_ NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELETOM: 3876 OO&TLAHDT. Entered as Second-Clan Matter, September 21, 1918, at the Post 0£flee at Hew York, H. Y., under the Act Congress of March 3,187B. TELEFON: 2876 COBTLANDT, NO. 142. — fiTEV. 142. NEW YORK, MONDAY, JUNE 18, 1917. — PONEDELJEK, 18. JUNIJA, 1917. VOLUME XXV. LETNIK XXV. Amerika in nova doba. NHCDO NE MORE POVEDATI KAJ JE PRAVZAPRAV DALO VZROK TEJ VOJNI. — NEKOLIKO ZGODOVINE. — V ČEM TI-ČITA MOČ IN 8LAB08T ANGLIJE? Z RAZDEJANJEM MEST IZGINIL PRIČETEK INDUSTR1ALNE DOBE. — PO KAK &NEM RAZVOJU SO NASTALE SEDANJE RAZMERE? > s** je pilila to, Ktoji wet že tretjotn letu vojue in nobenem koma ni ie videti fflede te vel« k«nsice katastrofe. zjalovili so s« vsi potiku.si. da ojaaiii vzroke te neurece: — u mor avstrijskega prestolonaslednika. kršenje belirijske nevtralnosti slovanska ekspanzija, pruski mil: tarizem, požrešnost Anglije, vse to ni moglo i>ojasniti vzrokov. I mor avstrijskega prestolonaslednika bi morda lahko upravičil kaznilno ekspedieijo proti Sribi-ji, a ne. da bi prišli Rusija, Anglija in Francija morilcem na pomoč. Kršenje belgijske nevtralnosti tu videti za Amerikanca kot sprejemljivo za pojasnenjc, da je »topila Anglija v vojno. Vsled tega bi se morda reklo da je moralni čut Amerikanca toliko nižje Htoječ od moralnega čuta Angleža, ker je šel zadnji v vojiio iz moralnih pomislekov it. nagibov, dočim se ni dvignilo v Ameriki niti ene benede za vojno v obrambo Belgije. Ne. tako bvez-nost se je eelo odločno odklanjalo. Bojna črta je valovala med Slovani in Nemci v iztočnem delu Evrope skoči celih petnajst stoletij ne da bi povzročila svetovno vojno. Čeravno bi mogoče stari boj za zemljo nanovo vsplamtel med 81o vam in Germani, bi nikakor ne mogel biti vzrok svetovne vojne. Pruski militarizem tn angleška požrešno*t. — ali z besedami nevtralnih : nemška vojaška organiza eija m angleški finančni interesi. »— ne po.iasnu jeta ničenar ko\ vzroka vojne, pač pa puščata odprta vprašanja: Kaj je ustvarile mogočno in centralizirano nemške org&nizactjof Zakaj ai bili angleški finančni interesi ogroženi od Nemčije f Ker ne moremo najti ▼ vsakem ociru zadovoljivega vzroka te vojne. smo prisiljeni priznati, da iuuo pred eno izmed neizogibnih katastrof v zgodovini človeškega rodu. da gremo skozi eno izmed zgodovinskih dob. ki so izpreme^ nile organizacij«^ človeške družbe skozi dobo kot je ona, ki se je prn-ela v noči avgusta lea 1789 s progi a ie nje m pravic človeka, « proglašenjem prostat*i, enakosti in bratstva ter se končala na bojnem polju pri Waterloo. Ta doba je prevedla svet iz fevdalizma v in dustriajlni kapitalizem. Še zgodnejša doba .ie bila ona za časa preseljevanja narodov, v kateri se je pokoi>alo k' rsično civilizacijo veka ter zgradilo ^ia razvalinah rimskega ee»arstva fevdalno družbo srednjega veka. Se veliko davuej-ša pa je ona doba v jutranjem svitu zgdovine, ko je preseljevanje arijskih narodov končalo nepolitično dobo ter položilo temelje za klasično civilizacijo. Ko no prišli Arijei. so prišli kot oavojevalci in premagani narodi ao sužnji brez pravic, he- loti. delavci za državljanc-zmagal-ee in vse »tare civilizacije, Egipt in Babilon. Grška in Macedonija in konečuc siavni Rim. so bile zgra jene na temelju suženjstva. Raz ml sužnjev brez pravic je oprav, ljal vsa dela. dočim je imel razred meščanov in državljanov dosti prostega časa za vojne, upravo in umetnoMt. soglasno z narodnim raz položenem in nagnenjem. Bil pa j«, še tretji razred prostih mož, bre» pravic