želmo iz sarca, vsem domačin in prijateljem, vesele Božične praznike in srečno novo lieto 1998, dobro zdravlje, mir in lepe pozdrave z Avstralije. Vam vsem, ki sta odgovorni, da vemo vse kar se dogaja tam na naši zemlji, posebne pozdrave in voščila, in iz sarca lepa hvala za vse. Se enkrat lepe voščila vsem Alma, Marcella in Natalia Žnidarjove’’ Telo pismo, ki nam je ries ugrielo sarce, nam je paršlo tele dni taz Avstralije, kjer žive tri Žnidarjove sestre iz Topoluovega. Njih voščila za Božič an novolietne praznike so paršle glih za caj-tam, de jih publikamo na Novi Matajur. Napisale so lepuo po sloviensko, an štu-dierat, de so tle od du-oma že puno puno liet. Narvenč part njih življenja so ga preži-viele tam v tisti odda-lenjeni deželi, kjer živi puno drugih naših ju-di. Kako učilo za tiste, ki so tle doma an gledajo zatajit na vso silo naš materni jezik! Drage Alma, Marcella an Natalia, buo-hloni za lepe besiede, ki sta nam jih napisal. Jih zvestuo publikamo. Mi vam iz sarca želmo, de v liete 1998 se uresničiu vse vaše želje an če “skočeta” damu, pridita nas gledat. “Nikdar na pozabem na mojo vas, Tarčmim” Takole nam je napisu an naš emigrant, ki je muoru zapusti rojstno vas Jesenski pogled na Tarčmun “Kakor otroc v maternem naročju se čuje branjen, in gleda vse okuole, kier vie, de mati ga bo branila od vsakega hudiega, ki je na sviete, tako Trčmun, moja rodna in mala vas, stoji v naročju očaka Mata-jura in gleda bistro okuole gorice in vasi. Gleda od zgor, kakor s pa-juola našo Benečijo in laško ra- Roberto Sedi - Suoku nie imeu obedne težave za hodit v vas, sa' Vilma Massera - Ručkina, je živiela le v tisti vasi, par Mašerah, an sta imiela hišo adan vredič te druzega. Že od otroških liet sta se kupe igrala an tolila an se niesta pru uštufala stat blizu, sa' reči so šle takuo napri, de na 4. otuberja sta se tudi oženila. Sta šla živet v Čedad, kjer imata novo hišo an muormo reč, de čegiih hodejo pogostu "damu”, vasnjani so jih pogrešili. Vilmi an Robertu še ankrat želmo veselo življenje, l/se narbuojše jim želi tudi pro-loco Vartača an vsi njih parjatelji vmno, in njega oči se obračajo daj do Adriatskega morja. Božja gnada nam je dala použit an prestor, ki ga moremo lepi pogled (belvedere) okarstit. So ga zazidali gore vesoko naši te ranci z veliko trudnostjo in z veli-kin trplenjan, in zdaj “progres” našega bogatega in debelega sveta, ga je obsodil na počasno in žalostno smart. Tudi jest sem šu po svetu gledat diela in sreče, pa te nisem zapustu: moje misli se vračajo vsak dan h tebe moja mičkana in nesrečna vas. In če Bog mi na da sreče h tebe se varnit, za preživiet moje zadnje in težke dni, hoden pridit h tebe na moj zadnji dan, za večnost gor h svetemu Ivanu, kjer ležijo moji ranci, in v mieru počivat s tabo, miez visokih briez in zelenih in debelih lip”. (J.M.) Tela poezija nam je paršla tele dni po puošti. Napisu an pošju nam jo je an tarčmu-njan, ki živi deleč od rojstnega duoma. “Sem adan med vsiem tistim benečanom, ki žive arz-streseni po sviete. Seda sem v penzjonu an se more vra-čar buj pogostu v moje zelene doline. Vsakikrat pa ki jih muorem zapustit, me prime žalost, ki vsakikrat je buj velika an granka. ’No vičer, priet ku sam muoru spet zapustit mojo rojstno, sladko vas, sem jo teu pozdravit takole, z majhano poezijo.” Kar nam pridejo takale pisma, zastopemo, kakuo je te-žkuo an žalostno za nekatere naše judi živiet deleč od rojstnega duoma. Mi. ki živmo tle, se na zavedamo kako srečo imamo bit tle na naši zemlji, bit “tan doma”. Servizi alle AZIENDE Via Manzoni, 25 - Cividale Tel. 0432/730153 Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) , • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica “Vartača” je šla na vičerjo Pro-loco