Izhaja vsako Bredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Pojštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.—i četrt strani Din 500.—, */» strani Din 250.—, 1h, strani Din 125.—^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, Nove občine. O bodočnosti novih naših občin jena zasedanju banovinskega sveta v Ljubljani, ki je bilo v prvi polovici meseca februarja, g. dr. Vončina, načelnik po-litično-upravnega oddelka, izjavil med drugim sledeče: »Novi občinski zakon, ki naj bi pre-ustrojil in poenotil občinsko upravo v vsej državi, je nudil s svojim pripro-stim in naglim (komasacijskim postopkom tako ugodno priliko za uresničenje starih teženj o združitvi občin, da banska uprava ni smela zamuditi te prilike in po zakonu danega ji polletnega roka, in to tem manj, ker stanje občin v dravski banovini ni bilo v skladu z novim zakonom in ker se ob starem stanju občin niti ne bi mogli izvo-iliti organi občine, kakršne uvaja novi zakon. Zaradi nenadno odrejenih občinskih volitev se je moral ugotovitveni postopek ikar najhitrejše skončati, in tako je bil ministrstvu notranjih poslov že v pričetiku septembra predložen ■obširen predlog, vsebujoč dalekosežne ¡teritorialne izpremembe v malodane ¡vseh občinah te banovine. G. minister si je predlog usvojil v svoji uredbi z dne 5. septembra 1933, ki je bila objavljena tudi v >• Službenem listu« ban-ske uprave in v dnevnem časopisju, in ■na koje podstavi so bile izvedene lanske občinske volitve. Smrtno ponesrečeni belgijski kralj Albert I. Ker združitev občin po tej uredbi ponekod ni ustrezala potrebam naroda, in ker je v vsej naglici sestavljena sep-temberska uredba imela res več pomanjkljivosti, se je takoj po volitvah uvedla delna revizija komasacije. Po končanih ugotovitvah je bil predložen ministrstvu nov predlog, ki vsebuje precej izprememb. Pričakovati je, da bo ta predlog v kratkem sprejet in objavljen kot izprememba prvotne komasacijske uredbe. Število podeželskih občin dravske banovine je reducirano od 1063 na 364, torej približno na eno tretjino napram prejšnjemu stanju. Povprečno ima naša občina sedaj nekaj pod 3000 prebivalcev, s čimer je prilično ustreženo zakonu in dosežena nujno potrebna enotnost v državi. Davčna moč povprečne občine je znatno dvignjena, in lahko bo sedaj izvesti reorganizacijo občinske uprave ter jo dvigniti z nastavitvijo splošno in strokovno izobraženega osebja in primerno opremo in ureditvijo občinskih uradov. Glavno pa je, da bo nova občina kos tudi večjim nalogam, ki jih ji daje sodobnost, in da bo s svojimi večjimi sredstvi za-mogla sploh izvajati smotreno občinsko politiko. Imamo še sicer vedno nekaj po številu prebivalstva in po davčni moči malih občin, a te izjeme so utemeljene v posebnih terenskih in naselbenih prilikah dotičnih krajev in se ne morejo odpraviti. — V letu 1933 so prispevale za uradne prostore sres-kih načelstev vse občine v celi banovini skupaj 527.925 Din, kar v primeri s 66,015.715 Din celotnih proračunskih izdatkov dotičnih ne znese niti eden odstotek. Za splošno stanje naših občinskih financ ta obremenitev tedaj ni odločujoča. Nekoliko večji so prispevki avtonomnih mestnih občin in njih okolice za vzdrževanje državne policije. Ti so znašali v letu 1933 v vsej banovini 2,138.268 Din, kar da napram 80,292.600 Din njihovih celotnih proračunskih izdatkov 2.7%. Ker morajo ostale občine nositi vse stroške za policijo same, tako da mnogo prekašajo odstotek izdatkov v avtonomnih mestih, je položaj teh mest razmeroma še mnogo ugodnejši, ker bi jih vzdrževanje lastne policije stalo mnogo več. Višji so izdatki občin za stanarine in kurivo za učiteljstvo in za nagrade veroučiteljem. Za učiteljske stanarine so izdale v letu 1933 selske občine 2,160.000 Din, za kurivo 750.000 Din in za katehetske nagrade 2,400.000 Din, Skupaj torej 5,310.000 Din ali 7% vseli občinskih izdatkov. Mestne občine so dale za stanarine 875.000 Din. Izdatki vseh občin v banovini v omenjene namene so znašali 6,185.000 Din, to je 25% vseh šol sikih proračunov. Kakor vidimo, je ta znesek sicer znaten, vendar navadno ni tolik, da bi bil v stanu sam zase ogrožati proračunsko ravnovesje upravne občine. V tekočem letu bo treba nove občine organizirati. Nadaljevati in dovršiti bo likvidacijo starih občin, kjer bo najtežja stvar likvidacija aktivne in pasivne imovine, ki marsikje ne bo šla brez sporov. Urediti je občinske urade, ustanoviti službena mesta in urediti službene odnošaje občinskih uslužbencev s pravili, izdanimi v okviru uredbe, ki je tudi predmet temu zasedanju banovinskega sveta. V sklad z novim občinskim zakonom bo spraviti poslovanje občin in občinskih podjetij, preurediti vse ostale občinske uredbe in pravilnike. Organizirati se bodo morale podobčine po novem zakonu, sklicati krajevni zbori in izvesti volitve krajevnih starešin, likvidirati gospodarski odbori na bivšem Kranjskem. S tem bo željam prebivalstva po dekon-centraciji občinske uprave v veliki meri ustreženo.« Novi belgijski kralj Leopold IIL in njegova soproga. \m\ » illVjfMlil, K^l is V* 41 iii «ŽAV V NAŠI DRŽAVI. $ar@ic¥$ha mm prei Na seji narodne skupščine v Beogradu 21. februarja je bila razprava o poročilu imunitetnega odbora, da se izroči sodišču narodni poslanec Husejin Kadič, iker je upleten v takozvano sarajevsko afero, to je, zlorabil je državno premoženje s pomočjo agrarne reforme. Kakor je na seji skupščine poročevalec imunitetnega odbora Cemo-vič poudaril, je Kadič po sprejetju zakona o spremembah in dopolnitvah v gakonu o likvidaciji agrarne reforme v Bosni z dne 12. avgusta 1933 ponovno kupil za 40.000 Din tisto posestvo, ki ga je bil leta 1929 prodal za znesek 23.700 Din. Za to posestvo je sedaj dobil od države 1,523.000 Din. Kadič je na isti način kupil še več posestev in je sedaj dobil od države za ta posestva dvajsetkrat več, kakor pa je plačal on. Pri pretresu je tudi prišlo na dan, da je večje število uradnikov, odvetnikov in drugih bilo v posesti številnih agrarnih obveznic in svot v gotovem denarju, ki so jih prejeli od kmetov za storjene usluge pri izvajanju agrarne reforme. Poslanec dr. Kešeljevič je kritiziral izvajanje agrarne reforme v obče. Navedel je več slučajev iz Bačke, iki dokazujejo, da zemlje niso dobili tisti, ki bi jo morali dobiti, pa je še danes nimajo. Če bi se potovalo po severnih krajih, bi se našlo dosti takšnih afer. Pred 2 letoma je bila vložena interpelacija o ¡korupcijski aferi v beograjski občini. Neki vseučiliščni profesor, ki zelo veliko zasluži, je dobil ubožno spričevalo. Med uradništvom dobivajo nekateri strankini priganjači po več mesečnih plač, ki dosegajo mesečno vitli: j do 20.000 Din. To so zneski, s katerimi bi se lahko preživelo 200 družin. V Franciji je vlada poskušala zapreti usta časopisju, ki se je borilo proti korupciji, pa se je cela Francija dvignila proti temu. Neodvisnost sodnikov je predpogoj za uspešno borbo zoper korupcijo. Ako se kje dogaja, da se preprost človek, ki razbije okno ter vkrade kruh, obsodi na kazen, uradnik pa, ki okradc državo, se ne obsodi in ne izgubi čactna prava, potem ni zdravila zoper korupcijo. Poslanec dr. Lončarevič je poudaril, da je prejšnji poljedelski minister dr. Ljubomir Tomaševič ostal dolžen odgovor na interpelacijo o tem, kako je bilo mogoče, da je bil za poročevalca o agrarnem zakonu