IKJTEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako Je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta ... . 2'50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat: . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari Je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
„Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev"
v Ljubljani.
VZPORED
XXV. glavne skupščine
Zaveze avstrijskih jugoslov. učiteljskih društev
dne 6. in 7. septembra 1913 v Ljubljani.
i
V praznovanje 25 letnega jubileja njenega obstanka. I. V soboto, dne 6. septembra.
1.	Ob pol 8. uri dopoldne seja upravnega odbora v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne.
DNEVNI RED:
a)	Poročilo o delovanju vodstva Zaveze;
b)	določitev poročil za delegacijo;
c)	predlogi in nasveti.
2.	Ob 9. uri dopoldne glavna pevska vaja v veliki dvorani Nar. doma.
3.	Ob 3. uri popoldne zborovanje Zavezine delegacije v veliki dvorani Mestnega doma.
DNEVNI RED:
a)	Predsednik otvori zborovanje;
b)	legitimiranje delegatov in delegatinj;
c)	tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev;
c)	poročilo o Zavezinih listih: 1. poročilo o „Učiteljskem Tovarišu", 2. o „Popotniku", 3. o „Zvončku";
d)	blagajnikovo poročilo;
e) poročilo računskih pregledovalcev za
1. 1912 (§ 15. posl. reda); /) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda);
g)	določitev letne članarine Zavezi (§ 7. lit. a Zavezinih pravil);
h)	določitev časa prihodnji XXVI. glavni skupščini Zaveze (§ 22, Zavez, pravil);
i)	predlogi in nasveti.
4. Ob 8. uri zvečer: Jubilejski koncert v proslavo 25letnega jubileja Zaveze v veliki dvorani Narodnega doma.
(Vzpored koncerta se natisne posebej.)
II. V nedeljo, dne 7. septembra.
1. Ob pol 10. uri dopoldne:
slavnostno zborovanje
v veliki dvorani Narodnega doma.
DNEVNI RED:
a)	Predsednik otvori zborovanje.
b)	Vdanostna izjava cesarju.
c)	Pozdravi.
c) Slavnostni govor. Govori Engelbert Gangl, deželni poslanec in c. kr. učitelj v Idriji.
d)	Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda prepričanja. — Poročevalec Bohdan Skala, nadučitelj, Visočany-Praga.
e)	Zaključek.
2.	Ob 12. uri opoldne banket v hotelu Tivoli.
3.	Ob 3. uri popoldne:
m- izlet v Kamnik,
kjer priredi pevsko društvo Ljubljanski Zvon koncert s sodelovanjem Kamniškega salonskega orkestra.
Izletniki se vrnejo še isti dan ob 10"30 zvečer v Ljubljano.
VODSTVO ZAVEZ¡E.
Ljubljanskemu
meščanstvu!
Tajnik: Vilibald Rus.
Predsednik: L. Jelene.
V dneh od 4. do 8. septembra t. 1. praznuje Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev svojo petindvaj-setletnico. Tedaj pride v Ljubljano vse napr. slov. učiteljstvo, udeleže se pa našega jubileja tudi zastopniki vsega slovanskega učiteljstva. Vsem tem svojim milim tovarišem in tovarišicam ter dragim slovanskim gostom moramo preskrbeti prenočišča.
Uvažujoč naklonjenost ljubljanskega meščanstva do naprednega slovenskega in slovanskega učiteljstva, ga s tem vljudno prosimo, naj nam blagovoli javiti, ali mu je mogoče za one slavnostne dni pre-prepustiti nam nekaj prenočišč.
Prijave, ki jim blagovolite dostaviti, ali dobimo prenočišča brezplačno ali proti primerni odškodnini ter za katere dneve so nam na razpolago, prosimo poslati (po dopisnicah) do 1. septembra t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, Gluhonemniea.
Vodstvo Zaveze.
Naznanilo pevkam in pevcem jubilej skega koncerta.
Glavna skupna pevska vaja za jubilejski koncert naše Zaveze se vrši na dan koncerta v soboto, dne 6. septembra t. 1., v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani točno ob 9. uri dopoldne. Ker se vrše isti dan ob določenem času razne seje, pri katerih so nekateri izmed sodelujočih zaposleni, zato nujno opozarjamo, da se vsi priglašeni pevci in pevke drže točnosti.
Oni, ki reflektirajo v jubilejskih dneh na prosto stanovanje, ga dobe brezplačno, treba se je zanje samo pravočasno zglasiti pri stanovanjskem odseku, pripravljalnega odbora. (Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, Gluhonemniea). Pri naznanilu naj se pove, koliko in katere dni želi kdo stanovanja.
Not ni več na razpolago, zatorej mora prinesti vsakdo note, ki jih je prejel, s seboj.
Pevke naj pridejo h koncertu po možnosti v belih oblekah, pevci pa v črnih oblekah s črnimi kravatami.
Naj pri glavni izkušnji in pri koncertnem nastopu izmed priglašenih nikogar ne manjka, sicer ne bi bilo število posameznih glasov izenačeno.
Jubilejski koncert more in mora biti časten le ob polnoštevilni udeležbi in ob vsestranski pripravi sodelujočih!
POZOR! Vsi tisti, ki so se za koncert priglasili in bodo že 5. septembra zvečer-v Ljubljani, imajo že isti dan ob 7. url zvečer skušnjo v veliki dvorani »Glasbene Matice«.
_Koncertni odsek.
Iz banketnega odseka.
Poziv! Tovarišem in tovarišicam naznanjamo, da se je rok za priglaševanie k slavnostnemu banketu in za stanovanje podaljšal do 2. septembra t. 1. Pripravo banketa So prevzele iz prijaznosti tukajšnje tovarišice, na čelu gdč. Jerica Zemlja-nova, ki poskrbe, da se udeleženci zadovoljivo pogoste. Cenai banketa je za osebo 3 K. Priglase, ki so zaradi nadaljnih ukrepov nujno potrebni, je pošiljati na naslov: L. DERMELJ, Gluhonemniea, Ljubljana.	,
Učiteljev stik s starši v vzgojnih vprašanjih.