Vartača iz Sau-odnje je med te narmlajši-mi, če ne te narmlajša, tle po Nediških dolinah, sa’ ima samuo dvie liet, pa ima za sabo že puno diela. Od vaških sejmu po vaseh, do Burnjaka, od gite do "Babbo Natale”... Pa tisti, ki dielajo za oživiet življenje v sauonj-skem kamunu so ušafal cajt tudi za se veselit an takuo v saboto 13. dičembe-rja, sveta Lucija jim je par-nesla vičerjo. Zbral so se na Jeronišču an tle so pre-živiel ’no lepo vičer, takuo, ki videmo na fotografiji. jih prav Franko je godu v cierkvi v Kozci na harmonium. - Franko - sem ga poprašu - a vieš ti, ka’ je harmonium? - Ne, poviejmi! -mi je odguoriu. - Flarmonium je an klavir, ki se je uštufu pregrešuvat tam po nights an tam po bale-rah, kjer se godejo te škandaložaste piesmi, an se umaku, ritiru, tu cierku, kjer se godejo samuo te pobožne piesmi!!! - sem mu odguoriu. *** Je pru ries, de za Božič ratamo vsi pridni, ku mickani otroc. Pravejo, de v adni majhani vasi na rieke Inn, je biu an otrok takuo pretresljiv, de so mu padale suze po licah, kadar v cierkvi je pieu božično pie-sem “Stille nacht”. Tist otročič se je klicu Adolf Hitler!!! Meštra iz dvojezične Suole v Spietre je dala za Božične šuol-ske počitnice an kom-pit, an temin otruo-cem: “Kuo smo paršli na sviet”. Mali Perinac ni vi-edeu kuo začet, zatuo je šu vprašat njega mamo, kuo je paršu na sviet. - Smo te ušafal tam pod adno broskvjo! -mu je poviedala. - An tata, kuo je paršu na sviet? - je spet poprašu mali Perinac. - Ga j’ parnesla štorklja, čikonja! - mu je lepuo odguorila mama. - An nono, kuo je paršu na sviet? - je le buj radoviedno vprašu puobič. - Ga j’ parnesu svet Miklavž! - mu je le potarpežljivo odguorila mama an se oddahnila, kar je videla, de je bluo konac telega “interogatorja”. Perinac je leteu za mizo, vzeu peno an karto an začeu pisat: “Potle, ki sem naredu ’no inkiešto, ’no raziskavo gor na rojstva v naši hiši, sem zamer-ku, de že od štierih generacjonu v naši družini se na snube vič!” Bruozar, de Jezus Kristus se je rodiu bu-ožac tu jaslah v adni Stal. Če se je biu rodiu bogat tu adnim velikim palacu miez zlata an srebra, kajšne špeže smo bli imiel za narest jaslica, za na-rest prežepjo!!! četrtek, 25. decembra 1997 6 Gli studi geologici sull’lsonzo ed il Natisone - 18 La Kovačeva jama di Robič A conclusione dello studio sulla Velika jama Francesco Musoni pubblicò nel 1905 in “Mondo Sotterraneo” un quadro archeologi-co d’insieme del sistema geografico dell’Isonzo, del Natisone e del Matajur. A corredo dell’articolo pubblicò una piccola cartina pa-lentologica in cui erano segnate le stazioni preistoriche allora conosciute. La Velika jama si trova all’incirca sul centro geometrico del sistema. Mi sembra agevole seguire le indicazioni di Musoni con gli aggiornamenti più recenti. Senza preoccuparmi di chi vede i confini come barriere esistenti fin dalla creazione del mondo, presenterò qui, per le evidenti affinità con la Velika jama, una descrizione della grotta di Robič, situata a pochi chilometri dal confine. Musoni scrive: «Si trasporti ora l’attenzione sopra un’altra stazione analoga e coeva, sulla vasta caverna di Robig, dove il Marchesetti trovò una grande quantità di cocci». Musoni osserva il parallelismo fra la Velika jama e la Grotta di Robič [sarà conosciuta con il nome di Grotta di Sant’Ilario e di Kovačeva jama] anche in relazione alla prossimità dei due più importanti percorsi dalle Valli del Natisone verso la valle dell’Isonzo. Nel secolo scorso gli studiosi furono assillati dal problema del primitivo corso dell’Isonzo, che ritenevano fosse stato deviato per effetto del crollo dello sperone di Robič. In precedenza l'Isonzo avrebbe condotto le proprie acque lungo la valle del Natisone. Nell’antichità, osserva