•I PR0BANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška I, tel, im«80 u> 00 GBD Gorenjska borzno posredniška drutba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška U, 4000 Kranj tri. 04 .ISO 10 40, zrn io i?, 2X0 10 iO faks: 04 280 10 12 www.gbdjii, infoOjt gbd.si finančna družba, don menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 Sinuti 11 4290 lirt www.wflfan.si Gorenjska Banka http://www.gbkr.si Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 93 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 27. novembra 2001 Vzorno urejeno pokopališče nemških vojakov v Kranju. Slika Tina Doki Spoštovanje Kako lepo seje sprehoditi po slovenskih pokopališčih, ki so med najlepše urejenimi na svetu. To je znak, da Slovenci spoštujemo mrtve. Prijeten občutek te prevzame, ko se sprehodiš med križi in kamni na pokopališčih iz prve svetovne vojne ali na pokopališčih nemških vojakov, od katerih je eden tudi v Kranju. Vedno manj je tudi vprašanj, kdo so in na kateri strani v vojni moriji so prekmalu končali svoja življenja. Na nekaterih kamnih in križih so imena, na mnogih jih ni. Vsi so bili ljudje, vsi so želeli živeti, zato zaslužijo naše spoštovanje, kije dokaz kulture in narodove zrelosti. Vojaški grobovi so urejeni. Dolžne so jih urejevati države, v katerih so, in države, v katerih so se rodili in za katere so se borili in umrli. V Nemčiji na primer delujejo civilna združenja, ki skrbijo za grobove in grobišča svojih rojakov po svetu. Slovenija je pri urejanju grobov in grobišč še dolžnica svojim državljanom. Vlada je končno, tudi zaradi naklonjenosti in zahtev javnosti, pospešila postopek sprejemanja zakona o vojnih grobiščih, ki je aktualen in nujen predvsem zaradi grobov in grobišč, ki sta jih po slovenski zemlji posejala druga svetovna vojna in povojno obdobje. Označitev grobišč doslej zamolčevanih povojnih pobojev ima še globlji pomen. Krvavi obračun bo potisnjen v zgodovino, vendar ne pozabljen. Pobitim brez sodnih postopkov bo vrnjeno dostojanstvo in dobro ime. slovenska država pa bo dokazala zrelost, da spravi državljene brez maščevanja in da na osnovi skupno priznanih vrednot gradi prihodnost. Na spomenikih bosta dovoljena zvezda in križ, dovoljeno bo napisati, zakaj in kako je kdo umrl, brez besed maščevanja in sovraštva. Ko bodo označena grobišča in ko bo nekje v državi, verjetno v Ljubljani, postavljen spomenik vsem žrtvam vojn, ki so pustošile po slovenskih tleh. Potem bo tudi v državnem zboru lažje doseči sporazum o skupnem dokumentu, ki bo strnil pogled na te čase. • Jože Košnjek 66. Glasova preja ponovno na Bledu Skalaški duh je še vedno živ Bled - Na peti letošnji Glasovi preji se je minuli petek zvečer zbrala v hotelu Astoria pisana druščina iz vse Slovenije. To ne Preseneča, saj prireditve našega uredništva odmevajo tudi izven Gorenjske. Tokratna tema "Gore 'n Skala" je bila posebej zanimiva za Širši krog ljudi, ker z gorami nismo povezani le Gorenjci. Zanjo smo se odločili, ker letos mineva 80 let od ustanovitve Turi-stovskega kluba Skala v okviru takratnega Slovenskega planinskega društva. Gostje večera so bili podpredsednik Planinske zveze Slovenije prof. dr. Janez Duhovnik, načelnik Komisije za al-P'nizem in odprave v tuja gorstva ter podpredsednik PZS Tone Skarja in predsednik Gorniške-8a kluba Skala prof. dr. Tone Jeglič. Z njimi se je sprehodil skozi gorniško zgodovino in seda- nje poglede na planinstvo novinar in urednik Jože Košnjek, ki je dal besedo tudi občinstvu. Podrobnosti iz pogovora boste lahko prebrali v petek. Za danes le še osnovna ugotovitev srečanja, da duha Skalašev ni stri čas; generacijske in druge razlike so vedno obstajale, nasprotja pa so lahko tudi vodilo napredka! Obiskovalcem na Bledu je pričaral nekaj planinskega vzdušja s pesmijo oktet LIP Bled. Pozdravil jih je tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Kkar. Za sodelovanje se je vsem zahvalil direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, ki je gostom poklonil unikatne čipkarske izdelke članov Turističnega društva Železniki. Srečanje so sklenili z družabnim večerom. • Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič EKOLOŠKO KURILNO OLJE E0C d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. =BCO O/IL 04 531 77 00 VEDNO KONKURENČNE CENE Sava Dolinka bo spet čista in bistra Minuli petek so predsednik države Milan Kučan, vodja delegacije Evropske komisije v Ljubljani Eric van der Linden in župan kranjskogorske občine Jože Kotnik v Tabrah pri Gozd Martuljku odprli novo čistilno napravo za Zgornjesavsko dolino. Gozd Martuljek - Kranjskogorska občina je koncesijo za čistilno napravo in 50-kilometrski kanalizacijski sistem podelila firmi SHW Holter Wassertechnik iz Essna. Kanalizacijsko omrežje je bilo najprej zgrajeno na Dovjem in v Mojstrani, od koder odtekajo odplake na čistilno napravo na Slovenskem Javorniku. V Ratečah in v Podkorenu se bodo na čistilno napravo priključili v prvih mesecih prihodnjega leta, zdaj pa že potekajo zadnja dela za priključitev omrežja v Kranjski Gori in v Gozd Martuljku. Naložba je veli- ka, saj je vredna več kot 18 milijonov nemških mark. Koncesionar-ju iz Essna je uspelo pridobiti posojilo Evropske investicijske banke, prispevala je občina, ki je pridobila 2,5 milijona evrov kot nepovratnih sredstev iz programa PHARE, okoli 700 tisoč nemških mark je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor oziroma država, tu so še sredstva priključnin in občinska sredstva. Koncesionar je prispeval s posojili več kot polovico naložbene vrednosti. Na otvoritveni slovesnosti je Eris van der Linden poudaril po- membnost naložbe tudi za Evropsko unijo, ki podpira vse okoljske projekte inje zato Sloveniji namenila še več kot 30 milijonov evrov za 30 projektov. Predsednik drža- Digital Logic, d.o.o. J — . GragortifevaCl KRANJ 1°» SERVIS J*.......... RAČUNALNIKI POSLOVNI PROGRAMI Tel.:23 65 666 www.digltal-loglcsl ve Milan Kučan pa je med drugim dejal, da je to pomemben korak k varstvu narave, ki ne bo mogla preživeti, če zanjo ne bomo skrbeli. Narava živi v sozvočju, a človek vanjo posega, a posegi morajo imeti svoje meje. Če so okoljski projekti racionalni in zaživijo, pomeni, da bo tudi življenje ljudi bolj prijazno. • Darinka Sedej Foto: Tina Doki O O O MilM©IMGLAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. NAROČAM (M Ime in priimek:_ OGLAS" za najmanj eno leto Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. 2002 do 2005, ob upoštevanju dokumentov in usmeritev, ki so bili za to obdobje že sprejeti. V dveh mesecih pa bodo morali biti izdelani letni plani razvoja in vzdrževanja avtocest. Usmeritve bo pri- V gorenjski pokrajini 17 občin Kranj - Pokrajinski odbor Združene liste socialnih demokratov je ugodno ocenil organizacijo konference stranke v Murski Soboti, na kateri so razen statutarnih sprememb potrdili stališča do razvoja lokalne samouprave v Sloveniji. Tematika je zelo aktualna, na kar opozarjajo tudi stališča Evropske unije. Treba bo spremeniti Ustavo, še posebej 143., 140 in 121. člen, in se dogovoriti, upoštevaje smotrnost, učinkovitost in praktičnost, o velikosti pokrajin. Leta 2003 bi bilo treba sprejeti ustavne spremembe in omogočiti ustanovitev pokrajin. Volitve v organe pokrajin naj bi bile leta 2004 ali 2005. Pokrajinski odbor stranke meni, da naj se ustanovi Razvojna agencija za Gorenjsko za področje lokalne samouprave, v kateri naj sodelujejo tudi župani, in pripravi predlog o gorenjski pokrajini, v kateri naj bo vseh 17 gorenjskih občin. • J.K. Nadzorni odbor naj odstopi Tržič - Izvršilni odbor Liberalne demokracije Tržič je obravnaval delo občinskih organov. Še posebej je bil kritičen do dela nadzornega odbora, ki je neučinkovit in ne opravlja z zakonom predpisanih nalog. Na županovo trošenje znatnih sredstev za odvetnike in izgubljene tožbe sploh ni reagiral. Opozorili so, da v Sloveniji ni občine, kjer bi se župan toliko tožaril in imel toliko zgubljenih tožb. Ker občinski nadzorni odbor ne ukrepa, zahteva LDS Tržič njegov odstop, je zapisano v izjavi LDS Tržič. • J.K. Cerklje in turizem Cerkve - Razvoj turizma v občini Cerklje ob upoštevanju oko-ljevarstvenih razmer je naslov okrogle mize, ki jo prirejata Klub članov in prijateljev Združene liste socialnih demokratov in Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov. Okrogla miza bo jutri, 28. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Sodelovanje so napovedali Franc Čebulj, župan občine Cerklje, Breda Pečan, županja Izole in podpredsednica stranke, Aleš Horvat, direktor Podjetja za urejanje hudournikov, in Stane Bernard, predsednik občinskega odbora ZLSD. • J.K. pravilo Ministrstvo za promet. Upoštevane bodo tudi pri rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest. Zaradi omogočanja vključevanja zasebnega sektorja v financiranje izgradnje, upravljanja in vzdrževanja avtocest ter njihove hitrejše gradnje bo nova uprava pripravila do marca prihodnje leto predloge ustreznih statusnih in organizacijskih sprememb. Uprava Družbe za avtoceste mora zagotoviti večjo preglednost javnih razpisov in poskrbeti za večjo učinkovitost svojega delovanja, ministrstvo za promet in zveze pa mora v enem mesecu pripraviti pregled in oceno izvajanja opravljenih javnih razpisov v letu 2001 pri gradnji avtocest. Do leta 2008 elektronsko cestninjenje Vlada je pretekli teden obravnavala Študijo o cestninskem sistemu na avtocestah in hitrih ces- tah v Sloveniji. Med drugim je sklenila, da je elektronsko cestninjenje končni cilj sistema in bo vključen v nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Pri tem se mora Slovenija zgledovati po rešitvah v Evropski uniji. Ministrstvo za promet in Ministrstvo za informacijsko družbo naj bi leta 2004 uvedli testni sistem za elektronsko cestninjenje, redno pa naj bi ga začeli uporabljati do leta 2008. Po mnenju vlade je treba vzpostaviti tak sistem cestninjenja, v katerem bo voznik plačal za dejansko prevoženo razdaljo. V prehodnem obdobju pa naj bi sedanji sistem posodabljali s hitrejšim uvajanjem ABC sistema. Prednost zaščiti in humanitarni dejavnosti Credba o spremembah in dopolnitvah uredbe o uveljavljanju vesti vojaški dolžnosti in izvajanju civilne službe, ki jo je pretekli teden sprejela vlada, v ničemer ne omejuje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, ki je določena v Ustavi, ampak določa zgolj ustreznejše izvajanje nadomestne civilne službe ter izenačevanje pogojev za izvajanje nadomestne civilne službe z vojaškim rokom. Prosilec bo moral v razgovoru pred komisijo pojasniti okoliščine, ki so pomembne za odločitev o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Prosilec bo moral predložiti ustrezna dokazila, ki so v uredbi navedena in potrjujejo navedbe v pisni vlogi prosilca. Prednost pri izvajanju nadomestne civilne službe bodo imele odslej organizacije, ki delujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter humanitarne organizacije, med temi pa tiste, ki zagotavljajo celodnevno oskrbo in nastanitev vojaških obveznikov na civilnem služenju. • Jože Košnjek Nova Slovenija izvolila Bajuka Rogaška Slatina - V Rogaški Slatini je bil prvi volilni kongres Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke. Potekal je mirno, brez prepirov in drugih presenečenj. Lojze Peterle in dr. Andrej Bajuk sta povedala, da med njima ni spora, ampak sta še naprej pripravljena sodelovati. Delegati so za predsednika znova z veliko veČino izvolili dr. Andreja Bajuka, za predsednika sveta stranke pa Lojzeta Peterleta. Med gosti je bil najbolj opazen Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke, ki deluje skupaj z Novo Slovenijo v Koaliciji Slovenija. Kongres je sprejel 19 resolucij, ki opredeljujejo stališča stranke do aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanj, osrednja pa je resolucija z naslovom Za Evropo na slovenskih tleh. Predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, ki mu bosta pri delu pomagala še dva nova organa (kolegij predsednika in konferenca) je v govoru povedal, da je stranka začela praktično iz nič, da je bila "gola in bosa", vendar je dosegla več, kot si je kdorkoli upal.sploh pričakovati. Na kongresu so ugotavljali, da tranzicija Še ni končana. Treba jo bo dokončati in pojasniti še marsikaj iz preteklosti, obenem pa graditi moderno prihodnost. • J.K. Vlada za višji davek Ljubljana - Vlada je na seji pretekli teden obravnavala dopolnila k zakonu o izvrševanju proračuna v letih 2002 in 2003. Skladno z zakonom o davku na dodano vrednost se lahko z zakonom o izvrševanju proračuna stopnji davka na dodano vrednost lahko povečata ali zmanjšata za največ 15 odstotkov. Ker bo ostal proračun prihodnji dve leti brez nekaterih virov, se je vlada odločila, da bo predlagala državnemu zboru povišanje davka na dodano vrednost z 19 na 20 odstotkov in z 8 na 8,5 odstotka. S tem bodo doseženi prvotno planirani prihodki na račun davka na dodano vrednost. Višji stopnji naj bi začeli veljati v začetku leta 2002, proračun pa bi dobil prihodnje leto dodatnih 24,3 milijarde tolarjev. Na opozorila, da bo višji davelc na dodano vrednost povišal inflacijo, vlada odgovarja s podatkom, da se bo inflacija letno povišala za 0,3 odstotka. • J.K. Umrl je Jošt Rolc Radovljica - Po hudi in kratki bolezni je v Radovljici v 75. letu starosti umrl Jošt Rolc, ki se je rodil na Bledu in se je izučil za trgovca-NOB, v katerega se je vključil maja 1942, ga je vodil v Belo krajino* kjer je bil sekretar Skoja in rajonskega odbora OF v Metliki, nato pa borec. Po vojni seje izšolal na vojaški akademiji in postal oficir, na pa je bil družbenopolitični in kulturni delavec. Rad je pisal. Ze me vojno je napisal nekaj pesmi, med njimi tudi Darinin grob v spom padli soborki. Potem je pisal v časnike in glasila, med njimi tudi v LrO renjski glas. Bil je izreden možakar, zvest tovariš in dober sodelave > zakonski mož in oče treh sinov. Žrtvoval se je in izgorel za skupnos. zato zasluži trajno spoštovanje in spomin. • J.B. ••••••• AKTUALNO / info@g-glas.si Spomin na radovljiškega rodoljuba in zdravnika dr. Valentina Meršola Trije tedni zavezniške sramote Dr. Valentin Meršol, radovljiški zdravnik, je ob koncu maja leta 1945 v Vetrinju na Koroškem rešil zanesljive smrti tisoče Slovencev. Z odličnim znanjem angleščine je prepričal britanske oficirje, da beguncev, ki so bežali pred partizani v Avstrijo, ne vračajo v Slovenijo, kajti tam jih pobijajo Titovi likvidatorji. Britanski oficirje dejal: "To so bili trije tedni sramote... ena najbolj nečastnih operacij, ki je bila ukazana britanskim vojakom, da jo izpeljejo." Radovljica - V Slomškovi dvorani župnišča v Radovljici je bil minuli petek lep in zanimiv večer, posvečen dr. Valentinu Meršolu, slovenskemu rodoljubu in radovljiškemu zdravniku, ki je ob koncu maja leta 1945 v Vetrinju na Koroškem s svojim odličnim znanjem angleščine rešil na tisoče Slovencev. Slomškova dvorana je bila premajhna za številne obiskovalce, ki so se želeli pokloniti spominu na velikega rojaka in za tiste, ki so se prav po njegovi zaslugi rešili pred pokoli Titovih likvidatorjev. Dr. Valentin Meršol Dr. Valentin Meršol, ki je bil Z družino V Vetrinju, je prepričal angleško vojaško upravo in oficirje, naj ne vračajo vojakov in civilistov nazaj v Slovenijo, kajti tam jih čakajo pokoli, brezna in grozljiva smrt. Angleži, ki v začetku niso mogli verjeti, da je to res, so se končno vendarle dali prepričati prav dr. Meršolu, univerzitetnemu izobražencu, ki je v silni nuji, da bi rešil svoje rojake, odločno stopil pred voditelje angleške vojaške uprave in v tekoči angleščini odločno dejal: "Jaz sem dr. Meršol in sem v prvi svetovni vojni osemnajst mesecev služil pod angleškim poveljstvom - prosim vas, verjemite mi, te civiliste pošiljate v smrt..." Kdo je bil dr. Valentin Meršol? Rodil se je v Radovljici kot sin železničarja, po študiju je postal zdravnik za nalezljive bolezni. Leta 1913 je bil v prvi skupini maturantov škofijske gimnazije v Ljubljani in kot prvi Jugoslovan, Slovenec, je dobil Rockcfellcrjevo štipendijo za podiplomski študij na ameriški univerzi John Hop-kins v Baltimoru. Med vojno je bil osebni zdravnik kralja Aleksandra, bil primarij v Ljubljani in predsednik slovenskega in jugoslovanskega zdravniškega društva. Njegovo geslo je bilo: "Kjer se sliši gorje, kjer se težko diha, tam bodi prvi." V človekoljubnem duhu je deloval vse svoje življenje, predvsem tedaj, koje v Vetrinju na Koroškem rešil 6000 Slovencev in drugih zanesljive smrti. Po kolenih po solzni poti Z ženo, tremi sinovi ter hčerko je po vojni živel v Ameriki, kjer je imel do svoje smrti zdravniško prakso. Žena je umrla leta 1958, on pa leta 1981 v Clevelandu. Njegovi sinovi nadaljujejo z zdravniškim poklicem. V Radovljici živijo njegove nečakinje, tudi Helena Bešter, ki nam je ljubeznivo odstopila njegovo sliko in med drugim povedala: "Svojega strica sem zadnjič videla leta 1945, ko se je na železniško postajo pripeljal z vlakom Rdečega križa. Z očetom sva bila na njivi, koje pripeljal vlak v Radovljico. Oče je odšel tja in vprašal, ali je na njem tudi dr. Meršol. Bil je. Zjutraj je prišel k nam domov, nato pa so se napotili z družino in drugimi peš na Brezje, kjer je pustil list, da so srečno prispeli. Potem so nadaljevali pot do Tržiča in preko Ljubelja v Vetrinje... Bil je cenjen in spoštovan zdravnik, leta 1915 ujet na ruski fronti in štiri leta ujetnik. Je jugoslovanski prostovoljec, iz Rusije se je vrnil v Zagreb, nato odšel v Prago. Bil je veren mož." V Slomškovi dvorani so obiskovalci pazljivo prisluhnili tudi nekaterim domačinom, ki so bili v Vetrinjah in ki so prav po zaslugi dr. Valentina Meršola ostali živi. Jože Pogačnik iz Kamne Gorice z ženo že 53 let živi v Angliji, a se vsako leto vrača domov. Preživel je vse trpljenje v Vetrinjah, tudi štirinajst dni ob koncu maja, ko se je že vedelo, kam odhajajo Slovenci. Nazaj v Slovenijo, a v roke Titovih likvidatorjev. Največje presenečenje večera je bilo Prav to, da je Jože Pogačnik po- Jože Pogačnik vedal, da so se Angleži opravičili za storjena dejanja na Koroškem. Takole se je Jože Pogačnik spominjal dni v taborišču: "Ko se je v taborišču izvedelo, da so bili vsi, ki so bili vrnjeni v Slovenijo, tam od Titovih likvidatorjev brutalno in nečloveško likvidirani, ni bilo kakšne §rožne panike ali preplaha, amo tiho ječanje in molitev. Ljudje so bili tako šokirani, da se je iz taborišča do cerkve večkrat na dan vila kolona beguncev - po kolenih so šli do cerkve, tiho molili... Pot do cerkve je bila ena sama voda, voda od solza. Številne je rešil prav dr. Valentin Meršol s svojim odločnim posredovanjem..." Večer spomina na izjemnega, velikega sina slovenskega naroda so počastili s priložnostnim nagovorom dr. Janez Resman, dekan Jože Drolc in dr. Aldo Jovan, ki je zbral zanimive podatke o tem, kaj seje v resnici dogajalo na Koroškem in kako je dr. Valentin Meršol posredoval pri angleških vojaških oblasteh. ; Dr. Aldo Jovan je med drugim poudaril misel angleškega majorja Barreja, da "ti povojni poboji niso mogli ničesar dodati k zmagi", prav nasprotno: po zmagi komunistične partije so v moralnem pogledu vse vzeli. Narod, ki je s povojnimi poboji izgubil toliko ljudi, se ne more počutiti zmagovalca, kvečjemu ujetnika režima. Prizadeta mu je bila huda in v genetskem smislu nepopravljiva izguba. Narod ima svojo biološko kvaliteto in biološko bogastvo v svojih sinovih in hčerah. In če je toliko izjemnih ljudi izgubljenih za nadaljnjo narodovo prokreacijo, smo Slovenci definitino izgubili del pomembnega človeškega bogastva slovenskega naroda. Podobno kot imajo Izraelci še danes zapisane in v zavest vsega Dr. Aldo Jovan V spominih na Vetrinje: Jože Pogačnik, Marija Arh in Jožica Smrekar. strani komunističnega režima, ki je po drugi svetovni vojni prevzel oblast v Sloveniji. Vsi izročeni Titovim silam Takole je dr. Aldo Jovan pripovedoval o dogajanju na Koroškem v zadnjih dneh maja leta 1945. "12. maja 1945. leta so se na polju pri Vetrinju zbrali slovenski domobranci, ki so se organizirano predali Angležem. Pridružili so se jim tudi civilni begunci, ki so postavili svoj civilni tabor poleg tabora, kjer so bili domobranci, srbski dobrovoljci, četniki, vlasovci in nemški vojni ujetniki. Slovenskih beguncev je bilo v krajih preko Drave veliko, bili so nameščeni tudi v Celovcu v jezuitskih kasarnah (bilo jih je okoli 800), ki so jih Angleži 12. maja na kamionih prepeljali v Italijo. V svojih spominih je dr. Valentin Meršol pisal, kako sta Slovenski narodni odbor kot tudi komanda domobrancev vložili na angleški vojaški komandi v tistih dneh več spomenic o domobrancih s prošnjo za sprejem pod angleško zaščito, vendar niso dobili odgovorov. John Corsellis, član civilne, humanitarne organizacije Friends Ambulance Unit, ki je delovala za fronto in ki je osebno delal v zbirnem centru za begunce v Vetrinju in jih kasneje spremljal po avstrijskih taboriščih, navaja v spominih dve angle- Spominski večer v Slomškovi dvorani naroda visoko postavljene ljudi, ki so kakorkoli prispevali, da je bil rešen en sam Izraelec pred grozečim uničenjem s strani nacistov, želimo tudi mi izpostaviti radovljiškega rojaka dr. Valentina Meršola, zdravnika za nalezljive bolezni, ki je s svojim odločnim dejanjem posredovanja pri zavezniški vojaški upravi dosegel, da so Angleži nehali vračati naše ljudi s Koroškega. Tako je gotovo rešil nadaljnje tisoče pred pobojem s ški povelji, ki sta poslali v smrt deset tisoče Jugoslovanov, uniformiranih civilistov in se sklicuje na zanj kompetentno avtoriteto Alekseja Tolstoja in njegovo knjigo Minister in masakri. Prvo povelje je bilo izdano 17. maja in je bilo poslano iz komande 5. korpusa v Celovcu divizijski komandi in seje glasilo: "Vsi Jugoslovani, ki se nahajajo na območju korpusa bodo izročeni Titovim silam tako hitro, kot bo mogoče. Te vojaške enote naj se takoj razorožijo in naj se jim ne pove, kam se jih pošilja." Drugo povelje je bilo 23. maja poslano iz zavezniške komande v Caserti v Italiji in je to odredbo razširilo tudi na civilne begunce: "Vsi Jugoslovani na območju 8. armade bodo poslani po vas v Jugoslavijo, razen, če bi to zahtevalo uporabo sile." 8. armada je bila angleška armada in je zasedla avstrijsko Koroško in del avstrijske Štajerske do Mure, ozemlje onstran Mure so zasedli Rusi. Angleška 8. armada je prodirala iz Italije, kjer je skupaj z Američani zasedla del severne Italije. Avstrijo so zasedli tako, da je imel vsak svojo cono. Del 8. armade je bil 5. korpus, ki je zasedel celovško območje. John Corsellis pravi, da je v enem tednu angleška armada z uporabo sile iz celovškega območja poslala nazaj v Jugoslavijo 26.339 Jugoslovanov v uniformah (12.196 Hrvatov, 8263 Slovencev, 5480 Srbov in 400 Črnogorcev) - to so uradni podatki 5. korpusa. Ti podatki ne vključujejo pliberških žrtev in drugih žrtev Hrvatov - žrtve Križnog puta - ki se ocenjujejo na 200 tisoč pripadnikov hrvaške vojske NDH in 500 tisoč hrvaških civilnih beguncev. Pošiljate jih v smrt 27. maja je bil poslan nazaj prvi transport slovenskih domobrancev. A pred tem se je na Koroško vrnil srbski oficir Vujičič, ki je pobegnil z Jesenic in obvestil poveljnika domobrancev Krenerja, da Angleži pošiljajo srbske vojake in druge v Jugoslavijo na mučenje in v smrt, ne pa v Italijo. Krener Vujičiču sploh ni verjel, saj so Angleži govorili, da so transporti namenjeni v Italijo. Pri vsakem transportu, ki je bil poslan od 27. maja do 31. maja 1945 se je vedno bolj govorilo, kam so v resnici namenjeni - v Slovenijo, kjer jih pobijajo, mečejo v brezna... Ko pa se je v Celovec vrnil dr. Janez Janež, ki je ušel iz trasporta, je Slovenskemu narodnemu odboru jasno povedal, kaj se dogaja - da Angleži domobranec izročajo partizanom. Ljudem v zadnjem transportu 31. maja je bilo že dano na razpolago, da naj napravijo, kar hočejo. Nekateri so se razšli, drugi pa so izjavljali, kot piše dr. Meršol: "Če Bog od nas zahteva žrtev, bomo tudi mi šli tja, kamor so odšli naši bratje in prijatelji, pa četudi v smrt. Za resnico smo pripravljeni tudi umreti." Prvega junija je bil pripravljen za odhod prvi transport civilistov - 2.700 slovenskih civilnih beguncev - 1700 za Plibcrk in 1.200 za Maria Elcnd - Podgorje pri Po-drožci. Tu se je vmešal dr. Meršol, ki gaje 25. maja major Barre. na predlog taboriščnega odbora imenoval za vodjo civilnega taborišča. Dr. Tine Meršol je odločno nastopil in v odlični angleščini dejal: "Angleži torej vendarle pošiljajo slovenske begunce v Jugoslavijo, v roke komunistom, ki jih po sedaj prejetih poročilih ubijajo. Vaša odredba mi dokazuje, da so bili domobranci vrnjeni v Jugoslavijo kljub vsem zanikanjem in trditvam, da so odpotovali v Italijo. Nisem mogel in ne morem verjeti, da bi bili Angleži, ki so jih Slovenci tako cenili in hrepeneli priti pod njihovo zaščito ter jim med sedanjo vojno reševali pilote, Angleži, ki sem jih v prvi svetovni vojni reševal in jim pomagal, zmožni, da svoje prijatelje, ki so nedolžni in katerim so obljubili zaščito in pomoč, pošiljajo v smrt. Prosim vas, gospod major Barre, da podvzamete vse korake, da se to v bodoče prepreči." Major Barre, ki je v tem času pobliže spoznal slovenske begunce, dr. Meršola in druge, ki so vzorno organizirali življenje v taborišču, se je z dr. Meršolom odpeljal na sedež vojaške uprave v Celovec. Ko mu je dr. Meršol med vožnjo pripovedoval o pobojih, je bil pretresen in razburjen. Na sedežu uprave je po dolgem pogovoru z majorjem Johnso-nom, vodjem vojaške uprave MG dosegel, da nihče več ne bo poslan v Jugoslavijo proti njegovi volji. Še isti večer se jc majorju Barreju za to uslugo zahvalil ves taboriščni odbor. Barre je bil ob tej zahvali tako ganjen, da so se mu zasolzile oči. Trije tedni sramote 4. junija je obiskal taborišče v Vetrinju feldmarshal Aleksander, poveljnik Mediteranskega področja. Dr. Mešolu je uspelo, da je s pomočjo Barreja spregovoril tudi z Aleksandrom in ga v tekoči angleščini prosil, naj ljudi ne pošiljajo v Jugoslavijo. Johnson je še isti dan izdal povelje: "Noben Jugoslovan ne bo vrnjen v Jugoslavijo proti svoji volji; Jugoslovani, ki so se borili proti Titu, se bodo smatrali za osebe, ki so se predale in bodo poslane v ve-trinjsko taborišče na razpoloženje, v pričakovanju nadaljnjih navodil; vse te osebe se bodo smatrale kot preseljene osebe in bodo končno napotene v Italijo; nobene izpraznitve vetrinjskega taborišča!" Vse to je dosegel radovljiški zdravnik dr. Tine Meršol in rešil okoli 6.000 Slovencev in številnih Jugoslovanov, ki so se še nahajali na področju angleške armade. John Corsellis je v spominih navedel, da so za fronto delovale, tako kot že v prvi svetovni vojni, še bolj pa v drugi, humanitarne organizacije, ki so skrbele za begunce. Ena takih jc bila Friends Ambulance Unit (FAU) - organizacija, ki so jo vodili kvekerji in je nudila možnost mladim pacifistom, da so sodelovali v vojnem času v humanitarnih organizacijah. Druga je bila British Red Cross - britanski Rdeči križ, obe pa sta sodelovali z vojaško upravo MG, še posebej pa z enoto te uprave, ki jc bila zadolžena za razseljene osebe. Iz poročil, ki so bila poslana na vrhovno poveljstvo angleške vojske v London in ki so bila dostopna javnosti šele kasneje, je razbrati, da so tudi humanitarni delavci videli, da se vojake in begunce repatriira proti njihovi volji in da je zato v taboriščih hud nemir in nezaupanje tudi do humanitarnih organizacij. Nekaj njihovih predstavnikov je osebno prišlo na komando vojaške uprave na področju 8. armade in na štab 8. armade in interveniralo proti prisilnim repatriacijam. Tam so naleteli na oficirje, ki so bili osupli, da se to dogaja in obljubljali, da bodo posredovali. Med Angleži so bili vojaki, ki so se kasneje spominjali bivanja v Vetrinju z grenkobo, tako, kot se je spominjal Grenadir Gards Cap-tain Nigel Nicolson: "To so bili trije tedni sramote... ena najbolj nečastnih operacij, ki je bila ukazana britanskim vojakom, da jo izpe^ejo." • Darinka Sedej ACJRiAkCR SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 Allimex int., d.o.o.. Rihaijeva ul. 2, Ljubljana GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in Izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure. vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Blejski plinovod bo gradil Adriaplin Presenečenja ni bilo in blejski župan je pritožbo Petrola zavrnil. Bled - Blejski župan Boris Malej je zavrnil pritožbo Petrola, ki ni bil izbran za koncesionarja za graditev in distribucijo zemeljskega plina ter za upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture na Bledu. S tem je župan potrdil prvotno odločitev, da bo koncesi-onar postal Adriaplin. Kot so sporočili z. blejske občine, jc bil koncesionar Adriaplin izbran za dobo trideset let, s pridobivanjem ustreznih dovoljenj pa bo začel žc v letošnjem letu. Gre za podjetje v mešani lasti, čigar večinski lastnik je Italgas, največja naftna družba v Italiji, solastnika pa sta še Geoplin Ljubljana in avstrijski Ferngas. Podjetje je največji distributer zemeljskega plina v Sloveniji, od vseh zasebnih družb pa ima za to največ koncesij in izkušenj, smo lahko prebrali nedavno. Pomočnik direktorja Adriaplina Lojze Babic je bil včeraj nedosegljiv, želeli pa smo ga vprašati tudi to, kakšne cene plina in priključitve bodo ponudili Blejcem. Tega nismo mogli izvedeti niti na blejski občini, kjer je odhajajoči direktor občinske uprave Boris Marčetič povedal, da je to županov projekt. Župan Boris Malej pa tudi včeraj ni bil dosegljiv. Vsekakor jc županova odločitev za izbiro Adriaplina zdaj pravnomočna, ni pa še dokončna, jc povedal Marčetič. Možen je namreč še upravni spor na upravnem -sodišču, o katerem že razmišljajo v Petrolu, kjer niso uspeli s pritožbo na razpis. Kot je znano, so se pritožili, češ da Adriaplin ponuja nerealno nizke cene in da ponujena marža ne pokrije niti osnovnih stroškov, očitali pa so tudi nepravilnosti v razpisnem postopku. Zaradi različnih namigovanj in strahu, da bi Adriaplin kasneje uveljavljal razne podražitve, so blejski občinski svetniki zahtevali tudi ustanovitev posebne komisije za nadzor nad izvajanjem plinifikacije. Komisija, ki jo vodi Roman Beznik, naj bi pregledala vse postopke in dokumentacijo ter nadzirala izvajanje plinifikacije. Včeraj so pregledali razpisne postopke in niso ugotovili nepravilnosti, je povedal Roman Beznik. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala, ko bo občina priskrbela nekaj dodatnih dokumentov. Vsekakor se v celotni zgodbi pojavlja precej vprašanj, jc dejal Beznik, saj sploh nihče ni vedel, daje bila pogodba že podpisana, župan pa je vse naredil v največji tajnosti. V 'normalni' občini bi tako pomembno pogodbo podpisali javno, ob prisotnosti medijev... • Urša Petcrnel Dodatni TV programi ne bodo več zastonj Gorenja vas - Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane je v četrtek obravnaval osnutek odloka o prispevku za uporabo mikrovalovnega večtočkovnega distribucijskega sistema MMDS, ki občanom te občine zagotavlja gledanje dodatnih TV programov. Županje svetnike obvestil, da zadnji razgovori v Ljubljani kažejo na to, da bo morda le prišlo do spremembe predpisov, ki zahtevajo plačevanje visokih nadomestil za uporabo frekvenc, kot doslej pa bo občina tudi v naprej investirala v dopolnjevanje sistema. Odprto pa je bilo doslej vprašanje stroškov vzdrževanja sistema, tako na oddajniški strani, kot tudi pri samih "odjemalcih", ki naj bi ga razrešilo nadomestilo po predlaganem odloku. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da se mnogi občani priključujejo na sistem "na črno", saj v Italiji kupujejo antene in ostalo potrebno. Prispevek naj bi plačevali vsi, pri čemer jim bo zagotovljeno (preko koncesije) vzdrževanje naprav "do hišnega praga" in odpravljanje poškodb ob udarih strele, kot se je to nedavno zgodilo. Višino prispevka bo določal občinski svet, zbrana sredstva pa bodo strogo namenska. Javna razprava o osnutku odloka bo trajala do 10. decembra, javna obravnava pa bo 4. decembra ob 18. uri v Domu Partizana v Gorenji vasi. • Š. Z. Nadstrešnice bodo poskušali legalizirati Občina Škofja Loka je predlagala zadržanje odločbe o rušitvi nadstrešnic, saj bodo poskušali te legalizirati, če bodo uporabniki plačali najemnino. Odhaja tudi tretji direktor uprave Boris Marčetič zapušča mesto direktorja občinske uprave na Bledu. Bled - Blejska občina bo spet brez direktorja občinske uprave. Zadnji v nizu direktorjev Boris Marčetič nam je včeraj potrdil, da se je z županom dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Uradno ima Marčetič trimesečni odpovedni rok, kako dolgo bo še ostal na blejski občini, pa se bosta še dogovorila z županom, je povedal. Marčetič, po izobrazbi diplomirani varstvoslovec, je že tretji direktor občinske uprave, ki odhaja v obdobju Malejcvega županskega mandata. To delo je opravljal manj kot leto dni. Razlogov za svoj odstop ni želel pojasniti, povedal je le, da so to 'osebne stvari'. Prav tako ni želel potrditi, da odhaja nazaj v policijske vrste, odkoder je v začetku leta tudi prišel na blejsko občino. Boris Marčetič je tako že tretji v nizu direktorjev občinske uprave, ki so se zamenjali v času Malejcvega mandata. Njegov predhodnik je bil Robert Plavčak, prav tako bivši policist, ki pa se je na tedanjo odločitev župana o zamenjavi pritožil na upravno sodišče zaradi nezakonitega postopka imenovanja novega direktorja. Plavčakov predhodnik pa je bil Benjamin Šmid, ki gaje župan po začetnem navdušenju prav tako zelo na hitro zamenjal. Kdo bo po Marčetičevem odhodu novi direktor uprave, še ni znano. • U. P. Škofja Loka - Na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta je bilo ob točki - določanje funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih objektov v Frankovem naselju, precej vroče. Sproženo je bilo namreč vprašanje, kaj bo občina storila s postavljenimi nadstrešnicami nad parkirišči v Frankovem naselju, ki jih je tod že kar okoli 250, slišati pa celo je, da jih nekateri v prihodnjih dneh še nameravajo postaviti. Zupan se je odločno uprl politizaciji tega vprašanja. S problemom nadstrešnic se je škofjeloški občinski svet že ukvarjal, vendar rešitve v preteklosti niso našli. Problem je namreč pod krinko pravičnosti in v imenu enakopravnosti kar precej zapleten, saj so za prve nadstrešnice v Frankovem naselju, še v nekdanji občini Škofja Loka, dobili celo dovoljenje, pri njih postavljanju v letu 1986 pa je sodelovala tudi Krajevna skupnost Trata. Tedaj seveda nihče ni pričakoval, kako zelo se bo razširilo to stanovanjsko naselje, še manj pa, da se bo čez desetletje zgodil avtomobilski "bum", ko seje število osebnih avtomobilov najmanj po-trojilo. Vse to namreč zaostruje vprašanje nezadostnih parkirišč, saj postavljene nadstrešnice praktično pomenijo, čeprav na občinski zemlji, obliko prisvajanja in zapiranja parkirišč. Ker problema 142 nadstrešnic izpred 15 let ni nihče razrešil, je bilo letos poleti in jeseni v nekaj akcijah izgrajenih še približno sto in problem parkiranja se je še dodatno zaostril. Rešila ga seveda ni izgraje- na dvoetažna parkirna hiša, kjer so bili boksi vredni (dragi) kot nov avto srednjega razreda, niti akcija krajevne skupnosti, ki je po naročilu občine in na osnovi pravilnika o oddaji parkirnih mest leta 1997 neuspešno skušala urediti najemne pogodbe. Le osem lastnikov jih jc namreč podpisalo. Zlasti tisti stanovalci, ki imajo vedno manj možnosti, da bi parkirali na urejenih parkiriščih, niso pa sledili vzgledom črnogradite-Ijev na občinski zemlji, so s svojimi protesti vse glasnejši. Kar javno se namreč govori in očita, da ima početje z nadstrešnicami tiho soglasje vodilnih na občini. Nad- strešnice se torej živahno postavljajo, z njimi se celo veselo trguje (menda so na črno vredne okoli dva tisoč mark), vsa skupaj pa se dogaja dobesedno pod okni nove policijske postaje. Že na septembrski seji je bilo o tem postavljeno svetniško vprašanje, na katerega pa župan pojasnjuje, da je občina, kot lastnica zemljišč, to črnogra-diteljstvo inšpekcijam prijavila in od njih je tudi odvisno, kako bodo ukrepali. Vse prošnje za dovoljenja za postavitev nadstrešnic pa so bile zavrnjene. Normalno je, da se je vprašanje ponovno sprožilo ob določanju funkcionalnih zemljišč, saj bi bila lahko ta zemljišča s parkirišči, na katerih stoje nadstrešnice, dana v last stanovalcem. Vendar so se na občini odločili predlagati, občinski svet pa je to tudi sprejel, drugače: vse površine s parkirišči ostajajo občinske, stanovalci, ki so postavili nadstrešnice, pa ima- jo možnost parkirno mesto vzeti v najem (po 3 tisoč tolarjev na mesec), ali pa bodo nadstrešnice podrli. Pri tem župan zelo dosledno vztraja, da je natančno jasno: za podiranje nadstrešnic so inšpekcije že izdale odločbo o podiranju in podiranje bodo izvršili pogodbeni izvršitelji po naročilu inšpekcij. Občina je le zaprosila za začasni odlog izvršitve za še en poskus ureditve najema. Celo več: če bo odziv primeren, bodo nadstrešnice poskušali v urbanističnih dokumentih legalizirati, pobrano najemnino pa bodo vlagali v razširitev parkirišč, ali morda gradnjo garaž. Zaenkrat slabo kaže, saj se je javilo le 50 lastnikov nadstrešnic. Morda je že napredek v tem, da preteklo soboto, ko seje napovedovala še ena akcija postavljanja, te ni bilo. Za vsak primer je namreč občina poslala na ta parkirišča svojega redarja. • Štefan Žargi Jezerjani že poldrugo desetletje razvrščajo smeti Na Jezerskem so imeli doslej lastno odlagališče odpadkov, za naprej pa naj bi jih pobiralo in odvažalo javno podjetje Komunala Kranj. Režijski obrat za davčni prihranek Po več letih odlašanja so morali svetniki "čez noč" potrditi ustanovitev režijskega obrata, sprejeli pa so tudi odlok o preskrbi s pitno vodo. Gorenja vas - Že sama uvrstitev odloka o ustanovitvi režijskega obrata na dnevni red je med nekaterimi svetniki občine Gorenja vas - Poljane naletela na ostro nasprotovanje, še bolj pa so nasprotovali hitremu postopku. Tako so kar dobro uro potrebovali, da so potrdili dnevni red in se lotili dela. Predlagana ustanovitev občinskega režijskega obrata, torej posebnega dela občinske uprave, ki bo skrbel za izvajanje javnih gospodarskih služb, je bila za mnoge presenečenje, saj doslej o takem predlogu v tej občini ni bilo govora tudi takrat, ko je občina za nekatere službe (npr. odvoz odpadkov) sklepala koncesijsko pogodbo. Župan občine Gorenja vas -Poljane Jože Bogataj je predlog za ustanovitev režijskega obrata utemeljil predvsem s potrebo, da občina vsaj formalno uredi področje javnih služb, saj je to pogoj za to, da lahko kandidira na razpise države za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo (npr. v gradnjo kanalizacije). Na očitek svetnikov, daje osnutek odloka zelo pomanjkljiv in očitno zelo na hitro pripravljen, kljub temu da že nekaj let na občinskem svetu ugotavljajo potrebo po ureditvi tega področja, jc imel župan precej konkretne ar- gumente, saj so izračunali, da bi s poračunavanjem (vhodnega) davka na dodano vrednost lahko občini prihranili kar 40 milijonov tolarjev na leto, morebitno sofinanciranje države pa bi lahko prineslo celo več. Pogoj pa je, da se lahko občina izkaže, da ima javne službe ustrezno organizirane ter tudi občinski proračun pripravljen ob upoštevanju take organiziranosti, do 1. decembra, ko se zaključijo razpisni roki. Ustanovitev režijskega obrata na občini ne bo pomenila dodatnega zaposlovanja, saj naj bi v obratu bili zaposleni tisti trije delavci, ki so že do sedaj delali pri vzdrževanju cest in urejevanju okolja. Tudi v naprej naj bi na občini pobirali denar za vodari-no, kanalščino, smeti in komunalne takse, kar vse bi bili, poleg sredstev občinskega proračuna, viri sredstev za delovanja režijskega obrata, pri čemer je bilo svetnikom jasno zagotovljeno, da bo de- loval po posebnem finančnem načrtu znotraj občinskega proračuna. Na seji je bilo sicer postavljeno tudi zanimivo vprašanje, ali je vredno, da se občinska uprava trudi z vsemi temi deli, saj drugod to počenjajo pooblaščeni izvajalci (s koncesijo), pa je bil odgovor kar precej prepričljiv: našteti prispevki oz. plačila so zato nekajkrat večji. Župan je priznal, da morda odlok resnično ni dobro pripravljen, vendar ga je mogoče že na naslednji seji začeli dopolnjevati. Ob takih argumentih je večina svetnikov glasovala za sprejem. Na dnevnem redu četrtkove seje pa je bil še en odlok, kije bil dolgo v obravnavi in na začetku povzročil kar veliko hude krvi. V osnutku odloka o oskrbi s pitno vodo, kije bil pripravljen in dan v javno obravnavo spomladi, je bilo namreč določilo, da sc lastništvo javnih vodovodov, pa čeprav so jih gradili občani, prenese na občino. Ko so se temu odpovedali in sporazumeli za skupno upravljanje ter predvsem način obvezne kontrole kvalitete vode, težav s prejemom odloka ni bilo več. • Štefan Žargi Jezersko - V kratkem bodo o prihodnjem ravnanju z odpadki na Jezerskem odločili tamkajšnji svetniki. V drugo branje (in odločitev) bodo namreč dobili besedilo odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, po katerem naj bi šle smeti z Jezerskega v dolino, ravnanje z njimi pa naj bi bilo urejeno po evropskem vzoru. Odpadke naj bi namreč razvrščali na posebnih ekoloških otokih, kjer naj bi stali po trije zabojniki za vsak tip odpadkov, od tam pa bi jih odvažalo komunalno podjetje. Na Jezerskem so že doslej razvrščali odpadke, tako da imajo gospodinjstva s tem že izkušnje in jih verjetno ne bo treba posebej prepričevati o tem, kako na novo urejati to občutljivo življenjsko vprašanje. Tako namreč ravnajo že poldrugo desetletje, odkar imajo na Jezerskem svoje odlagališče smeti. Lastne deponije pa ne morejo več imeti, saj so imeli inšpektorji pogosto pripombe o vplivih na okolje, zlasti še tedaj, ko so Jezerjani smeti sežigali. Novi način, za kakršnega se odločajo in je opredeljen v besedilu omenjenega odloka, pa naj bi bil vzorčni (evropski) primer ravnanja /. odpadki. Na Jezerskem, kjer oddaja smeti nekaj več kot 240 domačih gospodinjstev, razen njih pa tudi 65 vikendov, naj bi poslej že sortirane odpadke oddajali v posebne zabojnike. Ti naj bi bili nameščeni na treh mestih v občini (more- Novinarji o boju zoper vdor kapitala Kranj - "Trdorokci so mislili, da lahko novinarstvo nadzorujejo. Zdaj hodijo po svetu razgrete glave, ki mislijo, da lahko novinarski prostor prodajajo in kupujejo." Takole so zapisali v Društvu novinarjev Slovenije na plakat, ki vabi na letošnje novinarske dneve. Srečanje vseh slovenskih novinarjev bo potekalo od četrtka do sobote v Belve-deru v Izoli. Letošnja vodilna tema je vdiranje kapitala v novinarski prostor, govorili pa bodo tudi o nasilju medijev. Med povabljenimi razpravljala so prof. dr. Širne Ivanjko, ki bo govoril o tem, kako mediji potrebujejo kritika, dr. Zlatko Jančič, ki bo govoril o etiki v tržnem komuniciranju in mejah oglaševanja, Janez Damjan, ki bo ugotavljal, kdo ima v časopisni hiši prvo in končno besedo, ter dr. Sandra Bašič Hrvatili, ki bo razkrivala nedopustne prakse v slovenskem novinarstvu. Novinarji sc bodo seznanili tudi s slovenskim pravopisom po novem in digitalno fotografijo, zadnji dan pa se bodo podali tudi na novinarsko regato 'Zimsko morje'. • U. P. biti na štirih), in sicer posebej za papir, steklo in plastiko, trajno pa bi imeli postavljen tudi večji kontejner za kosovni material. S teh mest naj bi komunalno podjetje odpadke odvažalo v dolino. Dogovoriti bi se morali še o odlaganju gradbenih odpadkov. Čeprav so na Jezerskem ekološko precej ozaveščeni in vsaj v začetnih korakih znajo ravnati s smetmi, pa bo nova rešitev na tem področju pomenila pravo olajšanje. Odlagališče v domačem kraju pač ne more biti trajna rešitev, zlasti če ni enotne strategije glede predelave in uničevanja odpadkov. Letos pa je prišlo še eno pomembno olajšanje. Občina Jezersko je za 25 milijonov tolarjev kupila stavbo nekdanje očesne klinike Storžič, za kar je porabila del denarja iz delitvene bilance z nekdanjo kranjsko občino. V stavbi bi radi uredili nove občinske prostore (sedaj jih imajo v Korotanu, ki je predmet denacionalizacije), iščejo tudi sovlagatelja, ki bi se lahko v Storžič naselil s kako za kraj primerno dejavnostjo, razen tega pa so prostor ponudili tudi Stalnemu sekretariatu Alpske konference, ki bi imela lahko v Storžiču svoj sedež. Jezersko je ena od treh slovenskih občin, ki so kandidirale za sedež tega evropskega organa. • Danica Zavrl Zlebir ••••••• IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Žrtvi nezakonitih postopkov občine Bled Anica in Rudi živita pod milim nebom šestinšestdesetletna Anica in oseminpetdesetletni Rudolf Huber sta Roma, ki sta živela na Bledu, na Kidričevi cesti, v Justin gaju, dokler Justin gaj ni dobil novega lastnika. Družini Huber je izplačal 2 milijona tolarjev, da se izselita. Družina Huber je vzela denar in se izselila - a kam? "Nikamor, kajti nisem in nisem našel stanovanja," pravi Rudolf. Bled - Nekdo iz romske družine je nato našel hišico v Trebežu na Jesenicah, kjer pa so okoliški prebivalci protestirali, da se romska družina vseli. Ko je jeseniška občina ugotovila, da so iz sosednje občine spet "poslali" socialne Probleme (tako je lani storila žc radovljiška občina, ko je poslala v stanovanje na Jesenice romsko družino) so odločno rekli: "Zdaj je pa tega dovolj, naj Bled sam rešuje svoje probleme." A kaj, ko je pred tem sosednja občina Bled storila že vse, da je blejska romska družina postala lastnica hišice v Trebežu. Hiša je bila prodana za približno 4,5 milijona tolarjev, občina Bled pa je odobrila kreditno sposobni romski družini - ki je tudi v Grimščah krajani niso želeli za sostanovalce - okoli 2 milijona tolarjev stanovanjskega kredita. Občina Bled je ravnala nezakonito, saj v razpisnih pogojih za stanovanjske kredite s subvencionirano obrestno mero v občini Bled za leto 2001 piše, da morajo prosilci kupiti ali graditi stanovanjsko hišo na območju občine Bled. Trebež na Slovenskem Javorniku pa ni v občini Bled. Dalje: občina Bled je odobrila nekaj več kot milijon tolarjev za obnovo stare hišice v Trebežu. In to potem, ko so se novi romski lastniki že vpisali v zemljiško knjigo ter postali tretjinski lastniki hišice s stanovanjsko površino 47 kvadratnih metrov. Kako naj bi na tretjini 47 kvadratnih metrov živeli trije, ni sicer jasno, ampak... Povsem jasno pa je, daje občina Bled ravnala nezakonito: najprej je nezakonito odobrila stanovanjski kredit za nakup izven občine, nato pa je - kar je še posebej proti vsem zakonom - podpisala pogodbo z gradbenim podjetjem, ki naj bi za nekaj več kot milijon tolarjev tako adaptirala hišo v Tre- Kranj bo praznično razsvetljen Po lanskih kritikah na račun bedne novoletne okrasitve mesta bo tokrat občina globoko segla v žep, saj lastniki lokalov ostajajo zgolj pri načelni podpori zamisli za enotno okrasitev. Za lučke in okraske petnajst do dvajset milijonov tolarjev. Kranj - "NajboU mesec" v letu je pred vrati. V Kranju se bodo praznične prireditve začele 30. novembra s postavitvijo zdaj že tradicionalnega božičnega drevesa na Glavnem trgu in svečanim prižiganjem luči na njem. Istega večera bo zagorelo tudi okrog 400 tisoč lučk po vsem mestu. Smreko tokrat podarja domačija Mlinar iz Spodnje Besnice, za prevoz drevesa in spremstva pa bodo poskrbeli v podjetjih Cirles Tupaliče in v Alpetourjevem Remontu na Laborah. Pred odhodom iz Besnice bo drevo blagoslovil županik Roman Poljak, svečanost na Glavnem trgu pa se bo odvijala ob petih zvečer s prižiganjem luči, ponovnim blagoslovom ler kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali pevec Dejan Marinčič, ansambel Mladi upi ter orgličar in organizator prireditve Andre Blumauer. Kot rečeno, bo istega večera v pričakovanju praz-nikov, v katere se vklaplja tudi Praznik mestne občine 3. decembra, po vsem mestu zagorelo okrog 400 tisoč lučk, povezanih v svetlobne zavese, okraske v obliki Sveč, smrek, snežink ipd. Kranjčani so se lani glasno pritoževali zaradi sila skromne okrasitve mesta ter postavljali za zgled da teden od 26. decembra do 1. januarja, ki so ga poimenovali Veseli december v Kranju. Prvo prizorišče bo plato ob občinski stavbi z ogrevanim šotorom, v katerem Tako je za praznično okrasitev mesta segla v žep občina. Župan Mohor Bogataj je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal, da bo okrasitev mesta s poudarkom na Prešernovi ulici in trgih občino stala od petnajst do dvajset milijonov tolarjev. Občina je med bodo za zabavo skrbeli priznani ansambli Kingston, Vlado Kreslin in Mali bogovi, California, Čuki ter Pop design, drugo prizorišče pa bo na Glavnem trgu postavljena Pravljična dežela z vsakodnevnim programom za otroke, kot so lutkovne predstave, čarodej s Tele-bajskom, dedek Mraz. Kranjčani in okoličani bodo tudi letos najdaljšo noč v letu lahko preživeli na Glavnem trgu. Silvestrovanje na prostem bo popestril tradicionalni silvestrski tek po ulicah Kranja, organizator Stane Knific obljublja tudi dobro gostinsko ponudbo in živo glasbo, županov nagovor ter seveda ognjemet, kakršnega v Kranju menda še ni bilo. • Helena Jelov-čan, foto: Gorazd Kavčič bežu, da bi se vanjo lahko Romi vselili. Ni čudno, da se je govorilo, da imajo na jeseniški občini ob teh dognanjih že spisano kazensko ovadbo proti sosednji občini Bled. Ob vseh teh nezakonitih ravnanjih pa Anica in Rudolf Huber živita pod milim nebom v gozdu pod golfom na Bledu. Dobesedno na prostem: grejeta se ob odprtem ognju, kjer Anica kuha zase, za moža in za številne pse. Rudolf, hudo bolan, s tremi operacijami za seboj, je miren možakar: 23 let je delal v Verigi, v kovačnici in si prislužil 51 tisoč tolarjev pokojnine. Ponoči lahko zmrzneta, kajti Rudi spi kar na tleh, na kartonskih škatlah in na časopisih... Radovljiški center za socialno delo je le nemo zmajeval, češ saj nimamo denarja, da biju dali kam pod streho. Kakorkoli: Anica in Rudolf sta žrtvi žrtvi nespretnega birokratskega manevriranja blej- ske občine, češ preselimo ju nekam izven občine. Zdaj jeseniški občini ne ostane drugega kot to, da hišo 4,5 milijona tolarjev kupi in tako reši problem, kiji gaje zakuhala blejska občina. Skrb moja - preidi na drugega. A ko se zaplete, ko ta "drugi" odkrije nezakonitosti in se upre, lahko ob mletju birokratskih mlinov prizadeti zmrznejo pod milim nebom. • Darinka Sedej Razstava božično novoletnih aranžmajev Kranj - Minulo nedeljo, 25. novembra, so v Cvetličarni Mak v Kranju drugič zapored pripravili razstavo božično-novoletnih aranžmajev. Predstavili so nove smernice v izdelavi aranžmajev za letošnje leto. Organizator razstave Matjaž Beguš nam je povedal, da s takšnimi razstavo želijo dvigniti kulturo okraševanja ob praznikih, in sicer v skladu s trenutno modo. "Cvetličarstvo ni več takšno kot včasih, ampak se mora primerno zliti z ambientom in karakterjem osebe," je še dodal Beguš. Trenutne smernice kažejo v kombinacijo barv (rdeča, lila, modra in perla), ki se prepletajo. Ob koncu tedna bodo v Cvetličarni Mak pripravili še klasične adventne venčke in ostalo zimzeleno cvetje za božično novoletne praznike. Matjaž Beguš je tudi zmagovalec letošnjega predtekmovanja v državnem prvenstvu v izdelavi aranžmajev, ki poteka bienalno. Na predtekmovanju se je predstavil s šestimi aranžmaji: poročnim šopkom, prostim šopkom, nasadom, presenečenjem, fantazijo in pogrinjkom za dve osebi - in navdušil žirijo. Te teme bodo veljale tudi za mojstrski izpit, ki bo prvič podeljen naslednje leto. (0 Modne pletenine Vene Anton, s.p. Industrijska trgovina: Tavčarjeva 7, Škofja Loka, tel.:515-4640 Odprto: od 9. -12. ure in od 16. -19. ure, sobota od 9. -12 ure y o SS oet Amtttt0trr041 wz 140 http: litacliogeose sio« com Mahkovm; S»D. d.n.o.. Valvasoijcv lig 3, Litija Mubljano pa tudi nekatera druga Pnmerljiva mesta, ki so se pokarala v precej lepši luči. Občinska uprava je zato že spomladi sklica-a lastnike oziroma najemnike lokalov v mestu ter jim predstavila Pfojekt enotne okrasitve mesta. eČina se je zanj ogrela, navdušene pa je, kot se je kasneje pokajo, ostalo zgolj na načelni ravni. V^o se v Kranju začne govoriti o den arju, namreč običajno splahni. tremi ponudniki izbrala podjetje Vigred z Milj, ki je bilo najugodnejše. Podjetje ima tudi sicer na skrbi javno razsvetljavo v mestni občini. Sama razsvetljava bo stala slabih devet milijonov tolarjev. Razsvetljavo je za Vigred uvozilo kranjsko podjetje Pro Commerce. Med decembrskimi prireditvami velja omeniti tudi prihod Miklavža 5. decembra popoldne pred Prešernovim gledališčem ter seve- % Otroci potrebujemo! Žiro račun: 50101-654-41037 TRIČNO KLINIKO Klic dobrote 2001 Dobrodelni koncert Karitas + Slovenski oktet, Ana Jerič Pusar, Nu$a Derenda, Karmen Stavec, Štajerskih 7, Edvin Fliser, Čuki, Slapovi, Jan Plestenjak, Andrej Šifrer, Didka Haberl in mnoga druga znana imena. V sredo, 28.11.2001 ob 20.00, v dvorani Golovec v Celju. Neposreden prenos: RTVSIO in Radio Ognjišče Vstopnice na tel. Št: 01/430 86 50, www.karitas.si Pol stoletja Avto-moto LTv"L™teiienje društva Radovljica Na svečani prireditvi je AMD Radovljica prejelo priznanje občine Radovljica in posebna priznanja AMZS. Radovljica - V petek, 23. novembra, je Avto-moto društvo Radovljica svečano proslavilo petdeseto obletnico svojega delovanja. Med povabljenci so bili tudi prvi ustanovni člani društva. Za svoje delovanje so prejeli priznanja občine Radovljica in Avto-moto zveze Slovenije. Avto-moto društev je danes vedno manj. V uvodnem delu prireditve je Vinko Magister, novi izvoljeni predsednik društva, predstavil zgodovino »društva. Avto-moto društvo Radovljica je bilo ustanovljeno 7. januarja 1951 leta, ko so mentorji in ljubitelji takratne "motorizacije" v Radovljici organizirali prvi ustanovni občni zbor. Društvo se je sprva imenovalo "Avtomobilsko - motocikl istično društvo Radovljica" in je bilo registrirano pri takratni Avtomobilsko motoctklistični zvezi Slovenija in pri glavnem odboru Ljudske tehnike Slovenije. Ob ustanovitvi je štelo 50 članov, v delovanje pa so bili vključeni tudi sosednji kraji: Žirovnica, Begunje, Lesce, Mošnje, Brezje, Podnart, Kropa in Lancovo. Člani društva so v svojih prvih letih delovanja zasledovali razvoj motorizacije in moto športa, pridobivali nove člane ter sodelovali pri prometni vzgoji voznikov motornih vozil in mladine. Zelo uspešni so bili v moto športu in za to prejeli številne plakete in pokale. Že leta 1952 so zaradi vse večjega zanimanja za opravljanje vozniškega izpita pričeli ž delom v organizirani avto šoli. Kljub staremu avtomobilu in motorju, na katerih so prvi kandidati opravljali vozniški izpit, so aktivnosti društva naraščale iz leta v leto, z njimi sc je večalo tudi število članov, v kar so pripomogli tudi organizirani izleti in družabne prireditve. Z razširjenim delovanjem so potrebovali dodatna finančna sredstva, vendar seje s tem pozornost preusmerila Z družabnih dejavnosti na pridobivanje financ, kar je povzročilo upad števila članov. Kljub temu je društvu uspelo leta 1967 zgraditi svoj dom, v katerem deluje še danes. Njihova aktivnost seje okrepila, saj so imeli sodobno oprem- molo društev v Sloveniji. Društvo vidi danes svojo prihodnost v nadaljnjem organiziranju izletov in družabnih prireditev, pa tudi v oddajanju najemnih prostorov v Predsednik AMZS Boris Perko podeljuje zlato plaketo Francu Cerarju, enemu od ustanovnih članov AMD Radovljica. ljeno učilnico, nov vozni park za pouk praktične vožnje, lastne inštruktorje praktične vožnje tri teoretičnega pouka, ter kvalitetno vodstvo avto šole. Avto moto društvo je s svojo avto šolo, podobno kot ostala društva v Sloveniji, dolgo časa uspešno delovalo, ko pa je bila sprejeta nova Zakonodaja, je bilo njihovo delovanje močno oteženo. Zaradi številnih novo nastalih konkurenčnih privatnih avto, je večina slovenskih avto moto društev prenehala z delovanjem. Danes jih od nekdanjih 90 deluje lc še 20. Podoben upad dejavnosti jc doletelo tudi sicer zelo razviti moto šport. Leta 1980 je zato članstvo društva zopet močno upadlo. Vodstvo društva je reševalo svoj obstoj /. organiziranjem eno in dvodnevnih izletov doma in v tujini, kar je zopet privabilo nove člane, ki so tako z društvom izkusili prijetno druženje in medsebojno povezanost, kar je bilo poleg ljubiteljskega in profesionalnega ukvarjanja /. avtomobili, vedno osnovo vodilo vseh avto- Domu društva, kar jim zagotavlja tudi pozitivno finančno poslovanje in obenem pritok za vzdrževa- nje svojega doma. Boris Perko, predsednik AMZ Slovenije, je spregovoril tudi o delovanju zveze. Nekoč je namreč predstavljala vodilno državno silo na področju avtomobilizma, kije imela monopol nad tehničnimi pregledi, avto šolami in strokovno tehnično pomočjo, danes pa je zaradi nove zakonodaje in konkurence prepuščena sama sebi. Svojo oporo in prihodnost je našla v tujini, kjer se je po osamosvojitvi Slovenije pridružila mednarodni avto-moto organizaciji, ki danes šteje okrog 140 milijonov članov po vsem svetu. Veliko konkurenco v delovanju predstavljajo danes za njih tudi številne zavarovalnice, zato si AMZS želi povezovanja in sodelovanja z njimi. Ob svečani priložnosti je AMD Radovljica prejelo priznanje občine Radovljica in posebna priznanja AMZS. Prejeli so jih prvi ustanovni člani in dolgoletni člani ter novi predsednik radovljiškega društva. • Katja Dolenc, foto: Aljoša Korenčan Ribiška družina Jesenice je letos dobila državnega prvaka v muharjenju. Državni prvak je postal Leon Oblak s Slovenskega Javornika. Jesenice - Ribiška družina Jesenice ima revir od Podkorena do sotočja Save Dolinke s Savo Bohinjko pri Lancovcm. Včasih so bili revir Ribiške družine Jesenice tudi Zelenci, ki pa so zdaj zaščiteni. Od Podkorena do Lancovega jeseniški ribiči skrbijo za zarod,, ko vlagajo v gojitvene potoke. Zadnja leta jim veliko škodo tako kot vsem ribiškim družinam povzročajo kormorani, ki pustošijo po Savi. V jeseniškem revirju jih je največ okoli akumulacije Moste. V Savi je večinoma potočna postrv, šarenka in lipan, od Most proti Sobcu so tudi sulci. Ribiška družina vzgaja zarod v ribogojnici, ki jo imajo na Plavžu. Redno vlagajo v svoj revir in skrbijo za zarod. Občasno pa imajo hude težave z divjim odvzemom gramoza iz Save Dolinke, saj jim nekontroliran odvzem oziroma prevelike količine odvzetega gramoza napravijo v revirju neprecenljivo škodo. Voda presahne, ribe pa poginejo. Predvsem v Gozd Martuljku, kjer se odvzema gramoz. Ribiška družina Jesenice pa ima letos državnega prvaka v muharjenju, 38-letnega Leona Oblaka s Slovenskega Javornika. Med 70 Leon Oblak tekmovalci, ki so se udeležili tekmovanja, je v sedmih tekmah dobil dovolj točk, na koncu pa je v revirju v Medvodah ujel 46 centimetrov dolgega lipana, kar je bilo odločilno. Leon tako kot številni ribiči veliko ve o ribah, sam izdeluje muhe za ribolov, marljiv pa je tudi v številnih prostovoljnih akcijah Ribiške družine Jesenice. • Darinka Sedej Državne nagrade mladinski fotografiji Škofja Loka - V večnamenskem prostoru osnovne šole Škofja Loka - Mesto so v četrtek odprli državno razstavo mladih slovenskih fotografov. Vedno večji odziv na razpis potrjuje povečano zanimanje za fotografijo tudi pri otrocih in mladincih. Med njimi prevladujejo mladi iz gorenjskih osnovnih in srednjih šol ter fo-toklubov. Fotografska zveza Slovenije, šolsko društvo Mladi rod, Foto klub Anton Ažbc Škofja Loka in OŠ Škofja Loka - Mesto so letos organizirali v Škofji Loki, kjer je že nekaj let glavni sedež Fotografske zveze Slovenije, zadnjo državno fotografsko razstavo v tem mandatu. Natečaja seje skupno udeležilo 60 mladih fotografov z 300 prispelimi fotografijami in diapozitivi. V kategoriji starosti do 16 let je med 151 fotografijami prejel prvo nagrado Matjaž Dolgan iz Sežane, drugo Miha Barčič i/. Koroške Bele in tretjo Anja Er-žišnik z Bleda. Med 50 diapozitivi je prvo nagrado prejel Miha Barčič iz Koroške Bele, drugo Denis Radžcvič in tretjo Ana Ab-dič, oba iz Škofje Loke. V kategoriji starosti od 16 do 21 let je dobila prvo nagrado Nika Laurič iz Radovljice, drugo Maša Poljšck iz Celja in tretjo Zulejka Javoršek iz tako potovanja, ki ponujajo ljubi-Sečovelj. Med diapozitivi pa je teljem veliko novih zamisli in mo- Tehnična kultura je odrinjena na rob To so ugotavljali na skupščini Zveze društev za tehnično kulturo Kranj, ki povezuje tri klube in štiri društva. Kranj - Velika ovira za razvoj društvenih dejavnosti je predvsem pomanjkanje prostorov, so ocenili modelarji, fotografi, potapljači, brodarji in člani drugih društev. Tudi denarja je malo, saj je vse manj razumevanja za tehnično kulturo. Vseeno so opravili veliko dela, dva kluba pa sta lani praznovala visoka jubileja. Marko Aljančič (levo) in Peter Mauser (desno) sta bila vesela priznanj, ki ju je za fotografe in radioamaterje podelil predsednik ZDTK Kranj Janez Zazvonil. Zveza društev za tehnično kulturo Kranj povezuje Radioklub, Aeroklub in Fotoklub, Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, Društvo učiteljev tehničnega pouka Gorenjske, Društvo za podvodne dejavnosti in Društvo Navtik Kranj. Članstvo v njih deluje samostojno po lastnih programih. Zveza je pomemben povezovalec zlasti pri skupnih akcijah, kot so razna srečanja, tekmovanja in druge prireditve. V preteklih štirih letih je bilo v ospredju delo z osnovnošolsko mladino. Zveza je organizirala tekmovanja mladih tehnikov Gorenjske v Šenčurju, Šmarlnem, Naklem in Kranju. Letos sc je zbralo 217 učencev iz 29 šol, ki so tekmovali v 18 panogah; najboljša tekmovalca iz vsake panoge sta se udeležila državnega tekmovanja v Murski Soboti. Glavni organizator teh tekmovanj je Društvo učiteljev tehničnega pouka Gorenj- ske. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske je organizator regijskih tekmovanj oračev; najboljša orača sta letos odšla na državno tekmovanje v Pra-gerskem. Zveza je leta 1998 zadnjič sama izpeljala regijsko tekmovanje učencev v računalništvu, naslednji tekmovanji pa so pripravili v OŠ Franceta Prešerna Kranj. Lani in predlani jc zagotovila tudi sodelovanje društev na Dnevih tehnične kulture Slovenije v Ljubljani, je naštel nekatere od dosežkov predsednik Janez Zazvonil. V poročilu je opozoril tudi na težave. Po Sloveniji imajo že tri regijske centre za tehnično kulturo, na Gorenjskem pa jc tej zamisli prisluhnil lc župan Mestne občine Kranj. Nerazumevanje se obenem kaže v pičlem financiranju klubov in društev. Razen tega jih tare hudo pomanjkanje prostorov. Zveza je leta 1997 izgubila prostor v Stritarjevi ulici v Kranju. Po letu dni jc dobila prostor na Kolodvorski ulici, ki je kljub obnovi le delno primeren za delo zveze in kluba radioamaterjev. Fotografi niso več zmogli plačevati visoke najemnine v Domu kranjskih sindikatov in tudi drugi klubi se nimajo kje sestajati. Dejavnost zveze bodo vseeno ohranili, so sklenili na skupščini. Izvolili so tudi novo vodstvo; upravnemu odboru so predlagali, naj dosedanji predsednik ostane, podpredsednik pa naj bo Aleš Žitnik. Srečanje so sklenili s sve- čano podelitvijo priznanj. Za 90-lctnico dela so nagradili Fotoklub Janez Puhar, za 50-lctnico pa Radioklub Kranj. • Stojan Saje prvo nagrado prejel Mitja Lavti-žar iz Jesenic, drugo Jure Talcr iz Selc in tretjo Petra Draškovič i/ Maribora. Poleg nagrad je FZ Slovenije podelila tudi diplome in posebno nagrado žirije za kolekcijo črnobelih in barvnih fotografij. Odziv mladih na vsakoletni razpis narašča, saj je postalo fotografiranje relativno dostopno, prav tivov, delno pa k povečanemu zanimanju prispevajo tudi številni uspehi slovenskih fotografov v svetu. Mladi so ustvarjali pod vodstvom šolskih mentorjev ali pa v okviru foto klubov. Udeležili so se iz vseh krajev Slovenije, med njimi pa so bili v največjem številu zastopani mladi Gorenjci, predvsem iz Radovljice, Jesenic in Bleda. • Katja Dolenc Jubilej lovskega pevskega zbora Medvode - Lovski pevski zbor Medvode je v soboto zvečer na slovesnem koncertu v Medvodah proslavil srebrni jubilej. Zbor je bil ustanovljen pred petindvajsetimi leti na pobudo Lovske družine Medvode. Prvi pomembnejši nastop je zbor imel 4. julija 1977 in potem še na Sodražioi. Potem pa je zbor obeleževal vsa pomembnejša kulturna dogajanja v Medvodah. Na začetku je zbor vodil Janez Tome, po dveh letih ga je prevzel glasbeni pedagog Igor Majcen, 1981 in 1982. gaje vodil Peter Kopač, potem pa Franc Gornik, ki ga je vodil do začetka 1990, koje zbor prevzel Janez Ča- V soboto, 24. novembra, je Lovski pevski zbor Medvode imel koncert ob srebrnem jubileju v atriju blagovnega centra v Medvodah. dež, ki ga vodi šc danes. Nič koliko nastopov in zborovskih srečanj so imeli člani Lovskega pevskega zbora v petindvajsetih letih. Petletnico jc zbor proslavil S koncertom v Pirničah, deseti jubp" lej pa je praznoval s koncertom v Medvodah. Še posebno radi se pevci spominjajo 15-lctnice, ko so nastopili v nabito polni dvorani doma Svobode v Medvodah, med gosti pa je bil takrat tudi predsednik predsedstva R Slovenije lan Kučan s soprogo Štefko. Prvl samostojni koncert v tujini SV imeli 1994. leta v Franciji, leto dni kasneje pa so posneli že drugo zvočno kaseto. Tako kot jubilejni ob 25-letnici so imeli tudi praznični koncert ob 20-letnici v atriju blagovnega centra v Medvodah 1996. leta. Triindvajsetčlanski pevski Z&0* z bogatim repertoarjem je dane-pomemben oblikovalec kulturnega dogajanja v občini Medvod^ Uspešna pa je bila letos tudi IjF gova predstavitvena pot ob 25-' niči po Zahodni Evropi. . Andrej Za,af Pred sto leti so prišli salezijanci Pretekli petek je minilo 100 let, ko so prišli v Slovenijo prvi salezijanci, ki so danes s skoraj 120 člani najštevilnejša moška redovna skupnost. Glavna naloga salezijancev je skrb za mlade. Ljubljana - Na Rakovniku v Ljubljani, kjer je znamenita cerkev Marije Pomočnice, so pretekli teden proslavili 100-letnico prihoda prvih salezijancev v Ljubljano. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo, ko sta na Rakovniku maše-vala dva slovenska salezijanca, ki sta postala nadškofa: Zef Gashi, ki je nadškof v Podgorici v Črni gori, in Stanislav Hočevar, ki je nadškof v Beogradu. Najprej so Prišli štirje. Rakovnik je ostal središče slovenskega salezijanstva in sedež inšpektorata za Slovenijo, ki skrbi še za Vojvodino, Črno goro, avstrijsko Koroško in Opčine pri Trstu. Dejavnost salezijancev se je širila in danes so z okrog 120 člani najštevilčnejša moška redovna skupnost v Sloveniji. Vodijo Lojze Dobravec, del sale-zijanskega gibanja pa so tudi sale-zijanke hčere Marije Pomočnice in laični sotrudniki. Salezijanski vodijo, čeprav so redovna skupnost in so njihove naloge drugačne, 41 slovenskih župnij. Število na župnijah delujočih salezijancev naj bi se počasi zmanjševalo, čeprav je prilagodljivost razmeram, v katerih delujejo, ena od značilnosti članov tega reda. Predstojnik salezijanskega zavoda na Rakovniku pa jc mag. Janez Potočnik. Salezijanci so v Sloveniji kljub neprijaznim razmeram, ki so se Pojavljale v sto letih, razvili bogato dejavnost. Pred desetimi leti so ustanovili gimnazijo v Želimljah, ki je bila prva javno priznana zasebna šola v samostojni Sloveniji. V Središču na Rakovniku deluje glasbena šola. Salezijanci, veči-n°ma so zelo izobraženi in imajo razen teološke še kakšno drugo fakulteto, predavajo na katoliških gimnazijah, na osnovnih šolah na Tržaškem in na avstrijskem Koroškem, na Slovenski gimnaziji v Celovcu in na Teološki fakulteti v Ljubljani. Tudi dekan fakultete prof. dr. Alojzij Slavko Snoj je sa-lezijancc. Skrbijo za dijaške in Salezijanska cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku študentske domove. Po osamosvojitvi Slovenije se je položaj reda v Sloveniji izboljšal. Država jim je vrnila grad in zavod na Rakovniku, hišo v Celju, zavod v Veržeju in nekaj prostorov na Ko-deljevem. Salezijanci so prisotni tudi na Gorenjskem. Na Trsteniku imajo nov in moderno opremljen dom za starejše in pomoči potrebne brate duhovnike. Po poti Janeza Boska Salezijanci nadaljujejo poslanstvo Janeza Boska, moža iz predmestja Torina, ki je začel pomagati in spravljati na pravo pot zapuščeno mladino in je leta 1859 ustanovil Družbo svetega Frančiška Šaleškega. Člani reda se ime- nujejo don Boskovi salezijanci. Pomagajo namreč mladim in jim skušajo pomagati iz težav ter jim olajšati življenje. Vrline salezijancev so pristnost in izvirnost, preprostost, domačnost, prijateljstvo, veselje in optimizem, podjetnost, odprtost za sodelovanje in želja, da bi se vsi, ki želijo dobro, povezali. Don ali Janez Bosko je v svoj slovarček pod geslo "vzgoja" zapisal: "Moj vzgojni sistem? Zelo preprost je. Pustite mladim vso prostost, da počno stvari, ki so jim najbolj všeč. Pri tem pa morate v njih odkrivati kali njihovih dobrih nagnjenj ter poskrbeti, da se razvijejo. Vsakdo z veseljem dela samo tisto, za kar se čuti sposobnega, zato to upoštevam in moji Na Homu stoji križ V nedeljo je nov križ in obnovljeni zvonik baročne cerkve na zelo obiskanem Homu nad Zasipom blagoslovil ljubljanski škof Jože Kvas. Hom nad Zasipom - "Križi so °b cestah na križpotjih, sredi polj ter gozdov in naselij. Nihče ne ve VeČ, kaj se je na kraju, kjer stojijo 2godilo, a gotovo je moralo biti kaj pomembnega. Križi nas na-nrreč želijo spomniti različnih dogodkov, nesreč, smrti, zaobljub in Prošenj, ki so jih izrekli prednam-Cl> da bi sc jih v življenju izognila z'o in gorje. Zaznamujejo naša Pota, meje, kraje in smeri, ki jih v življenju obiramo. Stojijo tudi na Pokopališčih kot znamenje krščanstva in vere v novo življenje, ■k tudi znamenje teme in luči,'* so dejali v nedeljo popoldne na f^ornu nad Zasipom pri Bledu, *Jer je Ijub^anski upokojeni pof Jože Kvas blagoslovil nov *riž in obnovljeni zvonik cerkve Sv- Katarine. Na slovesnosti se je obralo veliko ljudi. gojenci delajo vse od kraja, ne le z vnemo, ampak tudi z veseljem." Don Bosko se je rodil 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi, 30 kilometrov jugovzhodno od Torina. Kmalu je izgubil očeta in trdo življenje mu je izostrilo razumevanje za probleme zapuščene mladine. Postal je duhovnik in se je izpopolnjeval v pastoralnem in- Škof Jože Kvas blagoslavlja nov križ na Homu Lesen, privlačno izdelan križ, je postavljen nad cesto malo pod cerkvijo. Pobudo za postavitev sta ^°nik pri cerkvi sv. Katarine ima obnovljeno streho dala vaščana Franc Jemec in mizarski mojster Andrej Lukan, ki gaje tudi izdelal. Baročni zvonik podružnične cerkve sv. Katarine, pa je obnovil in z lesenimi skodlami prekril mojster Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniku. S skodlami je prekrita tudi streha na križu. Za obnovo strehe zvonika in za izdelavo in postavitev križa so darovali denar in material krajani in mnogi ljubitelji kulturnih in verskih znamenitosti. Obnovitvena in gradbena dela je vodil župnijski pastoralni svet pod vodstvom Franca Oražma. Cerkev sv. Katarine na Homu je namreč tudi del naše dragocene kulturne dediščine in je med najbolj obiskanimi na tem območju. Ima prezbiterij iz 17. stoletja, freske iz 14. stoletja in ostanke obzidja iz časov bojev proti Turkom. • Jože Košnjek stitutu v Torinu. Obiskoval je zapore in tam našel številne mlade, ki so prišli v mesto, pa niso dobili dela in so kradli. Zavzel se je zanje. Začel je ustanavljati domove, imenovane oratoriji. Leta 1859 jc ustanovil redovno družbo salezijancev (po ženevskem škofu Frančišku Šaleškemu), leta 1872 pa še žensko vejo reda - hčere Marije Pomočnice. Uspelo mu je odpreti zavode tudi v Franciji in Španiji, nad sto salezijancev pa je odšlo v Patagonijo, na skrajni jug Argentine. Od dela izčrpan je umrl 31. januarja leta 1888, star 73 let. Pokopali so ga v baziliki Marije Pomočnice v Torinu. • Jože Košnjek Svetniki in godovi Po Andreju Andrejev križ Danes, 27. novembra, je godov-nik Virgil, apostol Karantanije. Skupaj s svetim Rupertom je zavetnik mesta Salzburg, kjer je bilo tudi škof in je imel velik vpliv na pokristjanjevanje Slovencev. Ustanovitelj Salzburga je bil prvi škof sv. Rupert, h kateremu je prišlo odposlanstvo karantanskega kneza Hotimira s prošnjo po krščanskih misijonarjih. Rupert je poslal v Karantanijo Modesta, ki si je izbral za sedež Gospo Sveto. Virgil, po rodu Irec, je bil med Slovenci dobro sprejet, ker vere ni širil z "ognjem in mečem". Virgi-lovi misijonarji so lepo utrdili krščanstvo med Slovenci. Jutri, 28. novembra, bo godova-la Katarina Laboure, redovnica. Kljub očetovemu nasprotovanju (mama ji je umrla, ko je bila stara 9 let) je odšla pri 24 letih v samostan k usmiljenim sestram sv. Vincencija Pavelskega. Kot novinka je doživela pogosta videnja Odrešenika, v hiši redovnic v Parizu pa se ji je prikazala tudi Marija, ki ji je naročila izdelavo svetinjic s podobo Marije in napisom: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo! Svetinjice so čudežno delovale. Marijine družbe so doživele nov razmah. Katarina, rojena leta 1806, je umrla 31. decembra leta 1876. Četrtek, 29. novembra, je praznik Saturnina, mučenca, in Anuarite Nengapete, Marije Klementine. Dejansko gre za dva Saturnina. Prvi je bil rimski duhovnik, doma iz Kartagine v severni Afriki, kije bil v času Dioklecijana zelo preganjan. Obsojen je bil na tlako, vendar je vseeno med sotrpini širil vero. Zato je bil obglavljen skupaj z diako-nom Sosinom. Drugi pa je Ser- nin, ki je bil kot rimski misijonar poslan v Galijo (Francijo) in je bil škof v Toulousu. Poganski duhovniki so naščuvali meščane zoper njega, da so ga privezali za bika, ki ga je vlačil po mestnih ulicah. Dve krščanski ženi sta pobrali njegove ude in jih pokopali na mesto, kjer stoji danes cerkev Notre Dame du Taur. V četrtek se spominjamo tudi zair-ske mučenke Anuarite Nengapete z redovniškim imenom Marija Klementina. Med državljansko vojno leta 1964 v tedanjem belgijskem Kongu je redovnico umoril častnik, ker se mu ni vdala. Ko jo je sedanji papež v Kin-šasi leta 1985 razglasil za blaženo, se je zbralo 200.000 ljudi. V petek goduje Andrej, apostol, ki je bil brat Simona Petra, prvega papeža. Za Jezusovega učenca je bil poklican prej kot Peter. Petra naj bi on pripeljal k Jezusu. Preživljal naj bi se z ribištvom. Nato je spremljal Jezusa. Ko so ga obsodili na smrt, je tako kot vsi apostoli, razen Janeza, zbežal. Izročilo ve povedati, daje bil škof v grškem Patrasu, pod rimskim cesarjem Neronom pa je bil obsojen na smrt na križu v obliki črke X. Po njem se imenuje prometni znak "Andrejev križ". Andrej je postal zavetnik Rusije. Upodabljajo ga s križem v obliki črke X, za zavetnika pa so ga izbrali ribiči, mesarji in vrvarji. V Sloveniji mu je posvečenih 45 cerkva. V petek godu jejo Andreji, Andraži, Andrejci, Drejci, Dreje, Andreje, Andrejke in Andre. V soboto, 1. decembra, bo godo-vala Natalija, spokornica. Bila jc žena Hadrijana, častnika cesarske vojske, in kristjanka. Tudi Hadri-jan seje spreobrnil, zato do ga vr- gli v ječo, kjer ga je Natalija obiskovala. Bila je navzoča, ko so ga ubili in skrivoma pokopali blizu Carigrada, kamor so ostanke trupla skrivoma prepeljali. Natalija je hodila na njegov grob in njo so, po njeni želji, pokopali k možu. Ime Natalija v Sloveniji ni posebej pogosto, zato pa je več Nataš. Imena Natalis, Natalia so ponavadi dobivali otroci, rojeni za božič. Na božič so vezana imena Božena in Boža. V nedeljo, 2. decembra, goduje Bibijana (Vivgana), mučenka. Tako starša kot sestra so bili usmrčeni zaradi krščanstva. Tudi ona ni popustila, zato so jo privezali na betonski steber in prebiča-li do smrti. V ponedeljek, 3. decembra, bo godoval Frančišek Ksaverg, zavetnik misijonov. Bil je mlad doktor filozofije z velikimi možnostmi napredovanja, vendar seje odločil za misijonarstvo, za kar ga je navdušil Ignacij Lojola. Leta 1541 je bil med šestimi jezuiti, ki jih je poslal papež v Indijo. Tam je moral najprej spreobrniti Portugalce, ki so se obnašali nečloveško, nato pa je spreobračal domačine. Znal se je vživeti v njihovo miselnost in se naučiti njihovega jezika. Odhajal je vedno dlje in prišel celo na Japonsko. Ker je uvidel, da na Japonskem ne bo uspel, če ne bo prej na Kitajskem, je odšel tja, vendar je star 46 let umrl zaradi mrzlice. Frančišek Ksaverij velja za največjega misijonarja. Je zavetnik mnogih Slovenk in Slovencev, ki jim je ime Franc, Francelj, Frančiška, Francka ali Fanči. Kot krstno ime se uporablja tudi njegovo ime Ksaver, Ksaverij in Ksave-rya. •J.K. Mir in dobro Slovencem Pater dr. Gaspar Calva, predsednik Papeške mednarodne marijanske akademije v Rimu, je pretekli teden prvič obiskal Sloveniji in je bil navdušen, posebno nad Brezjami. Brezje - Potem ko je pater dr. Leopold Grčar prevzel vodenje na novoustanovljenega Marijan-skega frančiškanskega centra v Frančiškanskem samostanu na Brezjah, je govoril tudi pater dr. Gaspar Calva, predsednik Papeške mednarodne marijanske akademije v Rimu, ki želi združevati vse, ki častijo Marijo in odkrivajo njene skrivnosti. Spremljal ga je tajnik pater dr. Štefan Cecchin. "Mir in dobro Slovencem," je dejal uvodoma gost iz Rima in poudaril, daje prvikrat med nami, v tako lepi deželi. Frančiškani so navzoči na Brezjah že nad 100 let in njihova navzočnost je veliko pripomogla k posebni pobožnosti slovenskega naroda do Marije, ki jo časti in se k njej zateka. Omenil je tudi na siceršnji velik pomen Brezij in njene bazilike, ki je dobila ta častitljivi naslov leta 1988. Vrhunec je bil obisk papeža Pater dr. Gaspar Calva Janeza Pavla II 17. maja leta 1996. Brezje so bile 7. septembra leta 1999 razglašene in 1. 1. 2000 s podpisi slovenskih škofov ordina-rijev potrjene kot prvo slovensko narodno svetišče. "Ni se treba ču- diti, da se je to zgodilo, saj so Brezje verno srce slovenskega naroda," je dejal pater dr. Gaspar Calva. Spomnil je na besede papeža Janeza Pavla II, da je vsako Marijino svetišče poseben prostor za srečanje z Bogom, kjer lahko človek zaživi krščansko vero. Vero je treba spreminjati v življenje, naše življenje pa naj se kaže tudi v poveličevanju Marije. To je pot spokornosti, ki nas bo pripeljala do duhovne obnove, je povedal predsednik Papeške mednarodne marijanske akademije. Brezje so pravi kraj za Marijanski frančiškanski center, saj so samostanski bratje uspeli razviti številne dejavnosti, od razstav in izdaj publikacij do znanstvenih in drugih srečanj, kakršni so na primer že tradicionalni Brezjanski pogovori. V okviru centra bodo dejavnosti lažje nadaljevali in jih bogatili. • Jože Košnjek Jutri se začne 17. knjižni sejem Knjige ne bo rešil, pomaga pa Ljubljana - Letošnji knjižni sejem, trajal bo pet dni, od 28. novembra do 2. decembra, bo drugačen, še bolj zanimiv, s številnimi novostmi, letos prvič z mednarodno udeležbo, skratka imenitnejši. Hkrati pa ga opredeljuje čas, ko se slovenski knjigi in s tem piscem, prevajalcem, založnikom ter prodajalcem ne piše nič kaj lepa prihodnost. Vsaj dokler bo država brez pravih idej, po večini trdijo prizadeti. Mogoče je izbor slavnostnega govornika, predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, za nocojšnje odprtje sejma v Cankarjevem domu le droben korak k selitvi razprave v državni zbor. Na 17. knjižnem sejmu, tudi letos ga pripravljata Cankarjev dom in Strokovno združenje založnikov in knjigotržeev pri GZS, se bo predstavilo kar 70 založb. Te bodo z dobro založenimi stojnicami, prizadevnimi prodajalci ter tradicionalno dobrim obiskom Cankarjevega doma bržkone dajale povsem drugačno podobo, kot jo kaže trenutno stanje na knjižnem trgu. "Ukvarjanje s knjigo v tem času ni najbolj hvaležen posel, saj že zadnjih pet, šest let naša panoga stagnira," opozarja predsednik Strokovnega združenja založnikov in knjigotržeev ter direktor Mladinske knjige Milan Ma-tos. Število novih naslovov, lani jih je bilo okrog 4000, sicer le rahlo upada, a predvsem na račun porasta pri učbenikih, medtem ko pada število naslovov in z njimi tudi naklade leposlovnih in huma- KULTURNA KREDENCA Ženski "Orkester" iz Bohinjske Bistrice Bohinjska Bistrica - Gledališče Bohinjska Bistrica je v soboto, 24. novembra, v Domu Joža Ažmana premierno uprizorilo prvo gledališko predstavo v sezoni 2001/2002. Igriva, zvedava in erotično obarvana komedija je domače občinstvo navdušila. Komedija Orkester je delo francoskega dramatika Jeana Anouil-ha, ki je sicer v svetovni literaturi bolj znan po pesimističnem in tragičnem liku Antigone. Črnega humorja in pesimizma pa ne manjka tudi v igri Orkester, vendar je ta prežet s sočnimi in duhovitimi dialogi, erotiko in značilnimi ženskimi karakterji. V igri prevladuje ženska zasedba, saj igra poleg njih lc en moški in takšna predstava sc na odru zgodi redko. Gledališča ekipa se je za to igro odločila predvsem zato, ker se je ženski del igralske zasedbe zaradi prevladujočih moških vlog v dramah čutil zapostavljenega. Dobro uigrani ekipi domačink jc skupaj z domiselno scenografijo, rekviziti in seveda enim "cagavim" moškim, umetnikom seveda, uspelo v šestih karakterjih krepkih, strastnih in tudi tenkočutnih glasbenic prikazati žensko naravo. V igri seveda ni manjkalo medsebojnega tekmovanja, hvalisanja, opravljanja. Seks, laži in štrudl Domžale - Novoustanovljeno gledališče ZaresZahec Teater si je za svojo prvo predstavo izbralo besedilo hrvaškega avtorja Mira Gavrana Veseli štirikotnik, ki ga je režiser Boštjan Vrhovec v priredbi naslovil nekoliko bolj po slovensko. Seks, laži in štrudl. Dva para, med seboj so intimni prijatelji, se znajdeta v medsebojnih spletkah, ki krojijo predstavo vse do končnega razkritja. Gre za humomo in zabavno predstavo, ki temelji predvsem na domiselnih dialogih in dovršeni odrski postavitvi, le to pa zagotavlja tudi odlična igralska zasedba: Zvezdana Mlakar, Matej Recer, Violeta Tomič in Primož Ekart. Premiera bo danes, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. • I.K. "šinfanja", deviške zapetosti, pa tudi pohote ne. Tema se seveda vrti okrog moških in ženskih izkušnjah i njimi in vsak od njih pripoveduje o svoji življenjski zgodbi. Prepletajoča sc zgodba, ki se dogaja na odru kavarne in zato vsebuje tudi izbrane inserte znanih glasbenih del, ima svoj vrhunec v tragičnem dogodku ene od žensk, ki pa ga pisatelj mojstrsko zavije v humor. V treh mesecih je gledališki ekipi uspelo pripraviti prijetno gledališko igro, ki jo bo vesel vsak oder, prav tako gledalci. Z njo bodo gostovali na vsakoletnem radovljiškem gledališkem maratonu, ki ga prireja Linhartovo gledališče, v katerem sodelujejo amaterska gledališča z Bleda, Radovljice in Bohinja. V bližnji prihodnosti pripravljajo v okviru božično novoletnega časa tudi otroško igro Vilinčck na luni, ki bo premierno uprizorjena čez tri tedne. • Katja Dolenc V okviru 17. knjižnega sejma bodo podelili nagrade za najboljši prvenec, najlepšo knjigo ter nagrado za tiskarsko in grafično najbolj dovršeno knjigo. nističnih knjig. Kljub temu so organizatorji letošnji sejem zastavili z novimi ambicijami. Po besedah Luke Novaka, predsednika programskega odbora sejma, naj bi se lc-ta preoblikoval iz lokalnega v regionalnega, se vezal na srednjeevropski prostor, a hkrati bil po meri človeka. Kot neke vr- ste tržnica, kjer naj sc srečujejo ljudje, avtorji, knjigotržci, bralci... V okviru debatne kavarne, ki je letos tako prostorsko kot po številu debat še obsežnejša, bodo pripravili več kot trideset pogovorov s pisatelji, založniki in akademiki. Letošnja novost je nedvomno založniška akademija, namenjena predvsem izobraževanju založnikov, od devetih predavanj pa so letos tri z mednarodnimi predavate-Iji- Posebnost bo nedvomno razstava faksimilov švicarske založbe Faksimile Verlag iz Luzerna, ki izdaja srednjeveške rokopise iz evrope, v Ljubljani pa bo predstavila 15 faksimilov. Založbe bodo sicer predstavile več kot 50 novitet,- zanimiva pa bo tudi tržnica starih knjig in tiskov. Predstavljal se bo Stripburger, na sporedu pa bo tudi improkviz in teater na sejmu. Za mladino jc po lanskih izkušnjah, saj je šolska mladina tvorila več kot polovico vsega obiska knjižnega sejma, tudi letos dobro poskrbljeno. Da se mladina skozi sejem ne bi zapodila kot vlak, so pripravili šolski itinerarij, kar pomeni strokovno vodenje po sejmu, ki ga bo nedvomno popestril tudi interaktivni park z multimedijski-mi predstavitvami v 2. preddverju Cankarjevega doma. Mladim bralcem .bodo podelili 2000 čekov za branje, vsak bo vreden po 1000 tolarjev in ga bodo lahko vnovčili pri katerikoli založbi. Sicer pa je tako ali tako vstop na sejem, starim do 25 let, prost. Letošnji sejem je vsekakor zastavljen ambiciozno, v petih dneh "v Cankarju" ne bo manjkalo vrveža, najbrž pa, kot je ob priložnosti dejal Luka Novak, knjige ne bo rešil, pomaga pa vseeno. • Igor Kavčič Gorenjska premiera filma Kruh in mleko Hvala, ker me niste nič vprašali Kranj - Kranjsko premiero slovenskega filma Kruh in mleko, ki je pred kratkim zmagal na ljubljanskem filmskem festivalu, si bodo gledalci zapomnili po (neprimernem) najstniškem krohotu, ki gaje pretrgal odločen moški glas. In po neusmiljenem cviljenju, ki je med predstavitvijo filmske ekipe prihajal iz zvočnikov Kina Storžič. Morda tudi po iskrenem odgovoru zadnje čase medijsko zelo obleganega režiserja Jana Cvitkoviča, ki seje kranjski publiki zahvalil z besedami: "Hvala, ker me niste nič vprašali." Sicer pa je prvenec Jana Cvitkoviča zaslužil mnoge pohvalne besede in nagrade. Ob ljubljanski nagradi je tudi na beneškem festivalu prejel najvišje priznanje, zlatega leva, na filmskem festivalu v nemškem Cottbusu je prejel eno od dveh posebnih nagrad, med drugim pa je bil prikazan tudi na uglednem filmskem festivalu v Torontu. Če ob tem .zapišemo še komentar Janeza Ruglja: "Film bi morale videti vse slovenske ženske, zlasti dekleta. Morali bi ga predvajati v šolskih razredih z ustreznim dodatnim gradivom in ustnimi pojasnili. Tako bi učitelji dobili priložnost za nazoren pouk alkoholizma in narkomanije." O ideji za film pa jc režiser Jan Cvitkovič zapisal, da je v njem Uspeli amaterski film Vizija Kranj - Slavnostna premiera amaterskega filma Vizija mlade kranjske skupine Majestic 5 je prejšnjo sredo navdušila zbrano občinstvo v kinu Storžič. Energična in načrtov polna skupina utegne ob sodelovanju s Klubom študentov Kranj za seboj potegniti vrsto mladih gorenjskih ljubiteljev filma. Film Vizija je po svojem žanru psihološki triler, ki pripoveduje o skupini petih mladih prijateljev, ki so se odpravili na izlet, a jim je med potjo "zakuhal" avto. Odločijo se poiskati vodo v bližnjem gozdu. Skupina se razdeli na dve in med seboj komunicirajo preko sprejemno oddajne postaje. Ob bližnji žagi v mlinu se dogaja nekaj pretresljivo nenavadnega, saj začno prijatelji drug za drugim izginjati. Za njimi ostajajo le sledovi krvi in črni plašč... Film jc v svojem žanru prepričljiv, saj je občinstvo od strahu prikovalo na stole in marsikdo je lezel skupaj in si zatiskal oči. Kljub pričakovanju srečnega konca se film zaključi z namigom, kakor se za vsako grozljivko spodobi. Vendar pa so avtorji na koncu pripravili za gledalec tudi prijetno presenečenje... Skupina štirih študentov in enega dijaka je film posnela ob pomoči Kluba študentov Kranj letos poleti, v septembru pa so ga zmontira-li. Že uspešna predpremiera in pohvalen odziv nekaterih predstavnikov slovenskega filmskega sveta daje skupini krila za nadaljne ustvarjanje. V letošnjem študijskem letu pripravljajo s klubom filmsko šolo, ki bo odprta za nove pobude mladih avtorjev, saj si Mogočnih 5 želi, da bi se amaterski film v Sloveniji razvijal in dobil več možnosti za ustvarjanje in izražanje. Sami so že dokazali, da se tudi z majhnimi finančnimi sredstvi, a z. iznajdljivimi idejami lahko napravi dober film. Ob veseli, načrtov polni in energični skupini, kakor je Majestic 5, se utegne v bližnji prihodnosti izoblikovati nova generacija gorenjskih filmskih amaterjev. • Katja Dolenc Cvitkovič gre naprej. zorela že od najstniških let. Prizor človeka, ki je okoli treh zjutraj s plastično vrečko, v kateri sta bila štruca kruha in liter mleka, popolnoma pijan obstal sredi lokala, se mu je globoko vtisnila v spomin. "V nekem trenutku sc mi je zazdelo, da je ta človek spoznal, da je zavozil svoje življenje," je zapisal Cvitkovič. Temu prizoru je dodal malo preteklosti in prihodnosti, nastal je film. "Kruh in mleko je film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih vsi poznamo," je o črno-belem prvencu, v katerega je ujeta slika marsikatere slovenske družine, dejal režiser. • Špela Žabkar, foto: Tina Doki Primož Suhodolčan v Radovljici Radovljica - Primoža Suhodolčana, mladinskega pisatelja, doma je v Ravnah na Koroškem, mlajši generaciji ni treba posebej predstavljati, starejša in srednja pa verjetno bolj pozna njegovega očeta Leopolda. Humoristične detektivke z Naočnikom in Očalnikom so pravzaprav delo obeh - mladi pisatelj je nadaljeval delo očeta. Primož je minuli torek zabaval obiskovalce radovljiške knjižnice. ZALOŽBA TUMA, d.o.o. Založništvo in trgovina, Savska 3A, 1000 LJubljana, Slovenija, www.zalozba-tuma.si, tel.: +386 1 437 9560, faks: +386 1 437 7149 Uganke - Vaščanke, poetična monografija o določenem času in določenem prostoru so izpiljeno čutenje tega sveta. Čutenje, ki si ne zakriva oči pred vdorom sodobnega in modernega v tisto, kar si vse prevečkrat predstavljamo kot idilično, odrezano od nas in popolnoma nedolžno Cimerman ne popušča cenenemu romanticizmu. Tako se v ritme alpske poskočnice ujameta tako električni pastir in fotograf kot žrmlje in črna kuhinja, v svetlobne valove tako traktor in avto kot stara kmečka hiša in volovska vprega. Cimermanovo pisanje in fotografsko prikazovanje se vedno giblje nekje tu vmes: med novim prepišnim in starim tradicionalnim, med novim odkriva tisto, kar je bilo stotine let edino in brez katerega ne bi bilo novega. Avtorju uspe pravzaprav nekaj neverjetnega. V novem odkriva tisto, kar naj bi izginilo v in po času, a odkrije, da je vse to ostalo v času. da je logika časa dialektična in da v sebi ohrani vse, kar vzame prostoru. UGANKE - VAŠČANKE, Slovansko podeželje v ugankah. Otroke kljub poplavi elektronskih glrač Je vedno žene pristna radovednosti Pretežno mlajši obiskovalci 'torkovega večera' so se iz male dvoranice knjižnice kar takoj preselili v bližnjo slaščičarno. Primož Suhodolčan je predlagal, da bi naročili 'dunajca', čevapčiče, 'big mačka' ali celo noro kravo, a ker v slaščičarni česa takega nimajo, so na mizo začele prihajale slaščice in sokovi. Ko je med sproščenim pogovorom otrokom zaupal, da trenutno pripravlja nadaljevanje Živalskih novic, v katerih bo nastopal tudi papagaj, ki ima svojo oddajo Lepo je biti papagaj, so se odloČili, da se bodo igrali kviz. Razdelili so se na 'lepe' (fantje) in 'pametne' (deklice), 'publika' pa so bile mamice in tovarišice. Vprašanja so se nanašala na pri- gode glavnih junakov Rante, k1 mu je bilo do odkritja košarke hrana in spanje najpomembnejše opravilo, Metke in Smodlaka iz knjig Košarkar naj bo!, Kolesar naj bo! in Ranta vrača udarec-Otroci so se pokazali za dobre po; znavalce Suhodolčevih del, zlasti slednja pa so postala prave uspešnice. Vsa dela, med njimi je tret>a omeniti še različne zgodbe in »" daje o Petru Nosu, je izdala založba Karantanija, ilustriral pa Uros Hrovat. Objavljal je tudi v PIL;" in Cicibanu, na koroškem radiu pa vodi oddajo za otroke Poper Lani in predlani ga je na tisoče mladih izbralo za najpriljubljenej-šega slovenskega pisatelja.^ ^f PREJELI SMO Obratovalni čas gostinskega obrata John Doe American bar Slovenski trg 7, Kranj Samostojni podjetnik Aleksander Jenkole, Zgornja Besnica •5/4, Zgornja Besnica, je dne 16. februarja 2000 pri Mestni občini Kranj vložil prijavo razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata John Doe American bar, Slo\ 'enski trg 7, Kranj. Prijavi razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata je bila priložena odločba Upravne enote Kranj z dne 10. februarja 2000, iz katere je razvidno, da Aleksander Jenkole v poslovnem prostoru v Kranju izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti - bar. Z odločbo Oddelka za gospodarstvo Mestne občine Kranj z dne 18. februarja 2000 se je samostojnemu podjetniku dovolilo, da gostinski obrat obratuje le do 24. ure. Na odločbo Mestne občine Kranj se je samostojni podjetnik Aleksander Jenkole v roku za Pritožbo pritožil in v pritožbi navedel, da lokal ni v spalnem naselju, da je omogočen varen dostop Z avtomobili in dejstvo, da je v bližini gostinskega lokala Policijska postaja Kranj. Na podlagi navedb v pritožbi Aleksandra Jenkoleta in v skladu * 3. odstavkom 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS; št. 78/99) mora za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti Pri izdaji soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija, je bila dne W se ukinil državni svet. Kaj mislite? "Čisto logično, saj okoli sebe tako ali tako nikogar ne prenesejo. V vseh demokracijah imajo drugi dom, telo, ki na neki način nadzira drugega. Kakšno floskulo je zadnjič na televiziji izrekel Jelinčič, ki je dejal, da se z ustavnimi spremembami hoče uničiti demokracija v Sloveniji, v isti sapi paje dodal, da je treba ukiniti državni svet. Kar je seveda nekaj najbolj nedemokratičnega, kar si morete zamisliti. Prav značilno za naše politike: eno reče in še preden do konca pove, že sam sebe izm<^ izniči vse tisto, kar je dejal na četku. Pri tem ne mislim izpostavljati Jelinčiča kot nekega grešnega kozla, ampak je le kot primer, r vseh, ki nam vladajo zdaj in nan še bodo, je enako." • Darinka Sedej, f foto: Gorazd Kave* Domel vključen v nemški "grozd" Domelove sesalne enote so med najboljšimi, saj imajo šeststourno življenjsko dobo, običajna je petdeset do stourna. Železniki - Tovarna elektromotorjev Domel Železniki je bila povabljena v nemško združenje proizvajalcev strojev in pogonov VDMA s sedežem v Frankfurtu. Domel je julija letos postal polnopravni član uglednega nemškega združenja, kjer se ne srečuje samo s kupci, temveč tudi s konkurenco. Predsednik uprave Pavel Demšar šteje vk^učitev v nemški "grozd" za velik uspeh, saj je Domel redko, če ne edino slovensko podjetje, ki je bilo sprejeto v odlično druščino. Domel je bil v nemško združenje proizvajalcev strojev in pogonov VDMA povabljen. Povod je bil projekt "Razvoj elektronsko komutiranih sesalnih enot", ki ga v Domelu pripravljajo skupaj z nemškima firmama Kaercher in WAP-Alto, ki sta članici tega združenja. Domel je polnopravni član postal julija letos, vključen je v delovno skupino čistilnih sistemov, saj izdeluje predvsem elektromotorje za električne sesalce. Pri nas takšnih oblik združevanja še ne poznamo, o njih šele razmišljajo, oprijelo se jih je ime "grozd". V VDMA so vključene ugledne nemške firme, njihovi strokovnjaki sodelujejo pri snova- nju predpisov in zakonodaje v Nemčiji in Evropski uniji. Torej imajo precej prednosti, saj lahko vplivajo na zakonodajo, hkrati imajo odprto pot do informacij in se lahko hitro odzovejo z razvojem novih izdelkov. Prednosti torej, ki v sodobnem poslovnem svetu veliko pomenijo. "Na srečanjih združenja spoznavamo nove poslovne partnerje in njihove bodoče potrebe. Srečujemo se tako z našimi kupci kot tudi s konkurenco, dosegljive so nam sveže in koristne informacije. Mislim, da smo eno redkih, če ne edino slovensko podjetje, ki je bilo doslej povabljeno v združenje. Plod takšnega sodelovanja je žc sklenjen, zelo dober posel," pravi predsednik Domelove uprave Pavel Demšar. Domelovi elektromotorji se vrtijo šeststo ur V Domelu bodo letos za naložbe namenili 1,5 milijarde tolarjev, v prvih devetih mesecih so znašale dobrih 1,1 milijarde tolarjev. Investirajo predvsem v novo proizvodno opremo, stroje in orodja. Letos so investirali predvsem v motorje s permanentnimi magneti oziroma v tako imenovane DC motorje. Zanje so novo proizvodnjo linijo že konec lanskega leta postavili v Coroni v Retečah, pričakujejo, da jih bodo letos izdelali in prodali že več kot milijon kosov. Povpraševanje po DC motorjih namreč narašča, saj jih izdelovalci gospodinjskih aparatov, vse raje vgrajujejo kot klasične kolek-torske motorje, saj so manjši in lažji, vendar imajo enako moč. Iskraemeco odpira tovarno v Romuniji V četrtek, 29. novembra, bodo v Aradu v Romuniji odprli proizvodne prostore mešanega podjetja Iskraemeco Romania. Kranj - Kranjska tovarna električnih števcev Iskraemeco začenja Syoj pohod na romunski trg, kjer so skupaj z romunsko družbo Contor Zenner Romania aprila letos ustanovili podjetje Iskraemeco Romania, ki je v 70-odstotni lasti Iskraemeca iz Kranja. V romunskem mestu Arada bosta v četrtek dopoldne Nikolaj Bevk, predsednik uprave Iskraemeca Kranj, in Tudor Caracioni, direktor romunskega podjetja Contor Zenner Romania, odprla Proizvodne prostore skupnega Podjetja Iskraemeco Romania. Kranjčani so prispevali 70 odstotkov ustanovnega kapitala, kar pomeni, da je podjetje v njihovi vc-c'nski lasti. Romunsko podjetje, je prispevalo 30 odstotkov ka- ki pitala in ima v mešanem podjetju torej kontrolni delež, se ukvarja z izdelovanjem in prodajo števcev za merjenje porabe vode. Romunski trg je za Iskraemeco blizu in poslovno zelo zanimiv, seveda zlasti dolgoročno. Mešano podjetje naj bi že v prvem letu doseglo 10-odstotni tržni delež, v prihodnjem letu naj bi ga podvojili. S pomočjo proizvodnje v Romuniji naj bi Iskraemeco v nekaj letih postal zelo pomemben do- Avstrijci ne marajo naše elektrike Kranj - Avstrija je z letošnjim oktobrom začasno prepovedala uvoz e'ektrike iz večih držav, med njimi je tudi Slovenija. Proti pričako-Vanjem se stvari še niso spremenile. Vse kaže, daje bilo iz trte zvito tolmačenje, daje vse skupaj le začasno in da si bo Avstrija kmalu premislila. Svoje uredbe namreč še vedno spremenila. Avstrijski ukrep je enostranski in ni v sozvočju z libera-teacijo evropskega trga električne energije in s pravili Svetovne trgovske organzacije. Avstrijci svojo uredbo utemeljujejo z okoljevarnost-n° in varnostno spornimi objekti, kar naj bi sc nanašalo predvsem na Je.drsko elektrarno Krško. Pri tem je zanimivo, daje Slovenija v pristop- m z Evropsko unijo že zaprla poglavji o okolju in energetiki. Približ-n° tretjino električne energije pridobimo s pomočjo vodnih elektrarn, Preostalo v Termoelektrarni Šoštanj in Nuklearni elektrarni Krško. mači dobavitelj naprav in sistemov za učinkovito rabo električne energije. V tovarni v Aradi bodo zaposleni domačini, izobraževali se bodo v Kranju, občasno bodo v Arado odhajali kranjski strokovnjaki. Iskraemeco je v zadnjem desetletju postala slovenska multinaci-onalka, ki ima po vsem svetu že petnajst povezanih podjetij, trgovskih in proizvodnih. Na tuje proda kar 98 odstotkov izdelkov, uspešno se uveljavlja tudi s prenosi tehnologije in s prodajo licenc za proizvodnjo števcev in več tujih podjetij že izdeluje Iskraemecove električne števce. Tudi letos se lahko v Iskraemecu pohvalijo z dobrim poslovnim rezultatom, čeprav vse bolj občutijo gospodarsko recesijo v svetu. V letošnjih prvih devetih mesecih so prodali za 70 milijonov evrov blaga in storitev, kar je malce nad planom in seveda več kot lani v tem času. Najbolj in sicer kar za 42 odstotkov se je povečala prodaja elektronskih števcev, ki tako predstavljajo že skoraj 30 odstotkov prodaje. Industrijski števci in naprave pa imajo 20-odstotni delež. Donosnost kapitala v letošnjih prvih devetih mesecih je bila 7,3-odstotna. • M.V. Ponudba na trgu je zelo velika, konkurenčni so lahko le z velikimi količinami in visoko stopnjo avtomatizacije in specializacije. Sicer pa so pri razvoju elektro-morjev v Domelu prehiteli konkurenco, saj dosegajo zelo visoke življenjske dobe elektromotorjev. Kot edini na svetu se lahko pohvalijo s šeststourno delovno dobo elektromotorjev, medtem ko običajna znaša petdeset do sto ur. Zanimiva so tudi nova orodja, ki so jih razvili, zlasti pametna razvojna orodja, ki samo poiščejo najboljše rešitve. Pričakujejo, da bodo svojo konkurečnost povečali tudi s pomočjo "20 ključev", ki jih pospešuje Gospodarska zbornica Slovenije. Tudi letos dobri poslovni rezultati Domel v zadnjih letih posluje zelo dobro in kot vse kaže, bo tudi letošnje leto rekordno, čeprav so se razmere na trgu zaostrile in pritisk za zniževanje cen je vse večji. V letošnjih prvih devetih mesecih so naredili skoraj 4,8 milijona kosov sesalnih enot, kar je za 13 odstotkov več kot lani v tem času. V Železnikih so jih naredili 86 odstotkov, v Retečah 14 odstotkov. Prodaja je znašala 87 milijonov mark, izvoz je imel 86-odstotni delež in je bil za skoraj 18 odstotkov večji kot lani v tem času. Največ izvozijo v Nemčijo, ki ima še vedno 51-odstotni delež. Na drugem mestu je Madžarska, ki ima že 10-odstotni delež, kar je posledica tega, da je AEG tja pre- selil del proizvodnje. Največji Domelov kupec je še vedno Elek-trolux, ki ima letos v Domelovem izvozu kar 39-odstotni delež. Promet v letošnjih prvih devetih mesecih je bil za 12,3 odstotka večji kot lani v tem času, načrt so presegli za 2,7 odstotka. Predsednik uprave Pavel Demšar pravi, da je dobiček letos nekoliko manjši kot lani, vendar pričakuje, da bodo konec leta cilj dosegli. Razmere na trgu se namreč zaostrujejo, potrošniško povpraševanje se zmanjšuje, kar je odraz recesije v svetu. Tako je letos šla v stečaj francoska firma Mullincx, ki je napravil prostor za skoraj milijonov elektromotorjev. V letošnjih prvih devetih mesecih se je v Domelu na novo zaposlilo 69 ljudi, odšlo jih je 37, tako jih je sedaj 970. Corona 60-odstotno dela za Domel Reteška Corona je bila že včasih sestavni del Domela, vendar se je leta 1997 samostojno olastninila in tedaj ostala v 15-odstotni Domelovi lasti. Kasneje so kapitalizirali približno milijon mark terjatev in Domel je lastninski delež povečal na 32,6-odstotnega. Letos se je Domel odločil za prevzem Corone, ki že 60-odstotno dela zanj, prevzem so izpeljali pred dobrim mesecem. V Domelu sicer pravijo, daje bil prevzem izpeljan s soglasjem vodstva Corone in in