za Bosno postavljen poslanec Husejin Kadič, katerega -dotični parlamentarni odbor ni določil za poročevalca. Kot dokaz, kako široke meje je zavzela sarajevska afera, navaja okrožnico muslimanskega prosvetnega in podpornega društva »Gaj-ret« v Sarajevu od 5. decembra 1933. Iz te okrožnice sledi, da morajo krajevni odbori in poverjeništva »Gajreta« po- iskati vse tisie premožnejše ljudi, ki se bodo okoristili z zakonom o agrarni reformi, ter da od njih izposlujejo pismeno obvezo, da bodo od agrarnih obveznic izplačali »Gajretu« 5 odstotkov. »Gajretovi« odborniki in zaupniki naj torej delajo na to, da bo ocenitev zemljišč agrarne reforme čim večja, da bo 5% prispevek za »Gajreta« dosegel čim večji znesek. Poslanec Dragutin Perko je osvetlil korupcijo z naslednjim slučajem, ki se je njemu pripetil kot varaždinskemu županu. K njemu je nekoč prišel nek žid in ga prosil, da mu izposluje jugoslovansko državljanstvo. Ker pa je vedel, da je žid na slabem glasu in znan kot tat, je odklonil njegovo prošnjo, o čemer je tudi obvestil predsednika vlade. Ta žid pa je vseeno dobil državljanstvo in se je pozneje trkal na prsi in hvalil, da je plačal zanj 60 jurjev. Isti žid pa sedi danes kot triletni obsojenec v Lepoglavi zaradi raznih goljufij in zlorab. Razprava o tej aferi se je nadaljevala na seji v petek, 22. februarja. Poslanec dr. Metikoš s tovariši je stavil predlog, naj parlament izvoli dve anketni komisiji (dva preiskovalna odbora), ki bosta to in slične afere preiskali. Pred glasovanjem o tem predlogu je govoril predsednik vlade Nik. Uzunovič, ki je izjavil, da je celotna zadeva v rokah sodišča, ki ima proste roke. Kar se^tiče predloga o izvolitvi anketnih komisij, ga vlada ne sprejme. Pri glasovanju je narodna skupščina predlog odklonila. V soboto pa je bil sprejet predlog, da se poslanec Kadič izroči sodišču. Sprememba trošarin. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o drž. trošarini, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« dne 20. februarja, je tega dne stopil v veljavo. Z novim zakonom so uveljavljene naslednje spremembe trošarin: 1. Trošarina na kavo je povišana za 100% od 400 do 800 Din za 100 kilogramov (torej za 4 Din pri 1 kg). 2. V točki 12 člena 72 zakona o drž. trošarini so črtane te-le besede? »izdelano iz lesa«, kar pomeni, da je treba v bodoče plačati državno trošarino od vsake ocetne kisline nc glede na njen izvor. 3. Uvedena je nova trošarina v znesku 100 Din za 100 kg plinskega olja ne glede na način uporabe. Od trošarine na plinsko olje so oproščene vodne zadruge na podlagi odloka fin. Katoliška akcija. Od sv. Očeta nujno priporočana Katoliška akcija se vpeljava po vseh delih katoliškega sveta. Oblika njenega udejstvovanja je po raznih krajih različna, prilagodena krajevnim prilikam. V Italiji ima obliko organizacije ter se opira na stanovske organizacije katoliških mož, žena, mla deničev, mladenk, dijakov in dijakinj. Po drugih državah se smatra kot po-kret, kot gibanje in kipenje, ki se ne sili v organizatorične oblike in meje. direkcije, in sicer le za tiste količine, ki so potrebne za pogon črpalk in z? naprave vodnih zadrug za odmakanje. 4. Uvedena je nova trošarina za vsa za 100 kg. Te trošarine so oproščene olja in masti za mažo v znesku 200 D vodne zadruge s sklepom fin. direkcije, in sicer samo za količine, ki so potrebne za mažo črpalk in naprav za odmakanje. Maža za kolesa (kolomaz) ni trošarinski predmet in se ne bode obremenjevala. Nove takse. Dosedanja taksa v višini 10% za gledališke predstave, koncerte, predstave prosvetnih društev, za tekme športnih društev se poviša na 20%. Dosedanje vstopnice bodo žigosale in pobrale takso davčne uprave. Povišaja se takse za prevoz po železnici od 15 na 20% za osebni prevoz, odnosno na 15% za blagovni prevoz. Dolžnost zasebnih avtobusnih podjetij je, da pre-dlože vozne listke davčni upravi, da jih ta žigosa in da plačajo podjetja takso. V DRUGIH DRŽAVAH. V Avstriji vladata zopet red in mir. V boju s socijalisti in komunisti padle orožnike, policiste in heimverovce so slovesno pokopali. Na Dunaju se je udeležil pokopa 50 žrtev kardinal ter nadškof dr. Innitzer, predsednik republike Miklas, kancler dr. Dollfuss in člani vlade. — Vlada je ukinila po vsej državi prekisod. Ujete kolovodje zadnjega puča so obsodili na večletni zapor, druge zopet so odpeljali v koncentracijske tabore, zapeljane navadne upornike so izpustili. Po preko sodu na smrt obsojenega Wallischa so v Leob-nu obesili in je bila na njem kot zadnjem v tem uporu izvršena smrtna kazen. Italija — Madžarska — Avstrija. — Zadnji avstrijski puč so že izrabili za svoj politični mlin Italijani, ki so naenkrat proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Italija bi rada sedaj ustvarila pod svojim pokroviteljstvom nekako Podonavje med Avstrijo ter Madžarsko. Najnovejša italijanska politika je tudi porinila v ospredje habsburško nevarnost. Vodja avstrijskega Ileim-wehra knez Starhemberg je bil zadnje dni v Briisslu na Belgijskem, kjer biva Oton Habsburški. Kako je pravzaprav z upostavitvijo Habsburžanov, še ni znano in je dvomljivo, če je sploh ta zadeva resnega značaja Zanimivo je, kako pojmujejo praktični Angleži izvrševanje Katoliške akcije. Monsignor dr. Barrett, škof v Ply-mouthu, je izdelal načrt sporednegain vzajemnega sodelovanja vseh katoliških organizacij v škofiji, ki bodo nosi-teljice Katoliške akcije. Za sličen načrt se je tudi odločil nottinghamski škof, ki je sestavil nekak kabinet (nekako ministrstvo) iz vseh voditeljev katoliških organizacij. Ti voditelji bo«' do pod škofovim vodstvom določili smernice, ki se bo v njih kretalo delovanje Katoliške akcije. Kar se tiče Katoliške akcije, je jako zanimivo pismo, ki ga je papež Pij XI. nedavno poslal lisbonskemu -patriarhu v PortugiškL ,V njem poudarja sv. Oče, da je ta akcija apostolsko delo, ki pripada katoliškemu življenju. Uspeh tega dela je v veliki meri odvisen od voditeljstva, za to naj g. patriarh posebno pazi na cerkvene svetovalce te akcije, ker je od njih v prvi vrsti odvisna usoda te organizacije. Kar se dostaie razmerja do politike, sv. Oče poudarja, da je Katoliška akcija prav tako kakor cerkev izven in nad političnimi strankami. To pa ne pomenja, da ne bi katoličani smeli pripadati organizacijam političnega značaja, v kolikor te dajejo po svojem programu in delovanju nujno potrebno jamstvo za varstvo pravic Boga in vesti. Treba je celo naglasiti, da sodelovanje v političnem življenju odgovarja dolžnosti socialne ljubezni, ker mora vsak državljan po svojih močeh pripomagati k dobrobiti svojega naroda. Če je to sodelovanje prešinje-no s krščanskimi načeli, takšno delo ne koristi samo socialnemu, marveč tudi verskemu življenju. Zato je dolžnost Katoliške akcije, da sama ne dela politike v strogem smislu besede, da pa svoje člane pripravlja, da delajo dobro politiko, v vsem navdihnjeno s krščanskimi načeli, ki edina morejo prinesti mir in dobrobit narodom. Tako se potem ne bodo mogli dogajati slučaji, da ljudje, ki se priznavajo za katoličane, imajo v zasebnem življenju drugo vest, v javnem pa zopet drugo. Jasne in važne besede sv. Očeta! Socialisti se vračajo v katoliško cerkev. Svet je zastrmel nad brezvestno-stjo socialno-demokratskih voditeljev, ki so v Avstriji nahujskali delavske množice na upor zoper državo in