Referat ob priliki IV. sestanka jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturien-tov in abiturientk v Ljubljani v dneh 18. in 19. julija 1913. — Referiral tov. Rojina.
(Konec.)
V vsaki obitelji se vzgaja drugače, tako da imamo nebroj vzgojnih tipov, katere opisovati bi» bilo jako obširno. Da je dom najboljše vzgajališče, to je povsem istina; zakaj pomilovanja vredni so otroci po sirotiščnicah in najdiščnicah, na katere vzgoja nikdar ne vpliva tako blagodejno in ■ mogočno, kakor pa vzgoja Staršev. Toda pomniti je pri tem, da samo dobra vzgoja tako vpliva. Teorija v domači vzgojii je res idealna, a praksa? P. Cronzet pravi, da je re.s čudno, da je na svetu tako malo propalic v primeri s tem, kako malo skrbi posvečujejo starši vzgoji svojih otrok. In to govori francoski profesor o svojem naprednem narodu. Kako naj potem pri; nas Slovencih dobimo ideal domače vzgoje? Kdo pouči naše starše o vzgoji? Tako pa je domača vzgoja tradicionalna, konservativna. Knjig tudi ni. Zato v naši domači vzgoji ni nobenega napredka. Nič bolje ni s telesno vzgojo. 2e od rojstva se ravna z otrokom1 napačno. Seveda mlada mati posluša vse razne neumne in škodljive vraže starih ženic in se ravna po rajih. Nadalje mati nima časa za svoje dete. Ni to kruto za našo dobo? Pa poglejmo v delavske rodovine! Zjutraj hiti. mati' na delo in prepusti otroka samega sebi. Zdaj lahko dela. kar hoče. No, in gotovo bo otrok naredil marsikaj napačnega, ker je sam« in brez nadzorstva. Toda vsakemu je gotovo» znano-, kako se godi v takih hišah, zato naj spustim slučaje! Kaj pa v takozvanih boljših krogih?' Kdo neguje nežno dete in skrbi zanje? Po veliki večini mati gotovo ne.
To pač ni opravilo za fino damo. Saj so posli za to tukaj. Preveč bi se dalo o tem govoriti, zato naj omenim le še to, kako malo se pazi na otroke glede alkohola in tobaka. Slcoro nikjer se otroci telesno ne vzgajajo pravilno. Smisel za telesno vzgojo otrok je pri nas le še malo razvit in tu je točka, kjer je v bodočnosti zastaviti vzvod.
Z duševno vzgojo pa pri nas ni mnogo bolje. Seveda so tudi častne izjeme, vendar večina staršev ne zasluži pohvale. Intelektualna vzgoja se prepušča popolnoma šoli.
Bože mili! Kaj pa more učitelj storiti v tistih par letih, ko hodi otrok v šolo, in pri toliki množini otrok, ki jih pride na eno učno osebo. Saj niti ne more spoznati duše posameznega otroka. Gotovo ni rečeno s tem, da ničesar. Saj skrbe šole bolj za intelekt nego za vsako drugo duševno stran. Vendar ostaja za dom v tem oziru še mnogo dela. Kako» pa naj starši delajo na to, ko so pa nezmožni in kažejo to s tem, da se kolikor mogoče hitro rešijo otroka in ga žele spraviti v šolo, ne da' bi ga prej pripravili zanjo.. Saj niti pravilno govoriti ne zna. Ze Komensky je zahteval v knjigi »Informatorij materinske šole« pripravo za šolo, toda kje so taki starši? Misliti se otrok ne uči. Kje neki? Da bi se mu njegovi nelogični zaključki razjasnili — toda ne! — kratko ,se ga odpravi: »Kako si neumen!« ali pa: »Pusti me, saj nimam časa!« Otrok ima bore malo jasnih predstav in nazorov. Tu ima šola mnogo dela.
Z intelektualno vzgojo se razvijajo tudi mnoge duševne zmožnosti, kakor domišljija. Kako naj se neki razvijajo? Igra je za otroka velikanskega pomena. Pa kaj se stori v tem oziru? Nič! Otroci bogatih staršev imajo umetne igrače, ki jih pa ne vesele preveč. Koliko večje veselje ima otrok 'z igračo, ki jo naredi sam, najsi je tudi še tako preprosta. Pri tem ravno se razvijajo dušne znanosti. Nekateri starši ne dovolijo svojim malim nobenih igrač. S čim naj se pa potem peča?
Nadalje nas uči vzgojeslovje, kak vpliv ima na otroka pripovedovanje pravljic in povesti. Če se pripoveduje otrokom, a o samih strahovih in mrtvecih, ni mi treba posebe poudarjati vpliva takega pripovedovanja.
Ko gre otrok v šolo, tedaj si pa mislijo starši, da so rešeni skrbi za nadaljno vzgojo. Za> samoizobrazbo se tudi nihče ne zmeni. Ko dovrši učenec ljudsko šolo, gre (če je toliko srečen) v srednje šole, ali gre h kakemu mojstru, ali pa ostane doma. Kakšna je vzgoja pri nekaterih mojstrih, lahko vsak ugane, doma pa tudi ni bolje, ker se tupatam nič ne gleda na otrokov intelekt. Kar se je otrok naučil v šoli, kaj kmalu pozabi. In v teh letih, ko otrok najbolj potrebuje opore, se vse obrača od njega. In tako naj raste narod! Zrelih mož ni lahko navduševati, ker imajo skrbi, njih srce zakrkne, in brezuspešno je zbujati to, kar je že ugaslo in uničeno. Teorija zahteva, da se mora zbuditi v otroku vesel čut. Kako? Ali naj zbude in razvijajo to domači prepiri in skrbi polni obrazi okolo otroka? Sočutje gineva, a goji se zavist. Kako krasne (če se smem tako izraziti) zglede trdosrčnosti in ne-usmiljenja imajo otroci doma pri gospodarju ali pri hlapcih, ko vidijo, kako se odganja siromaka od hiše in kako se muči nedolžno živino. Otroška psihologija nam pa pove, kako je otrok nagnjen k posnemanju in tudi vse posnema. Samozavest m samoljubje uniči oče otroku z nečloveškim kaznovanjem za vsako malenkost. Kako se dela za razvoj estetskega čuvstva? In naše »verno« ljudstvo je polno praznoverja in vraž.