drugih last- nikov, vendar se je na skupščini pokazalo, da temu le ni povsem tako. Pomemben, 29-odstotni lastnik Corone je velenjsko podjetje Fori Tinko iz Velenja, ki ga zanima izdelovanje številnikov, saj je povezano z Gorenjem. Različni interesi največjih lastnikov Corone so na njeni skupščini prišli do izraza v obliki nasprotnih predlogov Fori Tinka, ki seveda V Domelu ima prostore v najemu Indramat, ki se je pred leti izločil in ima še slabi dve leti časa, da se izseli. Veliko je ugibanj, kam se bo odselil, v Železnikih bi ga seveda radi obdržali. V zadnjem času se veliko govori, da bo najel prostore Gorenjske predilnice v Škofji Loki. Vendar jasne odločitve še ni iz zdi se, da bi Domelu kar ustrezalo, če Indramat ostane na njihovem dvorišču. niso dobili podpore. Domel pa je seveda lahko svojo voljo uveljavil tudi pri sestavi nadzornega sveta, v katerega je bil poleg Tomaža Kmecla izvoljen Milan Tušek in ne Milan Forštner, kakor je predlagala uprava. Skupščina je sprejela poročilo o poslovanju v lanskem letu, ki ga je Corona zaključila s 196 milijoni tolarjev izgube. Letos naj bi bila nekoliko nižja, v prvih devetih mesecih je znašala 70 milijonov tolarjev. • Marija Volčjak NOVI V MESTU! Novi salon Opel v Kranju vas med 20. novembrom in 20. decembrom vabi na brezplačne zimske preventivne preglede vozil Opel. Pokličite na telefon 04 / 281 71 81 in si rezervirajte termin! AT VIS, C. Staneta Žagarja 53/a, Kranj Sklad kupil stanovanja za varčevalce Republiški stanovanjski sklad bo kupil stanovanja in stavbna zemljišča in jih po nespremenjeni ceni prodal upravičencem do dolgoročnih stanovanjskih posojil sklada in varčevalcem v nacionalni stanovanjski shemi. IZ TEČAJNICE LJUBLJANSKE BORZE Iz tečajnice tokrat objavljamo vrednost delnic večine investicijskih družb na dan 23. novembra, pri tem pa poleg enotnega tečaja objavljamo še tri podatke: vred. 1 ■ vrednost delnic z upoštevanjem izkoriščenosti certifikatov, »red. 2 • vrednost delnic brez upoštevanja izkoriščenosti certifikatov in % izk. - odstotek lastninskih certifikatov, ki jih je investicijska družba že porabila za nakupe delnic podjetij. Ljubljana - Nadzorni svet republiškega stanovanjskega sklada je na četrtkovi seji odločil o izboru ponudb za prodajo stanovanj in nezazidanih stavbnih zemljišč v Ljubljani, Mariboru, Domžalah, Kamniku in Kopru, ki jih je pridobil na podlagi javnega poziva. Sklad bo kupil 266 stanovanj s pripadajočimi garažami v skupni vrednosti 38,2 milijona mark (v tolarski vrednosti), poleg tega pa še 13.727 kvadratnih metrov nezazidanih stavbnih zemljišč v Ljubljani in Izoli, za katera bo plačal 2,6 milijona mark. V Ljubljani bo kupil 210 stanovanj, povprečno velikih 56 kvadratnih metrov, po ceni od 2.000 do 2.200 mark za kvadratni meter, v Mariboru 20 stanovanj povprečne velikosti nekaj več kot 71 kvadratnih metrov po ceni 1.852 mark, v Domžalah 16 stanovanj, povprečno velikih 68 kvadratnih metrov, po 2.426 mark in v Kamniku 20 stanovanj z 82 kvadratnimi metri povprečne prodajne površine po ceni 2.130 mark za "kvadrat". Stanovanja bodo vse-ljiva od februarja do konca prihodnjega leta. Stanovanjski sklad bo po sklenitvi kupoprodajnih pogodb predvidoma januarja prihodnje leto objavil javno ponudbo za prodajo kupljenih stanovanj. Cene ponujenih stanovanj se ne bodo spremenile, kupci pa bodo morali plačati še davek na promet nepremičnin in manipulativne stroške v višini treh odstotkov ter še morebitne stroške financiranja. Stanovanja bodo lahko kupili upravičenci do skladovega 34. razpisa dolgoročnih posojil in varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Če bo povpraševanje večje od ponudbe, bodo dali prednost mladim družinam ter tistim, ki bodo prej vplačali varščino v znesku 10 odstotkov prodajne cene stanovanja in bodo pri varčevanju v nacionalni stanovanjski shemi imeli daljšo varčevalno dobo. V primeru, da bo tudi takih upravičencev več kot stanovanj, bo odločal računalniški izbor. Sklad je do roka, to je do 25. oktobra, prejel 17 ponudb za nakup 622 stanovanj skupne velikosti 43.440 kvadratnih metrov in vrednosti 11,3 milijarde tolarjev ter 23 ponudb za nakup 244.590 kvadratnih metrov zemljišč v skupni vrednosti 4,3 milijarde tolarjev. Stanovanja, ki jih je skladu ponudilo 16 družb in organizacij, so bila povprečno velika od 48 do 134 kvadratnih metrov, cena je bila od 15 do 30 odstotkov nižja od prodajnih cen in je skupaj z davkom na dodano vrednost znašala od 1.430 do 3.080 mark za kvadratni meter. Najmanjše ponujeno zemljišče je bilo veliko 684, največje 50.948 kvadratnih metrov, ponujena cena pa se je gibala od 45 do 646 mark za kvadratni meter. • Cveto Zaplotnik Odločila bosta sklada Kranj - Kdo bo prevzel Pivovarno Union, je odvisno predvsem od odškodninske in kapitalske družbe, ki imata v pivovarni 22,6-odstotni lastninski delež. Dokapitalizacija SKB banke Kranj - SKB banka bo z izdajo 3.899.902 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev na delnico povečala osnovni kapital banke, je sklenila uprava banke, s tem pa je soglašal tudi nadzorni svet. Novo izdane delnice v emisijski vrednosti nekaj več kot 13,5 milijarde tolarjev bo vpisal in vplačal več kot 96-odstotni lastnik banke Societe Generale, poleg izdaje novih delnic pa bodo za dokapilalizacijo v skupni vrednosti 71,6 milijona evrov najeli še 10 milijonov evrov dolgoročnega podrejenega dolga. Ob dokapitalizaciji bo banka prevrednotila kreditni portfelj konservativnejšim načelom, ki veljajo v banki Societe Generale, s tem pa bo okrepila varnost poslovanja in ohranila primerno kapitalsko ustreznost. Odkar je Societe Generale večinski lastnik, se jc v banki marsikaj spremenilo. S pripojitvijo Banke Societe Generale Ljubljana k SKB banki sta banki povezali stranke, združili knjigovodstvo in informacijski sistem ter uveljavili novo organiziranost. Poslovni načrt do leta 2005 predvideva krepitev poslovanja s prebivalstvom, gospodarstvom in javnim sektorjem, glavni cilj pa je doseči 15-odstotni tržni delež in približati razmerje med stroški in prihodki načrtovanemu razmerju v skupini Societe Generale. • CZ. Kot je že znano, je belgijski koncem Interbrew, ki ima v lasti skoraj četrtino delnic Pivovarne Union, napovedal objavo javne ponudbe za odkup še preostalih Unionovih delnic po ceni 73.000 tolarjev. Ker so se v javnosti po tem razširile govorice, da bo konkurenčno ponudbo za odkup dala tudi Pivovarna Laško, ki ima skupaj z Radensko v ljubljanski pivovarni 25-odstotni delež, je Ljubljanska borza zaradi enakomerne obveščenosti vlagateljev v sredo začasno zaustavila trgovanje z delnicami obeh pivovarn in od obeh zahtevala o tem uradne informacije. Pivovarni sta v petek o tem tudi uradno obvestili javnost, borza pa je sprostila trgovanje z njunimi delnicami. Iz Pivovarne Union so sporočili, da niso seznanjeni z morebitno namero Pivovarne Laško za odkup delnic Uni-ona in da o tem tudi niso sklenili nobenega sporazuma. Menijo, da je lntcrbrew resen ponudnik, ki je na zelo transparenten način objavil namero o odkupu vseh delnic in da bodo takšna tudi vsa njegova prihodnja dejanja. Od agencije za trg vrednostnih papirjev so zahtevali, da pozove Pivovarno Laško, naj se določno izjavi o tem, ali bo dala ponudbo za odkup ali ne. Iz Pivovarne Laško so sporočili, da se tako kot njihova konku- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA ODPREMNI DELAVEC; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; ostalo: Tečaj za voz. viličarjev; B,C,E kat.; do 30.11.01; LE TEHNIKA D.O.O., SUČEVA 27, KRANJ POMOŽNI DELAVEC POSLUŽEVALEC BRIZGALNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; ostalo: MOŽNOST PODALJŠANJA, POSKUS. DELO 1 MESEC; do 05.12.01; TOMAŽIČ DAVOR S.P, NAKLO P. E. KROPA, UPNICA 8, KROPA APRETER TEKSTILU PLEMENITILEC III.; d.č. 12 mes.; do 27.11.01; IBI D.D., JELENČEVA ULICA 1, KRANJ; št. del. mest: 3 BOLNIČAR BOLNIČAR; ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; ostalo: Tečaj hig. min.; ostalo: OPRAVLJEN STROK. IZPIT; do 30.11.01; CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH, STARA LOKA 31, ŠKOFJA LOKA MIZAR MIZARSKA DELA; ned.č.; B kat.; do 30.11.01; LOT D.O.O., ZALOG 61, CERKLJE NA GORENJSKEM SKLADIŠČNIK; ned.č.; ostalo: Tečaj za voz. viličarjev; B kat.; do 27.11.01; VBH TRGOVINA D.O.O., KIDRIČEVA 75, ŠKOFJA LOKA IZDELAVA LESENIH PREDMETOV (POHIŠTVA); d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ; št. del. mest: 2 OBLIKOVALEC KOVIN STRUGAR; ned.č.; do 19.12.01; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA ULICA 1, ŠENČUR; št. del. mest: 2 ORODJAR ORODJAR; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O, BRITOF 23, KRANJ AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; REŠET D.O.O. KRANJ, HUJE 9, KRANJ SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR; ned.č.; 12 mes. del. izk.; slov. j.- gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; DILCA D.O.O, KRANJ, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ PEČAR POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG; ned.č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; DILCA D.O.O, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ PRODAJALEC PRODJALEC; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 29.11.01; PIERRE D.O.O, VIKTORJA KEJŽARJA 8, JESENICE RAZVOZ;TERENSKA PRODAJA KRU-HA.PECIVA.SLAŠČIC; ned.č.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 04.12.01; OGREX D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE KUHAR KUHAR; d.č. 3 mes.; B kat.; do 08.12.01; TAVČAR JANEZ S.P, STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA PRIPRAVA JEDI; ned. č.; 12 mes. del. izk.; do 07.12.01; POUANŠEK TOMAŽ S.P.GOSTILNA, POLJANE NAD ŠKOF-JO LOKO 27, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO NATAKAR STREŽBA; ned.č.; 12 mes. del. izk.; do 07.12.01; POUANŠEK TOMAŽ S.P, GOSTILNA, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO 27, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO ŽIVILSKI TEHNIK MLINAR SUROVIN V MEŠALNICI ŠKOFJA LOKA; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.12.01; MERCATOR-KMETIJSTVO D.O.O.KRANJ, BEGUNJSKA ULICA 5, KRANJ ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; ang. j. -gov. in pis.; znanje rač., poznavanje operac. sis. - zahtevno; B kat.; do 22.12.01; BASING D.O.O, ŽELEŠKA CESTA 11 A, BLED GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; ang. j. - gov. in pis., ital. j. - gov. in pis.; znanje rač., delo z baz. podatkov -osnovno; do 30.11.01; KOMPAS HOTELI D.D., BOROVŠKA CESTA 100, KRANJSKA GORA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; znanje rač., delo z baz. podatkov - osnovno; kat B; do 28.11.01; ADRIATIC-ZAVAROVALNA DRUŽBA KO- PER POSLOVNA ENOTA,KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; ang. j. - gov. in pis.; znanje rač.: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 08.12.01; ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA CESTA 10, LESCE ZDRAVSTVENI TEHNIK KOPALIŠKI MOJSTER-MASER; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; nem. j. - gov., ang. j. - gov.; ostalo: tečaj higienskega minimuma; do 30.11.01; KOMPAS HOTELI D.D.,KRANJSKA GORA, BOROVŠKA CESTA 100, KRANJSKA GORA INŽENIR LESARSTVA RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM,IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; ang. j. - gov., nem. j. - gov.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK POLIVALENTNA PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA; ned.č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; znanje rač.: delo z bazami - osnovno; B kat.; ostalo: STROKOVNI IZPIT; do 04.12.01; OZG KRANJ ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, STARA CESTA 10, ŠKOFJA LOKA SOCIALNI DELAVEC SPECIALIST SOCIALNI DELAVEC SPECIALIST ZA DELO V ZDRAVSTVU; ned.č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; znanje rač.: urejevalnik besedil - osnovno; B kat.; ostalo: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 30.11.01; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA, BEGUNJE 55, BEGUNJE NA GORENJSKEM UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; ang. j. - gov. in pis., nem. j.-gov. in pis.; Bkat; do 22.12.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA CESTA 11 A, BLED; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE ZA IND. ELEKTRONIKO PROJEKTNI RAZVIJALEC; ned.č.; slov. j. - gov. in pis., ang. j. - gov. in pis.; znanje rač.: programiranje - zahtevno; do 30.11.01; ISKRA INSTRUMENTI D.D., OTOĆE 5A, PODNART delna objava renca pogajajo o odkupu Unionovih delnic, ki jih imata v lasti kapitalska in odškodninska družba, pri tem pa so kot obliko odkupa ponudili zamenjavo za svoje lastne delnice. O menjalnem razmerju oz. o ceni se še niso dogovorili, konkretna pogajanja se bodo začela šele potem, ko bosta sklada pridobila cenitev Pivovarne Laško. Izračuni jim kažejo, da bi ob odločitvi za zamenjavo postala približno 30-odstotna lastnika Pivovarne Laško. Kapitalska in odškodninska družba bi tako dosegli višjo ceno, kot jo ponuja konkurenca, saj bi bila skupna vrednost združene slovenske industrije pijač že po nekaj letih višja, kot je za posamezno podjetje. Iz Pivovarne Laško so še sporočili, da je vsaka informacija o nameravani objavi javne ponudbe za prevzem Uniona prezgodnja, dokler ponudbe ne bo objavil Interbrew. • Cveto Zaplotnik Še naprej pogosto spreminjanje cen Kranj - Kupci bencinov in ostalih naftnih derivatov so se že navadili na to, da se cene spreminjajo zelo hitro, včasih celo na vsaka dva tedna. Takšna cenovna gibanja bodo tudi v prihodnje, saj je vlada podaljšala model, po katerem se cene na osnovi gibanja cen naftnih derivatov na mediteranskem trgu ter razmerja med tečajem tolarja in dolarja oblikujejo vsaka dva tedna, pri tem pa naftnim trgovcem pri litru prodanega bencina pripada 13 tolarjev marže. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je začela veljati v soboto, takšen model podaljšuje do konca prihodnjega leta. • CZ. Vrednostni papir Enotni tečaj Vred. 1 Vred. 2 % izk. PID Aktiva Avant 1 31,50 171,14 0,24 9,36 Arkada ena 41,20 177,55 136,23 77,78 Arkada dva 40,60 165,10 129,55 79,47_ Arkada tri 31,00 169,32 75,57 47,85_ Atena 1. sklad 44,93 174,24 120,95 69,61__ Infond Zlat PID 50,24 195,82 146,26 76,01_ ID Kmečka družba 72,74 175,55 175,55 100,00___ PID Kmečka družba 31,74 175,00 0,05 0,03 Krona Krona 41,50 130,58 130,58 100,00_ Kompas sklad 2 29,53 214,21 137,64 65,03__ Kompas sklad 4 28,52 221,12 80,91 36,78_ Modra linija 64,29 239,02 190,66 80,46 Mercata 29,55 202,96 67,78 33,49 Mercata 1 30,07 185,79 68,27 37,01 Maksima 1 48,58 163,95 108,99 66,76 NFD 1 105,57 196,72 196,72 100,00_ NFD2 39,96 163,78 68,30 42,33 Nika PID 35,50 138,80 108,00 78,57 Nika PID 1 36,10 144,38 100,03 70,82 Nika PID 2 33,80 158,25 93,38 61,54 Krona Senior 38,71 172,09 117,36 68,62 Triglav Steber 1 112,92 226,41 226,41 100,00 Triglav Steber 2 40,00 167,37 52,79 31,88 Zlata Moneta 1 72,34 192,01 192,01 100,00 Zlata Moneta 2 39,1 154,29 57,99 48,20 PID Zvon Ena 72,02 185,53 185,53 100,00 PID Zvon Dva 36,04 144,92 51,84 55,69 SBI presegel 2.100 točk Ljubljana - Ko tečaji vrednostnih papirjev na borzi naraščajo, pravijo, da je borza v znamenju bika oz. bikovskih trendov. Na Ljubljanski borzi je bik očitno "kraljeval" tudi minuli teden, saj je delniški indeks SBI20 najprej v četrtek presegel mejo 2.100 točk in se v petek ustavil pri 2.120 točkah. To je bila že njegova deseta rekordna vrednost v tem letu, samo minuli teden se je njegova vrednost zvišala skoraj za 71 točk, dobri poznavalci borznega dogajanja pa napovedujejo, da se bo rast indeksa še nadaljevala. Na porast indeksa SBI20 je najbolj vplivalo naraščanje vrednost delnic Krke, Intereurope, Luke Koper in Gorenja. In kako je bilo z ostalimi borznimi indeksi? Tudi indeks prostega trga IPT je v petek dosegel letos najvišjo vrednost - 1.734 točk in seje minuli teden zvišal skoraj za 20 točk. Indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX je prejšnji teden poskočil skoraj za en odstotek, indeks obveznic BIO pa se je zvišal le malenkostno. • CZ- Petrol se zanima za nakup Beopetrola Ljubljana - Na poziv za zbiranje ponudb za nakup 70-odstotnega deleža v srbski naftni družbi Beopetrol se je prijavila tudi slovenska naftna družba Petrol, poleg nje pa tudi avstrijski OMV, grški Helenic Petrol, britanski Shell, madžarski MOL, ruski Lukoil in še nekatere druge družbe. Srbska agencija za privatizacijo bo približno čez tri mesece objavila javni natečaj za vlagatelje, ki bodo potlej lahko Beopetrol skrbno pregledali in dali zavezujoče ponudbe. Ali bo takšno ponudbo dal tudi Petrol, je odvisno od tega, kaj bo pokazal pregled poslovanja. Knjižna vrednost 70-odstotnega deleža v Beopetrolu znaša nekaj manj kot 13 milijonov evrov. Srbski naftni trgovec ima 203 bencinske servise ter skladišča v sedmih mestih, zaposluje pa približno 1.600 ljudi. -CZ. Banka SanPaolo IMI želi kupiti Banko Koper Za tečaje z Ljubljanske borze je v preteklem tednu do četrtka v povprečju značilen izrazito naraščajoč trend z novo rekordno vrednostjo indeksa SBI20 v četrtek, 2102 točki. Hkrati je za razvoj vrednosti indeksa pooblaščenih investicijskih družb (PIX) značilna velika stopnja stabilnosti z zaključno vrednostjo v četrtek 1546 točk. V obdobju od ponedeljka do četrtka so od večjih podjetij najbolj porastli tečaji Intereurope (8,1 odstotka), Gorenja (6,9 odstotka), Luke Koper (5,7 odstotka), Krke (3,2 odstotka) Belgijska družba Interbrew, ki ima 24,46-odstotni delež Pivovarne Union je poslala Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Uradu za varstvo konkurence namero za nakup vseh preostalih delnic Pivovarne Union. Interbrevv namerava za delnico ponuditi 73.000 tolarjev. Pivovarna Laško, ki ima skupaj s povezano družbo Radensko enako slabih 25 odstotkov delnic Pivovarne Union, pa je preostalima največjima lastnikoma Pivovarne Union, Kapitalski družbi (10,26 odstotka) in Slovenski odškodninski družbi (12,15 odstotka) ponudila odkup po precej višji ceni. Pivovarna Laško je skladoma poleg višje cene ponudila tudi zamenjavo Unionovih delnic za delnice Pivovarne Laško. V Pivovarni Union je nadzorni svet potrdil strateško partner- stvo z Interbrewom, medtem ko iz Pivovarne Laško sporočajo, da po nobeni ceni ne bodo prodali delnic Pivovarne Union. Kakorkoli, če se Pivovarna Laško, KAD in SOD ne odločijo za prodajo In-terbrewu, prevzem Uniona s strani belgijske družbe ni mogoč. V sredo po omenjenih dogodkih je bilo trgovanje z obema pivovarnama na Ljubljanski borzi zaustavljeno. Razlog so predvsem nepotrjene vesti o nameravani konkurenčni ponudbi s strani Pivovarne Laško in nepotrjene vesti o višji ponudbi Interbrewa. Pred sprostitvijo trgovanja z delnicami pivovarn borza pričakuje od Pivovarne Laško objavo v dnevnem časopisju o nameravanem prevzemu Pivovarne Union. Koncem Intereuropa je tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta posloval uspešno in presegel zastavljene cilje. Zraven matične družbe-so k rezultatu pripomogle tudi njihove družbe na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Rusiji in ZR Jugoslaviji. Prihodke iz poslovanja so v prvih devetih mesecih povečali za 11 odstotkov, dobiček iz poslovanja pa za 24 odstotkov, glede na enako obdobje lani. Celotni dobiček pa je bil kar za 95 odstotkov višji kot v prvih devetih mesecih lanskega leta in je znašal 4,1 milijarde tolarjev. Tečaj delnice Intereurope je od začetka leta do danes, porasel za 31,3 odstotka. Italijanska banka SanPaolo IMI, ki želi kupiti Banko Koper je na Banko Slovenije poslala vlogo, na podlagi katere bo centralna banka odločala o odobritvi prevzema banke. Družba Kolinska namerava v Leskovcu v Srbiji v prihodnjem letu postaviti svoj distribucijski center za južno Srbijo. Posel naj bi potekal v več fazah, pri čemer je precej odvisno od Slovenske il~ vozne družbe in od tega, v kolikšni meri bo zavarovala naložbe. V Kolinski pa razmišljajo tudi o nakupu lastninskega deleža v kakem tamkajšnem podjetju. Boštjan Pliberšek, analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d.d. ILI RIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM, ALPINA, ODETA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAG, CORONA, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOK* JESENICE Titova 7, Tel 04/58 64203 KRANJ KoroSka 5 Tel 04/202 1722 MEDVODE,. PC Mere»tor Gorenjska Tel 01/36 11100 Daljinsko ogrevanje na biomaso v Preddvoru Prihodnji vir energije bodo spet drva Vse kaže, da je projekt daljinskega ogrevanja na biomaso, ki ga že od leta 1997 načrtujejo v občini Preddvor, vse bližji svojemu cilju. Preddvor - Žc prihodnji mesec bodo namreč ustanovili družbo Energetika Preddvor, v kateri bo 51-odstotni delež imela občina, 49-odstotncga pa Thermoglobal, ki ga sestavljata EL-TEC-Mulej in avstrijsko podjetje Steirische Fernvvarme. Februarja bodo začeli z gradnjo kotlovnice, aprila pa z izgradnjo toplovodnega omrežja. Če bo šlo vse po načrtih, bo lahko sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, ki naj bi grel gospodinjstva in večje objekte v Preddvoru in naselju Hrib, začel obratovati že na začetku prihodnje kurilne sezone. Surovina za daljinsko ogrevanje bi bila lesna biomasa, ki je na gozdno bogatem podeželju lahko dostopna, razen tega pa je v Preddvoru tudi obrat Jelovice, ki bi lahko s svojimi lesnimi odpadki zagotavljal tretjino potrebnih energetskih virov. Sicer pa v prid tovrstnega ogrevanja govori več argumentov: izboljšanje kvalitete zraka z močno redukcijo emisij škodljivih snovi, zmanjšanje emisij C02 za okoli 2600 ton letno, CO pa 12950 kg letno in S02 za okoli 8200 kg letno, uporabo ostankov v kmetijskem in gozdnem gospodarstvu, energetski prihranki za okoli 10 odstotkov v primerjavi s sedanjimi viri ogrevanja. Sosede Avstrijec so te prednosti žc prepričale in pri njih deluje že več kot 500 sistemov daljinskega ogrevanja, pa tudi drugod po Evropi žc veliko vlagajo v obnovljive vire energije, jc povedal Franko Nemac iz. Agencije za prestrukturiranje energetike, ki sc na državni ravni ukvarja z razvojnim programom obnovljivih virov energije. V Sloveniji naj bi zgradili 50 takšnih sistemov, eden takih že deloma obratuje v Gornjem Gradu, kjer se na lesno biomaso greje približno polovica tamkajšnjih gospodinjstev. Preddvor je ena od štirih manjših občin (poleg Gornjega grada še Nazarje in Solčava), kjer načrtujejo poskusni projekt daljinskega ogrevanja na biomaso, financ- ■ '^y^P^^^%9 •••••. no pa ga je pripravljeno podpreti več virov, med njimi Pharc v okviru programa čezmejnega sodelovanja, avstrijski ekološki sklad ter tri domača ministrstva. Pharc zagotavlja 1,1 milijona nemških mark nepovratnih sredstev, avstrijski ekološki sklad 900 tisoč DEM in ministrstva 1,4 milijona DEM. S tem bi bila pokrita polovica investicije v projekt, ostalo bi morali zagotoviti s partnerstvi in krediti. V načrtovanju projekta Učna ura (leto) trgovanja z elektriko S 15. oktobrom morajo tako imenovani upravičeni odjemalci električne energije sami poskrbeti za dobavo električne energije in dostop do omrežij, pri čemer očitno nastaja kar precej zapletov. Maribor - V Agenciji za energijo Republike Slovenije ugotavljajo, da začetek delovanja trga na področju oskrbe z električno energijo prinaša številne novosti pa -tudi probleme, za katere se bo potrebno šele naučiti, kako jih ustrezno rešiti. V agenciji so ugotovili, daje vseh 13 pritožb podjetij na odločitve Elektro Slovenija o dostopu do električnega omrežja utemeljenih. Nihče se ni slepil, da bo uvajanje tržnih zakonitosti na področje dobave električne energije enostaven proces, saj odpiranje tovrstnih trgov in novo urejevanje odnosov poteka tudi v drugih državah in trdnih vzgledov za to ni. 15. oktober je bil podaljšani rok (prvotni je bil celo 15. april), da veliki odjemalci sami poskrbijo za dobavo električne energije in za dostop do prenosnih omrežij, to pa seveda pomeni odpiranje možnosti vključevanja konkurence. Zakonodaja in sproščene tržne zakonitosti zahtevajo, da tako imenovani upravičeni odjemalci z elcktrodistri-bucijskimi podjetji sklenejo pogodbe o nakupu in dostopu do elektroenergetskega omrežja, pri čemer se zlasti ob vprašanjih možnega uvoza energije in dostopa do omrežja precej zapleta. Žc pripravljeni Pravilnik o določitvi OBVESTILO Člane društva DRFD Kranj vabimo na "DEBATNI ČETRTEK" dne 6. decembra 2001 ob 11. uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11. Na posvetovanju bomo obravnavali problematiko s področja DDV in sicer: - vodenje davčnih evidenc Posvetovanje bo vodila predstavnica MF RS - Davčni urad Kranj ga. Julijana Povše. Priloženo bo tudi ustrezno gradivo. Vstop je prost, vljudno vabljeni! , „ Predsednik DRFD Vinko Perčič 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE OBVESTILO Davčni urad Kranj, IZPOSTAVA TRŽIČ, se iz lokacije na Predilniški cesti 14 seli v prostore nekdanje Ekspoziture APP na Kranjski ulici 1. Na novi lokaciji prične z delom v ponedeljek, 3. decembra 2001. Zaradi selitve, na lokaciji na Predilniški cesti 14, v petek, 30. 11. 2001, ne bo uradnih ur, stranke lahko davčne zadeve namesto v petek uredijo v četrtek, 29. 11. 2001. Prosimo, da zamenjavo uradnih dnevov sprejmete z razumevanjem. Cilka Habjan Zivlakovič, direktorica cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki so ga oblikovali v agenciji za energijo, bo namreč stopil v veljavo šele v prihodnjem letu, veliko število pritožb na odločitve Elesa pa kaže, da prvi razpis ne bo uspešen. Na razpis za uvoz električne energije in dostop do elektroenergetskega omrežja, ki ga je Eles objavil letos avgusta, seje prijavilo 28 zainteresiranih podjetij in kar 12 jih z odločitvami Elesa ni bilo zadovoljnih in so se zato tudi pritožili. V agenciji za energijo so presodili, da so pritožbe, že zaradi bistvenih napak v samih postopkih, upravičene, čeprav so morali pritožbe prvič zavrniti, saj jih je moral prvič obravnavati sam razpisnik, agencija pa je drugostopenjski pritožbeni organ. Eles jc namreč odločil, da lahko elektriko iz uvoza kupujeta le Talum iz Kidričevega in Karton Količe-vo, s čimer se ne strinjajo, še manj pa z zahtevami glede dostopa do omrežja v Vipap Krško, Papir Radeče, Tomosu Koper, Rotomatiki Idrija, Steklarni Hrastnik, Yulonu Ljubljana, Gorenju Velenje, Cinkarni Celje, Rogaški, Slovenskih železnicah, Iskra invest Ljubljana in Karton Količevo. Po zavrnitvi pritožb na Elesu so v agenciji sklenili odločbe Elesa na osnovi ponovnih pritožb odpraviti. Eles namreč ni spoštoval pravil upravnega postopka, pri odločanju o pravicah za dostope do prenosnega omrežja za smer Avstrija - Slovenija in smer Italija - Slovenija pa ni bilo javne obravnave. Eles bo moral torej celotni postopek v 30 dneh ponoviti in upoštevati kriterije za sklepanje pogodb o dostopu do elektroenergetskega omrežja, ki so pripravljeni za leto 2002. Ker na agenciji za energijo vsak dan dobivajo razna vprašanja, so se odločili, da bodo odgovore nanje, kakor tudi vse zadevne akte in predpise, objavljali na svojih spletnih straneh, saj so prepričani, da je to najhitrejša in najučinkovitejša pot, da so podatki in odgovori dostopni celotnemu gospodarstvu. Naslov: www.agen- rs.si. • Štefan Žargi je bila občina Preddvor žc precej daleč: lani je pridobila enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo kotlovnice med Jelovico in delom naselja Francarija. Vendar pa se je zaradi nasprotovanja tamkajšnjih stanovalcev, ki niso verjeli zagotovilom, da ne bo negativnih vplivov na okolje, začelo zapletati. Pritožili so se najprej na Ministrstvo za okolje in prostor, nato še na upravno sodišče, ki sta obe zavrnili pritožbo. Dva od občanov sta se pritožila še na vrhovno sodišče. Odločitve še ni, župan občine Preddvor Miran Zadnikar pa pravi, da po zagotovilu pravnih strokovnjakov to ne more zadržati izvedbe njihovih načrtov. Župan pa je ob predstavitvi načrtov o daljinskem ogrevanju z bioamso spregovoril še o enem zapletu. Gre za prvotno načrtovano partnerstvo s podjetjem Jelovica, ki naj bi bila 49-odstotni partner skupnega energetskega podjetja in na podlagi tega partnerstva bi projekt dobil tudi sredstva ekološkega sklada. Če bi partnerstvo uspelo, bi lahko kotlovinico gradili na mestu sedanje Jelovičine kotlovnice, tako pa so ostali pri prvotni lokaciji. Ko se je izkazalo, da iz partnerstva nc bo nič, je občina Preddvor začela iskati novega med različnimi slovenskimi podjetji. Projekt se je zdel obetaven blejskemu podjetju EL-TEC-Mulej, ki ima s sistemi daljinskega ogrevanja že nekaj izkušenj, v tujini in doma (med drugim tudi v Železnikih). Damjan Mulej iz podjetja EL-TEC-Mulej je pojasnil sodelovanje z. avstrijskim partnerjem Steirische Fernvvarme, s katerim ustanavljata družbo Thermoglobal, d.o.o., ta pa bo partner občini Preddvor v skupnem podjetju Energetika Preddvor, d.o.o. Slednja bo izvedla projekt ogrevanja na biomaso in nato z energetskim sistemom tudi upravljala. V prihodnjih dveh mesecih bodo končane formalnosti v /vezi /. ustanovitvijo družbe, februarja 2002 naj bi začeli graditi kotlovnico, spomladi pa tudi omrežje. Po terminskom planu naj bi poleti kotlovnico opremili, do jeseni priključili toplotne postaje in septembra bi kotlarno lahko že poskusno zagnali. Oktobra 2002 bi lahko sistem že začel obratovati. Kje sc bo Preddvor oskrboval z. gorivom za novi ogrevalni sistem? Kurivo bi bili lesni sekan ci, ostanki /agovine in lesni odpadki iz. industrije. Kot zagotavljajo sogovorniki, oskrba s surovino ne bi smela biti problem. Tako kažejo izkušnje iz. Gornjega grada, kjer le dva kmeta dobavljata biomaso. Za potrebe Preddvora bi zadoščalo 4000 ton lesne biomase na leto. Računajo, da bi tretjino potrebne količine zagotavljala Jelovica s svojimi lesnimi odpadki, sicer pa je v okolici še nekaj proizvajalcev, ki iščejo možnosti, kako se znebiti lesnih odpadkov. Kot dobavitelji pa imajo možnosti tudi kmetje. Samo v primeru toplarne v Železnikih je menda ponudba surovine kar petkrat večja od potreb. Biomasa je ekološki čist vir energije, zagotavljajo sogovorniki. Občina Preddvor jc dala izdelati tudi študijo vplivov na okolje, potem ko so se pri občanih pojavili dvomi v njeno ekološko neoporečnost. Sosedje imajo pač slabe izkušnje s staro Jelovičino kurilnico, zaradi katere požirajo dim in pepel. Nova kotlovnica v Preddvoru bo čistejša, saj ima vse potrebne filtre in kondenzatorje, da v okolje ne bodo spuščali nevarnih emisij. Zgolj ekološka neoporečnost pa ne bo prepričala ljudi, naj se odrečejo dosedanjim virom ogrevanja, če novi ne bodo cenejši. Sogovorniki pravijo, da bo cena biomase od 9,3 do 10,4 tolarja na kilovatno uro energije, odvisno pač od tega, kolikšen bo odjem in koliko bodo odjemalci predhodno vlagali v projekt. Ocenjujejo, da bo novi vir za uporabnike za kako desetino cenejši od sedanjega. • Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Nova zdravnica kitajske akupunkture v Preddvoru V domu starejših občanov Preddvor se ves čas trudijo biti odprti tudi za zunanje obiskovalce. Poleg pedikure in frizerskega salona, ki v njihovih prostorih delujeta že dlje časa, pred dvema mesecema je direktorju Petru Starcu v Preddvor uspelo pripeljati še novo zdravnico dr. Jenčon Lee - ki zdravi z akupunkturo - kitajsko metodo zdravljenja z iglami, ki ima večtiso-čletno tradicijo. Zdravnica Jenčon je diplomirala na fakulteti za tradicionalno kitajsko medicino v provinci Henan, specializirala pa se je za zdravljenje z akupunkturo. V obdobju izobraževanja na Inštitutu za akupunkturo v Pekingu, ki je največja tovrstna ustanova na Kitajskem, je imela priložnost delati z vrhunskimi profesorji. Pred odhodom v Slovenijo je bila šefinja oddelka za akupunkturo v IV. bolnišnici v mestu Luoyang. S svojimi bogatimi izkušnjami v zdravljenju z akupunkturo želi sedaj Kitajka pomagati tudi Slovencem, ki jih pestijo različne tegobe. "Z akupunkturo se lahko zelo uspešno zdravi težava v vratu, križu, išijas, teniški komolec, vnetje rame, bolečine v kolenih, glavobol, prebavne motnje, ženske težave ob menstruaciji, te trigeminus, faciolis, depresije, nespečnost. Ljudje na Gorenjskem dobro poznajo metodo zdravljenja z akupunkturo. "V kratkem času sem že imela mnogo obiskov," pravi dr. Jenčon. Z učinkom terapije pri zdravnici Jenčon je večina pacientov zelo zadovoljnih. Na primer 47-letna gospa iz Kranja, ki je trpela zaradi hude bolečine v vratu, hrbtu, ter zaradi išijasa v desni nogi. Po šesti terapiji je spet zdrava. Na koncu terapije je zdravnica Jenčon svoji pacientki povedala: Če kdaj rabite terapije in nimate denarja, lahko pridete spet k meni in vas bom zastonj pozdravila. Pomagala je tudi 70-letni gospe Mariji iz Žirov, ki je imela bolečine v rokah, križu in obeh nogah. "Uživala sem celo leto tablete, pa mi ni nič pomagalo. Ko sem prebrala članek v Gorenjskem glasu o zdravnici Jenčon, sem si rekla, tudi to bom poskusila. Zaupala sem kitajski zdravnici in mi je res pomagala." V učinek akupunkture po uspešno prestani terapiji verjame tudi gospod Novak iz Preddvora. Gospod Novak je tri mesece trpel bolečine od komolca do prstov. Moral je biti na bolniški. Šel je šestkrat na terapijo k zdravnici Jenčon in bolečina je popolnoma izginila. Izkušena kitajska zdravnica zagotavlja, da je akupunktura naravna metoda zdravljenja, brez negativnih posledic. Ta stara metoda je v današnjem času vse bolj popularna. Ne odlašajte, saj tako le brezpotrebno trpite, oglasite se v Domu starejših v Preddvoru, kjer zdravnica Jenčon z akupunkturo zdravi od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. Potrebno pa se je vnaprej naročiti na tel. številko 031 /229 041. Na tečaje in še v toplice Dobrna Kranj - Kmetijska svetovalna služba Kranj vabi na različne tečaje pa tudi na krajši dopust v toplice. Od 6. do 8. decembra bo na posestvu srednje biotehniške šole v Strahinju tečaj predelave mleka v mlečne izdelke, 7. decembra, prav tako na posestvu, tečaj aranžiranja daril, 12. decembra v zadružnih prostorih v Krizah tečaj priprave narezkov in obloženih kruhkov in 21. decembra na posestvu v Strahinju tečaj priprave novoletnih aranžmajev. Od 21. do 23. februarja prihodnje leto bo na šolskem posestvu še en tečaj predelave mleka v mlečne izdelke, 22. marca, prav tako na posestvu, tečaj izdelovanja velikonočnih aranžmajev, pripravili pa bodo tudi osnovni in obnovitveni tečaj iz higienskega minimuma. Od 25. februarja do 1. marca bo na biotehniški šoli začetni ali nadaljevalni tečaj računalništva, januarja bo na šolskem posestvu še tečaj priprave testenin, kruha in potic, od 25. do 27. januarja pa bo možnost za preživljanje krajšega dopusta v toplicah Dobrna. Prijave za vse tečaje in za toplice sprejemajo še ta teden Milena Črv (tel", št. 23-42-411), Ivanka Žepič (59-58-371), Štefka Pavlin (2571-292) Darinka Zaplotnik (2551-237) in Polona Kuhar (041-204-563). -C.Z. GLASOVI IZLETI Božični nakupi, božič v termah in žive jaslice Ker so GLASOVI IZLETI predvsem tja, kamor Vi predlagate - in precej pobud je, da bi letos še enkrat rajžali v Italijo - Vas Integral Tržič naslednji mesec, v soboto, 22. decembra, vabi na nakupovalni izlet. Tri dni pred božičem ste vabljeni na zadnji letošnji nakupovalni izlet v popularni italijanski center Alpe Adria v Cassaciu severno od Vidma/Udinc, ki obsega preko 40 velikih trgovin z najrazličnejšimi izdelki (obutev; tekstil; špecerija, gospodinjski pripomočki, zabavna elektronika, športni artikli....) in ga kupci iz cele Slovenije zelo pogosto obiskujejo. V neposredni bližini je tudi velik markel LIDL. Cena i/leta jc 3.800 SIT na osebo, avtobus bo peljal po relaciji Kranj -Drulovka - Mavčiče - Zbilje - Medvode - Škofja Loka - Kranj -Radovljica - Lesce - Žirovnica - Jesenice - Mojstrana - Kranjska Gora ter na povratku v obratni smeri). Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) jc zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.600 SIT. Pri izvedbi izleta bo sodelovala Pekarna Magušar iz Lesc. Prvi decembrski dan v Čatežu Na izletniški relaciji Žiri - Gorenja vas - Škofja Loka - Kranj -Mavčiče - Medvode bo to soboto, 1. decembra, peljal avtobus prevoznika Pavleta Pečelina v sklopu GLASOVEGA IZLETA do Čateža. Postanek bo v Stični v znameniti cisterijanski opatiji, kopanje bo v prelepi zimski termalni rivieri (najlepšem tovrstnem objektu v Sloveniji), večerja pa na povratku v znameniti 'polžji' Višnji gori v Jelenovem rogu. V tem priljubljenem gostišču bodo poskrbeli tudi za pester večerni program. Cena izleta je 6.900 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.500 SIT. Komur na prvi decembrski dan morda ne bo za kopanje v čateški zimski termalni rivieri, bo zanj ta GLASOV IZLET za 2.100 SIT cenejši (torej le 4.800 SIT oz. za naročnike zgolj 3.400 SIT). Za 'nckopalce' bo organiziran krajši ogled nekaterih brežiških znamenitosti ter Posavskega muzeja. Božič v TERMAH 3000 November se izteka, le še dobra dvanajstina prvega leta tretjega tisočletja je ostala in tik pred božično novoletnimi prazniki prisrčno vabljeni v soboto, 22. decembra, v Terme Banovci. Z Janezom Ambrozijem ZIDANKOM boste lahko prijetno potovali na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka -Vodice - Mengeš, krajši postanek bo v Hočah v Tukano ZOO centru, ki slovi po vrhunski ponudbi vsega za hišne ljubljenčke. V Banovcih bo dovolj časa za sprostitev v bazenih s termalno vodo, zatem bo večerja ('prazen žakelj ne stoji pokonci') in polni nove energije boste nekaj dni kasneje lahko pričakali božični večer. Medijski sopokrovitelji izleta so Radio TOP, Radio Belvi, Radio Murski val in Vestnik. Cena izleta je zgolj 6.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani in ožjimi sorodniki, ki jim GLASOV IZLET lahko namenite kot božično darilo) samo 5.400 SIT. Žive jaslice v Mali Ligojni Od vključno božiča do Treh kraljev bo KUD Ligojna v Mali Ligojni pri Vrhniki že šestič uprizorilo svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu z živimi jaslicami. Konec decembra in prvi teden v novem letu bo skupno pet uprizoritev in ogled živih jaslic vključujemo v program GLASOVEGA IZLETA. Izlet bo v SREDO, 26. decembra, predstava bo ob sedmih zvečer, zato bo na praznično sredo izlet dejansko le popoldansko-večerni. Avtobus bo peljal na relaciji Kranjska Gora -Mojstrana - Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode, cena izleta je zgolj 2.500 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, lc 1.600 SIT. Če bo /a ogled živih jaslic v Mali Ligojni več interesentov, bomo dodali še en termin, predvidoma nedeljo, 6. januarja. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. Manjši odkup goved, manjša poraba mesa Posledice pojava bolezni BSE v Sloveniji se že kažejo. Po podatkih kmetijsko gozdarske zbornice se je odkup govedi v prvih treh dneh po potrditvi suma na BSE zmanjšal od 40 do 50 odstotkov, prodaja govejega mesa v trgovinah in mesnicah pa je upadla približno za petino. Kranj - Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal predsednik zbornice Peter Vrisk, že tako slab gospodarski položaj rejcev goved poslabšujejo še zahteve klavnic po nižjih odkupnih cenah in daljših plačilnih rokih. V zbornici se s tem ne strinjajo in pozivajo klavnice, da naj ne izsiljujejo kmetov, saj bi to lahko povzročilo težave pri prireji in prodaji mesa. Ime kmetije, na kateri so odkrili prvi primer BSE v Sloveniji, je v javnosti že znano, v zbornici pa se s takšno javno objavo imena ne strinjajo, saj so prepričani, da ji bo to dolgoročno škodovalo. Čeprav bo veterinarska služba spremljala zdravje goved na kmetiji in še posebej ob zakolu, bo kmetija imela težave pri prodaji vseh živali, pri sodelovanju z okoliškimi kmetijami ter pri prijavah na različne razpiše za razvoj podeželja in za sonaravno kmetovanje. V zbornici se strinjajo z odločitvijo veterinarske uprave, da ne pobije tudi ostalih živali na kmetiji, ampak le ob pogoju, če bodo goveda in ostale živali lahko normalno prodajali. Prepričani so, da bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But izpolnil obljubo o pomoči kmetiji v Zgornji Savinjski dolini, strokovne službe zbornice pa bodo še pogosteje v stiku z gospodarjem in mu bodo vedno na razpolago za strokovno pomoč. Zbornica je tudi pozvala ministra, da se čimprej pogovori s kmetijskimi ministri držav Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Ju- goslavije, ki so ob prvem primeru BSE v Sloveniji zaprle mejo za slovensko govedino, pri tem pa jo nekatere med njimi uvažajo tudi iz držav Evropske unije, kjer.so odkrili že več primerov BSE. Ministrstvo za kmetijstvo naj čimprej izdela t.i. "BSE paket" ukrepov za rejce, o katerem je bilo govora že ob koncu lanskega leta, a potem ni bilo narejenega nič konkretnega, ugotavljajo v zbornici, kjer vendarle upajo, da sc bodo razmere na trgu z govejimi pitanci in govejim mesom kmalu normalizirale. Ob podatkih o objavljenih anketah med potrošniki zadovoljni ugotavljajo, da pri nas niso reagirali tako panično kot v drugih državah. Izkazano zaupanje je upravičeno, pravijo in poudarjajo, da potrošniki zaradi nadzora mesa pri nas še nikoli niso bili tako zaščiteni in govedina tako prehran-sko varno živilo kot zdaj.V zbornici so seznanili javnost tudi z odločitvijo Evropske komisije, ki je Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji dovolila, da zaradi posledic bolezni BSE rejcem pi-tovnih goved izplačajo skupno 418 milijonov evrov pomoči, Italiji in Nemčiji pa šc 92 milijonov evrov pomoči za obnovo čred na kmetijah, kjer so odkrili primere BSE. Takšne podpore so v Evropski uniji načeloma prepovedane oz. jih izjemoma dovolijo le ob posebnih krizah, ki trajajo dlje časa. Mleko ne predstavlja tveganja Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da so informacije o bolezni BSE in tudi odgovori na najpogostejša vprašanja na voljo na spletni strani veterinarske uprave. Na nedavni novinarski konferenci so objavili pomanjkljiv naslov, zato napako popravljajo in navajajo, da je dostop možen preko dveh naslovov: vurs.gov.si in www.gov.-si/vurs. In katera so najpogostejša vprašanja? Na vprašanje, ali jc Slovenija uvedla kakšne ukrepe glede uživanja mesa, na veterinarski upravi odgovarjajo, da so že pred devetimi leti pri ugotavljanju bolezni centralnega živčnega sistema pri govedu začeli diagnostično upoštevati tudi BSE in da so pred petimi leti uvedli tudi sistematično spremljanje bolezni na podlagi naključno odvzetega vzorca nad tri leta starih goved, namenjenih za zakol. Lani so prepovedali uporabo možganov, hrbtenjače, vranice in drugih visoko rizičnih tkiv v prehrani ljudi, od letošnjega 1. februarja pa vsa goveda, starejša od 30 mesecev, po zakolu obvezno testirajo na prisotnost BSE s hitrim prionskim testom. Potrošnikom priporočajo, da naj kupujejo meso in mesne izdelke le v mesnicah in prodajalnah, ki dobivajo blago iz registriranih obratov, kjer je meso pod stalnim veterinarskim nadzorom in je tudi ustrezno označeno. Na vprašanje, ali mleko in jetra predstavljajo kakšno tveganje za bolezen BSE, odgovarjajo, da po zdaj znanih podatkih ni takšne nevarnosti. Za boleznijo lahko tako kot krave zbolijo tudi biki, inkubacijska doba pri človeku pa je zelo dolga in lahko traja tudi več kot deset let. Vprašanje, zakaj je za BSE zbolela krava na Rihterjevi kmetiji v Tiroseku pri Gornjem Gradu, je še vedno uganka, v strokovnih krogih pa za zdaj ne izključujejo nobene od treh možnosti: ne okužbe z mesno kostno moko ne genetskih razlogov in ne tega, da bi se pojavila spontano. Neki britanski strokovnjak je zadnjo možnost označil za popolno bedarijo, pri nas pa poudarjajo, da teorija pozna tudi takšno obliko bole/ni. Čeprav rejec zatrjuje, da živali ni nikoli krmil z mesno "kostno moko, bodo poskušali ugotoviti, ali bi do tovrsthe moke lahko prišel tudi v času, ko je bila prepovedana, to je od 1996. leta dalje. Medtem ko v Sloveniji še vedno velja prepričanje, da je meso, kupljeno neposredno pri kmetu, tudi najbolj zdravo, na državnem uradu za varstvo potrošnikov dokazujejo, da temu ni tako in da največjo nevarnost predstavljajo črni zakoli, kjer meso ni pregledano. Na uradu se tudi sprašujejo, ali jedilniki v bolnišnicah, šolah, vrtcih, domovih za ostarele in drugod omogočajo možnost izbire tudi tistim, ki ne želijo na krožniku mesa ali vsaj ne rdečega mesa. • Cveto Zaplotnik Kdor prvi pride, prvi dobi Pri razpisih za koriščenje denarja iz programa Sapard bo veljalo pravilo: kdor prvi pride (s popolno vlogo), prvi dobi. Razpisi bodo objavljeni še letos. Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo še letos v okviru programa Sapard objavila štiri javne razpise - za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, za vlaganja v živilsko predelovalno industrijo, za dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju. Kot je znano, je agencija žc prejela sporočilo, da je komisar Evropske unije za kmetijstvo Franz Fischler podpisal dokument, s katerim so ji podelili akreditacijo za izvajanje programa Sapard. Agencija jc s tem izpolnila še zadnji pogoj za koriščenje denarne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja, ki jo unija v okviru programa Sapard daje državam, kandidatkam za članstvo v EU. Slovenija bo vsako leto vse do vstopa v unijo prejela 6,4 milijona evrov pomoči za reševanje prednostnih in posebnih problemov v kmetijstvu in na podeželskih območjih, vendar le ob pogoju, če bo določeni znesek k temu dodala tudi država iz proračuna. Ko bo dokument o podelitvi akreditacijc objavljen v uradnem listu Evropske unije, bo agencija nadaljevala s postopki, ki bodo omogočili koriščenje denarja. Še letos bo obja- vila štiri razpise, na podlagi katerih bo na voljo 1,8 milijarde tolarjev bruseljskega denarja in 928 milijonov tolarjev domačega proračunskega denarja; denar pa bo možno koristiti do konca prihodnjega leta. V letu 2003 bo skupni razpisani znesek še višji: unija bo prispevala 3,2 milijarde tolarjev, slovenska država pa 1,6 milijarde. V okviru razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva bodo podprli naložbe, ki bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti in izpolnjevanju zahtev pravnega reda Evropske unije na področju higiensko vdterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Med takšne naložbe sodijo novogradnje ali obnove hlevov ter spremljajočih objektov in opreme za prosto rejo kravo molznic in za mlečno drobnico ter za rejo mesne govedi, drobnice in prašičev, novogradnje in obnove objektov ter pripadajoče naprave in oprema za skladiščenje, dodelavo in predelavo mleka in mesa, naložbe v skladišča za krmo in nakupi hribovske mehanizacije. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje bodo kmetijskim gospodarstvom prispevali polovico priznane vrednosti naložbe, na nižinskih območjih dve petini, najvišja dodeljena pomoč pa bo znašala 40 milijonov tolarjev. Na javni razpis za naložbe v živilsko predelovalno industrijo se bodo lahko prijavili posamezniki, družbe, združenja in drugi, ki se ukvarjajo s klanjem, predelavo mesa, rib in mleka, z izdelovanjem mesnih, ribjih in mlečnih izdelkov ter s pripravo izdelkov za trg. Ob izpolnjevanju razpisnih pogojev bodo denar lahko porabili za naložbe v novo tehnološko opremo ter za posodobitev obstoječih objektov. Za naložbo bodo lahko dobili 35 odstotkov od priznane investicijske vrednosti oz. največ 200 milijonov tolarjev.V okviru javnega razpisa za dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah bodo podprli nalož- be v turistično dejavnost in tradicionalne obrti na kmetijah. Za posamezno naložbo bodo prispevali polovico od priznane vrednosti, vendar pri naložbah v turistične kmetije največ 36.650.000 tolarjev, v tradicionalno domačo obrt pa 10,5 milijona tolarjev. Za podpore v okviru javnega razpisa za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju, to je za ureditev cest, oskrbe s pitno vodo in tematskih poti, se bodo lahko potegovale občine, ki so vključene v razvojne programe podeželja (izjema sta programa Vinske turistične ceste in Crpov). Za vse naložbe bodo prispevali 75 odstotkov od priznane vrednosti, le pn naložbah v oskrbo z vodo polovico. Pri naložbah v ceste bo najvišji možni znesek 47,4 milijona tolarjev, v tematske poti 7,35 milijona in za oskrbo z vodo 93 milijonov tolarjev. Pri uveljavljanju podpor bo veljalo pravilo: kdor prvi pride, prv* melje, agencija pa bo v 60 dneh od prejema vloge morala izdati sklep o njeni potrditvi ali zavrnitvi. • Cveto Zaplotnik PIVOVARNA UNION Pivovarna I NION, d.d., Ljubljana ^Jfl I )H jfltcl Pivovarniška 2 / ( Študentka Teja Lapanja iz Škofje Loke je leto dni sama vandrala po svetu Ej, svet je tud okol, mal morš pogledat!!! En teden manj kot eno leto. En nahrbtnik. Eno dekle. Pa sedem držav. Avstralija, Nova Zelandija, Tajska, Kambodža, Vietnam, Kitajska in Laos. In eno samo navdušenje in veselje do življenja. ("Vesela sem, srečna sem, kaj mi sploh lahko pokvari dan!") Pa samo šest Slovencev, ki jih je srečala v vsem letu dni. "Ja, a ste vsi doma al kva?" Ja> to se vpraša človek, kakršen je Teja Lapanja, študentka ekonomije iz Škofje Loke, ki je leto dni sama popotovala po svetu. In ko se je prejšnji mesec vrnila domov, je ugotovila, da je v Škof ji Loki Še vedno čisto tako, kot je bilo, ko je odšla. Medtem pa je svet, veliko sveta, drugje... ■delala na plantaži bombaža v Avstraliji... Vse se je začelo že mnogo prej, koje Teja začela sanjati, da bi nekoč vsaj za pol leta šla po svetu. Saj potovala je že prej, s starši po Evropi, kot srednješolka po Angliji in Španiji, kasneje pa s tedanjim fantom po Indoneziji. A ves Čas je tlela želja, da bi nekoč šla zares... "Ko sem končala tretji letnik študija, sem se odločila: ko bo šel prvi tovornjak v Ang-»jo, grem zraven!" Prodala je avto, vzela prihranke in prvega oktobra lani odšla. Kar sama? Vsi le govorijo, da bi šli, ko je treba zares iti, pa najdejo milijon izgovorov," pravi Teja. In je ^a. Najprej do Velike Britanije, Avstraliji čakali sorodniki, ki so tudi poskrbeli za njo med zdravljenjem. Po skoraj enomesečnem okrevanju pa se je vendarle začelo zares. Avstralijo je prepotovala z avtobusom, vmes pa je tudi delala na plantaži bombaža. "Sprehajaš se in gledaš, če je kje kakšen plevel. Enostavno, ampak dobro plačano, 45 ameriških dolarjev na dan." Za Avstralijo je bil nov cilj Nova Zelandija. In odločitev, da bo deželo prekolesa-rila. "Kupila sem kolo, opremo in nato kolesarila dva meseca." V povprečju je na dan naredila sto kilometrov, čeprav, kot pravi, doma ni nikoli veliko kolesarila. čin potovanja, ves čas si v stiku z naravo in bolj ceniš vse, kar vidiš, vse si bolj zapomniš." Nekaj dni je preživela tudi pri prijateljih, ki imajo farmo kivijev, privoščila pa si je tudi nekaj adrenalinskih pustolovščin, kot jc skok s padalom v tandemu z višine štiri tisoč metrov, opravila je potapljaški tečaj, skočila bungee, šla na rafting... Za Novo Zelandijo se je vrnila v Avstralijo in bila, kot pravi, že veliko bolj popotniško uigrana. Najlepše spomine ima na Fraser Island, največji peščeni otok ob vzhodni obali, ki je menda nekaj najlepšega. In nato Azija. Brez. načrtov, kajti odločila se je, da se bo pustila presenetiti. Prvi cilj - Tajska - je ni prevzel. Preveč turistična dežela, jc ugotovila, zato sc je po enotedenskem potapljanju na enem od otokov raje z avtobusom podala na pot v Kambodžo. Tam pa se je že na meji začelo povsem drugačno življenje. Za Tejo veliko bolj zanimivo, prvobitno. Prek Kambodže je pripotovala do Vietnama, prestopila mejo in ob obali potovala do severa Vietnama, kjer se je v enem dnevu odločila, da bo 'skočila' še na Kitajsko. Od tam se je podala še v Laos, nato pa nazaj na Tajsko in domov. In katera dežela •srečevala zgubane vietnamske mamce. °d tam pa z letalom do Avstralije. jI pot bi se skoraj končala že na stališču. Zaradi dolgega sedenja v letalu se ji namreč v nogi naredil krvni strdek. A k sreči so jo v Je pa res, daje bila od nekdaj precej športen tip, med drugim jc kar nekaj let trenirala karate. "Enostavno sem si rekla: če greš gor, greš tudi dol. Je najcenejši na- Asrn mogoče kej omenjala Kitajsko med potovanjem...? Wed, 08 Aug 2001 14:11 ja. ups. plani se menjajo, kar pa pr men ni nic čudnega, takale je zdej situacija, šestnajstega se morm popokat ven iz Vietnama in Pred enmu tednom srn se odločila, da grem v laos cez kitajsko in ne direkt iz Vietnama, sej sam za 14 dni, ka nimam vec časa, ampak se zmer se mi ful dogaja k grem spet nekam, ka se mi sanja ne kva pa kk pa zakva pa kam, kje... Zadnic srn se uspela pogovarjat z mami in očitom in prvič u zivlenju se z njima nism slišala 3 tedne, sej to je pa ze kar uspeh, mami 'tak spet ni hotla odložit, tko de mi na konc ni preostalo drucga, kot da jaz odložim slušalko, ceprou ne bi imela nic proti, ce bi lohk Se mal klepetala po slovensk. 6 Slovencev v dobrih 10 mescih, ja a s*e vsi doma al kva? ej, svet je tud okol, mal mors pogledat!!!!! k'tajska ze pod mojim nogam... Wed, 15 Aug 2001 05:04 Prvič smo se suocl s kitajskimi skreti. sila hudo. smrdi kot s..., Potem pa to ni tkokot doma, zaprti skreti al pa kej podobnga. rnejhna soba, potem pa tri lukne ob sten, ka so ločene samo z majhnimi pregradami, do pasu. spred pa nic. tko de Ion vsak gleda kva drug počne cez pregrado, ej. ko srn vesela de srn se cepla pot hepatitisu, sej je prou smesn in zanimiv. °au great china, laos here i come!!!! 2c|ej srn pa spet sama na poti. vcer srn sla na noen bus proti daliju ln tuki mam zdele zadne minute na netu preden grem na 26 urno j'oznjo proti jongdianu al neki tacga. ucer srn mela zravn enga tipa *a je mal smrcu, ampak ni blo sile, pa se kadil je. ka je bil prjazn, 11111 Je pol oproščen, dons pa ne vem kva bom za enga kompanjo-na dobila, vesela srn, srečna srn, kva mi loh se pokvar dan. pa ja ^0 narobn SOSed!! (Tejina sporočila domačim prek elektronske pošte) V Avstraliji je Teja skočila s padalom v tandemu z višine 4000 metrov.. zdravjem zaradi krvnega strdka v Avstraliji nobenih. Po svoji krivdi sem sicer izgubila 400 mark, a to ni nič, dokler te nihče ne pretepe, posili... A sem imela res same dobre izkušnje. ...in uživala na rajskih plažah. seji je najbolj vtisnila v spomin? Vsaka po svoje, odgovarja Teja. Nova Zelandija je zanimiva zato, ker spominja na Slovenijo. V Aziji ji je bila všeč Kambodža, ki je kar malo pozabljen svet, a se turistično že približuje Tajski in Viet- Na Kitajskem denimo sem bila celo noč na avtobusu med samimi neznanci, ne veš, ali te bodo pretepli, okradli, pa se mi ni zgodilo čisto nič..." Domotožje? "Krizo sem imela samo enkrat, na Novi Zelandiji, na letališču. A vsaka kriza je za nekaj dobra in mene je moja hitro minila. Druga pa me je zajela kakšne tri mesece, preden sem šla domov. Ne toliko domotožje, ampak predstava, kako bo, ko bom po letu dni prišla domov." Zadnja kriza pa teden dni pred odhodom. Kriza, ker ni hotela domov... Lahko bi šla še malo na Kitajsko in učila angleščino. Ali pa... A tako se je pač odločila - da se vrne domov in konča četrti letnik študija. Tibet, Nepal in Indija, pa morda Latinska Amerika (pravkar seje namreč začela učiti španščino) bodo že še prišli na vrsto. Pa jo je enoletno tako drugačno življenje kaj spremenilo? "Prijatelji mi pravijo, da sem ista, kot sem bila. A se mi zdi, da zdaj vse stvari jemljem manj resno. V stilu: bom že, ni problema. Prej me je vsaka malenkost spravila s tira, zdaj pa sem bolj samozavestna, neodvisna, čeprav sem bila že prej precej. Vedno sem si vse organizirala sama, vedno sem vedela, da se bom že znašla." Pa še nekaj je spoznala: da se v svetu ponuja toliko priložnosti, le željo mora imeti človek in malo se mora potruditi. S poti je prinesla kakih dva tisoč fotografij, pa nekaj knjig dnevnika. Čisto vsak dan posebej je namreč pisala dolge dnevnike, ki bodo nekega dne morda prerasli v knjigo. In če bodo, bo to zagotovo debela 'bukla', pravi Teja. Toliko je bilo namreč doživetij. • Urša Peternel, foto: Teja Lapanja r SOBE ^ ZIMMKR ROOMS NOVO LETO v Moravskih Toplicah! ird Avt vabi na silvestrovanje! fVKUn tli Paket je od 29. 12. 2001 do 2. 1. 2002 5-dnevni polpenzion z 2-krat svečano večerjo (silvestrovanje v hotelu In svečana večerja z živo glasbo v Rosi) 5-dnevni paket brez zajtrka, z večerjo (silvestrovanje na prostem v centru Murske Sobote z bograč večerjo in svečana večerja v Rosi Rezervacije po tel.: (02)526-14-34; (02)548-16-46; GSM: 041/404-648 ...brodila po blatnih vaseh... namu. "Živijo revno, ves si prašen, ljudje pa so zelo prijazni. Vietnam je zanimiv, a se ne bi vrnila, ker je preveč turističen. Če že, bi šla raje s kolesom. Kitajska pa je zgodba zase. Fenomen. Bila sem čisto presenečena. Všeč mi je bilo, ker nihče ne zna angleško, tako da si se moral res potruditi, če si hotel kam priti. Tudi narava je zelo lepa. Laos pa je spet svet zase, tam živijo zares prijazni ljudje, na trekingu v odmaknjene predele smo bili med ljudmi, ki le redko vidijo turiste." Teja je na poti spoznala mnogo popotnikov z vsega sveta, s katerimi je potovala posamezne dele poti. "Potuješ skupaj 14 dni, tri tedne, potem pa greš spet po svoje," Kakšne slabe izkušnje? "Razen težav z Jesen 2001 v Termah Rogaška ^erme RogasJ^ Zakaj bi čakali na praznični december s spomini na poletne dni. Sonce nas še vedno greje, zato si podaljšajte utrip poletja in poiščite nove izzive zase v tej jeseni v Termah Rogaška. Privoščite sebi in svojim najbližnjim razkošje užitkov. Gostoljubje odličnih hotelov s štirimi zvezdicami Save in Zagreba ter številne vodne radosti v Rogaški rivieri dopolnjuje bogata paleta dodatne ponudbe, ki se je v Rogaški izgrajevala več kot 400 let. To jesen smo v času od 17. 11 do 21. 12..2001 za vas pripravili tri pakete na bazi polpenziona, ki vključujejo 2, 5 ali 7 nočitev v ho- v-*:' telskem kompleksu Sava in zajemajo tudi: - vsakodnevno jutranjo gimnastiko v bazenih Rogaške riviere - aerobiko v vodi - bogat zabavni in animacijski program - zabavne večere ob živi glasbi - prost vstop v termalni kompleks Rogaške riviere in fitnes - številne sprehode in izlete v okolico zdraviliškega parka Turistična taksa je 154 SIT dnevno po osebi. Privoščite si torej jesensko razkošje užitkov v Termah Rogaška in nas pokličite. Prijazno Vam bomo posredovali informacije na telefonskih številkah: 03/811-4000 in 03/811-4703. cena vikend paketa: 15.600 SIT na osebo cena petdnevnega paketa: 35.100 SIT na osebo cena sedemdnevnega paketa: 49.200 SIT na osebo HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 28.11., Lidl 20.12., Lenti 1.12. tovarna čokolade 30.11.. in 8.12, Palmanova in HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 1.12., Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 29.11.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Trst 29.11 in 4.12 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA ■3L_ »ar-W0ZvB9 INTEGRAL TRŽIČ, d.d. Predilniška 1, tel.: 5963 280 predbožični nakupi v MLinchnu -15.12.2001 predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001 Petek, 30. 11. 2001, ob 19.30 uri Sofokles: KRALJ OJDIPUS (antična tragedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN, Matej Čujovič - Čufarjeva plaketa za najboljšo moško vlogo ZADNJIČ V LETU 2001 Sobota, 1. 12. 2001, ob 19.30 uri Sofokles: KRALJ OJDIPUS (antična tragedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN, Matej Čujovič - Čufarjeva plaketa za najboljšo moško vlogo Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW Y0RKU, tragikomedija danes, 27. novembra 2001, ob 19.30 uri, za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO ponedeljek, 3. decembra 2001, ob 19.30 uri - prost vstop -rezervacije obvezne. Ob obletnici Prešernovega rojstva Mestna občina Kranj in Prešernovo gledališče podarjata predstavo, sobota, 8. december 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO L. Hubner: MARJETKA, STR. 89 (Gledališče Ptuj) jutri, 28. novembra 2001, ob 18.30 uri za abonma DIJAŠKI, IZVEN in KONTO petek, 30. novembra 2001, ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1, IZVEN in KONTO sreda, 5. decembra 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO M. Camoletti: STEVARDESE PRISTAJAJO (BOEING, BOEING) v izvedbi Špas teatra petek, 7. decembra 2001, ob 20.00 uri, za IZVEN - vstopnice potrebno dvigniti najkasneje do petka, 30. novembra Y. Reza: NAKLJUČNI ČLOVEK. IZVEN (KONTO), četrtek 29.11 od 20.00 do 21.30 ure. D. Harrovver: NOŽI V KURAH. IZVEN (KONTO), petek 30.11 od 20.00 do 21.30 ure. Nekaj učnih ponudb in povpraševanj iz ljubljanske Borze znanja Na voljo so vam: stiki z zbiralci znamk, informacije o staronordijski zgodovini in mitologiji, znanje ruskega in španskega jezika, popotniš-ki nasveti za potep po Argentini ali pogovori o hipnozi in sugestiji. Aktualna povpraševanja: znanje škotskega in irskega jezika, znanje aromaterapije in masaže, znanje peke tort. Če je kaj od navedenega spodbudilo vaš interes, nas pokličite ali obiščite in povezali vas bomo s ponudniki teh ter seveda še mnogih drugih zanimivih znanj in informacij. Ljubljanska Borza znanja se nahaja v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski 30. Naša telefonska številka je (01) 42 66 197, na voljo pa smo vam vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. GLASOV KAŽIPOT WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka, Tel./Fax.: 04/51 20 850 GSM: 041/730 982 Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj 01/252-14-92 BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. mss .edus.si Prireditve Jesenski koncert Mengeš - Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš bo z Moškim pevskim zborom Komenda pripravil Jesenski koncert v Mengšu. Koncert bo 1. decembra ob 19.30 v Kulturnem domu v Mengšu. Prešeren v evropskih jezikih Kranj - V okviru Evropskega leta jezikov in obletnice Prešernovega rojstva se bo danes zvečer ob 18. uri na Ekonomski šoli v Kranju začel recital z naslovom Prešeren v evropskih jezikih. Recital, na katerem bodo dijaki pod vodstvom mentoric prof. Ivanke Mohor in prof. Marije Vreček predstavili izbor Prešernovih poezij v petih jezikih. Prireditev bo v zgornji avli matične šole. Silvestrski tek Kranj - Turistično društvo Kranj obvešča, da bo osmi tradicionalni Silvestrski tek po ulicah Kranja na sporedu 31. decembra 2001 od 22. do 23. ure. Število prijav je omejeno, zato pohitite. Prijavite se lahko na sedežu turističnega društva, na Koroški cesti 29, po telefonu na št.: 04 236 30 30, po faksu na št. 04 236 30 31 ali po e-mailu na naslov td.kranj@siol.net. Večer poezije v Lescah Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi na večer poezije domačih pesnikov ob spremljavi glasbenika Matjaža Glavača. Srečanje pesnikov Valentina Špa-rovca iz Kamne Gorice, Petra Jerama iz Mošenj, Valentina Benedičiča iz Globokega, Jožeta Pavlica iz Ljubne-ga in Franca Ankersta iz Lesc bo v četrtek, 29. novembra, ob 18. uri v Družbenem centru v Lescah. Večer poezije v Škofji Loki Škofja Loka - V Kapeli Puštalskega gradu se bo jutri, v sredo, ob 19. uri začel Večer poezije. Predstavili bodo dve novi pesniški zbirki domačih avtorjev Jeneza in Urške Ramoveš ter Joži Salej. Naslova zbirk sta Poročilo iz geta in Moja velika debela mama: antologija poljanske naivne poezije. Podelitev priznanj v Preddvoru Preddvor - Turistično društvo Preddvor vabi na prireditev, ki bo v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri v Domu krajanov Preddvor. Podelili bodo priznanja za najlepše urejene hiše, vrtove in javne objekte in vas razveselili s kulturno-zabavnim programom. Slovensko božično presenečenje Kranj - V počastitev praznika Mestne občine Kranj Andre Blumauer tudi letos pripravlja prireditev Slovensko božično presenečenje. V petek, 30. novembra, bo od 11.15 do 11.45 ure po 13 kilometrov dolgi poti po kranjski občini potovalo 7. blagoslovljeno božično drevo Slovenije. Božično drevo bo s častnim spremstvom potovalo iz Zgornje Besnice, skozi Stražišče, po Ljubljanski, Koroški in Bleivveisovi cesti, po Cesti Staneta Žagarja do Liko-zarjeve ceste in preko kokrškega mostu na Glavni trg. Od 12. do 16. ure bo na Glavnem trgu potekla postavitev in krasitev božičnega drevesa, ob 17. uri se bo začelo svečano prižiganje luči, sledil bo blagoslov župnika in prelata Staneta Zidarja, v programu pa bodo nastopili: pevec - solist Dejan Marinčič, ansambel Mladi upi ter voditelj Andre Blumauer z orglicami, ki obljublja tudi glasbeno presenečenje. Dan odprtih vrat Radovljica - V ponedeljek, 3. decembra, bo v Unhartovi dvorani dan odprtih vrat. Ob 18. uri bo gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Turjaška Rozamunda za vse ro- dove gledalcev. Ogled dramatizirane Prešernove romance je brezplačen! Brezplačne vstopnice lahko dvignete danes, v petek, pri blagajni dvorane. Uri pravljic Radovljica - V radovljiški knjižnici lahko otroci pravljici Ajda, ajdi, ajdovci prisluhnejo v četretk ob 17. uri. Prav-ijično uro za otroke, stare vsaj 4 leta, je pripravil Rudi Meden. Kranj - Danes, v torek, 27. novembra, bo ob 16.30 uri v Galeriji Prešernove hiše ura pravljic za otroke. Pripravili jo bodo delavci Centra za socialno delo Kranj. Grmada - Mala gora Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 29. novembra, lep in zanimiv izlet po zahodnem Dolenjskem od Grmade do Male gore nad Ribnico. Avtobus bo izpred hotela Creina odpeljal ob 7. uri. Hoje bo za okrog 5 ur. Vodnika planincem priporočata uporabo pohodnih palic, opremo, primerno vremenu in razmeram (v primeru snega male dereze) ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v tajništvi DU Kranj, Tomšičeva 4, tel.: 236-18-70. Silvestrovanje Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izredni turistični izlet 31. decembra - na silvestrovanje na Kozjansko. Odhod avtobusa bo v ponedeljek, 31. decembra, ob 16.30 uri izpred hotela Creina. Novo leto boste dočakali na turistični kmetiji Pirš na Zdolah. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do srede, 12. decembra, v društveni pisarni. Na pustovanje v Izolo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in njihove prijatelje na prijetno letovanje - pustovanje, in sicer od 7. do 10. februarja 2002 v hotel Delfin v Izoli. Prijave v vplačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni do 21. decembra, oz. do zasedbe mest. V manj znano Istro Žabnica - Bitnje - Pri Pohodni sekciji Društva upokojencev Žabnica - Bitnje so se odločili, da bodo letos pripravili še en zanimiv izlet in sicer v manj poznane kraje slovenske Istre. Izlet bo v sredo, 12. decembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina s postankom na vseh postajališčih od Stražišča do Virmaš. Hoje bo za približno 4 ure. Malico vzemite s seboj, kajti klosilo na kmečkem turizmu (jota) Mahnič v Dragonji bo šele sredi popoldneva. Prijave sprejema Meta Pečnik, tel.: 321-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. V Gorico na Andrejev sejem Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v četrtek, 29. novembra, na nakupovalni izlet na Andrejev sejem v Gorico. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Škofji Loki. Po končanih nakupih bo kosilo v Šempasu. Prijave z vplačili zbirajo na društvu do zasedenosti avtobusa. S seboj vzemite veljavne dokumente in lire za nakupovanje. V Palmanovo Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira nakupovalni izlet v Palmanovo v Italiji in sicer tik pred prazniki, 4. decembra, z odhodom ob 11.30 uri z vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva še danes, 27. novembra. V Medžugorje Medvode - Zavod Harmonija iz Medvod, ki je poleti pripravil indijanski tabor v Suši, organizira tridnevni izlet v Medžugorje v času od 7. do 9. decembra. Romanje bosta vodila dr. Radko Šimetin iz Zagreba in Irena Lov-še iz Medvod. Prijave sprejema Irena po tel.: 031/876-958. Letovanje v Istri Kranj - Za upokojence in njihove svojce Rozman Bus organizira izredno po-čitnikovanje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031 /460-297 ter 04/204-55-23. Obvestila DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo obvešča, da bodo v petek, 30. novem- bra, od 9. do 13. ure v Domu upokojencev v Naklem sprejemali izdelke za razstavo v Dupljah. 