Carlo Marchesetti, il nome dell’Tsonzo era sconosciuto e fu menzionato per la prima volta «verso la caduta dell’impero romano», per cui «da ciò e-mergerebbe [seguo il testo del Marchesetti] che prima del 500 d.C. l’Isonzo fosse del tutto sconosciuto, laddove verso la fine dell’evo antico esso non solo viene ripetutamente nominato, ma acquista addirittura un’importanza speciale». Il Marchesetti compie lina puntuale esclusione sulle ipotesi che si affacciarono in varie epoche, ma appoggia il suo studio sulla natura e la conformazione geologica dell’alto bacino dell’Isonzo, piuttosto che sulle informazioni storiche. Il suo studio conferma che in diversi tratti del suo corso (Zaga, Kobarid) esistevano dei laghi dovuti ad occlusioni rocciose. In ere lontane la barriera di Most na Soči impediva il deflusso del fiume e si formò un ampio lago che tuttavia non raggiunse mai il livello dello spartiacque di Staro selo e non poteva sfociare quindi nella Valle del Natisone. Successe invece, secondo Marchesetti, il contrario: il corso primitivo del Natisone andava da Kred e Robič diritto all’Isonzo, finché nella fase glaciale non si formò il grande ghiacciaio (dell’I-sonzo) con la conseguente spinta delle formazioni moreniche sul dorso di Staro selo. L’occlusione costrinse il Natisone ad aprirsi il varco naturale “nella briglia di calcare” fra Sant’Ilario e il Monte Der, rilievi in cui lo studioso rileva la presenza di due castellieri. In questo luogo troviamo anche la grotta. Al di sotto della chiesa, racconta Marchesetti, «appresi un’ampia caverna, che deve essere stata molto popolata in antico, a giudicare dall’enorme quantità di cocci ond’è disseminato il terreno. La tecnica e l’ornamentazione ci rimandano all’epoca neolitica, quantunque finora non vi abbia raccolto alcun utensile di pietra. All’incontro ebbi da questa grotta un bell’ago di bronzo a cruna. La caverna deve aver subito in tempo antropologico gravi perturbazioni nella sua parte interna, sia per franamento, che per asporto del terriccio a mezzo dell’acqua, che in tempo di pioggia vi penetra in grande quantità, formandovi impetuoso torrente, il quale nelle gallerie più basse deposita enormi quantità di argilla». Nel 1890 Carlo Marchesetti esaminò quei cocci di ceramica immersi nella fanghiglia mescolata a ceneri e carboni. Isolò i cocci di ceramica grossolana da quelli più fini. Come vedremo Marchesetti studiò altre importanti stazioni preistoriche dell’Isonzo. Nel 1907 la Kovačeva ja- Frammenti di ceramica della Kovačeva jama di Robič con una ricostruzione ma fu visitata dal G.B. De Gasperi, uno dei principali collaboratori di “Mondo Sotterraneo”. Ne riferì nella rubrica “Vita del Circolo” della rivista: «Il giorno 8 settembre visitai questa importante grotta, sede dell’uomo neolitico, nell’alta valle del Natisone. Trovai in essa, appesi alla volta, due gruppi di qualche centinaio di pipistrelli...La grotta, che ha un’ampia apertura ed è abbastanza comoda..è facilissima a visitarsi», racconta tuttavia di due dorme che vi incontrò, sperdutesi, che non erano capaci di trovare la via d’uscita. (Archeologia, 18) Paolo Petricig C. Marchesetti - Sull’antico corso del fiume Isonzo, Trieste 1890 G.B. De Gasperi - Grotta di Robič in Mondo Sotterraneo, anno IV, 1907-1908 UN FIOCCO ROSSO Il Natale è colorato ed è spesso innevato. Lui è come un fiocco rosso molto grande e molto grosso! La vigilia di Natale il presepe noi faremo poi insieme giocheremo. E la notte di Natale arriverà qui da noi Babbo Natale i regali porterà e silenzioso se ne andrà. Quando noi ci sveglieremo i regali troveremo e con quelli giocheremo. Allegria, felicità il Natale porterà. Sara Simoncig 4. - Scuola bilingue NATALE II Natale è un