ia moči. katerega se je zaničevalo, ki pa ae je smatral sa mega sebe vzvišenim nad sužnji ter * luži l lastnikom sužnjev kot priga njač. valpet. Vzgled za to imamc v svoji lastni klasični civilizaciji južnih držav. V klasični dobi se je dvignils umetnost do višin, do katerih se fti povzpela nikdar pozneje in \ se je dobegio in izve- temveč radi notranjega propada Kimsko cesarstvo, temelječe n« delu zavojevanih narodov, je poza-bdo ohraniti si vire svoje moči namreč narode, katere se je izrab ljslo. Barbari, ki so zavojevali rimsko cesarstvo, so bili organizirani v ple mena ter tvorili aristokratično demokracijo. To se pravi, da je olv stajal narod iz prostih in enakih mož. pripadajočih družinam, ki sc stale socijalno višje ali nižje in to na podlagi njih zgodovine, njih dejanj in upliva. Kakor hiro je bilo treba enotnega vodstva, se je izbralo odličnega moškega člana najbolj uplivne družine. Vodstvo tega človeka se je sprejelo prostovoljno. ne da bi se mu priznale kake pravice do vlade. To je bil temelj, na katerem se je Dozneje zgradilo fevdalizem. Ko so zavojevala ta barbarska plemena rimsko cesarstvo, je t>ilo njih razmerje do premaganih "Rimljanov" seveda popolnoma različno od onega med Arijci in njih predniki na osvojenih zemljah. Vprašanje glede suženjstva sploh ni moglo priti vpoštev. — Nemški barbari so skozi toliko generacij poslušali povelja rimskega cesarstva, da jim je bilo naravnost nepojmljivo napraviti sužnje iv svojih prejšnjih gospodarjev, ko sc je enkrat kolo sreče obrnilo Vsled tega so se Rimljani počasi spojili z barbari ter izpremenfli organizacijo barbarskih plemen. Maw naroda so pričele obdelovati zemljo, izobraženi razredi sc zasedli višja mesta v plemenski organizaciji in fevdalna družba srednjega veka je bila rojena. Fevdalizem v svojem bistvu nI priznaval nikakega suženjstva iij vsak človek je imel nekaj pravic U?«varilo se je trajno razprede-lenje družbe s tremi glavnimi razredi : navadni narod, to je kmetje in rokodelci; plemstvo ali bojm razred in tretjič duhovništvo ali izobraženi razred. Vsak razred jc bil zopet zase razdeljen v številni pod razrede, od kmečkega plemiča do kneza in kralja. Fevdalizem pa je bila organizacija, prilagodena v svojem bistvu poljedelski družbi in v tej organizaciji ui bilo nobenega prostora za industrijo, manufakturo in trgovino. Ko so se torej v poznejšem srednjem veku razvile v mestih u-metnosti in industrije, ko so križarske vojne in pozneje razkritja v Afriki, Indiji in Ameriki razvila trgovine, so nastale razmere, kate^ rim ni mogla biti kos fevdalna organizacija družbe. V indiMStrijalnih mestih centralne Evrope, v Italiji in pozneje v Angliji, se je torej pričel gibati razvoj *>roti obliki družbe, ki je bila zelo slična oni poznejše individualistične dobe po francoski revoluciji. Fevdalne mestne vlade — to je patricijtike družine. — se je strmoglavilo od strani industri-jalnih organizacij rokodelcev in trgovcev, takozvanih gild ter u-stanovilo demokratične industri-jalne vlade. Dvignila so se mogočna prosta mesta in federacije prostih meb? kot naprimer H ansa, pometle t fevdalizmom ter zapoČele novo dobo. — V Angliji, ki je 7»**«rovana z morjem, je ta organizacija družbe, dasiravno započeta pozneje kot na kontinentu, preživela ter se polagoma izpremenila v individualistično dobo. V tem tiči moč Anglije, a obenem tudi njena slabost. Nastala vied počasnega razvoja v teku stoletij. je individualistična indurftri-jaina doba veliko globlje ukoreninjena v narodnem značaju Angležev