5. decembra bodo od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v Domu upokojencev v Naklem vpisovali prijavljence za novoletno srečanje, ki bo 18. in 19. decembra pri Slavici v Podbrezjah. Člani iz Podbrezij in Du-pelj naj se prijavijo pri svojih poverjeni-cah. 13. decembra bo izlet v Milje, Izolo in v Vaganel. Od 14. do 21. decembra bo v Graščini v Dupljah na ogled razstava izdelkov njihovih članov in sicer vsako popoldne od 16. do 19. ure. Najlepša izložba v Kranju Kranj - Tudi letošnje leto bo Turistično društvo Kranj v prazničnem decembru izbiralo najlepšo izložbo v mestnem jedru Kranja. Ocenjevanje izložb bo prostorsko omejeno na območje med glavno avtobusno postajo in Punger-tom, vključno z Mohorjevim klancem, ocenjevala pa jih bo za to določena komisija, ki jo sestavljajo trije člani izvršnega odbora Turističnega društva Kranj. Rezultati bodo znani 15. januarja 2002. Predavanja ^ O srcu in ožilju Voglje - Društvo upokojencev Šenčur in odbor Rdečega križa Voglje organizirata v petek, 30. novembra, ob 18. uri v Domu vaščanov Voglje predavanje o srcu in ožilju ter okrevanju po srčnem infarktu z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr. Metod Prašnikar, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Prva pomoč za vsakdanjo vabo Radovljica - Krajevna organizacija Rdečega križa Radovljica vabi krajane v sredo, 28. novembra, ob 17. uri v dvorano Knjižnice A. T. Linharta na predavanje Prva pomoč za vsakdanjo rabo. Predaval bo dr. Robert Carotta. Prehladna obolenja Ribno pri Bledu - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri v Hotelu Ribno strokovno predavanje z naslovoma Prehladna obolenja in njihovo zdravljenje, predavatelj Peter Kecelj, dr. med., in Krkina zdravila za zdravljenje prehladnih obolenj: Daleron cold 3 in Septolete plus, predavatelj Gregor Pleterski, mag. farm. Španska glasba Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika se bo jutri, v sredo, ob 20. uri za abonma MODRI in za IZVEN začel koncert z naslovom Harmonija španske glasbe in šestih strun. Koncert je posvečen 100-letnici rojstva Joaquina Rodriga. Ob kranjskem prazniku Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na koncert, ki bo v počastitev Prešernovega rojstva in občinskega praznika mesta Kranja v avli Zavarovalnice Triglav v petek, 30. novembra, ob 18. uri. Nastopila bosta zbora Društva upokojencev Kranj, ženski pevski zbor Lipa in moški pevski zbor Peter Upar. Vstop je prost! Dobrodelni koncert Kranj - Šolski sklad OŠ Franceta Prešerna v Kranju prireja dobrodelni koncert, na katerem bo nastopil narodno-zabavni ansambel Nagelj z gosti. Koncert bo danes, v torek, 27. novembra, ob 18. uri v prostorih OŠ Franceta Prešerna. Vstopnice dobite v tajništvu šole vsak dan, tudi v soboto od 10. do 12. ure, tel.: 04/2011-372. Izkupiček bo namenjen socialno ogroženim otrokom oziroma šolskemu skladu OŠ Franceta Prešerna. Razstavlja Branko Suhy Ljubljana - V avli Poslovnega centra Mercator bodo v četrtek, 29. novembra, ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Branka Suhvja. Razstavo si lahko ogledate do 31. decembra. Prodajna razstava rotarvjcev Idrija - Člani Rotarv kluba Idrija bodo danes, v torek, v Galeriji Idrija v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija pripravili pregledno prodajno razstavo likovnih del. Otoritev se bo začela ob 17. uri. Radovljiško plemstvo Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bodo danes, v torek, 27. decembra, ob 19.30 uri odprli drugo razstavo iz cikla Radovljiško plemstvo v luči srednjeveških listin. Razstavo bosta predstavila mag. Jure Sinobad, zgodovinar in bibliotekar, in Stane Adam, raziskovalec radovljiške zgodovine. Prešernovo leto Kranj - Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica Kranj vabita na ogled razstave z naslovom 2000 Prešernovo leto za pesnika Franceta Prešerna. Razstavo bodo odprli v četrtek, 29. novembra, ob 18. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju. Predstave + Od boga poslan Dovje - V Kulturnem domu Dovje se bo v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri začela predstava - avtorska monodrama Matjaža Jaušnika Od boga poslan. Vstopnice bodo v predprodaji jutri, v soboto, 24. novembra, in v soboto, 1-decembra, ob 18. uri na blagajni Kina Dovje. Kupite jih lahko tudi na TD Kranjska Gora. Muzejski večeri Idrija - V okviru Muzejskih večerov bo danes, v torek, ob 17. uri v Osnovni šoli Idrija predavanje z naslovom Idrijska rudarska hiša - kulturna dediščina ali spomin? Predavala bo Mirjam Gnezda, univ. dipl. etnologinja in antropologinja. Traffic - preprodajalci Dovje - Občina Kranjska Gora in LAS Občine Kranjska Gora vabita na ogled filma Traffic - preprodajalci, ki bo v soboto, 1. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Ogled filma je brezplačen. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz. Avtobus bo ob 18.25 uri štartal z avtobusne postaje v Ratečah ter bo nato ustavil na avtobusnih postajah v Podkorenu, Kranjski Gori, Logu, Gozd Martuljku (tudi pri Gostilni Jožica). Po ogledu filma bo seveda avtobus vozil tudi v obratni smeri. Gosposka kmetija Slovenski Javornik - Amaterska gledališka skupina Narcisa iz Planine pod Golico vabi v soboto, 1. decembra, ob 19.30 uri na ogled komedije Štefana Jerka Gosposka kmetija, ki bo v kulturnem domu Julke in Albnina Piberni-ka na Slovenskem Javorniku. Kralj Ojdipus Škofja Loka - Člani Loškega odra vabijo v petek, 30. novembra, ob 19.30 uri na ogled antične tragedije Sofokle-sa Kralj Ojdipus, ki jo je režiral Matija Milčinski, Matej Čujovič pa je prav za vlogo v tej igri prejei Čufarjevo plaketo za najboljšo moško vlogo. Predstava je za IZVEN. Igro bodo zadnjič v tem letu ponovili v soboto, 1. decembra, prav tako ob 19.30 uri. Tuda ta predstava bo za IZVEN. Hm /, 2, S, -ADRŽt? m MM GOREHC h ¥ GORENJSKEM GLASU A1 B1 C1 A1 B1 C1 A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 NA RADIO GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IN PRIPROSTO KVIZ ODDAJO /, 2, 3, A DRŽI? KVIZ POUKA TAKO, DA Si V VSAKIM POLIO SKRIVA TRDITEV, KA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI NE DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITI NAGRADE, KI SO J/N 9ILI TISTI, M SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ. Torek, 27. novembra 2001_AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / avtostil@email.si gorenjski glas • 21. stran Test: Ford Transit 300 SWB 2.0 TD Tradicija še vedno nekaj velja Kljub hitremu tempu in nenehnim spremembam ima tudi v avtomobilski industriji tradicija svojo veljavo. Še posebej, če je dolgoletna in se lahko naslanja na uspehe. V tem pogledu je Fordov dostavnik transit pravi tradicionalist: s 35-letno zgodovino in več kot štirimi milijoni prodanih primerkov. Tudi nova generacija transita, ki je bil razglašen za evropski dostavnik leta 2001, se v marsičem naslanja na tradicijo. Še vedno velja za robustno in vzdržljivo gospodarsko vozilo v izjemno široki Paleti različic in za enega najbolj cijam, hotelom ali različnim društvom. Potnikom je v dveh vrstah na voljo šest mest, ki so vsa po vrsti opremljena z varnostnimi pasovi in vzglavniki, medtem ko je dvema namenjeno sedenje na klopi ob vozniku. Udobje je zaradi Voznikovo delovno okolje: dobra ergonomija z nekaj pomanjkljivostmi. Prepoznavnih modelov v svoji kategoriji. Novega transita so hkrati krojili v Fordovem evropskem in ameriškem oddelku, kar se mu nenazadnje tudi vidi. Z zunanjostjo daje videz močnega in kompaktnega vozila, ki najbrž ne bi zmagalo na lepotnem tekmovanju in je na prvi pogled celo preveč grobo za udoben prevoz potnikov in je bolj naklonjeno prevozu različnih vrst tovora. Toda Fordovi stilisti so hkrati Poskrbeli, da potniška različica vzbuja zaupanje tistih, ki se pogosto vozijo s kombiji. Na to med drugim opozarjajo tudi velike in zatemnjene steklene površine, ki delujejo salonsko imenitno, še bolj pa prostorna in udobna kabina, ki poleg voznika sprejme še osem potnikov. Zasnova tega kombija je enaka ali podobna kot pri drugih tovrstnih štirikolesni-kih, ki največkrat služijo kot prevozno sredstvo turističnim agen- KAJ PRAVI ONA? Transit po svoji velikosti in obliki ni bistveno drugačen od podobnih kombijev. Zatemnjena stekla deluje všečno, tudi sedenje v zadnjem delu je udobno, vendar se ji zdi notranjost premalo rafinirana. Za volan ne sodijo visoke petke in dolgo krilo, sicer pa za volan takšnih vozil tako ali tako sodijo predvsem moške roke. bolje razporejenega prostora celo boljše kot v avtobusih, čeprav je res, da bi bile lahko notranje obloge in sedežne prevleke boljše kakovosti in da pregled naprej ovirata v naslonski del integrirana vzglavnika sprednje klopi. Hkrati se lahko potniški transit glede na potrebe spremeni tudi v tovornega; obe zadnji klopi je namreč mogoče zložiti in odstraniti iz vozila, vendar sta za takšen poseg potrebna dva para močnih rok, saj klopi tehtata po 89 kilogramov. Voznikovo delovno mesto hoče Ford transit je na prvi pogled pregrob za udoben prevoz potnikov, vendar so Fordovi stilisti poskrbeli za nekatere prijetne dodatke, na primer zatemnjeno zasteklitev. gonskih koles, ki je občutno pri zadnjem pogonu. Transit je torej v glavnem pripravljen na izzive, ki jih prinašajo potrebe po sodobnih prevozih, z novo podobo in tehniko ter z vrsto razlčic pa je pripravljen tudi na spopad s konkurenco. • Matjaž Gregorič Uspešna proizvodnja Toyote Yaris Sredi novembra je iz Tovotine evropske tovarne v francoskem Va-lenciennesu zapeljal že 50 tisoči variš, priljubljeni model te japonske avtomobilske znamke, ki se dobro prodaja tudi na evropskih trgih. Sedeži v obeh zadnjih vrstah nudijo avtobusno udobje, doplačilna klimatska naprava ne deluje najbolje. Za odstranitev zadnjih sedežnih klopi sta potrebna dva para močnih rok. TEHNIČNI PODATKI vozilo: ................................kombinirano, 4 vrata, 9 sedežev mere:..................................d. 4.834, š. 1,974 v. 1,982 m medosna razdalja:...............................................2,933 Prostornina prtljažnika:......................................ni podatka motor:.....................................štirivaljni, turbodizelski, 16V 9ibna prostornina:...........................................1998 cem moč: ...................................63 kW/85 KM pri 3800 v/min navor:..........................................190 Nm pri 2300 v/min najvišja hitrost: ..............................................ni podatka Pospešek od 0 do 100 km/h: ..............................ni podatka Poraba EU norm.: ...........................................ni podatka maloprodajna cena: ....................................4.222.578 SIT 2astopnik: ...................................Summit Motors, Ljubljana sodobna zunanjost, velikost, potniško udobje, dobro odmerjeni Ifl sedeži, izdelava Bšibek in tovornjaško glasen motor, nedodelana klimatska naprava, namestiev prestavne ročice Opel podpira Disneyland v Parizu Sredi aprila prihodnje leto bo General Motors Europe postal uradni avtomobilski partner Disnevland parka v Parizu. Tako je zapisano v Pjed nedavnim podpisani dolgoročni pogodbi z Euro Disnevem SCA, kj avtomobilsko znamko Opel postavlja na mesto uradnega avtomobilskega partnerja in enega od sponzorjev novih atrakcij za obiskovalce vodilne evropske turistične destinacije. V pariškem parku Dis-neyland bodo namreč spomladi odprli drugi tematski park, ki bo °biskovalce povabil k odkrivanju čarobnosti kina, televizije in animacij, v parku pa bo med drugim tudi razstava Oplove dediščine. V Pogodbi je tudi določeno, da bo Opel postal tudi glavni avtomobilski dobavitelj parka Disnevland. . Sodelovanje med obema partnerjema ima korenine že v letu 1977, ko Je General Motors v Združenih državah Amerike v Orlandu na Floridi v okviru Disnevjevega centra odprl razstavo World of Molion. • M.G. Oktobra v Evropi močnejša prodaja biti s posameznimi elementi podobno kot v Fordovih osebnih avtomobilih, zagotovo pa snovalci niso sledili modnim tokovom pri namestitvi prestavne ročice, ki še vedno štrli iz tal, čeprav jo imajo nekateri transitovi tekmeci že na vrhu sredinske konzole. Potrebno se je prijazniti tudi z občutno nižjo kakovostjo armaturne plošče, odsotnostjo merilnika motornih vrtljajev in s tem, da je večina opreme za varnost in udobje na doplačilnem seznamu, kar seveda v precejšnji meri vpliva na končno ceno. Med dobrodošlimi do-plačilnimi dodatki je vsekakor klimatska naprava, ki pa ima v transitu to težavo, da mrzel zrak skozi reže na stropu na potnike piha tudi takrat, ko je izključena. Od 2,0-litrskega turbodizelskega štirivaljnega motorja s 85 konjskimi močmi, ki premore po 4 ventile na valj, bi si voznik zagotovo želel nekaj več energičnosti in manj tovornjaškega obnašanja. Njegov hrup v sprednjem delu kabine je namreč kar precej moteč, zmogljivosti so le povprečne, v daljših klancih pa mu celo začenja pojemati sapa. Novi transit je tokrat prvič na voljo tudi s pogonom na prednji kolesi, kije namenjen predvsem potniškim in tovornim različicam z manjšo nosilnostjo. Karoserijsko dno je zaradi manj zapletenega pogonskega sklopa nekoliko nižje in prijaznejše za dostop do sedežev, medtem ko je vozniku predvsem prihranjeno zoprno spodrsavanje po- Sodelovanje Revoza in Zavarovalnice Triglav Novomeški Revoz je v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav v svoji prodajni mreži za vozila Renault občutno poenostavil sklepanje avtomobilskih zavarovanj in popravila poškodovanih vozil. Predstavniki obeh partnerjev so namreč podpisali generalni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju, s katerim so določili okvire pri sklepanju zavarovanj, cenitvah in popravilih poškodb, ki bodo veljali za posamezne pooblaščene prodajalce in serviserje vozil Renault ob sklepanju posebnih dogovorov z Zavarovalnico Triglav. Kupcem in lastnikom vo- zil sporazum prinaša zavarovanje novega ali rabljenega avtomobila pri pooblaščenem prodajalcu, cenitve poškodovanih vozil v Rena-ultovih pooblaščenih servisih, neposredno plačilo popravila s strani zavarovalnice servisu, posebne pogoje za izposojo nadomestnega vozila in ugodnosti pri nakupu novih in rabljenih vozil. • M.G. Tovota je svojega malčka v francoski tovarni začela izdelovati konec letošnjega januarja in do oktobra je proizvodna količina narasla že na 410 avtomobilov dnevno, to pa je tudi največji porast dnevne proizvodnje med vsemi Tovotinimi tovarnami v zagonskem obdobju. Do sredine prihodnjega leta naj bi dnevna številka narasla na 670 enot, kar je povezano tudi z 9,6-odstotnim povišanjem prodaje varisa v letošnjih desetin mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Leta 2003 naj bi v Valenciennesu izdelali že 180.000 varisov, kar naj bi zadostovalo za evropske potrebe. Poleg sestavljanja avtomobilov namerava Tovota v tej tovarni prihodnje leto zagnati tudi sestavo motorjev, najprej 1,0- in 1,3-litrskih bencinskih, nato pa še 1,4-litrske dizle. Tovarna, ki ima 1912 zaposlenih, je pred kratkim tudi pridobila certifikat kakovosti ISO 9002. • Matjaž Gregorič, foto: Tovota P° podatkih združenja evropskih avtomobilskih Pfoizvajalcev (ACEA) se je prodaja novih avtomobilov v oktobru nekoliko okrepila. Število letošnjih registracij na zahodnoevropskem lrŠU je namreč doseglo številko 1.205.924, kar je 8,3 °dstotka nad lanskim oktobrom. ACEA opozarja, da se je prodaja povečala kljub jnogledim napovedim, da bi ob napovedani recesi-•1? m zaradi terorističnih napadov na ZDA lahko upala* po drugi strani pa so na povečanje nedvomno vP'ivale znižane obrestne mere in bližnja uvedba eVfa. Največje povečanje prodaje, kar 20-odsotno, so oktobra zabeležili v Veliki Britaniji, za 8,7 odstotka je bila večja v Nemčiji, za 7,8 v Italiji in za 7,6 v Franciji. V letošnjih desetih mesecih si je za 0,2 odstotka opomogla tudi skupna prodaja novih avtomobilov na 15 zahodnoevropskih trgih. Med avtomobilskimi proizvajalci je vodilno vlogo obdržala skupina Volksvvagen, ki ji je tržni delež iz 19 zdsrnil na 18,8 odstotka, vendar so zbeležili 7,2-odstotno rast registracij. Za enak odstotek so prodajo povečali tudi v koncernu PSA Peugeot-Citroen, za 7,8 odstotka pa v skupini Fiat. •M.G. rown protikorozijsko zaščito vozil se ohranja vozilo varno. Olje KROWN ščiti karoserijo vozil pred vplivi soli, snega in vlage. Preprečuje rjavenje in celo zaustavlja že začeto rjavenje. Obenem maže gibljive dele na karoseriji, tudi za stroje, orodje, orožje... Naročila irr informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 54, Škofja Loka, telefon: 51-37-600 in AVTO AMBROŽIČ, d.o.o., Pungart 2, Ribno pri Bledu, tel.: 57-41-784, predstavitev tudi na straneh www.tri-krone.si Podelitev glavnega dobitka, osebnega avtomobila Kia Rio, v nagradni igri AP Car - Petrol, s katero je podjetje ARC - Kranj, d.o.o., slovenskemu kupcu predstavilo novost na področju osvežilcev zraka za avtomobile. Prednost najnovejšega osvežilca iz družine proizvodov Ambi Pur pred sorodnimi proizvodi je možnost uravnavanja jakosti delovanja partumskega vonja v vozilu. ••••••• GORENJSKI GLAS » 22. STRAN_AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtOStil@email.Si_Torek, 27. novembra 20Q1 Na bližnjem avtomobilskem salonu v Bologni nova Seatova Ibiza Nova in sveža od koles do strehe Po dolgem pričakovanju in odlašanju bo španski Seat na avtomobilskem salonu v Bologni premierno predstavil novo ibizo. Gre za nadaljevanko najuspešnejšega Seatovega modela, ki so ga od leta 1984 izdelali v več kot 2,7 milijona primerkih, novinka pa bo naprodaj zgodaj prihodnje leto. Nova ibiza, ki so nekateri pričakovali že septembra na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, je morala počakati, da je matični koncem Volksvvagen najprej postavil na cesto novega volkswagna pola, sicer pa si z njim in škodo fabio deli platformo. Oblikovno se naslanja na Seatova konceptna avtomobila salsa in tango ki sta nastala pod vodstvom znanega VValterja da Silva, ki je za svoje stvaritve pred prihodom k Seatu, prejemal plačo pri italijanskem Alfa Romeu. Sicer pa se bodo zaradi športno agresivnega sprednjega dela in ozkih in razpoteg-njenih zadnjih luči, verjetno zače- i pojavljati namigi, da podoba novega avtomobila spominja na alfo 147. Nova ibiza, ki bo na voljo v tri- ali petvratni karoserijski različici je v vseh smereh občutno zrasla, na 3,95 metra skupne dolžine (plus 8 centimetrov, za 5 centimetrov je širša, za 2 višja in ima za 3 centimetre daljše medosje. Povečane zunanje mere so vplivale na prostornejšo in temu primerno udobnejšo notranjost, kjer potnike čakajo na novo oblikovani sedeži, voznika pa armaturna plošča z živahnejšo podobo. Večji je tudi prtljažnik, ki sprejme najmanj 267 litrov, pri podrti zadnji klopi pa 960 litrov prtljage. Vsi motorji, ki bodo poganjali novo ibizo seveda izvirajo iz matičnega koncema Volksvvagen. Med bencinskimi je nov 1,2-litr-ski trivaljnik s 64 konsjkimi močmi, ki mu zaenkrat delata družbo dva 1,4-litrska štirivaljnika s 75 in 100 konjskimi močmi. Dizelska paleta, kjer je osnovni motor 1,9-litrski atmosferski SDI s 64 konjskimi močmi, je obogatena z dvema sodobnima turbodizloma TDI s sistemom vbrizga črpalka-šoba in zmogljivostjo 100 oziroma 130 konjskih moči. Pri močnejšem bo prvič v ibizi na voljo tudi 6- stopenjski menjalnik, najvišja hitrost pa bo kar 207 kilometrov na uro ob tovarniško obljubljeni porabi 5 litrov plinskega olja na 100 kilometrov. Ibiza se bo ponašala z občutno trdnejšo in v celoti robotsko galvanizirano karoserijo t ^^^^ 12-letnim jamstvom proti prerja-venju ter nižjim koeficientom zračnega upora. Za varnost potnikov pa bodo skrbeli obe serijsko vgrajeni čelni varnostni vreči, do-plačilni bočni ter protiblokirni zavorni sistem, elektronika proti zdrsavanju gnanih koles in elektronski sistem stabilnosti. V začetku prihodnjega leta bo ibiza začela svojo prodajno pot na najmočnejših evropskih trgih, kdaj bo na voljo pri nas, še ni znano, med odločilnimi elementi pa bo tudi cena, ki jo bodo uspeli iz-poslovati pri zastopniku Porsche Slovenija. • Matjaž Gregorič, foto: Seat Strast vzbujajoči ameriški cestni športnik Buell XB9R Firebolt Športni bojevnik za običajne ceste Novi XB9R firebolt je oblikovno strasten in lep motocikel, ki naj bi ponujal športne užitke v vsakdanjem življenju, ne na dirkališčih. Buell, ki je v lasti ameriškega Harlevja Davidsona, je vselej veljal za bolj športno usmerjen oddelek za razliko od umirjenih Harlevev. Njihovi motocikli so bili vselej nekakšni športni klasiki brez aerodinamičnega oklepa ali le s pokrito masko. K značaju "street fighterja" oziroma uličnega bojevnika, ki ponuja uporabne športne zmogljivosti na cestah in ne ekstremnih zmogljivosti, kijih je moč izrabiti le na dirkališčih, je vselej sodil velik dvovaljnik, ki se je bolj kot z močjo hvalil z ogromnim navorom. To filozofijo zagovarja tudi novi XB9R firebolt, ki so mu zaradi tehničnih inovacij uvrstili v razred "sport fighterjev" oziroma športnih bojevnikov. Po besedah tovarniških inženirjev je to najbolj športen Buellov motocikel doslej, in to prikazuje že z resnično privlačnimi in agresivnimi oblikovnimi potezami. Osnova motocikla je dobro viden aluminijast okvir, ki ga ne pokriva plastika. Ta je za učinkovitejše rezanje zraka in tudi boljši videz le na maski in ob posodi za gorivo. Povsem na očeh je tudi 984-kubični zračno hlajeni dvovaljnik s 45 stopinjskim kotom med valjema in vbrizgavanjem goriva. Agregat je povsem nov in je nastal v skupnem razvoju Buella in Harlevja. Značilen pa naj bi bil po zelo zvezni krivulji navora, ki omogoča enakomerno, a močno pospeševanje. Temu v prid govorijo tudi številke: 92 konjskih moči dosega že pri 7.200 vrtljajih, največji navor 92 Nm pa še dva tisočaka nižje. Izjemno kratek motocikel, ki v medosju meri le 1320 milimetrov (to je manj kot ka- Evropski avto leta je Peugeot 307 Žirija avtomobilističnih novinarjev je za Evropski avto leta 2002 razglasila Peugeotovo uspešnico 307. Tako je ta francoska znamka v zgodovini glasovanja pridobila že tretji laskavi naslov. KI BTHBMT. servis avtoguin Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 • optična nastavitev • centriranje • vulkanizerstvo • popravilo in prodaja vseh avtogum Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko! terikoli serijski športni motocikel teh zmogljivosti) je tudi lahek, saj tehta le 175 kilogramov. V vožnji naj bi bil igrivo obvladljiv, vozniku pa naj bi ponujal pristen stik s cesto. Ob tem se lahko pohvali še s tehničnimi inovacijami, ki se menda izkažejo tudi v praksi. Zadnja aluminijasta nihajna roka v notranjosti skriva posodo za olje, posoda za gorivo pa je nameščena kar v spodnji del okvirja, kar niža težišče motocik- la in popravlja vozne lastnosti. Bolj kot za doseganje visoke hitrosti je firebolt namenjen uživanju med zavoji, čemur naj bi dobro služilo tudi čvrsto vzmetenje in temeljite zavore. V Buel-lu pa so ga namenili vsem tistim, ki iščejo športnik z dušo z realnimi (ne neuporabno dirkaškimi) zmogljivostmi. Prvi primerki pa bodo menda dobavljivi že letos za približno 2,6 milijona tolarjev. • Miloš Milač, foto: Buell Rabljena vozila Nii našom pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Citroen Xantia 1,8 1995 MET.ZELENA 680.000,00 Fiat Marea 1,8 kar.(sv,cz,es,air) 1996 RDEČA 1.380.000,00 Renault Megane Coupe 1,6 (sv,cz,air) 1996 ZELENA 1.390.000,00 Renault Megane 1,6 RT (sv,cz,es,air) 1997 MODRA 1.390.000,00 Kia sportagie 2,0 (k,r,cz,es) 1995 BELA 1.490.000,00 Renault Laguna 2,0 RT kar.(sv,cz,es) 1995 MET.SIVA 1.550.000,00 Fiat Marea 1,8 kar.(sv,cz,es) 1997 MET.ČRNA 1.560.000,00 Ssang Yong Korando 1994 RDEČA 870.000,00 Volvo 940 gl(k,sv,es,abs) 1993GRAF.SIVA 910.000,00 Ford Mondeo 1,6 (sv,cz) 1993 ČRNA 740.000,00 Renault Clio auth.l,2( sv,cz,es,air,abs) 2001 SREBRNA 1.830.000,00 Ford Mondeo 1,8 (sv,cz,es,air) 1993 ČRNA 820.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: ♦ (i VOZILO Z GARANCIJO - K: KLIMA ■ SV: SERV0 VOIAN - CZ: CENTRALNO ZAKLEPANJE - R: RADIU - KS: ELEKTR. DVIG STEKEf - AIR: AIRRAG D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za val avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil »Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@ra,dio-sora.si 89.8 91.1 96.3 Žirijo je tudi letos sestavljalo 55 novinarjev iz 21 evropskih držav, Slovenijo zastopa Tomaž Porekar, glavni urednik revije Avto foto market. Za peugeot 307 so se odločili med skupaj 29 štirikolesnimi novostmi, zmagal pa je med sedmimi finalisti. Prvič je Peugeot evropsko lovoriko osvojil že leta 1969 za model 504 in kasneje še leta 1988 za model 405. Tokratnega zmagovalca peugeo-ta 307 so doslej izdelali v več kot Četrt milijona primerkih, skupni prodajni cilj za letošnje leto pa je 300.000 enot. Največ avtomobilov je bilo prodanih na domačem francoskem trgu, dobro pa gredo v promet tudi v Veliki Britaniji, Španiji, Italiji in Nemčiji-Prodaja bencinskih in turbodizel-skih HDi motorjev je izenačena, čeprav naj bi dizli kmalu začeli prevladovati. Tudi na slovenskern trgu si je peugeot 307 že pridobil naklonjenost kupcev, od začetka junija do konca so jih pri Peugeo-tu prodali 601, samo v oktobru pa se je zavihtel na sedmo mesto m si priboril 2,6 odstotka skupnega tržnega deleža. Pri Peugeotu za prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo 550.000 enot modela 307, ki mu bodo poleti priključili še petvratno kombi-jevsko različico. • M.G. SAMOZAVEST SERIJSKO. : M7i Siitem Muluplexed Integrated InteHigence (Mil), ki usklajuje delovanje avtomobila i trenutnim razmerami na certi, variabilni icrvo volan, zračni blazini za voznika lr elektronska blokada motorja. ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne moći. ojačevalnik zavor v primeru zaviranja v ali, mer** zijTanje teVra^rature, atevTTi^ eletđn6i. pomik prednjih rtekel, bočne ojačitve vrat. deljiva zadn|a klop, tnje vzglavniki zadaj, cena 2.419-000 SIT. AVTOHISA KAVČIČ d.o.o. Milje 45,4212 Visoko, Ml.: 04 275 93 00 J07 PEUGEOT Gorenjska padla na tretje mesto Po presežku v blagovni menjavi s tujino nas prehitevajo Dolenjci in Korošci. Kranj - Gorenjsko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, vrsto let je bila na prvem mestu med slovenskimi regijami po presežku. Temu ni več tako, saj je zadnja leta na prvem mestu Dolenjska, v letošnjih prvih osmih mesecih so bili "za mišji repek" hitrejši tudi Korošci. V letošnjih prvih osmih mesecih je na Gorenjskem presežek v blagovni menjavi s tujino znašal 143.511 tisoč dolarjev, na Koroškem 143.711 dolarjev in na Dolenjskem 203.280 tisoč dolarjev. V Slovenji je primanjkljaj znašal 581.309 tisoč dolarjev, kar je dosti manj kot lani v tem času, ko je znašal 986.703 tisoč dolarjev. K gorenjskemu presežku so največ prispevale kranjske tovarne, saj je v kranjski občini presežek znašal 102.381 tisoč dolarjev. Sledi občina Železniki s 33.820 tisoč dolarji presežka, Jesenice s 26.467 tisoč dolarji in Škofja Loka s 26.184 tisoč dolarji. Združitev Savinih trgovcev Kranj - Chemo, Astra tehnična trgovina, Guma in Savatech Tra-de so v okviru poslovne skupine Sava tik pred združitvijo v enotno podjetje Sava Trade, ki bo začelo poslovati s prihodnjim letom. Združitev dejavnosti in zaposlenih v enotno podjetje so napovedali že spomladi, priprave so sedaj v polnem zamahu in 13. decembra se bodo sestale skupščine Astre, Gume in Savatech Trade, ki naj bi dokončno potrdile združitev. Novo podjetje Sava Trade bo imelo.dvočlansko uprave, za predsednika je predviden sedanji direktor Chema Dušan Papež, članica naj bi bila dosedanja direktorica Astre Antonija Pire. Združeno podjetje bo imelo sedež na Viču v Ljubljani, kjer je sedaj Chemo. Združitev bodo izpeljali tako, da se bosta podjetji Savatech Trade in Guma Pripojila Astri tehnični trgovini, ki se bo preimenovala v Sava Trade. Chemo pa bo ostal in se ukvarjal predvsem v nepremičninami. Zbornik Grofje Andeški Kamnik - V Galeriji Veronika so v soboto ob kulturnem nastopu kvarteta kljunastih flavt Air iz Žirov predstavili zbornik razprav z mednarodnega simpozija Grofje Andeško Meranski. Simpozij je potekal lani septembra v Kamniku in jc bil pomemben prispevek k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku. Predstavitev s kulturnim Programom je pripravila občina Kamnik z Zvezo kulturnih organizacij Kamnik. • A. Ž. MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARTMA - PRIKOLICE Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 APARATI STROJI PRALNI STROJ in EL. ŠTEDILNIK 4x, Gc-renje, prodam, tr 041/878-494 18257 Prodam rabljen HLADILNI BAZEN za mle-ko, 100 I. P 278-20-00_ia?59 Mizarsko DELAVNO MIZO, prodam. "B 51-85-185 18261 GSM SAGEM MC 926 Siemens C 10, Be-nefon:0 in ohišje za Nokio 32 10 unikat. V 041/552-336 18322 GR. MATERIAL Prodam suhe bukove DESKE, 25 mm, po ugodni ceni. V 01/36-27-146_18268 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. V 5961-047 18317 DRUŠTVENA SKRINJICA Sprejem pri predsedniku Kučanu Ljubljana - Vodstveni delavci Planinske zveze Slovenije so predstavili predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu organiziranost Planinske organizacije in njene dejavnosti. Na sprejemu, ki je bil 21. novembra letos, so spregovorili še o aktualnih vprašanjih. Planinsko vzgojo želijo približati šolskim programom, več pozornosti pa bi mladim radi namenili tudi sami. Prizadevajo si za nadaljnjo ekološko sanacijo v kočah, varnejšo hojo po planinskih poteh in brezpotju, zagotovitev pomoči žrtvam nesreč pri reševanju iz Sklada Okrešelj, ne nazadnje pa za večjo prepoznavnost planinske organizacije. Predsednika s° seznanili tudi z aktivnostmi ob mednarodnem letu gora; pri nas bo 0srednje srečanje slovenskih planincev 14. septembra 2002 na Lisci. Jubilej Zveze kulturnih društev Radovljica - Prejšnji mesec so se zbrali na slavnostni seji člani Zve-Ze kulturnih društev občin Bled, Bohinj in Radovljica ob njeni 40-let-n,ci. Od 16 društev na začetku so doslej povečali njihovo število na 43; v sekcijah se ukvarjajo z glasbo, folkloro, gledališkimi uprizorit-Vami, slikarstvom, fotografijo, raznimi srečanji in prireditvami. To delo je predstavil predsednik zveze prof. Niko Rupel, slavnostni go-v°rnik pa je bil Jože Bohinc, prvi predsednik Sveta svobod. Slavljenim je med drugimi čestital radovljiški župan Janko S. Stušek. Po na-stopu Komornega pevskega zbora Stane Žagar iz Krope so izvolili nove organe in se zadržali še na družabnem srečanju. lovski kinologi praznujejo Kranj - Pred dvema desetletjema je 52 lovcev ustanovilo Lovsko kinološko društvo Gorenjske. Danes je v njem 560 članov, ponosno ugotavlja predsednik Lojze Mlakar. Njihovo vodilo pri delu je bilo ^Poznanje, da je šolan pes nujen za učinkovitejši lov. Doslej so izšo-.^li kar 310 vodnikov in psov. Sodelovali so na številnih lovih v svo-J'h družinah, uspešno iskali obstreljeno divjad, udeleževali pa so se udi preizkušenj naravnih zasnov in lokalnih tekem. Na razstavah so dosegli vrsto državnih in mednarodnih zmag ter celo naslove svetovnih prvakov v lepoti. Obenem se lahko pohvalijo z državnimi prva-m naslovi evropskega prvaka v delu. Za take uspehe so zaslužni nji-[tovi člani in lovska organizacija, je prepričan predsednik Mlakar. Skun; JPaj si bodo tudi v bodoče prizadevali za primerno število lovskih Psov in vodnikov. • Stojan Saje HISE PRODAMO HIŠE PRODAMO BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl. stan. hišo v izgradnji, 111. gr. f., tloris 7x 15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. SENICA pri Medvodah prodamo obnovljen, vis.pritl. hišo na parceli 321 m2, 240 m2 uporabne površine (K+P+M), 80 m2 v etaži, 3,2 mio SIT (250.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041 /333-222 10124 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritlič-nih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30. L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222 12749 LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.pritl., hišo 9x11 ms poslovnim prostorom, lahko dvo-stanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.pritl., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16694 MEDVODE - SENICA, prodam adaptirano HIŠO in zazidljivo parcelo. V 031/885-083 17633 ŠKOFJA LOKA: prodamo atraktivno vrstno hišo, 39 mio FRAST, d.o.o. 041/734 198, 04/251 5490 STRAŽIŠČE: poslovno hišo, urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FRAST- nepremičnine 041/626 581, 04/25 15 490 GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198, 04/251 5490 GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, 22,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Hlebce: ugodno prodamo sodobno hišo, sončna parcela 610 m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 NAKLO: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2, 32,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 52 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 CERKLJE: prodamo sodobno hišo, parcela 1000 m2, izredna lega, cena 30 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 APNO pod KRVAVCEM: ugodno prodamo parcelo v izmeri 449 m2 na lepi razgledni lokaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 HRAŠE: V obnovljeni hiši ugodno prodamo več stanovanj. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več različnih hiš, različnih cenovnih razredov, velikosti. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/23 66 670 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670, 040/ 204-661 STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo z delavnico 21 x 7 m na parceli 1125 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena - 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED - večja stan.hiša v treh etažah, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena = 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena'do IV.gr.faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela = 780 m2, cena - 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena =20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ BRITOF -1/2 stan.hiše, stanovanje l.nad., garaža in klet, cena - 14,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Na Drulovki pri Kranju prodamo novo vrstno, končno, stanovanjsko HIŠO - ugodno. Inf. na V 251-58-60, 041/620-393 18208 STRAŽIŠČE - hiša, parcela 900 m2, obnovljena, sončna lokacija, cena ugodna, prodamo. V 23-15-600, 23-15-601, PIA-NOVA NEPREMIČNINE 18279 PODNART - dve hiši, s parcelo 1000 m2, na robu vasi, sončna lokacija, cena 24,7 MIO SIT, prodamo. V 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE 18280 Visokopritlično novejšo HIŠO prodam. » 031/209-277 18295 HIŠE KUPIMO GORENJSKA: kupimo starejšo hišo na večji parceli. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kupim: KRANJ ali bližnja okolica (Preddvor) VEČJE ZEMLJIŠČE s hišo, lahko potrebna obnove ali KMETIJO. Tel.: 041/632-354 BLED, 1 km iz centra Bleda ODDAMO POSLOVNI PROSTOR za različne dejavnosti, tudi gostinstvo, cca 100m 2, z lastnim parkirnim prostorom. Oddamo tudi stanovanje-apartma 36 m2, vseljitev možna takoj, t? 041/737-146 18239 LOKAL PRODAM KRANJ, Ljubljanska 30, trgovski lokal, ugodno prodamo. "Et 041/320-740 18282 OBVESTILA SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVE-STROVANJE, ZAKLJUČNE DRUŽBE, POROKE in DRUGA PRAZNOVANJA (do 80 oseb). NUDIMO DNEVNE MALICE (600 SIT) in KOSILA (1000 SIT). GOSTILNA PARIZAR, Trboje 39 (poleg gasilskega doma), Kranj INFORMACIJE » 259-13-85, 031/389-180 OBLAČILA Prodam NOGAVICE iz domače volne. C 031/240-927 leoie OTR. OPREMA Prodam STOLČEK - visoki jahač od 3-6 let. "B 031 /855-463 18334 Brnik - Naklo: kupimo novejšo stanovanjsko hišo, odprt dovoz do 55mio. FRAST- nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO, LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. « 530-65-55, 041/680-925, BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6 17855 ODKUPUJEM HLODOVINO, OREH, HRUŠKO, ČEŠNJO, JAVOR. V 01/362-74-86 18241 Kupim drobni KRMILNI KROMPIR. V 01/36-45-360 18266 Odkupujemo VSE VRSTE LESA in CELULOZE. Izvajamo posek, izvlek, spravilo in prevoz lesa. Na zahtevnih terenih delo opravimo z gozdarsko žičnico. Cirles d.o.o., Tu-paliče 21, Preddvor, V 25-55-830, 041/629-415 18287 Kupim stare ŠIVALNE STROJE in drugo STARINO. « 040/205-935 18313 LOKAL ODDAM LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2O68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 041/647433 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 17477 TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike in cenovnega razreda, ugodno prodam TT 2312-599 18056 Iščem žensko ali moškega za pomoč pri kmrljenju živine. V 25-22-646 18299 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes + stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 14516 KRANJ - mestno jedro - oddamo manjši, opremljeni, popolnoma nov frizerski salon, vsa dovoljenja, možnost prevzema takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661 KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - trgovski lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 293.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 22 m2 za trgovino v pritličju objekta, Ul. Staneta Žagarja posl.prostor 25 m2 s klimo napravo, WC in takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PRIDELKI SENO goveje, balirano z dostavo, prodam. «031/276-930 i83ie Prodam rdeče in rumeno KORENJE ter KORENJE za krmo. W 01/834-2059 18323 PODARIM Podarim prijaznega KUŽKA mešanca nemški ovčar-lesi, star 4 mesece. Tt 2312-101 18110 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.par-celo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORI-CAzaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10121 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večstano-vanjske hiše, vsaj 2000 m2 DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo. T? 041/650-975 17154 Kupim PARCELO 500-700 m2 v Kranju z okolico ali v Apnem pod Krvavcem. V 041/68-55-68 17896 PARCELE PRODAMO BLED okolica 1150 m2, ravna, sonca, ob asfaltu, vredna ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 17960 Na Možjanci, parcela 750 m2, še nezazid-Ijiva. tT 041/784-144 18054 KRANJSKA GORA: Prodamo dva apartmaja v hiši novogradnja, zgoraj- 65m2 + 12m2 terasa,spodnji - 64m2+200m2 atrija, možen nakup tudi v celoti,mirna in urejena okolica, lep razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 VOGEL: V neposredni bližini smučišča prodamo 1 /2 vikenda, apartma za 6 oseb, eno-nadstropen, elektrika,voda v hiši, sončna lo-kacija.lep razgled ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 JESENICE: Prodamo samostojen vikend velikosti cca 30m2, obnovljen, brez vode in elektrike, možen priklop, parcela 400m2, delno v pobočju. Cena 1.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov MEDVODE okolica prodamo manjšo zazidljivo parcelo kvadratne oblike, 399 m2 ob asfaltu, voda na parceli elek. ob parceli, 76, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 1012 RAZNO PRODAM KOVINSKI IZDELKI (UMETNO KOVA-ŠTVO), OGRAJE, ZAŠČITA OKEN in VRAT PROTIVLOMNO, ZAŠČITA CVETLIČNIH LONČKOV na okenskih policah in drugi kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki), možen reklamni prospekt. V 041/825-239 Bitežnik Srečko s.p., Ravne 17 a, Tržič 17599 Prodam komplet volan za TRAKTOR T.V.730 in stare deske, tr 5141-297 18236 Prodam kostanjeva DRVA po 4.000 SIT, možen razrez in dostava, g 518-10-86 Prodam GOBELINE. » 53-14-905 po 16. Uri 18264 MLAKA PRI KRANJU Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE telefon: 04/2365 360, 2365 361 MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40m2 in v mansardi dva večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2 in 103,80 m2. Za večinformacij pokličite na št. 040/643-493. KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2 in enosobno stanovanje, 40,65 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 28,30 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; GARSONJERE KRANJ - CENTER, prodamo novo garsonjero 34 m2, pokrita terasa, CK na olje, vseljivo takoj, cena 7,7 mio SIT. ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 44,70 m2,9,nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,3 mio SIT. KRANJ - CENTER, prodamo enosobno mansardno stanovanje v 1, nadstropju, 56 m2, pokrita terasa, vsi prikijučki, vseljivo takoj, cena 12,7 mio SIT. KRANJ • CENTER, prodamo enosobno stanovanje 48,20 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivostin cena ob dogovoru. ŽELEZNIKI, prodamo enosobno stanovanje 37 ni2,8. nadstropje, J tega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 8 mio SIT. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ • SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje 61,60 m2, 4. nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,2 mio SIT. KRANJ - LEVSTIKOVA, v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 48,40 m2,1.nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10,7 mio SIT. ŠKOFJA LOKA, prodamo novejše dvosobno stanovanje s kabinetom in lastnim vhodom 62,43 m2, pritličje z izhodom na atrij, vseljivo takoj, cena po dogovoru. KRANJ - PLANINA IH, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,70 m2,3. nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 16,4 mio SIT. TRISOBNA STANOVANJA ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje 61,80 m2, pritličje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 15 mio SIT. KRANJ - PLANINA I, prodamo trisobno stanovanje 77 m2,3. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 16,4 mio SIT. KRANJ - PLANINA I, v nizkem bloku prodamo mansardno trisobno stanovanje z dvema kabinetoma 77,60 m2,3. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 17 mio SIT. HIŠE PODUUBEU, prodamo starejšo, delno adaptirano stanovanjsko hišo, 1000 m2 zemljišča, prevzem možen po dogovoru, cena 21,5 mio SIT. GORICE, prodamo spodnjo etažo stanovanjske hiše, cca 80 m2 stanovanjske površine, 489 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru, cena 17 mio SIT. ŽELEZNIKI, prodamo stanovanjsko hišo, lahko dvodružinska, adaptirana pred petimi leti, cca 160 m2 bivalne površine in 217 m2 zemljišča, bivalna prva in druga etaža, CK na olje, prevzem možen po dogovoru, cena 21,5 mio SIT. SEBENJE prodamo manjšo starejšo hišo, potrebna adapatacije, 118 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena 7,3 mio SIT. BLEJSKA DOBRAVA, prodamo stanovanjsko hišo -dvojčka, cca. 180 m2 stanovanjske površine in 400 m2 zemljišča, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 24 mio SIT. ZEMLJIŠČA I PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo zazidano stavbno zem- I Ijišče 2900 m2, na zemljišču nedokončan objekt, | voda, lastno zajetje, JV lega, prevzem možen takoj, ■ cena 13 mio SIT, - I AMBROŽ POD KRVAVCEM, prodamo zazidljivo vikend | parcelo 494 m2, prevzem možen takoj, cena 6,8 mio . SIT. 1 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH' Z vami Srečno v novo leto Še do konca novembra imate čas za povabilo Z VAMI PRI VAS. Kranj - Prireditve Srečno v novo leto bomo skupaj z vami pripravili v nekaterih že izbranih krajih. Novo pa je, da bomo tudi v Bohinjski Bistrici, kjer bomo hkrati proslavili izid že 50. številke Bohinjskih novic. , Še vedno pa je čas, da nam pošljete nagradni kupon in nanj napišete vaše povabilo in željo, čeprav seje po dosedanjih poslanih kuponih seznam krajev že kar lepo izoblikoval. Z Gorenjskim glasom bomo pri vas s prireditvijo Srečno v novo leto, seveda pa vaše predloge še vedno zbiramo. Večino prireditev načrtujemo v decembru pod naslovom Veselo v novo leto z vami pri vas, Prireditve Veselo v pomlad in druge pa bomo prirejali tudi prihodnje leto, saj Gorenjski glas tudi v 55. letu izhajanja ostaja Več kot časopis in z vami pri vas. V KUPONU, ki ga objavljamo vsak torek, napišete vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Mi bomo poskrbeli, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami. Na podlagi KUPONOV in povabil bomo izbrali kraj (ali kra- Najlepša viža 2001 na Bledu je) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad. Vaša povabila: Blejska Dobrava - 12 povabil, Cerkve - 50 povabil (Bratje Poljanšek, Gamsi, Klapa Lanterna Zadar), Besnica -24 povabil (Obzorje, Alpski kvintet). Bled - 9 povabil (T. Kesovija, Zgonc-Kopitar, Poljanšek), Jesenice - 1 povabilo (Helena Blagne in Heini Blagne), Kranj - 1 povabilo (M. Zgonc z bratom), Primskovo - 18 povabil, Ribno - 3 povabila (Mladi Dolenci, Marjan Zgonc z bratom), Vodice - 22 povabil, Zgornje Gorje - 12 povabil, Komenda - 16 povabil, Bohinjska Bistrica - 14 povabil, Lancovo. Že izbrani kraji (seznam še ni dokončen): - Bohinjska Bistrica - 14. decembra - Primskovo - 22. decembra - Blejska Dobrava - 26. decembra Radio Slovenija, Turizem Bled in Gorenjski glas v Festivalni dvorani na Bledu v soboto, 8. decembra. Nova pa je odločitev, da bo oddajo v živo prenašal Radio Slovenija na prvem programu, Založba kaset in plošč RTV Slovenija pa bo po prireditvi izdala zgoščenko. Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 11 j Ime in priimek.................................................................... i Naslov.............................................................................. ■ I Pošta................................................................................ Vabim vas (napišite ime kraja) i ■ ■ ! Predlagam nastop.............................................................. Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 Balkanski špijon na Primskovem Primskovo - Špas teater iz Mengša bo s komedijo Balkanski špijon gostoval tudi v dvorani na Primskovem pri Kranju. Za predstavo na Primskovem so se v Špas teatru odločili na povabilo krajevne skupnosti Primskovo. V sodelovanju s Špas teatrom pa bomo poskrbeli za presenečenje bralcev tudi v Gorenjskem glasu. Za začetek povejmo, da bo Balkanski špijon na Primskovem 13. decembra ob 20. uri, vstopnice pa bodo naprodaj v Gorenjskem glasu od 3. decembra naprej. Gorenjski glas bo tudi v prihodnje generalni sponzor predstav Špas teatra v dvorani na Primskovem pri Kranju. Konec meseca decembra bo namreč v dvorani na Primskovem tudi predstava Žurka za punce. • A. Ž. KORADO & BRENDI ĆEVAPČIĆI Kot je že navada, sta se konec leta spet spravila v studio Korado in Brendi in skuhala novi glasbeni projekt z naslovom "ĆEVAPČIĆI". Kot vsa prejšnja leta gre za lahkotno, zabavno in na trenutke humoristično glasbo, katere glavni namen je zabavati. Po tolikih letih na sceni je o teh dveh težko napisati kaj posebno novega, saj je njuna pot že kar nekaj časa zarisana v naš prostor in gre še naprej v isti smeri. Na plošči in kaseti se to pot nahaja deset pesmi, med katerimi prav posebej izstopa pesem ĆEVAPČIĆI, za katero oba verjameta, da lahko postane njuna velika uspešnica. Gre za nekakšno parodijo na slovenske veselice, ki nekako kar ne morejo brez čevapčičev, ki so postali na neki način nacionalna značilnost. Nadaljuje pa se s pesmimi JAZ PA TI PA ZIDANA MARELA, ZATE BI ROŽE KRADEL, KAM SO ŠLI VSI DOLENJCI in BOTER VINNY, ki so tudi izrazito vesele in duhovite pesmi. Morda je malo več romantike v pesmih KAM NAJ SKRIJEM BOLEČ SPOMIN in ZVEZDE ŽARIJO, toda tudi tu ostane stil nespremenjen in to stil Korada in Brendija. NAGRADNI IGRI ro5> Založba Helidon MATEJ KRAJNC & Nagradno vprašanje: Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenca: Miha Žnidar, Planina 22, Kranj; Vida Jamar, Bokalova15, Jesenice ■h 'I: «*" Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Kje lahko kupice CD na sliki? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenki: Ivanka Kos, Voklo 99, Šenčur; Melita Mrak, Rateče-Planica 53, Rateče-Planica Na prireditvi v Dupljah je bil z nami tudi pevec Valentin Antonijo. Z lepimi pesmimi osvaja srca na prireditvah, radijskih in televizijskih postajah. Valentin Antonijo je doma iz Srednje vasi pri Šenčurju. - Vodice - 28. decembra - Besnica - 30. decembra - Cerkve -? - Komenda - ? Vprašaji, s katerima smo označili kraja, kjer ni datumov, so namenjeni vam oziroma društvom ali prirediteljem v vašem kraju. Pričakujemo, da nas pokličete po telefonu 031/638-699. • Andrej Žalar Miklavž letos prej Vodice - Lani je prišel čisto nazadnje, letos pa bo zato prišel malo prej. Seveda velja to za Vodice, kjer bo Miklavž pristal s helikopterjem v bližini Kulturnega doma oziroma občine že to nedeljo, 2. decembra, ob 14. uri. Še posebej najmlajši ga bodo veseli. • A. Ž. Bled - Na Bledu v Festivalni dvorani bo tokrat prireditev v organizaciji Glasbenega programa Radia Slovenija v sodelovanju s Turizmom Bled in Gorenjskim Nepozabno srečanje s Tanjo Domžale - V Hali komunalnega centra v Domžalah je bilo minulo soboto popoldne in zvečer že osmo srečanje s Tanjo Zaje Zupan in številnimi gosti. Nepozabno in zares lepo, je poročilo o popoldanski in večerni prireditvi, ki sta obakrat napolnili dvorano. Ob zadovoljnih obiskovalcih pa je bila zadovoljna tudi Tanja: Tako popoldne kot zvečer je bila publika čudovita; Gorenjci so res enkratni. Prireditev si boste lahko ogledali na TV3 v petek, 30. novembra, ob 21.30 in v soboto, 1. decembra, ob 13. uri. Naslednja prireditev pa bo ob Tanjini desetletnici nastopov prihodnje leto ob 8. marcu. Na sliki: Tanja in humorist Geza, ki je letos povezoval obe prireditvi v soboto v Domžalah. • A. Z. glasom. Začela se bo drugo soboto, 8. decembra, ob 20. uri. Predstavilo se bo dvanajst ansamblov, ki so bili s svojimi skladbami izbrani za najlepše viže med letom v posameznih mesecih. Od lanskega novembra do letošnjega oktobra so to bili Alpski kvintet, Franc Potočar s Podlipniškimi fanti, Gašperji, ansambel Toneta Rusa, Zasavci, Mladi Dolenjci, Vita, Toni Verderber, Melos, ansambel Pogum, Štajerskih sedem in Brane Klavžar. Na začetku bo nastopila tudi Godba Gorje. Prireditev bo povezoval Janez Dolinar. Vstopnice za prireditev Najlepša viža 2001 so od danes (torek), 27. novembra, v prodaji na Turističnem društvu Bled in v Gorenjskem glasu. Za informacije pa lahko pokličete Gorenjski glas na številko 04/201-42-47. • Andrej Žalar Novoletni Videomeh in Glasova miza Skupaj bomo v športnem centru Fit-Top Mengeš Tudi Alfi bo na letošnjem Videomehu v Mengšu. Mengeš - Vsa leta že pripravlja Novoletni Videomeh Boris Kopitar. Letos bo s predpremiero silvestrovanja 22. decembra ob 19. uri v šport- nem centru Fit-Top Mengeš. Gostje na Videomehu bodo letos Slapovi, Alfi Nipič, Čuki, Nuša Deren-da, Ptujskih 5, Natalija Kolšek, ansambel Franca Miheliča, Korado in Brendi, Gašperji, Marjan in Branko Zgonc, Mladi Dolenjci, Viktorija, Štajerskih 7, Nataša MiheliČ, Kvintet Dori, Jernej Kuntner kot Franco Mercatori, ansambel Bratov Poljanšek, zamejski kvintet iz Trsta, pevka debitantka Anja, Ivan Hudnik, plesalca Tjaša Marčič in Miro Švegelj, Julija Avbelj, Mengeška godba in folklorna skupina Svobode Mengeš. Po prireditvi bo predsilvestrovanje, igral pa bo ansambel Ptujskih 5. Gorenjski glas bo imel na Videomehu v Mengšu tokrat svojo mizo, pri mizi pa srečne izžrebance iz nagradne igre, ki jo začenjamo danes. Vstopnice bodo naprodaj 1. decembra, rezervirate pa jih lahko že po telefonu v Gorenjskem glasu na številki 04/201-42-47 in na številki 031/222- 444. • Andrej Žalar MEGA LESTVICA RADIA SORA i_ Vsako drugo sredo med 17.30 -19.30 Predstavljamo vam =. najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo • Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate: MEGA LESTVICA RADIA SORA Ime in priimek: .................................. .................... Naslov:............................................................... Predlog za gosta: .................................................... Glasujem za: (obkrožite) v 1. Karizma - Tangice 9. Slepi potnik - Ljubezen na prvi 2. Princeps - Kjerkoli si dotik 3. Jan Plestenjak - Tvoj song 10. Iris Kelvišar - Da mi začaraš srce 4. Povver Dancers - Ostati tu ne 11. Britnev Spears - l'm a slave 4 you smem 12. Parni valjak - Ugasi me 5. Adi Smolar - Emperatrice 13. Korado & Brendi - Osvajali te 6. Davor Borno - Što imam od života bodo fantje veliki 7. Davor Radolfi - Živote moj 14. Rebeka - Ko ugasnejo luči 8. Tori Amos - Strange Irttle giiis 15. Lenny Kravitz - Dig In Zadnji zmagovalec Mega lestvice je skupina Karizma - Tangice Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Vorsič GLASOVA MIZA - NOVOLETNI VIDEOMEH - 3 j Ime in priimek............................. ; Naslov....................................... i Pošta........................................ ■ i ! Kateri Videomeh po vrsti bo letos? i ■ ................................................ ■ ■ ................................................ ; Odgovore pošljite na Gorenjski glas, ! 4001 Kranj, p.p. 124, do 17. decembra Marjan Zgonc v Kranju Kranj - Marjan Zgonc se je odločil, da bo pripravil Veliki koncert letos tudi v Kranju. Prireditev z gosti bo 8. decembra ob 19. uri v športni dvorani na Zlatem polju. Med gosti bodo tudi Karmen Stavec, Alberto Gregorič, Vesele Štajerke, Boris Kopitar in skupina Metulj. Z Marjanom Zgoncem pa bo v Kranju prvič nastopil tudi njegov brat Branko. Prireditev bo povezoval Boris Kopitar. Vstopnice so v predprodaji v Aligatorju Kranj, v Turistični agenciji Odisej, v Turističnem društvu Škofja Loka, v Turistični agenciji Kompas Škofja Loka, v Pasaži Maximarketa v Ljubljani in v Gorenjskem glasu. Uro pred začetkom koncerta pa bodo tudi pri blagajni športne dvorane na Zlatem polju. • A. Ž. I ' ČISTA OSVEŽITEV Ksrsnts Ljubljana, d.o.o. Poljsnski nsslp 6,1000 LJubljana tslelon: 01/280 07 00 lix: 01/280 07 28, »-mali: kirmti.aqs@siol.nel AKCIJA NOVEMBRA ŠE DODATNI 5% POPUST ČE NISTE ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE SHUJŠAJTE 1, 3, 5 kg lin to za VEDNO! LAŽJA SEM ZA 55 KG! HUJŠANJE JE BILO ZDRAVILO ZA ALERGIJO! Nagnjenost k alergijam me /e v zadnjih 12 letih spremenila v goro masti in po vse/ verjetnosti bi taka tudi ostala, če se mi pritisk ne bi poveča/ na 200, srce pa začelo vse bolj biti. Kor som se zavedala, da tako več ne gre naprej, som so odločila za ze/o uspoino metodo huj-šanja BODY WRAPPING. Hujšanjeje bilo onostavno in neutrudljivo, rezultati so bili vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil. NIKOLI VEČ DEBELA! Čeprav sem kilograme veselo nosila, sem presrečna, kor so preteklost. Namesto konfekcijske številke 54 sedaj nosim oblačila velikosti 42 in mnogi me na ulici sploh ne prepoznajo. Četudi sem stopila ogromno maščobe, je moja koia ostala elastična s pomočjo BODY VVRAPPINGA. POTEM 73 kg V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z metodo PREJ 128 kg BODY VVRAPPING ponujajo naslednje rezultate: - bolj napeta in proina koia • manjši obseg stegen - manjši obseg okrog bokov -'manjši obseg okoli trebuha in pasu 0TEM Pomladimo se v Kozmetičnem studiu vi/ 'o Ul. Rudija Papaža 5, Kranj tal.: 04/23 52 570 Vendar fo še ni vse! Posebna proteinska snov v kremi naredi kožo gladko in odstrani zanke celulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože. AKCIJA NOVEMBRA Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODY WRAPPING » COu.- 3.900.sit Še dodatni 5% popust POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI! VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali 1, izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: T\f\f\i Radio Ognjišče V 11 Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA do 5. 11. 2001 Popevke: 1. Ko ugasnejo luči -Rebeka Dremelj 2. Ostati tu ne smem Povver dancers Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Srečen z njo - Botri 2. Podjetnik - Gregorji 3. Nekdo v tebi spi - Marko Jurca Naj - viže 1. Najlepši šopek - Ans. Mikola 2. Ura - Čuki 3. Stara očetova harmonika - Slovenski kvintet VAŠA PESEM ^GLASUJEM ZA _:_Ji_—-_| Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KAMNOSEŽKI VOZ prodam, nov, nosilnost 3t_na kolesih, olajša delo. Tf 233-00-79 Ugodno prodam 10 kg PLINSKE JEKLENKE, tt 202-30-05_ 1B289 Prodam 5 m BUKOVIH DRVA ter bukove, cešnjeve in javorjeve DESKE in PLOHE. tt 040/339 -508 18325 Prodam kostanjeva DRVA in BANKINE. tt 51-22-654 18328 STANOVANJA ODDAMO . STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje. 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično °9revanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, £02-33-00, 041/333-222_16896 ODDAMO: Šorlijevo naselje - garsonjero, primskovo-2ss, Šenčur-lss in 2ss . FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_ Kranj - NAJAMEMO garsonjero ali enosobno stanovanje za urejeno žensko. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 1^0^041/ 734 198_ škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo, Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, Kranj: celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 1 SOBNO STANOVANJE, lepo, delno opremljeno, na Koroški Beli, ODDAM najboljšemu ponudniku. tt 574-39-46, zvečer ali 041/362-947 i8330 1 STAN. OPREMA Prodam lepo ohranjeno dnevno SOBO Va-rio, črne barve. tt 031 /516-898 18235 Poceni prodam REGAL z mostom za dnevno sobo, kavč in 2 fotelja, tr 595-87-39 Poceni prodam večji raztegljivi KAVČ v ležišče, odlično ohranjen. tt 5949-109 ŠPORT Prodam SMUČI z vezmi Elan MBX 188 cm za 6000 SIT. tt 031 /584-721 18329 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TEN-DE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUST!! 2 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna. STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J. Šmida 15, tt 580-60-26 16087 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 16975 PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO. Bros Tadej, s.p., J. Platiše 11, Kranj, 041 /737-245, Matej 041 /358-055 17449 team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net mansardna stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene UU\ Armstrong PEKIH 0$««^ Izdelava BRUNARIC, NADSTREŠKOV, OSTREŠJI po meri ter vsa ostala tesarska dela. Adapta plus Ribič & CO., Kamniška ul.25, Ljubljana, tr 031/218-086 i?83i OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo, z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-S,d.o.o., Kočna 10 b, BI.Dobrava, tt 587-40-59, 041/704-851 17905 Rigips (Armstrong CIIMAMT PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 VRELEC SREČE, Erbežnik in Krivec d.n.o., Krimska 10 Ljubljana, bioenergija, radiestezija, vedeževanje. Ozdravimo raka in tumor, pomagamo pri zdravljenju rastlin in živali, možni razvedrilni pogovori čez dan in morebitno sklepanje parov. tt 01 /283-40-38 in 090/44-02, str.250 SIT/min. 17946 Servis vseh vrst gospodinjskih strojev, hladilnikov, zamrzovalnikov, električnih bojlerjev... tr 041/624-902, 041/212-683, Vima Vidiih k.d., Mostni trg 13, Ljubljana ČIŠČENJE IN PREMAZI VSEH VRST, SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, tf 041/503-158, Stanislav Borak, s.p., Zoisova 9, Kranj 18013 POLAGANJE LAMINATA, PARKETA TER OSTALIH OBLOG, MONTAŽA OKEN, VRAT, PREDELNIH STEN, BELJENJE! JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 c, Kranj, tr 031/379-256 18154 Izdelava podstrešnih stanovanj, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohištva, tt 031/751-474 , 25-31-673, Planin-šek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor TV SERVIS NOVINEC KRANJ, C. na Klanec 53A, TV aparate popravljamo poceni in pridemo na dom. ff 2331-245 18320 Ing. strojništva nudi usluge pri POSREDNIŠKI PRODAJI, tt 040/394-993, Ivan Debelak,s.p., Tavčarjeva 10, Jesenice 18324 STANOVANJA PRODAMO STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlije-vo nas. GARSONJERO, 27,80 m2/ll, vsi priključki, balkon, 8,46 mio SIT, KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalova ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključ-ki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabinet, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina 11 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118 Zlato polje: prodamo 1ss, 39 m2, 2.nad. 9 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Zlato polje: prodamo 2ss, 62m2, zelo kvalitetno, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1: prodamo 2,5ss, 66m2, takoj vseljivo, ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo 1SS, 41 m2, 10,3 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 LESCE: prodamo kvalitetno 2ss, 59m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1 : ZELO UGODNO prodamo 1ss in 3ss, nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 2: prodamo sodobno 2ss, 68m2, 14,6mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina; 41 rr>2, enosobno z manjšim kabinetom, 1. nadstropje, nizek blok, dobra, mirna lokacija, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 11,1 mio SfT (98.000 DEM). PS00695MA-KR KRANJ - Planina I; 37 m2, enosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, SV lega, neopremljeno, takoj vseljivo. Cena: 10 mio SIT (88.000 DEM). PS00551MA-KR KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 13 mio SIT (115.000 DEM). PS00694JN-KR KRANJ - Planina: 77 m2, trisobno, 3. nadstropje, CK, sončna lega, parketi, takoj vseljivo. Cena: 15,3 mio SIT (135.000 DEM). PS00684JN-KR KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregraje-no, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00513MA-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, delno opremljeno. Cena: 13,6 mio SIT (120.000 DEM). PS00656JN-KR KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,2 mio SIT (143.000 DEM), PS00433JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na jug, takoj vseljivo. Cena: 15,3 mio SIT (135.000 DEM). PS00630JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 85 m2,2,5-sobno, adaptirano, povsod novi laminati, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,5 mio SIT (163,000 DEM). PS00653MA-KR KRANJ - Planina III; 38 m2, enosobno, 1. nadstropje, dvigalo, balkon z razgledom, vsi priključki. Cena: 9,9 mio SIT (87.500 DEM). PS00685MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 22 m2, garsonjera, delno adaptirana, 5. nadstropje, plin pred vrati, takoj vseljiva. Cena: 5,7 mlo SIT (50.000 DEM). PS00673JN- KR KRANJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, adaptirano v celoti, CK na plin, južna lega. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00666JN-KR KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,9 mio SIT (140.000 DEM). PS00682JN-KR ŠKOFJA LOKA; 60 m2, dvosobno, adaptirano, 1. nadstropje, lastna CK na olje, laminati, garaža. Cena: 13,6 mio SIT (120,000 DEM): PS00679JN-KR KRANJ - Planina II; 28 m2, oddamo garsonjero v 3. nadstropju, delno opremljeno, z vsemi priključki. Najemnina: 45.350,00 SIT/mes. (400 DEM). OS00689MA-KR POSESTI KRANJ - Stražišče, 170 m2, starejša hiša, adaptirana, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,8 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR KRANJ - okolica; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin, Cena; 45,4 mio SIT (400.000 DEM). PH00691MA-KR KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,3 mio STT (470.000 DEM). PH00686JN-KR KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki. Cena: 31,8 mio SIT (280.000 DEM). PH00620MA-KR PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,5 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 31,2 mio SIT (275.000 DEM), PH00464MA-KR KRANJ; prodamo več garaž. Cene po dogovoru. PG00641MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena; 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,7 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR LJUBNO - Praproše; 2984 m2, zazidano stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PZ00674JN-KR Uradni vestnik Gorenjske te. Javni športni objekt se mora uporabljati v javno dobro in za namen, za katerega je bil zgrajen in urejen. LETO: XXXIV 27. novembra 2001 Številka 32 p0godba o prenosu lastninske pravice mora med drugim vsebovati slednje obveznosti: na- OBČINA KRANJSKA GORA Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 26/97 , 70/97, 10/98 , 63/98, 74/98, 12/99, 16/99 , 59/99, ?0/00, 100/00), 16. člena statuta občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/00) in 64. člena zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/98), je Občinski svet občine Kranjska Gora na 32. redni seji, dne 19. 11. 2001, sprejel SKLEP ° prenosu lastninske pravice na športnih objektih občinskega pomena v Občini Kranjska Gora 1. Občina Kranjska Gora je s sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena v občini Kranjska Gora, sprejetim na 3. redni seji Občinskega sveta dne 1. 3. 1999 in dodatkom k temu sklepu, sprejetim na redni seji Občinskega sveta dne 29. 3. 1999, določila športne objekte občinskega pomena. S 5. točko sprejetega sklepa je bila v skladu z določilom ZSpo dana Možnost, da društva in druge pravne osebe lahko uveljavljajo lastninsko Pravico na objektu, ki je opredeljen kot objekt občinskega pomena, če Svoj zahtevek priglasijo v roku šestih mesecev po veljavnosti sprejetega sklepa. 2. ^a Podlagi pravočasno priglašenih zahtevkov Občina Kranjska Gora se s Pogodbo prenese lastninsko pravico na naslednjih športnih objektih na spodaj navedena društva in druge pravne osebe: p°l 4. T9 objekte, ki postanejo v skladu z določili ZSpo in tega sklepa lastnina ruštev, se uporabljajo določbe ZSpo, ki veljajo za javne športne objek- • Za objekte se uporabljajo določila, ki po ZSpo veljajo za javne športne objekte. • Objekt se mora uporabljati kot javno dobro in za namen, za katerega je bil zgrajen in urejen. Če se objektu v soglasju z občino spremeni namembnost, se mora pridobiti nadomestni javni športni objekt. • Obvezni športni programi šolske športne vzgoje, ki se izvajajo v (na) javnih športnih objektih, imajo prednost pred izvajalci športnega programa. • Obveznost prenehanja pogodbe in vrnitev objekta občini, če pride do nenamenske uporabe objekta, propadanja objekta ali drugih kršitev pogodbe. • Ureditev uporabe ali odkupa zemljišča, kjer se športni objekt nahaja na zemljišču zasebne lastnine. • Prepoved obremenitve in odsvojitve objekta brez pisnega soglasja občine. • Brezplačna vrnitev objekta občini, če prevzemnik preneha obstajati in če občina ne prenese objekta na pravnega naslednika oz. drugo organizacijo, ki opravlja enako ali podobno športno aktivnost. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Štev.: 650/1-31/98-EK Datum: 20.11.2001 ŽUPAN Jože Kotnik Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89, Ur. list RS 24/92) in v povezavi s I. točko I. odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97), 17. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UVG, št. 47/96), ter 16. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG 17/99, 28/00) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 32. seji dne 19. 11. 2001 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kranjska Gora za leto 2002 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Kranjska Gora znaša za leto 2002 mesečno: A. stanovanjski namen 0,0200 SIT B. poslovni namen 0,0569 SIT 2. člen Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1. 1. 2002 dalje. Jože Kotnik Na podlagi I. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora (UVG 34/95, 12/96, 36/96, 48/97) in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG 17/99, 28/00) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 32. seji, dne 19. 11. 2001 sprejel SKLEP o določitvi vrednosti točke po Odloku o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora za leto 2002 1. člen Besedilo 3. odstavka 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kranjska Gora (UVG 34/95, 12/96, 36/96 in 48/97) se spremeni in novo besedilo glasi: Vrednost točke za leto 2002 znaša 10,55 tolarjev. 