manto rosso che avvolge le case, case colorate ed illuminate. Strade vestite di allegria, vetrine addobbate persone indaffarate: il Natale è un bianco fiocco di neve pieno di felicità. Elisa Marc oli n 4. - Scuola bilingue Lepuo an veselo s te malimi od dvojezičnega vartca Naš Božič Pravca o vseh lietnih časih an o jaslicah Te mali, ki hodijo v dvojezični vartac v Spietar so napravli v petak samuo za njih starše - obedan drug ni smeu se še parkazat v vartac, ker je premalo prestora - lepo božičnico. Lepo prav-co, v katero so bili vključeni vsi an so bli ribce an kostanji, rožce an zama všeni-ce an še an še. Se dobro, de so starši - “bili smo ku Japonci, vsak s svojim aparatom”, nam je jala na mama -dokumentirali tel liep praznik. An, mislimo, takuo an vi si lahko sami nardite i-dejo o njih pravci. Tu so pa poletje an žarna všenice Jaslice an lepi majhani beneški angelci dolzdol pa še adna fotografija o naših liepih rožicah. Trieba je reč, de so bili otroc puno puno pridni, an brez skarbi tudi njih učiteljice, ki so jih takuo lepuo napravle an navadle Gor m varhu snežir z njej palec Tleb nje i četrtek, 25. decembra 1997 Risultati 1. Categoria Bujese - Valnatisone 1-0 3. Categoria Savognese - Fortissimi 8-0 Juniores Valnatisone - Lestizza rinv. Amatori Sedilis - Pub Sonia e Luca 2-1 Calcetto Lo Spaghetto - Bar Crisnaro 16-5 Merenderos - Pv2 Rualis 7-2 Prossimo turno Coppa Regione Natisone - Valnatisone (6/1) 1. Categoria Valnatisone Torreanese (11/1) 3. Categoria Savognese - Buttrio (ree. 4/1 ) Comunale Faedis - Savognese (11/1) Juniores Valnatisone - Union 91 (10/1) Amatori Termokey - Reai Filpa (12/1) Valli Natisone - Chiopris (10/1) Pub Sonia e Luca - Rojalese (10/1) Am. Piaino - Poi. Valnatisone (12/1) Sedilis - Red Box Val Torre (9/1) Calcetto Rubignacco - Merenderos (13/1) Bar Caminetto - Bar Crisnaro (12/1) Lega Punto - Lo Spaghetto (11/1) Classifiche 1. Categoria Cividalese 29; Torreanese 27; Tarcentina 25; Bujese, Domio 23; Venzone 22; Costalunga, Corno 21; Latte Carso 20; Valnatiso-ne 18; Riviera 17; Reanese 16; Union 91 15; Ancona, Tavagnacco 9; Cussignacco 7. 3. Categoria Lumignacco 36; Paviese 28; Fulgor 23; Comunale Faedis 22; Gaglianese, Stella Azzurra 17; Savognese' 16; Buttrio* 15; Serenissima 14; Moimacco 12; Chiavris 9; Ni-mis 8; Cormor, Fortissimi 4. JUNIORES Valnatisone 27; Lestizza 26; Union 91 24; Comunale Faedis 22; Bressa/Campoformi-do 21; Azzurra 18; Natisone 17; Sangiorgi-na Udine 15; Lavarianese 13; Cussignacco, Fortissimi Udine, Buonacquisto 12; Flu-mignano 6; Mereto Don Bosco 4. Giovanissimi Pagnacco 27; Audace 24; Sangiorgina Udine, Biauzzo/A 21 ; Gaglianese, Majanese 19; Savorgnanese 17; Natisone 13; Bres-sa/Campoformido, Arcobaleno/Pro Osoppo 11 ; Astra 92 9; Basaldella 4; Cussignacco 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 17; Termokey. Rivarotta 16; Chiopris Viscone 14; Warriors, Bar Corrado 11 ; Coopca, Fagagna, S. Daniele 10; Fant Moda Treppo 9; Valli del Natisone, Anni 80 Udine, Mereto di Capitolo 8. Amatori (2. Categoria) Grigioneri 16; Polisportiva Valnatisone 15; Red Box Val Torre 14; Pub Sonia e Luca, Rojalese, National Suisse 13: Moulin rouge* 10; Sedilis* 9; Borgo Aquileia, Bar Roma 8; Piaino 6; Effe emme Godia 5. Amatori (over 35) Contarena 18; Pasia di Prato 16; Costantini 15; Al saraceno 14; Free energy, Fagagna 13; Ediltomat, Remanzacco 12; PSM sedie Cividale, S. Daniele 10; Passons 9; Joker club 8; Axo club 6; Billerio, Autotua 4; Borgo Aquileia 2; Autosofia, La bettola 1. Calcetto Lo spaghetto 12; Lega punto Remanzacco 11 ; Hidroclima Rubignacco 9; Merende-ros S. Pietro, Bar Crisnaro 8; Polisportiva 2 Rualis 6; Millenium 2; Caminetto 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. ’ Una partita