državno oblast, sami pa so pravočasno spravili svojo kožo na varno. Glavna duševna voditelja avstrijske socialne demokracije, dr. Bauer in dr. Deutsch, sta pobegnila z bojišča pri Floridsdorfu na Čehoslovaško. Tudi komandant Schutzbunda Heinz je svoje socialistične čete pustil pravočasno na cedilu, ter zbežal preko čehoslovaške meje. Brezvestnost v izbiri sredstev je bila pri voditeljih socialne demokracije prav udomačena. Vsako sredstvo je bilo dobro, samo da je dalo pričakovati kaj uspeha. S hladnokrvno brez vestnostjo so socialistični voditelji hujskali svoje uboge zapeljane delavske pristaše k odpadu od katoliške vere. To brezvestno sredstvo so zlasti uporabljali v svoji onemogli borbi zoper velikega avstrijskega državnika dr. Seipla, rešitelja Avstrije. Število odpadnikov je bilo precejšnje. Mnogoteri preprosti delavci bi se radi bili vrnili v cerkev, pa se niso upali radi terorja, ki je vladal v stranki. Sedaj pa je z razpustom socialno demokratske stranke ta teror prenehal in takoj se je javilo na Dunaju veliko število zapeljancev ter prosilo, da jih zopet sprejmejo v katoliško cerkev. Med tistimi, ki so se vrnili, je bil tudi delavski tajnik v Gradcu z imenom Stanek. Radi upora je bil od pre-kega soda obsojen na smrt. Stanek je bil rojen katoličan, pa je vsled proti-katoliške gonje v socialno-demokratski stranki izstopil iz cerkve ter postal brez konfesije (brez veroizpovedi). Ko so mu naznanili, da se bo smrtna obsodba nad njim izvršila,- je odklonu ES5 Sport je zdrav, toda lahko se prehladite vsled majhne neprevidnosti, radi tega rnj-slite takoj po prvih znakih na ASPIRIN ti-biete in na Bayerjev križ ki jamči za njihovo 'pristnost nmu V. U .IUGEFA. k. «L ZW>. GjIct. 32. Oilu k ttiSm. eoi S. i». «7 si 10. I 19M. ponujeno pomoč katoliškega duhovnika, češ, da je brez konfesije. Župnik cerkve sv. Jožefa monsignor Hofer ga je večkrat v zadnjih urah obiskal v celici. Pet minut pred obešenjem se je Stanek udal besedam duhovnikovim. Spovedal se je, ko je javil svojo voljo, da zopet postane član katoliške cerkve, ter mirno šel v smrt, spravljen z Bogom. Voditelj španskih katoličanov kot romar. Španija je še vedno država, kjer vladajo v javnem življenju zelo velike težave. Pri zadnjih volitvah so sicer izvojevali katoličani lepo zmago, vendar je njihovo delovanje zelo otež-ikočeno vsled srditega nasprotovanja framasonov, socialistov in komunistov Voditelj katoliškega ljudstva Gil Rob- les, slavni zmagovalec pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah, se tega zaveda v polni meri V svesti si je, da je božja pomoč potrebna tudi v politiki. Zato je šel na božjo pot k sloveči cerkvi Matere božje v Ledesmi. Na romarskem potu ga je spremljalo velilko število zvestih in vnetih pristašev zlasti iz vrst vrle katoliške mladine. Med potom so ga navdušeno pozdravljale velike množice ¡katoliškega ljudstva. Osobito prisrčen in navdušen je bil sprejem v Ledesmi. Obdan od ogromne množice se je Gil Robles i iskreno molitvijo zahvalil Bogu za veliko politično zmago španskih katoličanov ter je katoliško Španijo priporočil Mariji — Kraljici katoliškega ljudstva! Osebne -vesli. Zlata poroka našega dolgoletnega naročnika. V župniji Sv. Miklavža na Polju sta obhajala zlato poroko v krogu svojih dobrih otrok Jožef Ivačič in Marija, rojena Babič. Jubilant je ugleden posestnik in daleč izven župnije znan kot čevljar ter rojen leta 1860 kakor njegova žena. Ko sta se poročila pred 50 leti, sta prebivala pod tujo streho in le pridnosti njihovih rok, štedljivosti in božjemu blagoslovu gre zahvala, da je oskrbel stari Joško v Lastniču lepo posestvo, katerega je že predal brez vsakega dolga svojemu najstarejšemu sinu. Zlatoporočenca sta odgojila v strogo krščanskem duhu 6 otrok, ki so vsi lepo preskrbljeni in v krogu srečnih ter lastnih družin nadaljujejo od blagih staršev jim v mladosti zasajeno versko prepričanje, delo ter skrb za lastni dom. Treba posebej povdariti, da zahaja v Ivačičevo hišo naš »Slovenski gospodar« že 40 let, kar je znak, da je bil Ivačičev dom sosedom daleč naokrog vzgled v vsakem oziru. J bilantoma naše iskrene čestitke z željo: Bog Vaju ohrani do skrajnih mej človeškega življenja in uživajta božji blagoslov ter srečo na starost, katero sta si zaslužila z delom in molitvijo v krepkejših letih! Wes?eče. USODEPOLN POŽAR. (Dopis od Sv. Frančiška v Savinjski dolini.) V sredo dne 21. februarja je zadela prijazno Okoninsko vas velika požarna nesreča. Malo pred poldnem se je iz doslej neznanega vzroka pojavil ogenj na lesenem gospodarskem poslopju posestnika in trgovca Josipa Časi, p. d Potnika. Ker je pihal močen severoza hodnik, so se plameni z bliskovito naglico razširili na bližnja gospodarskf poslopja, krita s slamo, odtod pa nt župnišče ter cerkev, ki sta imela stre ho iz desk. Na kraj požara so takoj prihiteli, večinoma z motornimi brizgal nami, gasilci iz Grušovelj, Radmirja Ljubnega, Rečice, Nazarij, Mozirja, Po brežja in Šmartna ob Dreti. Požrtvoval nemu naporu vrlih ognjegascev, kako tudi drugih, se je zahvaliti, da so poža1 omejili in tako rešili več poslopij, d; niso postala žrtev uničujočega zublja Pogled na pogorišče nudi žalostno sli ko. Lepa ir. daleč na okoli znana podi čeri' p v <*. Jakoba s tremi kupolami jt brez strehe, ožgana ter deloms poškodovana v notranjosti. Zgorel je vrhnji del stolpa; ako bi ne bilo nekaterih pogumnih fantov in mož, ki so se lotili gašenja v zvoniku, bi bili uničeni tudi zvonovi. Popolnoma je zgorelo ostrešje na župnišču. Treba je pripomniti, da je bila nekdaj v Okonini pomožna župnija, zato se nahaja tukaj dokaj veliko župnišče. Uničena so gospodarska poslopja posestnikov Potnika, Janeza in Tišlerja. Škoda je vsekakor občutna in je le deloma krita z zavarovalnino. Prizadete pogorelce priporočamo blagim srcem, da jim priskočijo na pomoč! Pa tudi vnete častilce sv. Jakoba, sv. Ignacija Loj. ter sv. Janeza Nep., kojih al-tarji se nahajajo v sedaj tako opusto-šeni cerkvici, prosimo za blagohotne darove, da se nastala škoda čimpreje popravi. Gospodarsko poslopje žrtev požara. V Podovi pri Račah je upepelil v noči ogenj do tal posestniku Juriju Arbeiter gospodarsko poslopje. Zgorela je krma, vozovi, gospodarsko orodje in znaša škoda 80.000 Din. Huda nesreča dveh otrok. Posestnik Jožef Falež, lastnik gostilne v Račah, se je mudil zadnjo soboto dne 24. februarja po opravkih v Mariboru. Zvečer sta ga prišla čakat na kolodvor njegova šestletna hčerkica in sinček. Pred prihodom mariborskega vlaka so spustili radi premikanja zatvornice. Nekateri so bili tik pred zaporom še na tračnicah in so si rešili s pobegom življenje. Med begajočimi sta bila tudi oba Faleževa otroka. Otroka je dohitela lokomotiva mariborskega vlaka, fantka je zmlelo kolesje na smrt, dekletce je stroj zagrabil in pognal s težjimi poškodbami na stran. Težka nesreča je ganila celo okolico. Po dveh mesecih in pol so potegnili te dni iz Mure truplo lani dne 12. dec. v Muri ob priliki prevoza drv utonole-ga 291etnega Antona Vučko iz Sr. Bistrice. Truplo je bilo nedaleč od nesreče. Mizar pogorelec. Mizarju Urankarju v Radečah pri Zidanem mostu je uničil iz nepojasnjenega vzroka v noči od 20. na 21. februar nastali požar vse, Pogreb žrtev avstrijskega puča na Dunaju. Pred 50 krstami je govoril kardinal in dunajski nadškof dr. Innitzer, predsednik