kot pri narodih, ki so se šele v novejšem časa ioaebili fevda- 1» Irska. Na drugi strani pa ao ostali do na fevdalizem kot "^SSSlilSiS?! London, 16. junija. Vsi Irei, katere so zaprli velikonočni ponedeljek 1916, bodo izpuščeni brez pogoj«. To je naznanil v poslanski zbornici Bonar Law, ki je rekel, da bo to e.elo pomagalo bližajoči se irski narodni konvenciji, ki bo združila, kakor upa vlada, vse irske stranke. Med drugim je Bonar Law rekel: 44Vlada je dolgo razmotrivala vprašanje o irskih jetnikih in je zdaj prišla do odločitve, kair vam moram poročati. Vlada je po dolgem in skrbnem razmotriviaiijiu prššla do prepričanja, da bo irska konvencija rešila težavni problem prihodnja administracije dežele in nastopila bo nova doba za Irsko ter bo prišlo do boljših retainer z Amgileško. Zato želimo, da bi stranke zborovale v sogi in d1 dcnftr, prilefite todi dopfanieo ali pfaao Tofrfigi a ton pomagate peeUilll pravilni naglqc, M * ^ s. * - ' - — - * . SS QLA8 NARODA, 18. TCS. 1917. -OLAS NARODA" I L O V E H I O (Aonoba Owned and publlibed by the PUBLISHING (a oorporatUKL) LOUIS BENEDIK, Treasurer. C O M P A H T la«« at Butne« at the corporation and addresses of above oEDdeia: 82 Oortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. Sa celo leto relja Hat aa Ameriko la Oanado....................$3.50 Sa pol leta.................... 2.00 Ca Četrt lete .................. 1.00 Za celo leto za mesto New York $6.00 Za pol leta sa mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 1_50 Za Inozemstvo sa celo leto......6.00 -OLAfl NAHODA" Izhaja vsak dan lzvzemfl nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") waned every day except Sundays and Hottdaya Subscription yearly $3.50. _ Advertisement so agreement. M Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčojejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. naročnikov prosimo, da se nam tndl prejšnje Mvallite da hitreje najdemo naslovnika. Dopise« ln poSUJatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" a Oartlandt 8L, New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. Zdravstveno stanje. — "Life Extension Institute'11 občutiti pri vojaških, naborih, je ugotovil, da je odstotkov Med možmi, kaitere se je preiska-AmerikanCev, ki so pomanjklji- lo, da odidejo na mehiško mejo a* vega alravja, — pravi profesorj preteklem poletju, se jih je zavr-Irving Fisher, načelnik hiigijen-; glo eeiih SO odstotkov. Če bi vo-skega sveta tega zavoda. — Naši jaški zdravniki v resnici natanč- zdrarvstveni idetili so preveč nizki, veliko nižji kot oni Nemčije, Švi-oe, Japonske ali Švedske. — — Profesor Fisher pa bi lahko rekel, da jo sto odstotkov Ame-ri kan cev pomanjkljivega zdravja, — pravi dr. Lyman Fisk, zdravniški ravnatelj »tega zavoda. — Zdravniške preiskave, katere se je izvedlo v zavodu tekom zadnjega časa, so pokazale, da ni najti niti onega posameznega A-merikanca. katerega bi se lahko označilo s 100 odstotki glede telesnega in dnftevnaga stanja ter glede osebnih navad, — je nadaljeval dr. Fisk. — Seveda je treba pri teun pripomniti, da bo raziskovalec, ki pozna svoj posel ter ga temeljito vrm, komaj našel enega dovršenega moškega ali žensko. Le en mož je bil, katerega se lahko označi kot dovršenega, in sk'er glede telesa, duha in morile. To je bil ustanovitelj krščanske vere. — Ainerikanci trpe na nekem posebnem poslabšanju v srednji starosti, pred katerim je varno prebivalstvo evropskih dežel vsaj do gotove meje, — je nadaljeval dr. Fisk. — Podstavek smrtnih »hičajev na švedskem