in meno Domenica 14 dicembre si è svolta a Cividale l’assemblea della società ciclistica cividalese Nagrada za korektno obnašanje v športu Mladinski nogometni ekipi Juventina (iz Standre-ža) in Pro Romans prejmeta letošnjo nagrado ”fair play“, ki se podeljuje za posebno občutljivost in korektno obnašanje v športu. Nagrado podeljuje videmska Ljudska banka s posebnim prizadevanjem njenega predsednika Roberta Tonazzija in je letos povsem zasluženo pripadla mladinskima ekipama, oziroma njunima kapetanoma Mateju Ferletiču in Marcu Cuminu. Oktobra letos je namreč med prvenstveno tekmo med Juventino in Pro Ro-mansom nehote prišlo do hudega incidenta, ko sta med igro silovito trčila med seboj napadalec furlanske ekipe Pecorari in vratar Ju-ventine Devetak. Devetak je bil pri tem težko poškodovan z dvojnim zlomom noge in prizor na igrišču je bil pretresljiv tako za igralce kot za gledalce. V nasprotju s tem, kar se po navadi dogaja, sta mlada kapetana sporazumno odločila, naj se tekma prekine in prenese na drug datum, s tem pa sta si mladinski ekipi zaslužili spoštovanje in ugled. Takšne geste bi bilo v športnih krogih vredno posnemati. Veloclub, eletto il nuovo direttivo Martedì è stato nominato il presidente I qialloblu si congedano con una prova convincente surclassando i Fortissimi di Udine Si è svolta domenica 14 dicembre a Cividale l’assemblea del Velo club Cividale-Valnatisone durante la quale il presidente uscente Ivano Cont ha letto la relazione morale e finanziaria. Il segretario Renato Ga-sparutti ha illustrato il bilancio consuntivo dell’annata conclusa ed il preventivo della prossima. Dopo l’approvazione sono seguite le votazioni per l’elezione del nuovo consiglio Direttivo. Sono stati eletti Nino Ciccone, Giovanni Cont, I-vano Cont, Gianni Degano, Andrea Garbo, Luciano Ga-sparutti, Giorgio Marcolini, Giraldo Modonutti, Sandro Modonutti, Franco Nadalut-ti, Luigi Nadalutti, Toni Qualizza, Giovanni Formicola, Sergio Koren e Mariano Zufferli. Terminata la fase burocratica è seguito il pranzo sociale durante il quale sono stati premiati gli atleti che hanno difeso i colori biancorossi. Un riconoscimento anche al presidente della comunità montana Firmino Marinig per l’appoggio dato alla società per l’organizzazione del “10° Giro ciclistico delle Valli del Natisone” e a Renato Gasparutti per il suo grande impegno durante gli ultimi Otto gioielli della Savognese La Valnatisone conclude Fanno con una sconfitta di misura a Buja - Rinviato Fatteso scontro al vertice del campionato Juniores - Esordio sfortunato dei Pulcini al torneo di calcetto a Udine Un lutto ha colpito i familiari e l’intero mondo sportivo delle Valli del Natisone. E’ scomparso prematuramente sabato 20 dicembre, all'ospedale di Cividale, Giancarlo Venturini. Aveva giocato negli anni '50 difendendo i colori della gloriosa Valnatisone di don Francesco Venuti. Dal campionato 1969-70 (nella foto la squadra con Venturini primo in piedi a destra) fino al 1973-74 ha allenato gli azzurri ottenendo la storica promozione nel campionato 1970/71 dalla 3. alla 2. categoria, al termine delle gare di spareggio con la Faedese e l’Azzurra. Ai familiari ed ai parenti vadano le nostre condoglianze Il 1997 era incominciato male per la Valnatisone che aveva subito una pesante sconfitta a Magnano in Riviera e si è concluso nella stessa maniera con la sconfitta di misura a Buia. La Valnatisone ritornerà in campo il 6 gennaio a S. Giovanni al Natisone per gli ottavi di Coppa Regione. La Savognese ha travolto gli udinesi dei Fortissimi con le doppiette di Podorie-szach, Dor-bolò, Cemot-ta e i gol di Valentinuzzi e Giovanni Zufferli. I gialloblù torneranno in campo domenica 4 gennaio per recuperare il match con il