Negojeno čuvstvo se izpreminja v afekt, razbrzdanost in sirovost. po kateri se odlikuje mladina po nekaterih naših krajih.
Najtežje pa je vzgojiti voljo, značaj Kako naj se vzgoji, če ima mladina toliko zgledov v neznačajnosti.
Pravi vzroki neznačajnosti so kriva vzgoja volje! Toda koliko je še drugih stvari.
Iz vsega tega bi izhajalo1, da so rezultati vzgoje slabi. Zato treba iskati vzrokov, te vzroke odpraviti, da bo rezultat boljši. Vzrokov pa je toliko, da je nemogoče naštevati vseh, zato pa se omejimo le na najglavnejše izmed glavnih.
a)	2e vzgoja sama na sebi je težka stvar, in dobri vzgojevalci so1 redki.
b)	Starši vzgajajo po slabih tradicijah, ker jih nihče ne pouči o vzgoi.
c)	Nadalje manjka staršem resne volje za dobro vzgojo otrok.
č) Tudi sami niso dobro vzgojeni in jim manjka prave duševne naobrazbe.
d)	Posebno manjka v vzgoji doslednosti, moralnosti v obitelji, slabo gmotno stanje, razvit alkoholizem (jako važno1), starši so preslabi, nimajo energije in niso edini v Vzgoji. Pa to ni vse, zakaj vzroki in ovire se stavijo dobremu vzgojevalcu vedno in v vsakršni obliki nasproti. Tu sem navede! jako malo vzrokov slabe domače vzgoje.
In kaj sedaj? To je treba odpraviti, kar je naloga učiteljeva. In se odpre ogromno polje dela za učitelja. Delo, ki ni lahko in priletno. Prvi pogoj tega je, da se najprej zboljša razmerje med šolo in domom, to se pravi med učiteljem in starši. Kje naj doseže to učitelj? Prvi pogoj k temu je, naj se učitelj ne sramuje kmečkih staršev, naj gre med nje in naj jih poučuje s prijazno, zaupno besedo. Naj jih povabi na skupne pogovore k roditeljskim večerom. Edino na ta način bo dosegel, da se izboljša dosedaj sovražno razmerje med šolo in domom, pridobil si bo zaupanje staršev. Tako bo lahko premagati vse navedene ovire, in sadovi dobre vzgoje bodo boljši, oziroma morajo biti boljši.
Opozarjamo na številko svojega lista, ki izide v proslavo jubileja Zaveze! — Tovariši in tovarišice, ki pridejo v onih dneh v Ljubljano, jo dobe v Učiteljski tiskarni, izvod po 20 vinarjev.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Delegate je še prijavilo:
XXXIV.	Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega:
116.	Leopold Punčuh, nadučitelj — Gor. Logatec.
117.	Karel Stravs. nadučitelj — Ho-t s d c i* š i c ci
118.	Adolf Harmelj, učitelj — Cerknica.
119.	Leopoldina Kos, učiteljica — Bloke.
120.	Mirko Fegic, nadučitelj — Planina.
Namestniki:
30.	Pavel Podobnikar, šolski voditelj
—	Rovte.
31.	Ivan Stenovec, nadučitelj — Sv.
Vid.
32.	Marija Šušteršič, učiteljica — Sv. Vid.
XXXV.	Radovljiško učiteljsko društvo :
121.	Avgust Jenisko, učitelj — Bled.
122.	Mirko Sadar, učitelj — Koroška Bela.
123.	Janko Vrezec, nadučitelj — Ribno.
Namestniki:
3.3. Karel Blažič, učitelj - voditelj — Ovšiše.
34.	Kati Droll, učiteljica - voditeljica
—	Zasip.
35.	Ivan Žagar, nadučitelj — Kamna gorica.
Vsak delegat in delegatinja naj prinese s seboj legitimacijo, ki jo dobi od svojega društva.
Tovariše predsednike prosimo, da izpolnijo tiskovine za legitimacije, ki smo jih jim poslali in jih izroče takoj izvoljenim delegatom.
Tovariši delegati in tovarišice dele-gatinje, udeležite se prav zanesljivo vsi važne delegatske seje.
Napredno učiteljstvo, dne 6. in 7. septembra vsi v Ljubljano! Pokažimo, da nas ni uklonilo klerikalno nasilstvo, temveč da zvesto in hrabro stojimo za svojim praporom v trdem boju proti onim zaslepljenim tovarišem, ki slepo drve nazaj v predpotopno dobo!
Na veselo in naijmnogobrojnejše snidenje v Ljubljani!
Vodstvo Zaveze.
V dneh 6. in 7. septembra t. L bodi ob jubileju naše Zaveze združeno v Ljubljani vse napredno slovensko učiteljstvo!
Politiški pregled.
*	Deželni zbori. Korespondenca »Au-stria« poroča, da namerava vlada sredi septembra sklicati vse deželne zbore, kj so sposobni za delo, da bi zborovali do srede oktobra. Takrat ima biti sklican državni zbor, da voli delegacije, ki naj bi se sešle sredi novembra na Dunaju.
*	Nemški katoliški shed v Lincu se je vršil: minule dni. Pri vseh prireditvah se je posebno poudarjalo bodoče nastopanje glede visokih šol. kjer mora zavladati drugačen duh. kakor je dosedaj.
*	Ncva balkanska zveza. Kakor zatrjujejo listi, se ustanovi nova balkanska zveza, ki bo obsegala1 Grško, Srbijo, Romunijo in Črno goro. Ta zveza bi bila ustanovljena proti Bolgariji in Albaniji. Tozadevna pogajanja še niso končana, a omenjene vesti so precej verjetne.