republike Miklas in razni člani vlade. kar je bilo v delavnici ter na skladišču. Kozolec in hlev pogorela. V odsotnosti domačih iz neznanega vzroka nastali ogenj je uničil posestniku Zakon j šeku nad Ceglarjem v Zagorju ob Savi kozolec ter hlev. Rešili so nekaj orodja ter živino, ki je dobila precejšnje opekline. Velika težkoča pri gašenju je bila, iker ni bilo v bližini vode in so gasili samo s snegom. Smrtna nesreča. V Štepanji vasi pri Ljubljani se je sankala navzdol po gričku lOletna delavčeva hčerka Anica Grosman. Pribrzela je s sankami na cesto v trenutku, ko je vozil mimo Magistrov avtobus iz Sostrega v Ljubljano. Na mestu usodepolnega srečanja onemogoča razgled poslopje in radi tega je zašla deklica pod avtobusovo kolo, ¡ki ji je zdrobilo glavo in je obležala mrtva na licu nesreče. Po. zmagi nad socijalistično-komnnističniml vstaši paradirajo prostovoljne čete pred kanclerjem dr. Dollfussom. Med dvema avtomobiloma v smrt. Dne 22. februarja je zašel v Št. Vidu p. Ljubljani 281etni Jožef Kočevar s sa-mokolnico med dva avtomobila. Kočevar je prepozno opazil nevarnost, se je ustrašil obeh vozil, zavil z desne na levo stran ceste, kjer je zadel brzeči luksuzni avto v Kočevarjevo samokol-•Hico. Sunek je bil tako silovit, da je vrglo Kočevarja na travnik kraj ceste, kjer je obležal mrtev. Nesrečna hiša. Hišo vdove Marije Ribnikar v Retnjah na Kranjskem lahko imenujemo hišo nesreče. Leta 1917 je pogorela pri hiši žaga, leta 1927 je , smrtno ponesrečil v mlinu pokojni gospodar, ki je zašel med kolesje in ga je to odvrglo mrtvega. Letos dne 20. februarja na večer je uničil požar do golih sten mlin zgoraj imenovane vdove. Gasilcem gre zasluga, da ni pogorela poleg mlina stoječa žaga. Rasne novice. Enodnevni tečaj o cepljenja vinske trte in o trsničarstvu sploh se vrši v soboto dne 10. marca t. 1. na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za dekleta, ki prihajajo v Zagreb radi službe. Ko prideš s kmetov v veliko mesto, ti je težko pri duši. Kakor da greš nekam v hladno tujino. Vse ti je nepoznano. Ne veš, kam bi se obrnila in kaj bi začela. Da dobiš službo, moraš zapraviti veliko denarja v raznih posredovalnicah za službe, ali pri privatnih osebah, ki te često izkoristijo, potem pa te pustijo na cedilu. Ko iščeš stanovanje in hrano, prideš v velike telesne in duševne nevarnosti in mnogo tvojih tovardšic je na ta način že veliko pretrpelo. Vse to zlo pa boš odvrnila od sebe, če greš, ko prideš v Zagreb, s kolodvora naravnost v »Naš Dom«, zavetišče za dekleta. Tukaj boš našla za prvo silo zelo po ceni stanovanje in hrano. Našla boš pa tudi pri dobrih katoliških srcih nasvet in pomoč. Ker pa dan za dnem prihaja mnogo zagrebških gospa v »Naš Dom« iskat služkinje, boš ¡ahko našla tudi službo. »Naš Dom«, zavetišče ta dekleta, se nahaja: Beogradska ulica 10, [. nadstropje, deset minut daleč od glavnega kolodvora. Upravitelj doma je sedaj poseben odbor, toda vodi ga dobra kat. uoiteljica-kri-žarica. Vič. gg. župnike in kaplane, kot tudi druge voditelje kat. društev prosimo, da dekleta, ki prihajajo v Zagreb, opozorijo na to lepo in koristno ustanovo, ki more preprečiti veliko hudega in storiti veliko dobrega. — »Naš Dom«, skloniš te za idjevojke, Zagreb, Beogradska ulica 10. Take slučaje bo Sreba iztrebiti. Samomor starejšega železničarja. V Studencih pri Mariboru se je spri na stanovanju s svojo ženo 59ietni Simon Bezjak, zaposlen v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru. •V prepiru je udaril ženo s kladivom po glavi, nakar je udarjena pobegnila iz hiše. Bezjak je bil uverjen, da je ženo ubil in se je obesil za tečaje na vratih. Žena se je vrnila še le na večer in je našla stanovanjska vrata zaklenjena. Poklicani orožniki so odprli s silo in našli Bezjaka obešenega. Izsleden in prijet ponarejevalec 108-dmarskih bankovcev. V Mariboru so se pojavili zadnje dni ponarejeni 100-dinarski bankovci. Na podlagi treh slabih potvorb je policija hitro izsledila ponarejevalca v osebi 361etnega trgovskega pomočnika Hugona Perka. Pri preiskavi krivčevega stanovanja v Linhartovi ulici je dobila policija ponarejevalca baš pri delu. Zaplenila mu je več potvorb z vsemi pripomočki za izdelovanje denarja. Pri zaslišanju na policiji je aretirani priznal krivdo z izgovorom na bedo, v kateri je životaril. Od sodišča kaznovana neverjetna podivjanost. Lani dne 28. decembra je usmrtil z nožem 401etni posestnik Fr. Hudina iz Šalovcev pri Središču svojega pastorka Alojzija Munda in je ob SLUŽBENE IZKUŠNJE potrjujejo, da se Fitonin popolnoma sigurno lahko uporablja pri vseh poškodbah, starih ranah na nogah, ranah od lezanja, odprtih ozeblin, hemeroidih itd. Steklenica 20 Din v apotekah, s pošto in povzetjem 2 steklenici 50 Din. Poučna knjižica štev. 18 brezplačno pošlje: Fiton dr. s o. j., Zagreb 1—70. isti priliki nevarno ranil z nožem v prša svojo ločeno ženo Ivano. Vzrok žalostnega dejanja je iskati v moževem popivanju in v prepiru radi otrok iz dveh zakonov. Obtoženi Franc Hudina je že odsedel radi nasilnosti 5 let in je bil od mariborskega sodišča obsojen dne 22 .februarja radi zgoraj omenjenih dveh krvavih zločinov na sedem let robije. Izsledeni vlomilci in tatovi, ki so napravili letošnjo zimo prebivalcem vasi Kicar pri Ptuju z vlomi in tatvinami škode za 30.000 Din, so bili izročeni sodišču. Slučaj ga je otel smrti. Iz veže nekega posestnika v Dornovi pri Ptuju je počil v noči strel iz samokresa. Krogla je prebila sobna vrata in je obtičala v suknjiču posestniškega sina Jožefa Vuzma, ¡ki je bil na obisku. V trenutku poka se je imenovani gost zasukal, sicer bi bil dobil kroglo v prsa. Tako je pa ostal nepoškodovan. Vlom v lekarno. Neznan vlomilec je odnesel iz blagajne lekarne v Slovenj-gradcu 700 Din gotovine. Žalosten pojav med bolj odraslo mladino. Celjska policija je aretirala po daljšem zasledovanju ŽOletno brezposelno delavko Frančiško H. Lani dne 23. oktobra je pokradla posestnici Gri-zold na Smolniku nad Rušami blaga za 150 Din. Dne 5. septembra 1933 pa je v družbi z nekim moškim vlomila pri viničarju Antoliču na Kozjaku v občini Zgornja Sv. Kungota in mu je ukradla 4500 Din gotovine. Po omenjenih zločinih je pobegnila v Gradec, kjer je prebila 4 mesece. Ko se je zopet vrnila zadnje dni v Celje, je bila are- tirana radi soudeležbe pri vlomu, tatvinah in radi potepuštva ter izročena v zapore celjskega okrožnega sodišča. Ponarejeni kovanci po 50 Din so se pojavili v zadnjem času po Ljubljani in okolici. Nekateri so bili dobro ponarejeni, druge je bilo lahko prepoznati po motnem lesku in slabem žvenku. Ljubljanska policija je odkrila delavnico laži-ikovancev in zaprla tri krivce. Zastrupil se je z lizolom v slovenje-bistrišikem hotelu Neuhold Mariborčan Anton Butolen iz Dravske ulice. Samo mor je izvršil v noči od 21. na 22. februar. Obešenega so našli dne 24. februarja v Zagorju ob Savi blizu PotiorOkove graščine 601etnega vdovca in rudniškega vpokojenca Ivana Senico. Revež si je končal sam življenje iz obupa nad slabimi časi. * Pazite v prihodnjem listu na zanimivi oglas manufakturne in konfekcijske trgovine Ant Macun, Maribor, Gosposka ulica 8—10. 