Buttrio. Gianni Trinco E’ stata rinviata a causa della pioggia e del terreno impraticabile la gara in programma sabato a S. Pietro tra gli Juniores di Valnatisone e Lestizza. Le società si sono accordate per recuperare sabato 27 dicembre. I Pulcini dell’Audace, impegnati nel torneo di calcetto ad Udine, hanno ceduto di misura 3-2 alla Gaglianese. Reai a passo spedito I campionati amatoriali del Friuli collinare hanno iniziato la prevista pausa natalizia che terminerà nel week-end dal 9 al 12 gennaio 1998, mentre gli Over 35 riprenderanno la settimana seguente. Nel campionato di calcio ancora una volta si riconferma protagonista il Reai Filpa di Pulfero che, dopo un’inizio stentato, ha iniziato la rimonta inanellando una serie di convincenti prestazioni e laureandosi meritatamente campione d’inverno dell’Eccellenza. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno le carte in re-Savognese gola per aggiudicarsi l’ennesimo titolo anche se dovranno stare molto attenti alle agguerrite rivali. Vita difficile invece per la Valli del Natisone che non riesce a tirarsi fuori dalle posizioni che scottano della classifica. Nella seconda categoria è spuntata a sorpresa la Polisportiva Valnatisone di Cividale della premiata ditta Boer che, dopo es- sere stata promossa la scorsa stagione, sta provando ad ottenere il secondo salto consecutivo. A mettere il bastone tra le ruote ai cividalesi ci prova il Pub Sonia e Luca di Drenchia, che ha giocato il recupero con il Sedilis a Tar-cento dove è stata sconfitta con il minino scarto (2-1, Roby Caucig l’autore del gol dei ragazzi allenati da Marco Clodig) ed il Red Box Val Torre. Ci sarà certamente una bella lotta, nella seconda parte del campionato, tra queste tre formazioni per conquistare i primi due posti che sono il lasciapassare per la categoria superiore. Nel campionato Over 35 la Pv Psin sedie di Cividale è nelle posizioni di centro classifica. Nell’ultima gara i ducali hanno superato per 4-2 il S. Daniele grazie alle reti di Vecchione, Panont, Pantaleone e Marino. Hanno concluso in testa nel campionato di calcetto, con dodici punti all’attivo, i ragazzi dello Spaghetto. A quota otto troviamo la neocostituita formazione sanpietrina del Bar Crisnaro, affiancata dagli esperti cugini dei Merende-ros che hanno perso qualche colpo di troppo, (p.c.) anni a favore del sodalizio ducale. Martedì 23 dicembre, presso il Bar S. Lazzaro, il neocostituito consiglio direttivo ha eletto il nuovo presidente. Ivano Cont (a sinistra) e Nino Ciccone con alcuni atleti della società 8 novi mata]ur četrtek, 25. decembra 1997 Kronaka SVET LENART Kozca Se an puob za druZino Dortih Dortih družina rase, ta-kuo okuole že duge mize bojo muorli ušafat še an prestorac za puobčja, ki se je rodiu v torak 16. dičem-berja. Stefano, takuo so mu diel ime mama Andreina Trusgnach - Cekova iz Malega Garmikà an tata Michele Tomasetig - Dortih tle z naše vasi, je paršu dielat družbo bratracu Davidu, ki ga je čaku osam liet, kužinu Matteu, ki kajšan dan od tega je dopunu parvo lieto življenja. ’No roko za ga var-vat jo dajo zvestuo strici, tetè, noni Guido an Lucia tle v Kozci, nona Tonina gu Garmic an kužini “te veliki”. Stefano, srečno življenje med nam želmo tebè, ki si kumi paršu na tel sviet an de bi lepuo an zdravo rasu kupe s tojim velikim bra-tram Davidam, ki brez dvoma te bo učiu puno liepih stvari. NEDISKE DOLINE Zima se je parkazala Mraz, ku v Siberiji, mar-zu vietar an snieg dol do planje: takuo je bluo tle par nas, ku po vsi Italiji, v srie-do 17. dičemberja. Pruot vi-čer temperatura je šla pod nič, takuo se je an poledilo an tisti, ki so parhajal iz die-la za iti damu v gorske vasi so muorli diet kietne. Ponoč je partisnu še buj velik mraz, takuo zjutra