je za vsako starost nižji kot pa v Ameriki. Nižji je tudi v Prusiji za mlajše dobe. V Ameriki se je umrljivost med mlajšimi skupinami zmanjšala v teku zadnjih petdesetih let kot ae je tudi drugod po celem no preiskali ljudi, bi se moralo še danes zavrniti najmanj 50 odstotkov vojaških novincev. Amerika ni se zadostno prepojena z idealom fizičnega ali telesnega zdravja. Zelo malo mož pride na misel, da je telo velik zaklad, katerega je treba ohraniti zdravega in ga izboljšati, da plašča telo obresti kot vsaka druga trgovina ali podjetje. Povišanje umrljivosti vsied kroničnih bolezni je posebno značilno, kajti teh bolezni se ponavadi ne spozna, dokler ni vsaka rešitev žrtve izključena. V tem razredu bolezni je opaziti vsako leto umrljivost do 130 tisoč slučajev v starosti od 30 do 60 let. Razvoj teh kroničnih, bolezni je seveda težko zasledovati. Pri ljudeh se ne razvijejo naenkrat po-iroji, ki povzročajo inrtvoud, ledvične in srčne bolezni ter pogosto tudi take bolezni kot pljučnica in legar, ki sta le izraz kroničnega poslabšanja telesa, vsled katerega ni bilo telo v stanu ustavljati se navalu bakterij. Dasiravno postaja celi svet in narodi od dne do dne boljši, ne mere vendar nihče zanikati, da obstaja nujna potreba pospešiti ta proces izboljšanja vspričo razmer, ki dejanski vladajo. Da se prebivalstvo te dežele v resnici telesno izboljšuje, za to nam manjka vsakega dokaza. Dosti dokazov pa imamo na razpolago, •rvetu. Docim pa kažejo evropske m na vsako dobo življenja. — je zgodilo raditega, ker Glede Združenih držav pa je rao- lesni. To se urno v zadnjih trid'*s«tih letih podvojili svoje prebh atstvo, hi drugič, ker se je naše prribiy»htvo v tem času popolnoma premaknilo, in sicer z dežele v mesta in od poljedelstva k iaidustrvji. Umrljivost t starosti itirklcsetih let je v ameriških mestih za celili 70 odstotkov višja kot pa na deželi. V starosti petdesetih let je višja ca 80 odstotkov. To pa se zgodi seveda raditetga, ker zavživa mestni prebival«; več stvari, katerih t* ne smel zavžrvati, ter si dovoli 6e druge stvari, katerih bi si ne smel do vol »ti. Kadar izmenja pre-bivahtvo poljedelstvo za industrijo, mora povsem naravno sle-dki poslabšanje vsled industrijal-nega življenja Poslabšanje plemena je najbolj aroče reči le toliko, da se je umrljivost v prvih letih življenja izdatno zmanjšala, da pa je narasla umrljivost v srednji življeuski dobi m v starosti. Proti boleznim, ki povzročajo degeneracijo telesa, je periodična zdravniška preiskava najboljšo varstvo. Za navadnega človeka je prav tako bedasto (zanemarjati svoje zdravje ter se izogibati zdravnika, dokler ne občuti dejanskih bolečin, kot bi bilo za trgovca opustiti sestavo bilance ter pregled knjig, dokler bi ne prišel v bankerot. Dr. Fisk je konečno mnenja, da bi bilo spl ošno vojaško vežbanje najbolj uspešna odredba za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja v deželi. -OOO- Razmerje med Belgijo in Holandsko. Pogled ▼ preteklost Holandske d<>ka«uje. da je pustila Anglija postati samostojno državo ob iz-Itvj&h reka Selde 1« toliko močno <1* ji jt mogla biti slednja korist n« kot jez ali branik proti osvo-jevainiaa težnjam Francozov. Ko je i sil s po ventfalskem miru iz (loijpJi m krvavi* bojev « Španijo inzozemoka republika kot samostojna država, je kmalu postali najbolj - bogata dežela E se raztezale od rta Dobre nade do J&iponske. V deželi sta cvetela trgovina in industrija. Tedaj pa je Anglija prvič posegla v usodo dežele, ki je tvorila za njene osvo-jevsdaie načrte