179 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58^, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič. 807 Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg. Naš ponos. So biti časi, naši očetje se jih še dobro spminjajo, ko je bil slovenski gospodar ob času požara vezan na pomoč sosedov. vaščanov. Ko mu je ogenj upepelili domačijo, je moral stopiti do oblasti s prošnjo, da mu da dovoljenje za prosjačenje. Potem je pa šel s culo na rami, preje ponosen in samostojen gospodar, prosit za družino kruha, prosit za vsak mali tramič. Nerad in zelo težko je šel naš človek tako pot. Razumljivo je zato, da so slovenski gospodarji s tako velikim veseljem pozdravili ustanovitev domače, slovenske zavarovalnice in da se je danes oklepajo že vsi z največjim zaupanjem. Kako tudi ne! S tem, da je pri Vzajemni zavarovalnici zavarovan, da plača letno premijo, ima trdno zavest, da mu ob času nesreče ne bo treba prositi. Ve, da mu bo domači zavod pomagal postaviti uničena poslopja. Ve tudi, da njegovim otrokom ne bo treba iskati pri tujih ljudeh strehe. Slovenski gospodar hoče ostati neodvisen, rad plača pri svojem domačem zavodu nekaj dinarjev letno in ponosen je, da mu ni treba trkati na vrata drugih, kot nekateri pogorelci nedomačini še danes Stratosierna žaloigra pred 60 leti. Res žalostni konec ruskih stratosfernih letalcev nam vabi v spomin nekatere nesrečne pionirje znanstvenih dvigov v balonih v izredne zračne višine. Leta 1874 so se lotili poleta v balonu Ga-ston Tissandičr, Teod. Sicol in Croce Spineli. ' Ta dvig v zračne višine je bil pripravljen z vso skrbjo ter pazljivostjo, a je kljub vsej previdnosti postal žaloigra balonskega dviga. Omenjeni raziskovalci so se dvignili z balonom 7000 m visoko. V tej višini je že ohromela njihova telesna moč. Niso mogli ¡več med seboj govoriti, kri jim je tekla iz Januš Goleč: 8. nadaljevanje. Ljudska povest po zgodovinskih virih. Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli gla-varsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ogrjju pohlepa po maščevanju. Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih. Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimuT" skemu ognjišču. Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi delajo po deželi. Zato pa vsi slovenski gospodarji, zavarujte pravi čas pri svoji domači Vzajemni zavarovalnici! Za sveti postni č:s priporočamo knjigo: »Na Kalvsrijo«, ki obsega različne obrazce za opravljanje molitve križevega pota. Ker obsega knjiga tudi zgodovino te molitve ;n postnih pobožnosti, bo gotovo vsem prav dobrodošla. Gospode duhovnike prosimo, da ljudi opozorijo na to knjigo. Cena v platno vezani knjigi je 25 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Za gospode duhovnike! Imamo posebno knjižico za postni čas »Na Kalvarijo«. Knjiga stane v celoplatno vezana samo 5 Din. Vsakemu g. duhovniku bo dobro služila tudi pri postnih pridigah. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Premišljujte Jezusovo življenje vsaki dan vsaj pet nsinut! Kdor hoče Jezusa poznati, mora o Njem premišljevati. Premišljujmo s pomočjo znamenite knjige Veracruysse »Premišljevanja o življenju Jezusa Kristusa za vsaki dan v letu«. Delo obsega dve knjigi, nad 1100 strani, knjigi sta vezani v celoplatno in staneta obe skupaj samo 44 Din. Dobite jih povsod, naročite jih najlažje iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Kanonik v. nihaš' oproščen. Državno tožilstvo v Celju je vložilo zoper kanonika g. Miikuša Valentina iz Št. Jurja ob južni žel. obtožbo po par. 400 kaz. zak., češ, da je dne 25. marca 1933 kot verski predstavnik vporabljal v strankarske namene svojo duhovno oblast s tem, da je v cerkvi s prižnice ljudstvu razlagal, da so slovenski poslanci v Belgradu predlagali, naj bi se misijonarji, ka-pucini in drugi redovniki izgnali, kar so predlagali tudi slovenski ministri. To da so dale volitve, tako ste sedaj volili in boste zdaj imeli. Kakršni so poslanci, takšni so zakoni. Zdaj se bo začelo preganjanje najboljših ljudi, ki so na 6vetu največ storili za ljudstvo. Dalje mu očita obtožnica, da je neke nedelje spomladi leta 1933, ko so pobirali pristopne izjave o sprejemu programa jugoslovanske radikalne kmetske demokracije, v župni cerkvi med pridigo kot župnik rekel, da pobirajo neki ljudje po fari podpise in da bi tudi on podpisal, če bi kdo k njemu prišel, tako bi to le dobro bilo, ker pa ni dobro, se nihče k njemu ne upa. Pri razpravi dne 9. oktobra 1933 je bil kanonik g. Mikuš obsojen na 2000 Din globe in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. S sodbo pa ni bil zadovoljen in se je pritožil na apelacijsko sodišče v Ljubljani. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je sodbo okrožnega sodišča v Celju razveljavilo, ker je imelo pomisleke o verodostojnosti priče Mar- sisas Sv. §£€ za krščanski flsk. Poglavar katoliške cerkve z budnim očesom sledi dogodkom, ki se vršijo med posameznimi narodi katoliškega sveta. Vsako dogajanje ima svoje vzroke. Kdor hoče odstraniti slabe učinke, mora ukiniti slabo delujoče vzroke. Med tistimi slabimi činitelji, ki so povzročili na svetu veliko zla ter ga še vedno povzročajo, in sicer v rastočem obsegu, je slab tisk: nekrščanski časnik, s krščanskim duhom neskladna knjiga. Zato sv. Oče ob vsaki dani priliki pokaže na vir zlega: na nekrščanski tisk. Vernike opominja, da morajo ta vir zamašiti vsak vsaj v svojem področju, da ne bo iz njega teklo zlo v njegovo hišo in njegovo družino. Odpreti pa morajo na stežaj svoje hiše tisku, ki iz njega teče resnica in pravica v duše posameznikov, družin in naroda, in to je krščanski tisk. Ta opomin je sv. Oče obnovil v pismu lisbonskemu patriarhu, ki mu ga je nedavno poslal kot odgovor na listino, s katero je portugiški patriarh zaprosil za potrditev pravil za obnovo in ojačenje Katoliške akcije v Portugiški. V tem pismu piše med drugim to-le »Delo, ki se ga mora lotiti Katoliška akcija v Portugiški — tina Klajnšeka. Ta priča je namreč bila edina priča, ki je izpovedala za g. kanonika neugodr no, med tem ko so vse druge priče izključile, da bi bil župnik kaj takega rekel. Dne 15. februarja 1934 je bila pri okrožnem sodišču v Celju por.ovna razprava. Poleg že približno 15 zaslišanih prič je sodišče zaslišalo še 6 prič, ki so vse izpovedale, da kanonik g. Mikuž ni pridigal kaj takega, kakor mu očita obtožnica in kar je potrdil Klajnšek Martin. Vsled tega sodišče priči Klajnšek Martinu ni moglo verjeti in je bil kanonik Mikuš oproščen obtožbe. Sodba je postala že pravomočna. smemo tudi reči v vsaki deželi — s posebno skrbjo, je delo za osnovanje ter razširjevanje dobrega časopisja, ki je tem bolj uspešno, čim bolj je razširjeno. Pod »dobrim« časopisjem mislimo tisto, katero ne samo ničesar ne vsebuje, kar bi bilo protivno načelom vere in pravilom morale, marveč pospešuje ta načela in pravila. Ni treba dokazovati, kakšna in kolika je duhovna korist takšnega časopisja, ker to dokazuje vsakdanje izkustvo. Isto tudi dokazuje neizmerno zlo, ki ga širi slabo časopisje zlasti med mladino, med katero je večkrat bolj razširjeno kot dobro, da se tudi v tem izpolnijo Kristusove besede: »Otroci tega sveta so pametnejši od otrok luči v svojem rodu«. Zato mora vsakdo proti slabemu časopisju postaviti dobro, ravnajoč po starem pravilu: Protivno se zdravi s pro-' tivnim. Radi tega izražamo željo: Katoliška akcija naj dela za to, da se v Portugiški katoliško časopisje okrepi in razširi, kakor to zahteva potreba. Vi vsako krščansko družino naj zahaja samo takšen list, ki je zvest odsev navodil cerkve ter tako cerkvi zvest pomočnik.