so ble drievja polejene an tudi po- Imam 64 liet, dobro ekonomsko pozicijo in iščem žensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skar-biela zame. Pensionato di 64 anni, buona posizione economica cerco una donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta S. Pietro al Natisone, patente UD 22813161. novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 nun x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% ti, predvsem, kjer nieso var-gli soli an pieska. S0V0DNJE Matajur Zapustila nas je Maria Medveš V petak 19. dičemberja smo se zbral tle v Matajure za dat zadnji pozdrav Mariji Medveš, uduovi Miani, ki nas je na hitro za venčno zapustila. Imiela je 75 liet. Marija je bla Baštjanove družine iz matajurskih Bare, poročena pa je bla v Ruali-su. Venčni mier pa bo počivala v rojstni zemlji. Umarla je Ida Novelli V videmskem Spitale je umarla Caterina Novelli, buj poznana kot Ida. Imiela je 76 liet. Ida je puno skar-biela za cierkvico svetega Kuirina. Venčni mier bo počivala v britofu v Spietru, Gaspuod Azeglio Romanie je šenku še an mozaik v cierku na Liesah. Parvi ga je šenku za Veliko Nuoč, tel tle, ki videmo na sliki pa za Božič. Položli so gaza karstilnico. Vsi farani mu pravejo: Buoh Ioni gaspuod Azeglio! 'v-?..- f'iz W-' & r :i#ri Fri ' kjer je biu nje pogreb v petak 19. dičemberja popudan. Ažla Zbuogam Giancarlo Premlad nas je za venčno zapustu Giancarlo Vénturi-ni. Imeu je 60 liet. Huda bo-liezan ga je maltrala puno miescu. Umaru je v čedaj-skem Spitale. Za njim jočejo mama, žena Luciana, hčere Nicoletta an Ileana, zlahta pa tudi parjatelji. Giancarlo (poznan tudi kot Kajon), je biu zlo poznan ne samuo tle par nas, pač pa tudi drugje, sa’ je biu učitelj, meštri. Ki dost so ga vsi spoštoval se je videlo tudi na pogrebu, ki je biu v pandiejak 21. dičemberja v Spietre. Naj v mieru počiva. bbibPODBONESEC_ Tarčet Smart mladega moža V Spitale v Palmanovi je umaru naš vasnjan Adolfo Specogna - Zefove družine. Imeu je samuo 54 liet. Adolfo je biu že vič liet ta na pastieji, vič miescu je biu rikoveran v Čedade, potlè pa v Palmanovi. Na telim svietu je zapustu mamo Anno, sestro, sinuove Federica an Massimiliana an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Landarje, kjer je biu njega pogreb v torak 23. dičemberja popudan. VENDESI casa ristrutturata ed in ottime condizioni a Grimacco inferiore. Tel. 725095. CERCASI urgentemente nelle Valli del Nati-sone appartamento o casa, in affitto o da acquistare. Tel. 730090 orario negozio. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. DIČEMBERJA DO 4. ŽEN ARJA Prapotno tel. 713022 - Tavotjana tel. 712181 OD 27. DIČEMBERJA DO 2. ZEN ARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 5. DO 11. ZEN ARJA Sauodnja tel. 714206 OD 3. DO 9. ZENARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Na ITALIJA 50.000 lir o n i no 1 998 EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Izkoristite priložnost: kdor bo pri obnovi naročnine v naših čedajskih uradih priskrbel kakega novega naročnika med znanci ali sorodniki, bo dobil v dar izvod knjige “Piše Petar Matajurac” Izidorja Predana - Doriča Un’occasione davvero unica: chi, J rinnovando l’abbonamento nel nostro ufficio di Cividale, ne sottoscriverà uno nuovo per un parente o conoscente, riceverà in omaggio una copia della pubblicazione “Piše Petar Matajurac” di Izidor Predan S* Dorič Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10,30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Čedad, v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina IZ Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES-INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza sbv. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281