*	Nemci na Češkem niso nikoli zadovoljni. Prej so vedno godrnjali čez deželni odbor, češ. da je pristranski,_ da ne dela pravično, da komandirajo Čehi itd.'Na vse kriplje so delali ravno Nemci proti deželnemu odboru češkemu in precej "dosti zasluge imajo pri tem, da je vlada končno deželni odbor odstavila, deželni zbor razpustila in postavila komisijo. Pričakovati je bilo, da bedo sedaj Nemci zadovoljni, a tudi to se ni zgodilo. Bivši nemški deželni poslanci so izdali izjavo na nemško ljudstvo na Češkem, kjer protestirajo proti vladi, da jim je poslala komisijo', ki ji predseduje češki plemenitaš grof Scho-born. Nemci ne marajo nikogar od češke strani, oni se protivijo proti vladnemu sklepu, ki baje tako hudo pritiska »uboge« Nemce.
Kranjske vesti.
—r— Ljudsko šolstvo. Deželni šolski svet je sporazumno z deželnim: odborom sistemizoval novo učno mesto za peti razred na ljudski šoli v Radovljici. — Okrajni šolski svet v Logatcu je provizoričnega učitelja Josipa Jeraša premestil v enaki
lastnosti na ljudsko šolo v Cerknici. — Okrajni šolski svet v Ljubljani (okolica) je suplenta na ljudski šoli v Skocjanu Franca Jankoviča imenoval za provizoričnega učitelja na šestrazrednici na Viču.
—	Deželni šolski svet je dovolil absolvi-ranima kandidatinjama Palmiri Fajdigovi brezplačno šolsko prakso na štirirazredni deški ljudski šoli, Albini Bradaškovi pa na dekliški ljudski šoli v Kranju za šolsko leto 1913/14.
—r— Poročil se je dne 27. t. m. tovariš Fran Luznar, nadučitelj na Prim-skovem pri Kranju in blagajnik Zaveze, z gospico Karlo Sajovičevo iz ugledne ro-dovine Sajovičeve iz Kranja. Iskreno čestitamo!
—r— Fran Babic t. Umrl je v Ljubljani trgovec in posestnik Fran Babič. — Za glavnega svojega dediča je postavil pokojni »Družbo sv. Cirila in Metoda« ter ji med drugim namenil svojo hišo na Dolenjski cesti št. 44, vredno nad 100.000 K.
—	Pokojni dobrotnik družbe želi, da obdrži družba hišo, kolikor mogoče dolgo kot temeljno imetje in da mu napravi na hiši primeren napis. Strankam je izgovoril eno leto brezplačno stanovanje, svojim poslom je volil skupaj 1000 K, po 1000 K dobi tudi nekaj njegovih prijateljev. Izmed ostalih volil je omeniti, da dobi »Sokol II.« 500 K, »Glasbena Matica« 500 K, trgovsko društvo »Merkur« 500 K, Salezijanci 500 K. Njegov poslovodja Klemene dobi hišo z zalogo na Dolenjski cesti št. 9, kjer je imel tudi trgovino. Ostalo njegovo imetje je razdeljeno med sorodnike. — V oporoki je tudi določeno, da naj »Družba sv. Cirila in Metoda« vsa volila izplača z denarjem, naloženim na hranilne knjižice, kar izpričuje, da je pokojnik zapustil tudi lepo imetje v gotovem denarju.
—r— Umrl je v Škofji Loki dne 24. t. m. Ivan Zettel, bivši poštar na Bledu in učitelj v pokoju, v 81. letu svoje dobe. Blag mu spomin!
—r— Umrla je preteklo soboto v'63. letu svoje starosti g. Marija Jekovčeva, vdova po rajnem1 tov. Andreju Jekovcu, učitelju v Kamni gorici. Naj počiva v miru plemenita žena!
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica se dvigni na pot k jubileju naše Zaveze!
Štajerske vesti.
—š— Še enkrat okrajna učiteljska konferenca za okraja Gornji Grad in Vransko. Tov. Pavel Flere polemizira v št. 33 »Učit. Tovariša« glede poročila o navedeni konferenci. O tem mu bodi javlje-no: 1. Naj smatra tov. Flere izraz »pomagal« kakor hoče, gotovo je, da je tov. Pul-ko prav krepko posegel pri dotičnem referatu v debato in pokazal, da se po nasprotni poti tudi pride do cilja; v dlako-cepstvo se ne spuščam, nimam časa za to. 2. Glede predloga o uvedbi Krulčeve »Čitanke« v ljudske šole naj bo tov. Flere mnenja, kakršnega hoče, gotova resnica je, da je Krulčevo »Prvo čitanko« izdala c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju, prav toplo jo je priporočal c. kr. okr. šol. nadzornik, izrecno omenjajoč, da uvedbo te knjige v ljudske šole priporočata c. kr. učiteljiščni ravnatelj Schreiner in c. kr. dvorni svetnik Končnik in ker baje tudii kdo drugi hrepeni po takšnem naslovu, j& smatrala večina njegov predlog za vladnega. 3. Predlog tov. Kelca je bil sprejet ravno tako, kakor ga je predlagal pri društvenem zborovanju na Gorici in katerega je gotovo tudi posilal pismeno g. nadzorniku tako, kakor ga je predlagal prt zborovanju. To .v pojasnilo ter »clara pac-ta — boni amici!« V tej zadevi je to moja zadnja beseda.
—š— Okrajna učiteljska konferenca za ljutomerski in gornjeradgonski okraj se je vršila dne 9. avgusta v telovadnici Franc - Jožefove šole v Ljutomeru pod predsedstvom c. kr. okr. šol. nadzornika g. Mat. Herica. Po otvoritvi konference ob pol 9. uri in običajnih pozdravih je predsednik imenoval svojim namestnikom tov. Cvahteta, potem pa podal nekatere miiigljajle glede pravočalspega vlaganja kompet. prošenj, o umikih, vpisovanju v Tednik in zlasti o složnosti in harmonij! med učiteljstvom na listi šoli. Svojemu inšpekcijskemu poročilu o vobče ugodniih uspehih pri vzgoji in pouku v obeh okrajih je dodal važne opombe o jezikovnem pouku in vrlo uspelo, mestoma duhovito — zabavno slovniško razpravo o določevanju stavkovih členov. — O vprašanju a) Kako se naj v šoli upošteva pedagoško - učno načelo »Iz življenja za življenje?« je temeljito in takorekoč s pesniškim vzriiosom referirala tovarišica Ber-nardova (Sv. Jurij ob Ščavnici); njene teze so se sprejele »en bloc«, dostavne teze sta podala tov. Schneider in Sprager;
' tako je postal referat res dovršena celota.