2. člen. Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1. 1. 2002 dalje. Številka: 42304/6-1/01-AJ Datum: 20.11.2001 Župan: Jože Kotnik Na podlagi 6. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine, ceni za stavbno zemljišče in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Kranjska Gora (UVG 30/2000), ter 16. člen Statuta občine Kranjska Gora (UVG 17/99, 28/00) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 32. seji dne 19.11.2001 sprejel SKLEP o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine, ceni za stavbno zemljišče in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Kranjska Gora za leto 2002. 1. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, ki se izračunava po JUS U. C. 2. 100, III. stopnja opremljenosti, brez stroškov komunalnega urejanja in brez vrednosti stavbnega zemljišča, znaša na dan 31. 12. 2001 za območje Občine Kranjska Gora 145.987,00 SIT/m2. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju Občine Kranjska Gora za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100-200 preb./ha znašajo 18.231,00 SIT/m2 koristne stanovanjske površine, in sicer: • za komunalne objekte in naprave individualne rabe 8.663,00 SIT/m2 • za komunalne objekte in naprave kolektivne rabe 9.568,00 SIT/m2. 3. člen Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1. 1. 2002. Številka: 42306/2-1/01-AJ Datum: 20.11.2001 ŽUPAN: Številka: 42306/1-1/01-AJ Datum: 20.11.2001 Župan: Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 JESENICE PLAVŽ DVOSOBNO STANOVANJE 55 M2, Z VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 8 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) LESCE ALPSKI BLOKI PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, ZA 14,7 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE PLAVŽ TRISOBNO STANOVANJE 77 M2, 1.NAD. NIZKEGA BLOKA, BALKON, PRODAMO ZA 9,4 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ - PLANINA I: V novejšem nizkem bloku prodamo zelo lepo svetlo 1SS, 39,90m2,ll.nad.,vsi priključki, takoj vseljivo. PLANINA I: V stolpnici prodamo 1 SS, 34m2, visoko pritličje, takoj vseljivo. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS 60m2, pritličje z atrijem, vsi priključki, nove kuhinja. Kranj -Savska c. : Prodamo lepo in prostorno 1SS, 61m2,IV.nad.vsi priključki. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS + 2 kabineta, 89m2,l.nad. vsi priključki zelo lepo cena ugodna KRANJ-BRITOF: V stanovanjski hiši I.nad.prodamo popolnoma novo 5SS, 150m2+4 parkirna mesta in 65m2 delavnic - lahko preuredi v 2SS, vredno ogleda,cena zelo ugodna. KRANJ-Savsk loka: Prodamo zelo lepo 3SS, popolnoma obnovljeno, lastna CK.vsi priključki,I.nad.89m2,+ garaža + vrt, v ceno vračunana kuhinja, vredno ogle-da.takoj vseljivo. KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo 2SS, 46m2,ll.nad,delno renovirano. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ - Mlaka: Prodamo dva stanovanja -novogradnja - 1S+ kabinet 56m2 in 2SS mansarda v duplexu 85m2, vsi priključki, lastno parkirišče, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 TRŽIĆ-mestno jedro- novogradnja: Prodamo dva stanovanja v l.nad. 48m2 in 62m2,dva stanovanja v mansardi 45m2 in 51 m2, vsi priključki, zelo dobra lokacija, vredno ogleda, cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 STANOVANJA PRODAMO: TRŽlC: Prodam novejšo garsonjero, 31m2,l .nad.vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše zgornji del+pod-strešje, 2x garaža, vrt 650m2, vsi priključki, lepa lokacija zelo ugodna cena možna menjava za 2SS z doplačilom. LESCE-FINŽGAR-JEVA:Prodamo zelo lepo 3SS, I.nad.,73m2,2x balkon vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004 JESENICE: Na območju Jesenic prodamo več 2SS in 3SS stanovanj, različnih cenovnih razredov in velikosti, zelo lepih, vrednih ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004 Mlaka: 2 SS 57 m2 v pritličju objekta in 2 SS 85 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina - 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 1 SS 41 m2 v l.nad., nova CK, okna, cena =10,7 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 60 m2 v 3.nad., južna lega, cena =13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - UGODNO 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, od tega ena soba povečana v balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v 6. nad., 2 balkona, takoj vseljivo, cena ■ 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5. nad., predelano v 2,5 SS, cena =12,9 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., cena = 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 SS 40 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena - 11,2 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 12 let staro, cena ■ 16,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena = 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2v6.nad., cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., krajna lega, cena ■ 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LESCE - UGODNO - 2SS+K 63 m2 v celoti mansarde stan.hiše, z opremo, s sadnim vrtom, cena ■ 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ, center - stan. v hiši v 1nad. in podstrešje, cena = 9,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlije-vo nas. obnovljeno, lepo GARSONJERO, 25,30 m2/ll, vsi priključki, 7,9 mio sit, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I ugodno 2 ss, 70,50 m2/l., plin do bloka, klasično ogrevanje, 11,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 12066 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 14013 fretecazaGORENCA 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222 usu STANOVANJA PRODAMO Škotja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 16897 Prodam 3 ss, 76 m2, nizek blok, I. nadstr., lep razgled, vsi priključki. tt 235-05-81, po 14. Uri 18232 Prodam STANOVANJE v Kranjski gori. tr 050/631-012 18242 FRANKOVO NASELJE -1 sobno stanovanje (42 m2), 3.nad./4, vredno ogleda, cena 10,1 MIO SIT, prodamo, tr 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE 18275 PLANINA I, II - več eno sobnih stanovanj zelo ugodno prodamo. TT 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE 18276 NAZORJEVA, bližina AP, 2 sobno stanovanje, pritličje, obnovljeno, cena 11,8 MIO SIT. tT 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPRMIČNINE ia?77 ZLATO POLJE - BLIŽINA ZD, 2 sobno stanovanje (54 m2), 4 nad/4, CK, balkon, ugodno prodamo, tr 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE 18278 ŠKOFJA LOKA 2 sobno stanovanje, 57 m2, balkon, vsi priključki, ugodno prodamo, tr 041/320-740 18281 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK prodamo 3 ss, 76 m2,1. nadstr., vsi priključki. PIA Škofja Loka, 50-60-300 18302 STANOVANJA KUPIMO KRANJ: KUPIMO GARSONJERO, gotov-ina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 JESENICE OKOLICA GARSONJERO ALI MANJŠE ENOSOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.pos-ing.si) VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD veliko rabljenih in novih rezervnih delov, odkup avtomobilov, tt 50-50-500 17441 Oddajamo PRIKOLICO 2-osno, 2,51 nosilnosti, s cerado, tt 040-712-329 i826o VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 4 Kupim karambolirano VOZILO od letnika 1990 dalje, tt 041/743-866_17616 Kupim avto PANDA, pogon na 4 kolesa, tt 041/209-729 18252 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041 /632-577 6248 MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam, tt 041/644-991 14012 C1 Bulo* Ptap.c:-k '0. NAKLO ■k*—I Tel fax 04/25-71-035 prodaja in montaža izpušnih sistemov ter ,~ v«^ avtomobilskih blažilcev¥MONROEf MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam, tt 041/685-789 15355 Prodam JUGO KORAL 45, I. 89, registriran 10/2002, garažiran, zelo lepo ohranjen. tt 031/789-949_i8234_ FIAT TIPO 1.4, I. 93, 97000 km. tt 031/833-815 18246 AUDI A4 1.6,1.98. 1.lastnica, vsa oprema, prodam, tt 041/616-660_18262 Poceni prodam R4, 1.87. tt 51-35-810, popoldan 18263 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, 1.97, prvi lastnik, reg. do 3/02, servo volan, centralno zaklepanje, električna stekla, alarm, 48.000 km. Avtohiša kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tt 04/275-93-00 18270 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.< PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO NISSAN MICRA 1.0,1.98, prvi lastnik, reg. 8/02, servo volan, ABS, centralno zaklepanje, električna stekla, 2x air bag, 3 vrata, temno rdeče barve, 29.600 km, cena 1.050.000,00 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri kranju, tt 04/275-93-00 RENAULT TVVINGO BASE 1.2, 1.98, reg.3/02, centralno zaklepanje, platnena streha, 41.000 km, cena 960.000,00 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visok pri Kranju, tt 04/275-93-00 18272 LADA NIVA 1.71,1.96, reg.3/02, prvi lastnik, lepo ohranjen, garažiran, 30.000 km, cena 1.630.000,00 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tt 04/275-93-00 RENAULT CLIO 1.4 16v, Llastnik, reg. do 2/02, leto izdelave 2000. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tt 04/275-93- 00 18274 FIAT PUNTO 55S, 1.97, 60.000 km, rdeče barve, 5 vrat, CZ, ES, reg.do 10/02, prodam, cena 910.000 SIT. tt 041/789-883, 25-21-687 18286 Prodam FIAT BRAVO 1.6 MANIA, 1.97, rdeč, 72.000 km. tt 041/861-247 18288 CITROEN XANTIA 1.8, I. 93/11, SX oprema, odlično ohranjen, nikoli poškodovan, prodam oz. v račun vzamem tudi cenejše nekarambolirano vozilo, tt 041/761-760 LANCIA Y 1.2,LET 2000, MET ZLATA, 19.000 KM, 1.LASTNICA, AIR BAG, EL OPREMA, SERVO, KOT NOVA, 1.490.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN, LET 99, MET ZELENA,60.000 KM, AVT. KLIMA, ABS, ALU, LLASTNIK, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118 JEEP GRAND CHEROKEE 2.5 TD, LET 98, MET MODER, REG 10/02, USNJE, AVT KLIMA, ABS, 4.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.JEL: 04-5319-118 BMW 320 I, LET 92, MET. ZELEN, REG 8/02, NOVE GUME, ZELO OHRANJEN, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118____. ALHAMBRA 1.9 TDI,LET 98 1.REG 99, MET. SREBRNA, AVT. KLIMA, ABS, 2XAlR BAG, 7 SEDEŽEV, 1.LASTNICA, SERVISNA, EL. OPREMA, AR, 3.040.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118__ IBIZA 1.0,LET 2000, RDEČA, 29.000 KM, SERVO, AIR BAG, AR, 1.LASTNICA, REG 4/02 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ XSARA 1.4 COUPE, LET 98, MET SVETLO MODRA, REG 6/02, 54.000 KM, LLASTNIK, KOT NOVA, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 __ VOYAGER 2.5 SE, LET 95, MET BORDO RDEČ, 112.000 KM, SERVISNA, KLIMA, 2X AIR BAG, ZIMSKE GUME, 7 SEDEŽEV, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.JEL: 04-5319-118____ SUBARU LEGACY 2.0 4 WD KARAVAN, LET 94, MET SREBRN, REG 5/02, REDUKTOR, OHRANJEN, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118__ PASSAT 1.8 KARAVAN, LET 99, MEt SREBRN, REG 11/02, KLIMA, ABS, 4XAlR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.960.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ NIVA 1700, LET 95, RDEČA, REG 10/02, NOVE GUME, NOV MODEL, 550.000 SIT SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI DNEVNO AŽURIRANO PONUDBO NAŠIH VOZIL NA INTERNETU NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI _ A4 1.8,LET 96 MOD. 97, 117.000 KM, AVT. KLIMA, 2X AIR BAG, EL. OPREMA, ALU, KUPLJEN V SLO. , ZELO OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 Na podlagi 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Kranjska Gora (UVG 14/99), 17. člena Zakona o zavodih (UL RS št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 36/00) ter 7. in 17. člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG 17/99 in 28/00) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na svoji 32. seji dne 5. 11. 2001 sprejel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kranjska Gora (UVG št. 14/97) 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kranjska Gora se v 1. odstavku 1. člena besedilo Osnovna šola Kranjska Gora nadomesti z besedilom OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, tako da se besedilo 1. odstavka 1. člena glasi: S tem Odlokom Občina Kranjska Gora, s sedežem Kolodvorska 1a, Kranjska Gora (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja na področju osnovnega šolstva ter vzgoje in varstva predšolskih otrok javni vzgojno - izobraževalni zavod Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora (v nadaljevanju zavod). 2. člen V 2. členu se spremeni ime zavoda Osnovna šola Kranjska Gora in skrajšano ime OŠ Kranjska Gora, tako, da se glasita: Ime zavoda je: Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora. Skrajšano ime zavoda: OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora. V sestavo OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora sodi vzgojno varstvena enota. 3. člen V 5. členu Odloka se v 1. odstavku spremeni izpisano ime zavoda na žigu, tako da se glasi: Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, pod katerim je vpisan sedež zavoda. Kranjska Gora, Kolodvorska ul. 12, na zunanjem obodu pa je izpisano ime zavoda: Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora. 4. člen V prvem stavku 2. odstavka 9. člena se besedilo Osnovna šola Kranjska Gora nadomesti z besedilom Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora, tako da se stavek glasi: Matična enota je Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora, kjer je sedež zavoda. 5. člen V prvem stavku 3. odstavka 15. člena se besedilo OŠ Kranjska Gora nadomesti z besedilom OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, in se glasi: Predstavnike delavcev se voli izmed delavcev OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora. 6. člen Ta Odlok začne veljati 15. dan po objavi v UVG. Številka: 012/1-2/97-VS Datum: 21. 11. 2001 ŽUPAN Jože Kotnik Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 34. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84) in 16. člena statuta občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/99) je župan občine Kranjska, Gora, dne 09. 11. 2001 sprejel: PROGRAM PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKEGA PLANA IN PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV Občina Kranjska Gora bo v letu 2001 začela postopek priprave za prostorske dokumente: • (sedme) spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora, • (četrte) spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za občino Kranjska Gora. Spremembe in dopolnitve plana bodo izdelane in sprejete kot spremembe veljavnih Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98 , 61/99, 49/00). S spremembami in dopolnitvami Prostorskih ureditvenih pogojev (Ur. list RS, št. 58/98 in 61/99, 49/00) bodo izvedene nujne uskladitve s predhodno sprejetimi spremembami in dopolnitvami plana ter nekatere vsebinske spremembe odloka o PUP. 1. Namen, vsebina in obseg sprememb in dopolnitev plana ter vsebina in obseg prostorskih ureditvenih pogojev Spremembe in dopolnitve plana bodo obsegale spremembe kmetijskega zemljišča v zemljišča za rekreacijo - R na območju Rutča v Kranjski Gori (pare. št: 598/2, 599,600/2 k.o. Kranjska Gora) Spremembe in dopolnitve prostorskega plana in PUP se izdelajo na podlagi predhodno izdelanih preučitev pobud, evidentiranja lokacij, ocene sprejemljivosti, obrazložitev, strokovni predlog za dopolnitev plana. 2. Organizacija priprave sprememb in dopolnitev plana • Nosilec priprave strokovnega gradiva sprememb in dopolnitev plana ter PUP se določi z neposrednim naročilom strokovni organizaciji (iz 69. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). • Postopke priprave in sprejemanja vodi župan občine. 3. Pogoji in soglasja Pri spremembah in dopolnitvah plana in prostorskih ureditvenih pogojev bodo sodelovali naslednji organi, organizacije in skupnosti, ki bodo na začetku izdelave sprememb in dopolnitev navedenih prostorskih dokumentov posredovali svoje pogoje, v postopku sprejemanja pa bodo posredovali svoja soglasja oz. mnenja: 1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Kranj, Izpostava Jesenice, 2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Kranj, 3. Ministrstvo za obrambo, Uprava za civilno obrambo, Ljubljana, 4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS okolje, izpostava Kranj (za področje voda), 5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS okolje, Ljubljana oz. ZVNKD Kranj (za področje narave), 6. Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana oz. ZVNKD Kranj (za področje kulturne dediščine) 7. Triglavski narodni park, Bled 8. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, Bled, 9. Ministrstvo za promet in zveze, DRSC, Ljubljana 10. Slovenske železnice, d.d., Ljubljana, Ljubljana 11. Komunala Kranjska Gora, Log 14, Kranjska Gora 12. Elektro Gorenjska, p.o. Kranj, poslovna enota Žirovnica, 13. Telekom Slovenije, PE Kranj. V postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskega plana bodo vključena tudi področna ministrstva (skladno z zadnjimi dopolnitvami plana RS), tako da bodo na začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskega plana posredovala svoje pogoje oz. obvezna izhodišča in druga strokovna gradiva, v postopku sprejemanja pa bodo podala svoja mnenja o usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine s sestavinami prostorskega plana RS: 1. MOP, Ljubljana (glede poselitve, področje gospodarjenja z voda' mi, varstvo narave, varstvo okolja, področje rudarstva, področje energetike) 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava za civilno obrambo, Ljubljana 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana 2. Ministrstvo za promet in zveze, DRSC, Ljubljana 3. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ljubljana 4. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana 4. Terminski plan začetek sprememb in dopolnitev plana ter PUP župan pogoji organov, organizacij in skupnosti str. org., obč. NovemberjgOJl Januar 2002 osnutek sprememb in dopolnitev plana ter PUP str, org. Odreditev/sklep o javni razgrnitvi župan javna razgrnitev občina, KS FebruarjOOjL n*a7eT2002. 2002 Marec/April javna razprava občina, KS pred zaključkom razgrnitve. prva obravnava osnutka občinski svet v roku razgrn^ prevzem zapisnikov o javnih obravnavah in knjig z mnenji, pripombami in predlogi iz javne razgrnitve župan Aprilih Strokovna stališča k pripombam in predlogom iz razgrnitve_str, org. stališča do pripomb in predlogov župan, odb. pr. MajjOOi Junij 200JL dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev plana in PUP_ str. org. obvestilo MOP - UPP župan Soglasja Obravnava in sprejem objava v uradnem glasilu str, org. občinski svet ^JuJijjOOi __Avsust 200i September 2002 " Novernbei im DecemberJOOt končni elaborat str. org. dva tednappj^-v uradnem glasilu str. org. strokovna organizacija odb. pr. odbor za prostor MOP- UPP Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje min. ministrstva Številka: 351/16-20/00-BP V Kranjski Gori, dne: 19.11.2001 Župan občine Kranjska G°ra Jože Kotnik Torek, 27. novembra 2001 MALI OGLASI, ZAHVALE / infO@g-glaS.SJ _GORENJSKI GLAS » 27. STRAN r Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE m J / 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANI in vsak vetw GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajamo zanlmiv.domać, pastor, pozitiven In nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vasi občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 45 50 tex poročila DESK: 04 / 233 12 31 ••mali: 9tv@taie-tv.si INTERNET: http://www.tete-tv.si Zato nas pokličite In naročite l TELETEK8T STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUOiO zmore vse 111 Natil nai boste v $rcu Goronjske -OTV gorenjske televizDa. Nikole Tesle 2, p.p. 181.4001 KRANJ NA ZALOGI ŠTIRI VOZILA VW POLO LETNIK 96 IN 97, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319- 118_ LAGUNA 1.8 16V KARAVAN, LET 99, MET ZLATA, KLIMA, ABS, ALU, EL .OPREMA, 54.000 KM, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D-O.O..TEL: 04-5319-118_ NISSAN SUNNY 1.5 GL, I. 86, reg. 21.11.2001, dobro ohranjen,- metalik, 250 000 SIT, 7J 031 /387-290 18298 R TVVINGO I. 97, črne barve, lepo ohranjen in OPEL OMEGA 2.0, lepo ohranjen, prodam, tr 031/450-915 18303 KADETT 1.6 S, I. 92, registriran do 11/92, vzdrževan, prodam, tr 031/320-224 1831a BMW 518, I. 041/785-812 91, ugodno prodam, tr 18319 Prodam Z 101,1. 88, registriran do 10. 12., cena 40.000 SIT. tT 031 /242-736 1332? ZAPOSLIM ODLIČNO PLAČILO! Firma s 50-letno tradicijo potrebuje ZASTOPNIKA za področje Gorenjske. V 041/620-560, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 17013 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Novo podjetje vabi k sodelovanju sposobne zastopnike za terensko prodajo. Lahko tudi osebe brez izkušenj v terennski prodaji. Nudimo možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. tr od 10-19. ure na tr 041/864-373 ali 041/246-519, GEOX,d.o.o. Križe, Kok. odr. 24 17342 Uvajanje v delo, odlični pogoji in zaposlitev za nedoločen čas vam nudimo na področju terenske prodaje. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 17352 TRŽIČ - zaposlimo CVETLIĆARKO za samostojno delo v cvetličarni. Inf. na Tt 041/748-919 Aljančič Primož s.p., Loka 63, Tržič 17844 Potrebujemo DELAVCA z mizarskim znanjem za sestavljanje pohištva na terenu ter ostala mizarska dela v mizarskem podjetju Ostržek in Lavrič.k.d., Škofjeloška c. 44, Kranj, Tt 231-61-61, 041/792-700 18002 Zaposlim samostojnega AVTOKLEPARJA. Avtoservis Žepič.s.p., Retnje 45, Križe, 041/777-430 18017 Iščemo KV KUHARJA. Možnost redne zaposlitve. Tt 041/75-11-66, Avtobit.d.o.o., Zg.Bitnje 191, Žabnica 18020 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem prometu. Zaželjeno znanje nemškega ali angleškega jezika. Tt 041/633-195, Mar-cos, Zg.Bitnje 245, Žabnica Prodam pašno KRAVO, brejo in njeno telico, 220 kg, križani simentalki. Tt 533- 88-92 18256 Prodam brejo TELICO simentalko, 8 mese-cev. Tt 041 /606-998_i826s Prodam BIKCA ČB, starega 14 dni. tT 23- 11-962 18268 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 25-52-401_18290 Prodam čb BIKCA starega 10 dni. Tt 23- 10-276_18291 Prodam 3 PAŠNE TELICE. Tt 254-11-74 PRAŠIČE od 20-170 kg, krmljene z domačo krmo, prodam, dostava na dom. tr 031/693-756 18293 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 040/218-489 18294 Prodam TELIČKO simentalko, A kontrola, staro 14 dni. tr 25-22-107 18300 Prodam čb BIKCA 10 dni star. Podbrezje 107 18301 Smo uspešno podjetje na področju internetnih storitev. Potrebujemo sodelavce za trženje naše ponudbe na področju celotne Slovenije. Od vas pričakujemo komunikativnost, poznavanje interneta in lasten prevoz. Informacije po tel.: 040/627 954 ali info slovenijas-liop.com Carpediem d.o.o., c. IX korpusa 84, Solkan Pogodbeno takoj zaposlimo LESARSKEGA TEHNIKA ali INŽENIRJA, ki obvlada avtocad PRI SODELOVANJU VEČJEM PROJEKTU. Pisne ponudbe na naslov: ŠENK TRADE.d.o.o., Britof 23, Kranj, tr 204-20- 64 18037 DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas, s pričetkom januarja 2002. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj, s pripisom "Zaposlitev". 18088 Iščemo RAČUNOVODKINJO, pogoj 5 let delavnih izkušenj. Tt 041 /635-033, Mesarija Gregogc d.o.o., Golniška 6, Kranj 18214 Če imate ustrezen odnos do dela, če vam ni odveč izmensko delo in delo ob nedeljah vas zaposlimo kot KUHINJSKO POMOČNICO, tr 255-62-50, Pension Zaplata, Tupal-iče 32, Preddvor 18237 Redno zaposlimo DELAVCA za delo v skladišču za železnino pri Medvodah, tr 01/361-76-46, G. Ogrinc, Sp. Senica 18, Medvode 18251 Zaposlim prijazno NATAKARICO v piceriji Mega v Radovljici, tr 031/373-892, Krašovec marjan s.p., Ljubljanska 25, Radovljica 18254 Naboljši pogoji dela za terenske zastopnike in vodje skupin. 041/513-664, 041/617-132, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe IŠČEMO DVE NOVI SODELAVKI. INOFR-MACIJE PO TELEFONU: 04 2511 984 ali 031/214-274 Matej, Založba Mladinska knjiga d.d., Slovenska 29, Ljubljana 18297 Iščemo ŠOFERJA C kategorije. Mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj, tr 041/635- 033 18332 ŽIVALI Prodam več BIKCEV, starih 10 dni. Urbane, Gorice 24 18051 Prodam mlade MORSKE PRAŠIČKE, hlevski GNOJ, GOLOBE golšarje in pripuščam kozla, tr 041/265-877 18233 Prodam čb BIKCA, star 7 dni. tr 5883- 120_18240 Prodam breje KOZE. tr 533-12-50 182B0 Prodam breje KRAVE ali KRAVO s teličkom in OVCE ter šrotar za mletje žita. tt 58-62-484,041/635-779 18253 TELIČKO simentalko, staro dva meseca, prodam, tr 533-80-30 18255 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage FRANCKE TOLAR se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej pa smo hvaležni vsem, ki ste jo v času njene bolezni spremljali s toplo mislijo, molitvijo ali pa jo obiskovali. vVSI NJENI Jesenovec, Železniki, november 2001 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. tr 2511-612 18312 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Tt 250-10-70 18314 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni, A kontrola. IT 25-31-352 tasta Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Zalog 38, Cerklje 18321 Prodam KRAVO z mlekom ali KRAVO za za-kolin BIKA. tr 25-51-457 18331 Prodam BIKCA simentalca težka 60 in 110 kg in čb starega 7 dni. tr 041/357-944 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado pitano govedo in KRAVE. tT 041/650-975 17153 GLAS Tel.} 07/332-33*00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto OSMRTNICA V 93. letu starosti je odšel od nas dragi ata, stari ata, praded, brat, tast in stric JOŽEF SITAR mizarski mojster v pokoju Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 27. novembra 2001, ob 15. uri na pokopališču Križe. Žara pokojnika bo od ponedeljka od 17. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. V tihem žalovanju VSI NJEGOVI V SPOMIN - Leto dni minilo je, odkar tvoje srce ugasnilo je. Tako žalostno je, ko te ni, v naših srcih boš do konca dni. Mineva žalostno leto, odkar je odšla od nas ZDRAVKA GOLUB Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Mož Stane, hčerka Irena z družino ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, deda in pradeda FRANCA POGAČAR iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se krajevnim organizacijam, dr. Pavlinovi, osebju bolnic Golnik in Jesenice in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra CILKA ČEMAŽAR iz Davče Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku Ivu Kožuh za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, ge. Francki Bevk za poslovilni govor, organistu in pevcem iz Davče. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Odšel si stran, veš, tvoj trud ni bil zaman. Spominja nas na tč, na tvojo pridnost in želje. Ni več tvojega smehljaja, nate spomin v nas ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata VINKA DEBELJAKA Roglanovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Romani Hafner Pintar in osebju Doma oskrbovancev v Škofji Loki. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Akris. Še enkrat HVALA vsem, ki ste sočustovali z nami. VSI NJEGOVI V Škofji Loki, 22. novembra 2001 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo 25 NOV 2061 0600 TOREK SREDA ČETRTEK * 6 Si od -1 °C do 4 °C od 0 °C do 4 °C od -6 °C do 3°C Danes, v torek, se bodo čez dan začele pojavljati padavine. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Jutri, v sredo, bo izboljšanje vremena, popoldne se bo zjasnilo. V četrtek bo pretežno jasno, jutro bo precej hladno. V bazenu Aljaževe šole čofotajo Po dobrem letu dni suše so v petek dopoldne uradno odprli obnovljen bazen v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini. Obnova bazenskih prostorov, stropov in strehe je mestno občino stala okrog 46 milijonov tolarjev. Kranj - Čeprav je Aljaževa šola na Planini stara šele rosnih 21 let, je površna gradnja zadnji dve, tri leta od mestne občine Kranj zahtevala precejšnja vlaganja vanjo. Tako je bila lani zamenjana celotna streha, oktobra, ko so iz šolskega bazena spustili vodo, pa so mojstri različnih strok zavzeli tudi ta del šole. GLASOV JEZ SLOJ BOŽIČNA. SLADKORNA TABLICA Z IvILLKOM Sestavine sladkor, hidrogenirana rastlinska maščoba, polnomastno mleko v prahu (8%) kakav v prahu z nizko vsebnustio maščobe, mlečni delo. laktoza, emulgator lecitin. vaniliieva aroma, kakav (min 8%), skupne maščobe (min 21%). skupni sladkorji (max 60%). podatki izraženi v %. so izračunani na suho snov gotovega izdelka The ongm/Poreklo, produced m/proizvedeno v EU. Cantalou. S A Meda for/lmporter /Proizvedeno za FIZZY /Uvoznik BARON Co d o o . Samčeva 10. 3000 Cal|e. Tel 03 54 11 950. Proizvodna deklaracija, odtisnjena na ovitku 'čokolade', ki jo od prejšnjega tedna 'ugodno' prodajajo v nekaterih gorenjskih trgovinah, je tako zelo evropska, da pri najboljšem znanju zemljepisa ne znamo dešifrirati niti tega, kje so jo izdelali. Niti tega, kje je sedež firme, za katero so jo izdelali - le slovenski uvoznik je naveden s popolnimi podatki. Besedo čokolada smo dali v narekovaj zato, ker si sladkarija s tako majhno vsebnostjo kakava sploh ne zasluži tega imena. Lepo piše, da je v zavitku sladkorna tablica z mlekom, čeprav je v trgovini zložena na policah ob dobrih čokoladah. Kje v Evropi so jo izdelali, bodo morda izvedeli tržni inšpektorji, ki tako zanikrne proizvodne deklaracije zanesljivo ne bodo prezrli. Danes izšel GREGOR Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa Preuredili so garderobe, hodnike, kabinet za učitelja, zamenjali vodovodno, električno in toplovodno inštalacijo, uredili prezračevalni sistem in razsvetljavo, obnovili sanitarije, tuše, bazensko školjko, nad bazenom pa zamenjali tudi stropove in kritino. Aljaževa šola je edina v Kranju pa LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 47. KROGA, z dne 25. 11. 2001 10, 11, 12, 22, 28, 29, 34 in dodatna 2 Izžrebana LOTKO številka: 315766 V 48. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 17 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 68 milijonov SIT NOVOROJENČKI Gorenjci smo od minulega tedna številnejši za 27 prebivalcev. V Kranju se je rodilo 21 novorojenčkov, na Jesenicah pa 6. V Kranju je na svet prijokalo 12 dečkov in 9 deklic. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.350 gramov. Enako težka, najtežja, pa sta bila tokrat deček in deklica, ki sta tehtala vsak po 3.830 gramov. Na Jesenicah je pljučka in glasilke prvič preizkusilo 5 dečkov, pridružila pa se jim je tudi ena deklica. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.600 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček, ki mu je tehtnica pokazala 2.950 gramov. tudi daleč naokrog, ki se lahko pohvali s svojim plavalnim bazenom. Školjka meri dvanajst krat šest metrov, v globino pa povprečno poldrugi meter. Za ure športne vzgoje in plavalne tečaje, predvsem za učence razredne stopnje, ga uporabljata tudi drugi dve šoli na Plani, Čopova in Žagarjeva. Obnovljene bazenske prostore so uradno odprli v petek dopoldne. Na slovesnosti so bili kranjski župan Mohor Bogataj s sodelavci iz občinske uprave, podžupan Štefan Kadoič, ravnatelji nekaterih drugih osnovnih šol in seveda učenci, ki so s svojimi učiteljicami pripravili prikupen program. Ponosni Aljaževi šolarji so gostom povedali, da so tudi popoldne pogosto v šoli, bodisi pri do- datnem pouku iz večine predmetov, kjer pilijo svoje znanje za tekmovanja, bodisi zbirajo gradivo za šolsko glasilo, vadijo novo gledališko predstavo, likovno ustvarjajo, plešejo v folklorni skupini, ki se lahko pohvali, daje nastopila celo v Kanadi in pred papežem* številni učenci so tudi dobri športniki, da o navijaški in plesni skupini Tinča niti ne izgubljamo besed. Kako dekleta obvladajo ritme, so pokazala tudi v živo. "Naša šola ima 24 učilnic, dve telovadnici in edina od kranjskih šol bazen, ki je zdaj obnovljen," so s še večjim ponosom povedali šolarji. Četica najmlajših pa je zaupala, zakaj jim je bazen tako zelo všeč: "Ker je v njem čista, topla voda, ker so lepe ploščice, ker radi plavamo..." so bili najpogostejši odgovori. Zadovoljstva nad obnovljeno šolsko streho in bazenom ni mogel skriti niti ravnatelj Ivan Braj-dič, ki se je med drugim zahvalil za potrpljenje učiteljem in učencem, ki so skoraj tri leta delali v "izrednih razmerah", za razumevanje (denar) pa občinski vladi. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Jenkova nagrada drugič Jesihu Ljubljana - Žirija v sestavi Darja Pavlic, Evald Flisar, Aleksander Zorn, Uroš Zupan in Matevž Kos se je soglasno odločila, da letošnjo Jenkovo nagrado za pesniško zbirko Jambi prejme Milan Jesih. Društvo slovenskih pisateljev z Jenkovo nagrado, včeraj zvečer so jo v prostorih društva podelili že petnajstič, nagrajuje najboljšo knjigo pesmi preteklih dveh let. Letos je žirija enoglasno izbrala Milana Je-siha, ki je lani izdal izjemno pesniko zbirko Jambi. Sicer je to že njegova druga Jenkova nagrada, prvič jo je prejel pred enajstimi leti za pesniško zbirko Soneti, ki so doslej izšli že v dveh ponatisih, kar je za slovenske razmere prava redkost. Jambi so avtorjeva osma pesniška zbirka, eden kritikov pa jo šteje za nadaljevanje prve in druge zbirke sonetov in jo imenuje kar za "sonetje trejte ". Kot je zapisano v obrazložitvi, je glavni junak Jesihove poezije malce melanholičen mož, & nostalgično, včasih tudi pa radoživo pogleduje skoz večerno okno in se prepušča spominskim, domišljijskim in še kakšnim potovanjem p° bližnjih in oddaljenih pokrajinah in časih. • I.K. Mraz Bobovek kuje v led Kokrica - Gladina jezerc na Bobovku, ki so poleti priljubljeno kopališče, že dobiva trdo skorjo. Še nekaj odmerkov mraza, pa bo nared za drsanje. Škoda, ker je brunarica Turističnega društva Kokrica po zahte denacionalizacijskih upravičencev še vedno zaprta, sporazum pa očitno nemogoč... • Foto: Gorazd Kavč*