« Papeževe besede veljajo po njegovi lastni izpovedi za vsako deželo. Postavimo mesto »Portugiške« — »Slovenijo« pa bodo veljale in veljajo tudi za nas! * Gornja Sv. Kungota. Ponovitev prekrasne igre verskega rhisterija »Sultanova hčerka in Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami. Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Pla-menčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami. Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kr'1 nila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomi-gavalo s prednjimi. Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko. Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blode- nosa ter ušes, niso bili več kos balonu, ki se je povspel do 8000 m. Letalci so zgubili zavest. Ko se je prebudil Tissandifer čez nekoliko časa iz omotice, je ugotovil, da balon pada. Padanja se je Cro-ce toliko prestrašil, da je pometal iz gondole vso obtežo, merilne a-parate in balon se je zopet dvignil. Nikoli niso mogli dognati, kako visoko je priplul ta prvi balon smrti. Tissandičr je še ostal po pristanku pri živ-! ljenju, a je bil gluh celo življenje. Njegova tovariša sta se pa zadušila v vtišini. Nemški Izvoz glede orodja. Pomen nemške otckL ne industrije nam po- dobri vrtnar« v 3 dejanjih ponovijo v Gornji Sv. Kungoti v Prosvetnem domu udje Prosv. kat. društva v Gornji Sv. Kungoti v nedeljo dne 4. marca, popoldne ob pol štirih, z burko »Strahovi«. Iskreno vabljeni vsi od blizu in daleč, da vidite biser dramske umetnosti! Ker je ravno tudi patrocinij sv. Kungote, Vas iskreno vabimo, da pridete! Žal ne bode prav nobenemu. Selnica ob Dravi. Čitalnica ima v nedeljo dne 4. marca, popoldne ob treh, svoj redni občni zbor, na katerem bomo pregledali svoje delo in napravili načrt za bodoče delo. Vsi do-bromisleči vljudno vabljeni! — Odbor. Podvinci pri Ptuja. Že skoraj celo zimo se naši podvinski fantje po večerih zbirajo v veliki hiški pri Horvatovih ter se pod vodstvom g. Fr. Petka pridno vadijo v petju. Vsi smo z velikim zanimanjem spremljali to njihovo prizadevanje ter čakali, kako se bo razvil njihov pevski dar. Kar začudili smo se, ko smo dočakali njih prvi nastop v javnosti. Preteklo nedeljo so v župnijski cerkvi pred g. župnikom prav gladko povedali krščanski nauk v sv. spovedi, nato so pa zapeli moški zbor: »Jezus, tebi naj živim« in potem mešani zbor: »Oče naš«. Drugi dan na pokopališču pri pogrebu g. Franca Petrovič pa žalostinko »Vi-gred se povrne«. Res moramo reči, da sta bila oba nastopa prav lepa. Vsi so hvalili, lepoto izvajanja. Prav čestitati vam moramo. Bravo, fantje! Le tako naprej! Tudi drugi se jim še pridružite in po drugih vaseh se tako združite, pa tako lepo zapojte, kakor so naši Podvin- Maribor. (801etnica pridne služkinje.) Pri Žebotovih v Mariboru imajo služkinjo, ki je nedavno obhajala svoj 80. rojstni dan. To je Julka Žumer. Nad 40 let že služi zvesto pri tej hiši. Tako zveste in pridne služabnice, kakor je Žumrova Julka, jih je malo v sedanji dobi. Že od nekdaj združuje Julka pridnost, ,ve3tnost in poštenost z globoko vernostjo. Moli in delaj, je bilo Julkino glavno pravilo celo življenje. Dokler ji moči niso popustile, je čari. Sedaj se baje pripravljajo za igro »Slehernik«. Jim želimo tudi pri igri obilo uspeha. Vsi bomo šli gledat. Ormož. Tomaževsko Katoliško izobraževalno društvo priredi v Kletarski dvorani v Ormožu v nedeljo dne 4. marca ob pol štirih popoldne zgodovinsko igro iz 16. stoletja »Črni križ pri Hrastovcu«. Ker je snov zajeta iz naše domače slovensko-goriške zgodovine in opisuje temne čase sežiganja in preganjanja čarovnic, ne bo gotovo nobenemu žal, ako se omenjene igre udeleži. Domačini in sosedje, pridite! Št. Ilj pri Velenju. Ob nenavadno številni udeležbi se je vršil dne 28. januarja občni zbor našega prosvetnega društva, ki ga je otvoril in vodil naš vrli in dolgoletni predsednik Dolinšek Blaž. Iz tajniškega poročila posnamemo razveseljivo novico, da je članstvo društva poskočilo na 155 in da se še vedno oglašajo novi. Poročilo je med drugim po-vdarjalo namen prosv. društva ter odločno odklanjalo otročje želje ljudi, ki so daleč proč od društva, ki bi pa radi, da bi postalo društvo nekaka komedijantska družba za izže-manje prebivalstva najbrž po vzgledu potujočih sestradanih komedijantov. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen s par izjemami dosedanji odbor. Izvoljeni so nam porok, da bo društvo svoje delo nadaljevalo z vnemo in uspehom, da privabi pod svoje okrilje tudi take, ki stojijo še nezaupno ob strani. bila Julčka vsako jutro ob petih že v baziliki Matere Milosti. Doma pa je bila pri vsakem delu pridna kot mravlja. Naša Julčka je bila nekaka druga mati številni deci pri hiši, kjer je nad 40 let vršila svojo službo. Otroci pa so jo tudi vzljubili kakor lastno mater. Z nekim posebnim ponosom gleda Julčka na svoje »cartle«: jurista Frančeka in Cirilelca in vrtnarja Joškota, ki so ji posebno zrastli na srce, Za otroke bi naša Julčka vse žrtvovala. Takih Julčk je dandanes pač zelo malo na svetu. Naša jubilantka je rodom od Sv. Petra pri Mariboru, od koder je že v rani mladosti šla v mesto. Služb ni spreminjala, kakor se to žal dogaja med služkinjami. Ostala je pri »Cei€ SlOZDO? Težko jo boste našli osebno. Obiščite v enem tednu 30.000 družin 100.009 čitateljev, vmes bo gotovo tisti, ki Vas potrebuje! hiši in zato pa tudi sedaj, ko so ji moči popustile, uživa zaslužen pokoj. Naši dobrosrčni Julčki iskreno čestitamo k 801etnici! Kotlje. Komaj sta pretekla dva meseca, odkar je ogenj uničil domačijo kmetu p. d. Pavlu v Brdinjah in že je ista nesreča zadela tudi njegovega soseda Florijana Kamnik, p. d. Zagernika v Brdinjah. Dne 14. febru-i, i, okoli 10. ure predpoldne se je od dimnika vnelo podstrešje hiše in ker je vlekel precej močan veter, se je ogenj hitro razširil na celo poslopje. Pogorela je hiša in hlev ter uta za seno. Ljudem, ki so prihiteli na pomoč, se je posrečilo rešiti vsaj hišno opravo. Vuhred. Pokopali smo 29 let starega veleposestnika g. Karla Kovača. Že več let je bolehal na sušici. Večino lanskega leta je preživel v mariborski bolni šnici in pa v zdiw\ ■ lišču za jetične na Golniku, dokler ga niso meseca novembra pripeljali domov, kjer ga je večkrat obiskal slovenjgraški zdravnik g. dr. Radšel. Ob grobu so mu spregovorili: domači g. župnik, šolski upravitelj, narodni poslanec in zastopnik lovskega društva. Lovci so oddali častni pozdrav s streli in z rogom, pevci domačega pevskega zbora so zapeli žalostinko. Naj v miru zočiva! Gornja Sv. Kungota. Tukaj je izstopila iz katoliške cerkve gdč. Jožefa Brus, posestniška hči na Plintovcu. Poročila se je s protestantom g. Leisom, posestniškim sinom na Plintovcu. Sv. Jurij v Slov. soricah. Neopaženo kakor tat se je prikradla k nam na Vardo bela žena ter nam ugrabila v enem tednu kar dve priljubljeni osebi. Prvi je bil 291etni mladenič Franc Fanedl. Takoj za njim pa se.je oglasila smrt v občeznani Ježevi hiši, kjer jim je po- stane jasen, če si predstavimo poleg uporabe v notrajnosti države izvoz. V zadnjem predvojnem letu so izvozili Nemci raznega orodja letno za 50 mil. mark. V zadnjih letih je trpel orodni izvoz zelo radi krize in vendar je vrgel leta 1932 23 mil. mark. Inozemstvo je izdalo za nemške sekire 934 mil., za dleta in stružna železa 2 mil., za ročne žage 3K mil., za cirkularke 2 mil., za pile 2V* mil., za klešče 2.8 mil., za svedre 5Vi mil., za kladiva in vijačna stojala 700.000 mark. Londonski ples za slu-žinčad v zamenjanih vlogah. V pustnem času se vrši v Londonu vsako čega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila ¿Izde njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure, Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od za-dovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt. Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brcc in batine! Pri spominu na starega Ropoša, hudoba cigan- ska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni n'^pad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju. Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno h ";žnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z za-ščiio Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega grabila 80 let starega, dobrega očeta Ignaca Jež. Rajni je bil veren, bogaboječ, pošten zakonski mož žene, s katero sta živela 54 let v srečnem zakonu. Bil je dober in skrben oče svojih otrok, katere je vzgajal za dobro kršč. idejo. Dva njegova sinova sta bila cerkovnika župne cerkve, eden je pevec, isto sta bili dve hčerki. Kljub nesrečam, ki so ga zadele, ko sta mu dva sina padla v vojni, eden umrl doma, je bil vedno šaljiv ter je prenašal vse bridkosti boguvdano. Njegov tedenski gost je bil »Slovenski gospodar« čez 30 let. Bodi mu žemljica lahka! Njegovim ostalim naše iskreno sožalje! Ptuj. K večnemu počitku smo spremili g. Franca Petroviča, posestnika iz Podvinec. Bil je pokojni po telesu in duši prava slovenska korenina; močno vzrastel mož, po postavi največji v vasi. Zaradi njegove dobrote in sposobnosti ga je spoštoval vsak občan. Vsakemu je rad pomagal, bodisi z besedo, bodisi z dejanjem, z vsakim je bil dober in ljubezniv. Občani so si ga izvolili tudi za župana in je več let vzorno vodil občino Podvinci. Mnogo je skrbel za svojo družino, kakor je bil on sam poln globoke vere, tako je vzgajal ves svoj dom. Svoje lepo gospodarstvo je prav vzorno vodil. Toda vihar podira tudi močne hraste: tako bolezen tudi močnemu Petroviču ni prizanesla, vrgla ga je na bolniško posteljo, in kmalu mu je nemila žena s svojo koščeno roko pretrgala nit življenja. Ogromna udetežba pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil pokojni Petrovič. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil p. Konstantin, fantje iz Podvi-neo pa so mu zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Bodi Ti lahka naša zemlja! Ostalim naše iskreno sožalje! Fobrežje pri Ptuju. Na Pepelnico predpol-dne je umrl v naši vasi zelo priljubljen kmet Anton Pal, p. d. Hrešov stric. Hotel je iti v mesto po opravkih, pa mu je postalo slabo, priiel je kašljati in zadet od srčne kapi je, položen v sveto olje, izdihnil svojo dušo v starosti 68 let. Pokopali so ga v petek ob 8. uri dopoldne.' Pri pogrebni maši je bila cerkev skoraj polna pogrebcev, kar je pričalo, da so ga vaščani zelo čislali kot pametnega krščanskega, mirnega moža, ki je imel za slehernega dobro besedo. Bodi mu ohranjen ča- sten spomin, domačim pa izrekamo tem potom naše iskreno sožalje! Sv. Miklavž pri Ormožu. Pretekli teden so nam naši lepo ubrani zvonovi naznanili žalostno vest, da je preminul Franc Mir, čevlj. mojster iz Ilovca. V najlepši mladeniški dobi je podlegel zavratni bolezni, katere kal si je prinesel od vojakov. Bil je mirnega, blagega značaja, priljubljen vsepovsod, zato čutimo bridko izgubo vsi, ki smo ga poznali. Pogreba so se razen znancev in prijateljev in številne množice udeležili tudi zastopniki obrtne zadruge, kateri so rajnemu na lep način izkazali zadnjo čast. Ob grobu so mu pevci pod vodstvom organista g. Bohanca zapeli pretresljivo »Nad zvezdami«, za kar jim iskrena hvala! Počivaj sladko, dragi France, naj Ti bo lahka žemljica domača. Ostalim naše sožalje! Bc-reci pri Ljutomeru. Tukaj je umrl po dolgi mučni bolezni, vdan v voljo božjo, dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«, posestnik in zidarski polir Franc Križan. Kako je bil rajni priljubljen pri svojih soobča-nih in mnogoštevilnih znancih, se je pokazalo pri veličastnem števi.u ljudi, ki so ga po-spremlili na zadnji poti. Tebi, dragi Franc, želimo in v duhu prosimo Boga, naj ti bode žemljica lahka, Vsemogočni pa bogat plačnik! Iz zaprtega groba kličeš ženi, sinu in hčerkama: Ne jokajte! Vsak sveti križ nam govori, na sodni dan se bomo videli vsi! Eebelj na Pohorju. Željno že pričakujemo vesele vigredi. Nemila zima se ne gane od nas. Snega je padlo v veliki množini tukaj na Pohorju. Stiskajo nas Pohorce razne težave, zlasti pa gospodarska kriza, davki in bolezni, takozvana influença, ki jih je že precej spravila pod grudo. Tudi rubeži gospodarskih reč: so na dnevnem redu. O denarju ni sluha. Les, drugi pridelk ter živina nimajo prave vrednosti. Če bo dolgo trajala ta gospodarska bolezen, bodo slovenski Pohorci izginili kakor sneg na solncu. — Pretečeni predpust smo imeli samo en par svatov. Poročala se je vrla mladenka Potnik Terezija z mladeničem Se-lenko Alojzem. Dekleta cerkvenega pevskega zbora so ji zapele podoknico pod vodstvom g. organista Leva. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Bog živi mladi par! St. I1J pri Velenja. Tuk. posestnik Martin Ježovnik je ponesrečil dne 31. jan. Dobil je hude opekline, katerim je čez 10 dni podlegel. Bil je rajni Ježovnik dobrega srca mož, ki je rad pomagal vsakemu, ki se je obrnil do njega, če je le bilo v njegovi moči. Zal, da so se našli tudi ljudje, ki so včasi zlorabljali njegovo dobrotljivost. Pogreba dne 12. febr. se je udeležilo mnogo ljudi, ki so sočustvovali z rodbino rajnega. Zapušča vdovo in 5 otrok. Bodi mu Bog plačnik za vse, kar je storil dobrega v svojem življenju! — Dne 21. jan. sta obhajala tukaj zlato poroko zakonska Kuhar Ignac in Ana. Zlatoporočenca sta v spremstvu svojih otrok in vnukov še krepko korakala v župnijsko cerkev, kjer se je izvršil zlato-poročni obred vpričo velike množice ljudstva. Zlatoporočencema želimo, da bi ju Bog ohranil v zdravju in zadovoljnosti še dolgo let! —< Letošnji pust nam je pobral dve nevesti. An-drejčevo Miciko so fantje na konjih spremili' z veliko slovesnostjo k poroki. Odšla je z ženinom v sosedni Št. Janž. Obilo sreče! Sv. Mihael pri Šoštanju. Letos imamo že 11 smrtnih slučajev, 7 domačinov 4 tujci. Prvi po novem letu je umrl starček okrog 80 let Martin Bednjak. Dne 11. februarja je umrl daleč nakoli znani gaberški kovač, star 78 let, Miha Ravljen. Dne 5. februarja se je poročil Martin Golob, po domače Slepec, posestnik v Topolšici, z Jožefo Stropnik v istem kraju. Dne 7. februarja se je poročil v cerkvi Sv. Martina v Velenju Janez Stropnik, po domače Grolh, posestnik v Št. Florijanu, in Vošnjak Ida iz ugledne hiše Berglesove iz Velenja. Mladima paroma želimo obilo sreče! Št. Janž pri Velenju. Veselje in žalost smo doživeli v letošnjem predpustu: dve poroki in en pogreb. Poročila sta se Ruprecht Miia in Glušič Marija ter Felicijan Vinko in Jurko Marija. Obema paroma želimo obilo sreče v novem stanu. Pustni pondeljek je umrla v 16. letu življenja pridna Marijina družbenka Žerjav Jožefa, po domače Lahova v Pirešici. Čeprav popolna sirota, je imela tako svečan pogreb, kakor le malokdo. Od h:še žalosti se je razvil dolg sprevod, ki ga je vodil duhovni voditelj. Na čelu sprevoda je šla Marijina družba z gorečimi svečami, glasno moleč za pokojno sosestro. Pri cerkvi so se pridružili še možje, ki so bili pri velikonočnem nauku, njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ^rabitvi murc7"';ske krasotice in o požigu Bakovcev. Malhar Iranski, je pihal devojLi tako skrbeče In prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. P~ez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiški> mlak. Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s plair.om pokrllzm vozu. C'J—-ska kljuseta so se pasla. Niti z uj^si niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Ver" /co k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pri- pravile Tonske in preuredile njej odkazani voz v -tre-nočišče. Po dnevu se bo lahko vc~ila ali pa jezdila svc,':ia konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, nai bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor. Vako j'e bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vse i potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočeva..,'j in ravoz po dnevu. Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Ho-ti"* h mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako- preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ccno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je š^ poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci. (Dalje sledi.) leto rned dobrodelnimi prireditvami ples, na katerem zamenjajo gospodarji in služinčad vloge. Tudi letos je prifrčal v London pred imeniten hotel eden avtomobil za drugim, ter se je, tamkaj ustavil. Lastnik avtomobila je sedel v obleki služabnika spredaj kot šofer pri volanu, zadaj pa so se šopirili gospodov sluga, dekle in kuharica, vsi v odličnih gosposkih oblekah. Plesna dvorana se je napolnila s služinčadjo v gosposki preobleki. Treba še povdariti, da na tej zabavi niso plesali modernih plesov, ampak samo polko ter valček. tako da je bila cerkev polna. Pri hiši je spregovorila v imenu družbe rajnki sosestri zadnje slovo Marija Tržan, ob grobu pa je g. župnik v krepkih besedah slavil srečno smrt Marijinega otroka, na kar so cerkvene pevke jn Marijine družbenke zapele žalostinko v slovo. Spavaj mirno, ljuba Pepca, in veseli se v nebesih; pa prosi za nas, da pridemo za Teboj, ker tudi mi hočemo pod Marijinim varstvom tako srečno umreti, kakor Ti. Tudi za nas vse velja: kakoršno življenje., takšna je smrt, takšen pogreb. Zato vsa pridna dekle" 190 Pridnega vajenca sprejme krojač Jakob Bela v Sv. Urbanu pri Ptuju. 185 Vsem dolžnikom! Za Vas posluje »Zaščita«, reg. zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana, Masarykova cesta 14 II. Zaupajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki je v neštetih slučajih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi. Mladi poiočenci! Nudi se prilika kupiti lično kompletno spalnico, mehki les, ter kuhinjske posode in drugo pohištvo v Mariboru pri Novaku^ Cankarjeva ulica 18. 148 Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37. 1136 Kupim obveznice vojne škode in drugih drž. papirjev po najvišji dnevna ceni. Ponudbe na M. Samec, Maribor, Zrinjskega trg 7. 139 Trsne škarje, semena, zajamčeno kaljiva, špe-s cerijsko blago, železnino kupujte pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg, Gubčeva ul. 154 PrefeKio lele ste sn®rc3a pozoMSi, v te m ieža ne ssisele? — fotfa hal? Maročlle tu«ii vi Sv.pismo! Sv. pismo je knjiga božjai Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1S00 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, poiem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov. V teb težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družim nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene: Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15'—. Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah. Tiskarna sv. Cirila, Maribor. naribor CCifC v lastni mn palači na ei3i nasproti pošle, pref Jtilnešia- @osp©sii€-Sl©¥€!isi$€ aite«. ^es gersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kajbolj varna naložba denarja, ker famčf za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajepshi ljudski ■■m^mmmm Gosposka ulica r. z. z q. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. -^asj Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 □□□aSHHHHHHBBSHE Mm »ai kupili? " Med 100.000 našimi tedenskimi či-tatelji ima gotovo kdo, kar vi želite kupiti! Z malim oglasom »Slov. gospodarja« se boste znašlil □□□□□□□□□□□□□□□G Škropilnice, samodelne za sadno drevje peronospora škropilnice cepllni vosek v škatljah po Vi, V» po 44 D kg. Zahtevajte navodila in cenik! 124 Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 23. ■NP" Zopet volitve! Kam gremo po spomladansko blago? Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom Franc DoboviCitik, Ccffe, Gosposka ulica 15. 157 tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah iabriško platno ena širina že od Din 4.50 nap. labriško platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. belo platno ena širina že od Din 6.— nap. oksford za delav. srajce že od Din S.— nap. svileni robci že od Din 20.— nap. oksford srajce za delavce že od Din 20.— nap. bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— nap. 6ukno v raznih vzorcih 140 cm šir. že od Din 28.— nap. Posebno velika izbira lilspj za birmance! Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijsikh stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi! Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago. Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalog! — Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina Franc Dobovičnik, Celfe Za pomladansko in poletno sezifo si nabavite raznovrstno modno in manu-fakturno blago po zelo ugodnih cenah pri 183 Franjo Majcr Maribor, Glavni trg 9 vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za peso neprekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka M. Berdajs, Maribor 189 Ustanovljena 1869. — Telefon št. 23-51 (intcrurban) Ceniki na razpolago I Tajnost nI, ^ pač pa splošno znano in boste tudi Vi zadovoljni, ako se pri nakupu 144 oblek klobukov č ev 1 j ev i. t. d. z zaupanjem potrudite v trgovino konfekcije Maribor,Gl.lrg 2 Ogled brezobvezen. — Zahtevajte brezplačen cenik! v „Sl.gospodarju" imajo najboljši uspehi Sični vložki kom. po Din 100"— Žični vložki iz izvanredne trde žice kom. po Din 150"— Airik madrace 3 delne Din 250*— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 364 „WE K A" MARIBOR Aleksandrova cesta 15. Slovenska Bistrica ilPllPItifiP in dru8e kože od divjačine ku-, UulfKi luju puje po najvišji ceni; L RateJ 38 regislrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni položi no oglu Kralja Petro ceste in Vodnice ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. ■•. jj^iiar je pri niel naložen po-•v .. polnoma varno. .*. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-a v .'. m o ž e n j e m! ■•■ •■' .•« Tiskar; Tiskarna sj. Cirila x Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik; Januš Goleč, Qqvln« X Maribor«. » Izdajatelj: Tiskarna BZ. Cirila, gredstavn k; Franc Hrastelj x Mariboru,