—	Referat b) »Kakšna je naloga domoznanskega pouka in kako je postopati pri tem pouku?« jie na občo zadovoljuost, izčrpno in v lepo pregledni obliki podal tov. Mavric (Sv. Križ); ravn. Robič je referen-tovim, tudi »en bloc« sprejetim tezam, dodal še svojo »Pri tem pouku je treba buditi in gojiti ljubezen do domovine« — ter prečital nato še svoj podrobni učni načrt, t. je razreditev učne tvarine za ta učni predmet v 3. šolskem letu. Tov. Cvetko je še priporočal dodatno kot nazorilo kup peska, model gore s plastnimi črtami in črtkami (Schraffen), pridvižne zemljevide, vstavljanje zemljevida dom. okraja pod milim nebom in določevanje krajev, smeri, razdalj etc. ter potrebo stenskih in poročnih zemljevidov ¡tukajšnjega okr. glavarstva. Vočigled dejstvu, da sosedni okraji že razpolagajo s takimi priročnimi zemljevidi, se je sklenilo, da »Učit. društvo za polit, okraj ljutomerski« da izdelati tak priročen zemljevid ter ga da v kakem geogr. zavodu v tisk. Pobičev podrobni1 učni načrt v 30 učnih slikah se naj na predlog tov. Cvetka razmnoži s šapirografom ter pošlje po 1 izvod vsaki šoli v obeh okrajih. — O stanju šolskih vrtov je poročal za ljutomerski okraj ravnatelj Robič, za gornjeradgoniskii okra) pa — nihče. O okr. učiteljski knjižnici je poročal za ljutomerski okraj Robič, za gornjeradgon-ski okraj Dominkuš. Tov. Korošec priporoča v nakup prof. Rodtove »Zeichenun-terrichtsbriefe«, kar se sprejme. Zatem so se vršile volitve. 1. Stalni konferenčni odbor. Za ljut. okr. so na predlog tov. Za-cherla izvoljeni po vzkliku: Robič, Cvahte in kot namestnik Tomažič; za gornjerad-gonski okraj na predlog Kosijev: Lah, Korošec in nam. Mihelič sen. — 2. Šolsko-vrtni komite. Za ljutomerski okraj so izvoljeni na predlog tov. Spragerja: Puše-njak, Tomažič, Cvetko, za gornjeradgon-ski okraj na predlog tovarišice Bernar-dove: Pertl, Kolsi, učiteljica Pušenjakova.
—	3. Knjižnična komisija. Za ljutomerski okraj se na predlog tov. Zacherla izvolijo: Robič, Wessner, Schneider: za gornjerad-gonskj okraj na predlog tov. Kosija: Dominkuš, Mihelič jura. itn Zencovich. — Kot samostalni predlogi so bili sprejeti sledeči: a) Robič: Izdelajo se naj podrobni učni načrti za vse kategorije šol v obeh okrajih z ozirom na nove učne načrte, in sicer tekom enega leta. Tov. Cvetko opozarja, da je to ogromo delo, ki ga bo težko zmagati v enem letu, ter priporoča, naj se razdeli na dve leti. G. predsednik priporoča predvsem izvolitev odseka, ki se mu poveri izvršitev sklepa; v ta odsek se izvolijo: Tomažič (za dvorazredne šole), Pušenjak (za trirazredne šole), Lah (za štirirazredne šole), Robič (za petraz-redne šole) in Herzog (za šestrazredne šole). — b) Herzog: Uvede se naj višja stopnja Lavtarjeve Računice vsaj na 5-in ¿razrednih šolah. Tov. Cvahte je mnenja, naj se z uvedbo počaka1 še eno leto, čemur nasprotuje tov. Cvetko, češ, višja stopnja te Računice_naj se uvede vobče
in brez odloga na vseh šolah, kjer je že , v rabi nižja in srednja1 stopnja; ravnoisti poudarja vrline in prednosti Lavtarjeve Računice v primeri z dosedaj v rabi stoječimi. Gordiški vozel preseka g. predsednik s priporočilom: Lavtarjeva Raču-nica — višja stopnja — naj se polagoma uvede na vseh šolah v obeh okrajih, predvsem na onih, kjer že rabi nižja in srednja stopnja. Predlog ugaja in se sprejme. — c) Od učiteljstva obeh okrajev se soglasno in brez debate sprejme predlog za naj-skorajšnjo času in draginji primerno regulacijo učiteljskih plač. — č) Cvahte: Uvede naj se na šolah obeh okrajev K. Widrov abecednik »Moje prvo berilo«. Predlagatelj opozarja v temeljitem referatu na vrline tega abecedrjika ¡ter na potrebo, da se čim prej uvede, ker to zahteva že duh časa. V debato sta posegla tudi gospa Tomažičeva in tov. Cvetko, priporočaje knjigo vsestransko; tovariš Cvetko je menja, da bi pri ponovni izdaji bilo umestno uvrstiti samo še oddelek p stapljanju glasnikov (Lautverschmelzun-gen), kakor se nahaja to v Kruleevi »M djii prvi čitanki«, sicer je pa Widrov abecednik praktičnejši in razmeram na kmetih prikladtiejši od Krulčevega, končno nekaj cenejši in — kar je poglavitno: izšel je iz naše organizacije. Predlog se je soglasno sprejel. Čudimo se, da ta predlog po nekaterih okraiih na Spodnjem Štajerskem ni prodrl; nemara bodo takozvane »izkušnje in vsestransko poznanje« ob letu približno iste kakor — pri dobri volji — j letos! *) — Ob 1. uri Je zaključil g. predsednik konferenco, zahvalivši se prisotnim na vztrajnosti in želeč vsem vesele počitnice. — Tov. Cvahte se mu v imenu članov konference zahvali za taktno in iz-borno vodstvo konference, za podane na-
*) To so prave besede o pravem času! Tako bi se moralo skleniti v vsakem okraju! Zal, da temu ni tako!
r" ^-^-
Šolske potrebščine Marija Tičar
™	frrmvina c naniriotn in rrplüntprim

Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
1
(L
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
— ■	(nasproti „Zlate kaplje". -
Cene nizke!
Postrežba točna!

t*
potke iin duhovito slovniško razpravo, kakor tudi za prijateljsko občevanje z uči-teljstvom in sklene z željo, da ga imamo na tem mestu še mnoga leta!
—š— Šolska slavnost. V dobi od 16. do 18. avgusta t. 1. so obhajal» v Račah lepo uspelo šolsko slavnost. Od ustanovitve šole je preteklo 40 let, od njenega razširjenja v dvorazrednico in od zgradbe lastnega poslopja pa 20 let.
Komur dopuščajo sredstva in čas, naj se udeleži Zavezinega jubileja!
Soriške vesti.
—g— Iz seje ožjega c. kr. okr. š. sveta tolminskega: Gruntar Anton dobi II. petletnico. Repič Marica dobi 3mesečni dopust zaradi bolezni. Provizorično so nameščeni, oz. premeščeni naslednji: Blok v Orehek, Milena Stres v Kal, Ljudmila Ivančič v Breginj, Ravtar v Logje, Rutar v Otalež, Čičigoj v Staroselo, Bogataj na Pečine, Belin v Sočo, Muznik v Trento in Bradaškija v Poliee-Vrh. Kot suplentinja se namesti uč. kandidatinja Slejko. R.
—g— Učiteljske vesti iz sežanskega okraja, V seji ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta v Sežani dne 11. avg. 1913 so bila določena ta premeščenja učiteljev in učiteljic: Ravbar iz Zgonika v Repentabor, Tomšič v Skopem nastopi začasni pokoj in na njegovo mesto pride Grahli iz Štanjela, v Štanjel Rojic iz Velikega Dola, Toroš v Veliki Dol, Benko iz Stjaka v Štomaž, Čopič v Štjak, Fa-kin Vinko v Barko, Rustja v Branico, Sardoč v Škofije, Skomina, u. kand. v Komen, Vižin, uč. kand. v Kazlje, Fajgelj, v Misli-če, Vičič v Tomaj; učiteljica Orel iz Zgonika v Štanjel, König iz Štanjela v Zgonik in kandidatinja Brumen začasno v Gorjan-sko.
—g— Vinorejski kongres. Drugo leto se vrši v Gorici IX. vinorejski kongres, ki ga piredi ravnateljstvo vinorejske družbe avstrijske.
—g— Deželni odbor je razposlal na vsa županstva razpis natečaja za sprejem gojencev v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske šole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev. — Od 18. t. m. naprej do vštevši 10. septembra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne kmetijske šole. Pouk se razdeli na dVe dobi po 5 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1913. do konca februarja 1914. Kdor dovrši prvi tečaj z dobrim uspehom, ima pravico stopiti v drugi tečaj, ki traja ravno toliko časa. Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preizkušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki dovrše drugi učni tečaj, odpustna izpričevala.
—g— Važen sklep. Deželni odbor je sklenil napraviti vse potrebne korake, da se ustanovi tudi v goriški deželi gozdar-sko-tehnični urad za uravnavo hudournikov.
—g— Razpisan štipendij. Razpisan je štipendij v znesku 128 K iz ustanove Valentina Staniča. Prošnje je vlagati potom šolskih vodstev na namestništvo v Trstu. Sorodniki imajo prednost.
—g— Goriški nadškof dr. Sedej in »Gorica« in »Primorski List«. Goriški nadškof je uradno obsodil »Gorico« in »Primorski list«, ker ne upoštevata cerkvene oblasti, nasprotujeta treznostnemu gibanju, napadata katoliške može in organizacijo, ne zavzemata jasnega stališča Proti liberalcem in samostojnim, sta zanemarila katoliško dolžnost pri ožjih volitvah ter sta kriva propada katoliških kandidatov; napadata škofa in cerkvene zadeve. Imenovana lista naj se črtata iz vrst katoliških listov. Tozadevni uradni odlok je izšel dne 23. t. m. — Kaj neki poreče sedaj dr. Gregorčič?!
• Tržaške vesti.
—t— Razpisane štipendije. Na državni obrtni šoli z italijanskim učnim jezikom ie razpisanih več štipendij po 30 do 40 K mesečno za mladeniče, katerih rodovine bivajo v kaki primorski občini izven Trsta. Prošnje do 10. septembra ravnatelj-
stvu šole. Natančnejše glej »Osservatore« št. 190 z dne 20. t. m.,
—t— Šolska ladja »Beethoven«. Avstrijski lastniki ladij so kupili in opremili ladjo »Beethoven« kot šolsko ladjo za mladino, ki se hoče posvetiti pomorski službi. Na tej ladji je še nekaj mest prostih in se je za ta mesta priglasiti najdalje do 1. septembra t. 1. pri odboru, ki ima svoj sedež v Trstu v ul. Molin piccolo št. 2. Sprejeti prijavljenci se odpeljejo brezplačno s parnikom Avstro-Americane, »Francesca«, v Montevideo, kjer se nahaja šolska ladja »Beethoven«.
Vsi v Ljubljano na jubilej naše Zaveze!
Istrske vesti.
—i— Zaupni sestanki »Političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri«.
Dne 4. septembra ob 11. predpoldne se vrši v Dekanih v prostorih »Konsumnega društva« sestanek zaupnikov političnega društva iz sodnega okraja Koper. Dne 18. (in ne 16.) istega meseca ob 11. predp. pa v Podgradu v »Narodnem domu« za sodni okraj Podgrad. — Opozarjamo že sedaj zaupnike na te sestanke, za katere dobe še posebe povabila po pošti. Pridejo naj gotovo, da se pogovore o narodnih naših stvareh in polože temelj novemu delu.
—i— Istra. Gg. učitelji in učiteljice Koprskega in Voloskega okraja! Ponovno prosim, da- vsi oni, ki žele naročiti knjige Slov. Šol. Matice, pošljejo članarino do 15. septembra Fr. Venturiniju,- nadučitelju v Boršt, odnosno g. Tereziji Sikošek, učiteljici v Hrpelje.
Splošni vestnik.
Podružnica Ciril - Metodove družbe v Domžalah vljludno naproša vse one p. n. člane ter prijatelje Ciril - Metodove družbe, ki se udeleže dne 8. septembra t. 1. velike skupščine v Domžalah ter žele tu obedovati, da takoj to javijo na tukajšnjo podružnico, da se more vzdržati red ter preprečiti vsako nesporazumje. Prosi se tudi navedbe natančnega naslova, da se p. n. udeležencem pošljiejo znaki.
Domovina. Prošnje za znižano ali brezplačno opoludansko hrano v dijaškem podpornem društvu Domovina na} se vpošljejo do 10. septembra odboru v Ljubljano. Priložiti je treba prepis zadnjega šolskega izpričevala in ubožni list, ki mora biti potrjen od davkarije in županstva in ne sme biti nad eno leto star. Kdaj se kuhinja otvori, se pravočasno naznani Število sprejetih je omejeno.
Kongres za mladinsko skrb. Od 4. do 6. septembra t. 1. zboruje v Solnogradu drugi avstrijski kongres za mladinsko skrb. Razpravljali bodo osobito tudi o vprašanju, kako urediti delo otrok. Prijave sprejema: Zentralstelle tur Kinder-schutz und Jugend, Dunaj I., Biberstrasse 2, ki tudi daje radevolje interesentom na-daljina poijasnila.
Važen odlok za poštarje in poštarics. Trgovsko ministrstvo je bilo od cesar® poblaščeno, da izda poseben odlok, ki določa, da so za poštarje in poštarice pri preračunjanju službene dobe za odmero pclkcmiine velljiavne iste določbe kakor za državne uradnike. Ta odredba stopi že s 1. septembrom v veljavo.
Vožne legitimacije državnih uradnikov iz višjih činovnih razredov do vključno 8. čin. razreda iimaijo odslej to ugodnost, da ne veljajo saimo za I. in II. razred na železnicah, marveč tudi za III. razred. Ista ugodnost velja tudi za umirov-ljiene državne uradniike.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Rokopise, ki bi jih naj porabili v prihodnji številki, prosimo sedaj izjemoma poslati na ime našega urednika v Ljubljano (Učiteljska tiskarna).
Zahvala.
Tovariš Dragotin Humek, strokovni učitelj v Krškem, je narisal in podaril Zavezi krasen naslovni list za »Jubilejni spominski spis«. Za lepo uspelo delo se vrlemu tovarišu najiskrenejše zahvaljuje
Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
FRAN LUZNAR
NADUČITELJ
KARLA SAJOVIC
PRIMSKOVO
POROČENA.
27. AVGUSTA 1913.
BREZ POSEBNEGA OBVESTILA.
KRANJ
JK> >N3 53
JC
: Al
. S
rt s
tu ü •O .2
o o
U. >M
C
„, O
'5
^ »CA
»'c
J so.
>o
a
rt
>m
3 S
C D
S g
C/3 >0
o
rv <U
B
o M «3
k s S
O.urt.2.
s c
0) rt rt rt - M t-
O. c "O S
—- j- m
tsi
•M	rt rt
O
rt £
rt u, 3
»o
c^ rt N ^
« S
.s itj rt
S --
rt >
S o s
5 B > o. c.
o. C w* ° -
00 —
•§ 2 ° s S o-o 2
Si O- 3 Oh
■š« 6
C 03
• rt o
O (fin
2 N B 2 rt w
B u v> rt O rt n •a .S
^ o £ Q o o. C
S O Q.-S
'I g °>
•oSuo g g
> g
o ü o o. •yo a=
O V! 3 , g rt>N ~ c "O - O
--¿•SI?
rt "m m «Ji O
Sooo 5 "o ^ ■=«
rt m S
— 2 rt > « S N g .S.
3S.1P
m 3 >
> « 4J O
0
> _
« rt rt — t/l X 3
M bjD
1	rt
rt
u o c
O T3
to >u ■
Na vse prijateiie
dobre kave!
Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom : Franck: ? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek.— :Franck: iz
zagrebške tovarne je le pravi z mlinčkom.
emp 166/25.643
LJUBLJANA
Kavarna Prešern
Priporočam slav. učiteljstvu svojo moderno urejeno kavarno.
Za obilen obisk vljuduo prosi
KAREL POLAJNAR, kavarnar, LJUBLJANA.
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
m' DIJAKA
sprejme na hrano in stanovanje boljša družina k svojemu sinu tretjerealcu. Klavir in kopeli na razpolago. Natančneje pod šifro „Dijak" glavna pošta, predal št. 15.
| Ozirajte se na tvrdke, ki f objavljajo svoje oglase a v Učiteljskem Tovarišu.

Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
, - trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. ---—-
Knjigoveznica
X-o ulTOIO
lE^lorij anska -ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadaj^-ili
del...........................
aiiMaimamiiM-itiiMH
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7" Grorlci
Trša-šlsa, ulica, št©tt. ±3
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
B-
(M
t-h
O
cd
N >
CV
>w p
>o >
O
In o
bJD 3
m >
cd
CD SI
o >
cd M
G
>o cd
Oh
2
«3
•ts
N
0) S
O Si
a
•p—I
g
o3 C
S
57
o
O 00 I> CO
3
OS
C3 t- LO
^ m co
co eo
l> l> © (N lO
i-i co o T-i <N
CD
III!
O O O OS
m o m tjh
OJNH
hi
C-C -c B O
O C 2
S- 5 >
i- « 4S
C bi "B S D. O
IS»>
D5
t-.
• a. •
>
> o „OB [O C S ® O B > > 2 «08 ¡72 —■
^ co	o ®
m	g
00	rt	o C N	-o
rt kj	®
Bi•
1	J S3
rt ^fi
B
U 7Z
bo S 08 "O
B B w co 35 ¡¡■O C
OZ
5 3 "S?® bp cs
CS 03
SE
« '5
O* O
09 03 N
e8 M
B B s t
> S
ss S-h g. P. s
s e s s
«J KJ CS 03
OZ Bi
CM i—i OS
o m tj
.. eo
CD
oo
eo
£ "S
S3
cu
v

e š 7-3
S «s 5 S
s3 s o
s s »i
<M
eo m
M
CD
I I
(M
co co
oo o
CD O
<M <N
I I
O 00 t> cs
(N OS
(M i—i os
2 ® ■M
93
iS §
c2
s o
so
oz
CD
00
CS V
a
J5
S
>
— i-1 Trt S cs cs	B
"a 1-11—1 «»	si
> ,	r!
	
3	
u cs	S
"B C	
rt „	
3 R	3
3 «	B
	>o rt
K	Bi
<M
CO
es >
• •H
«
«
(M (M
5
CD O
t»
1-H OS
<N T-H
OS (N
«
s?
CD co
§
O
00
I I
co
vin o
co
co o os m t-co
cs in
oo os <N
O
X

m ■
co
o m ^ co
l> CD 1-1 C-
m co
m
T*
oo
co os m
os
(N
£2 ®
OS
o
<D T5
•• >V
o
"> co
O
as ©
»s
>
e °
S3 <4-t 3 O
5 a a3 ' S C ^ •
iS ~ > -o adag
iSS5 25 =8 g
IN 0) fe
e S
>»Q K
•• S c .S
s s
B B
> CS g«
•B = Š cs
> o
I I
os o
t^ CD O
1-H
o
00 t> eo
■s go
cS M

S —
cs cS N
GC cs
S c
CS £2 "B B 8
CS '
Ctf
a -cs fcoos o t-
«s
N ^
cs
o ^ •
<m ^
rH as •
>o .s o
o oo © >
«O-S'« — ® co
B S^
(M
os
o
co
C»
CO	(N
OS	M
ih	t -
m	co
m	o
os os
^ I
oo J
in 4-1 oo
rH
(M
(N
N
a 'B O
a>'
im -r i—i os
>co
—I bi.
03 >
O Eh
* 2 -M
® — .-S''J
C —• ¿6 ® • O ¡je O X! -tJ
> ^ a 3 > ® S! o. bcP
RM r>	P
(M
s-
os
J*
'S
-I-»
o a. o
- ^s
CS ® _Q
B -0
So S
(N
co
^ m
CD
(N OS
cS bi
S
0J O
v -B
co
<D B "B
B cs h
co
1-H
OS
oo
3 £
CS
0) B -B
B
03 i—i XI 3
b 83
bo
0 >
.. C
3 ■B 2
»i b» > —
03 TS
» 0)
1
BS u « t« "O 0) > -a "
v fl
* ž
¿6
S
a
o
-H Ji
S
® £ l-B o,
(M
rH
Oi
1-H
O cd

<5
S
>
o h
<i o
M J
H H
I—H
>o p
CJ S3
>o cd
CS N
5
o
u
6
• FN fi
s
S3
Q
\
o
•—D
O) £h
C-
M
M
in
(N
os
CD
o
ties
r-
m
(M CD
m
co (M o m t>
CD t> O ^
1-H	l>
O (N os o
os co CO (M
m
I I I I
^ GO O
.1 o
l>H10
a> o ■
05 ® -S £ -s'S
»8 £ co o
3 an
B
B H H-1
3 3 o
>« K) (V B CS
BS M
B
B -B O bi ■ 3
C
O >
o bo "B O
r- O
'•S >
CS b0>
iŽ g iS
"O ,
bi o
1 C « g
bi >03
> ® '
® 08 ti f-1 S
B-.2
(M
■H
cs
u -B
i—H
bi .. co 0) «
^ .S» 3 B ^-B
bo 08
CS
m
CD t> OS
S3
"S
53 Oh

cS
S
S	*
-S	g> o
2	S ° ^ a
^	i» Su ^
B	B' B B 3
h bi w bH.s 3	3 3 3 O
>u D D O,	>0 >w >w O
es	oŠ 08 08 w
a OZ	B3 Bi <&
(M
co
^ m cd i>
M
M
CO CS tU I
cd m m
co
o m	i-H o
o go	«M m
(M co	oo
t-	1-H
<M
(M CO
CO (M
co m "=JH (N o
os
in co r-os
CC li fl
S
• m«
Ki
«
«
N (M
t-
co
(M
(M
CO O
(M
m
(M
m
(M
t» co o
^ 00 •rt O
CD Trt
co r-^ m
CD
oo
m os
CD
(M
CO
t> os
os oo
i i

i> t>
co oo
(M i-H
co
m
co
m
I I
«
CO (M O 00 OCOOW
CO oo
CO Trt
00 "5*
o m
co co
co
C3
jai <
(N -rt
os
o
.. co
g O
b-b «g
>
a5
3 O B3
B ' "B S s ° •— — S o
> W tH Q. O - .
a« g ..D - > *
w —; "3 B •B-B-S tO
B B «3 O
s g
g^2 B
5 >
B
C hO 3 ©
1Š> Cfii
p»
B rt
B
K ni
co 00
m os
co
s S ---
l-H
0)
H
S o
s m
¿a
m
a a
3 -B Bi
rt
T? 08
B - '
oj o
> 2 s ^
co
.—I
a, ■b O
(M
Trt
CS
08 bi X! B
S
o v -B
eo
B T3
B
08
X 3 •i—s
J >
i- ^ os a fl ž
s I
Bu 3
«
B
V 1—
0> •-B
O >
s S3
a
TJ O
»3
13
O
CO CS
co 3
bc >
B
0) B ■B
3 B
—5
3 ■ —:
J >
3 -B
o> bi
>02 03
CS -B
O)
"bi <D b, &H
JSd B
"S
B SS
O
«3 g "
■6 S 1—* bo
o >
¿i a
03
s b
B
O
S
o
-M
s
<
eo