največjo oviro. Potom svojih Navigacijskih aktov je Cromwell prvič v zgodovini v veliki meri posegel po pro-stoti trgovine, se čemur se je pripravilo za Anglijo svetovno vlado na morju ter eadalo hofauxdaki trim hud udarec. Akti, katere da se sme blago blago iz vseh kolonij prevažati v Anglijo in Irsko le na angleških ladjah in da se sme blago iz evropskih dežel im-portirati v Anglijo le z ladjami dežele, iz katerih prihaja to blago, aii pa z angleškimi ladjami Ta proti Holandski naperjena odredba je dovedla leta 1652. do prve pomorske vojne med Anglijo in Holamdsko. Vojna je imela za posledico velikanske izgube za nizozemsko republiko ter se jc končala po dveh letih s priznanjem Navigacijskih aktov od sti-ani Holandske. Anglija je napravila svoj prvi korak na poti k vladi nad svetovnim morjem in Holandska je postala njena prva žrtev. Holandska pa mi bila še tako zelo oslabljena, da bi mirno sprejela prizadeti poraz. Veliki lio-land&ki državnik Johann de Witt je pripravil z desetletnim delom svojo deželo na novo vojno z Anglijo. Ta vojna se je končala po treh letih s sklepom miru v Breda, ne da »bi se dovedlo do koneč-ne odločitve glede vliade na morju. Ta vojna pa je imela za IIo-kundsko zelo važno posledico, da je bila slednja prisiljena uporabiti vse sile za vzdržanje svoje veljave na morju, vsied -česar se ja Zanemarilo obrambo na kopnem. Tako se ni mogla Holaudska ustavljati osvojevalnim načrtom francoskega kralja Ludovika XIV. ter se morala združiti s svojo sovražnico Anglijo in tudi s Švedsko, potom katere zveze se je prisililo v aihenskem miru francoskega kralja, da se je odpovedal osa-o j enemu ozemlju. Štiri leta pozneje pa je že stala Anglija zopet na strani Ludovika XIV. Dočim so vpadle francoske armade z nižjega Rena v skoro nezavarovano republiko, je lovila Anglija holandske ladje po vseh morjih. S pomočjo brandenbur-škega izbomega kneza, nemškega cesarja in Spancev se je Viljemu lil. Oranskemu posrečilo po umoru Johanna de Witt z močno roko prijeti za vajeti vlade ter zopet prepoditi Francoze iz Nizozemske. V miru, sklenjenem v Nimwegen leta 167S., je ohranila Nizozemska vse svoje ozemlje ter celo sklenila s Francijo ugodno trgovinsko pogodbo. Nizozemska je izšla ojačeoa iz te vojne, in sicer na tak način, da je mogla svojega upravitelja — princa Viljema — podpirati v boju proti Srtuartom, vsled česar je postal Viljfcm angleški kralj. Holandski knez je napravil takrat konec angleškemu absolutizmu ter zgradil na razvalinah tega absolutizma ustavno reformo, katero se še danes smatra za najbolj ponosno stvaritev angleškega duha. Tekom vlade Viljema III. je obstajala med Anglijo in Holandsko neke vrste personalna unija. Ko pa je po njegovi smrti 1. 1702. prešla vlada republike zopet v roke aristokracije, se je pričelo propadanje te nekoč tako mogočne države. Holandska je postala zaveznica Anglije, vendar pa se je sniattralo to zavezništvo v Londonu za nekako vazalistvo Ko je poslala leta 1776. Anglija svojo brodovje preko Atlantiške-ga oceaina. da zopet pridobi za angleško krono odpadle ameriške kolonije, je zahtevala od Nizozemske na podlagi starih pogodb pomožne čete. Nizozemska, )o izgled drugim narodom, da Slovenci živimo v izobrazbi in napredku, ter jim izrekam vso čast v programu njih dobre volje. Pittsburškiin Slovencem pa kličem: Le tako naprej in na sko-najsnje svidenje! George. Verbanec. Franklin, Kansas. Za danes ravno nimam, posebnih novic, ipač pa hočem odgovoriti na dopis, ki je bil priobeen 9. junija. Ne vem, zakaj se nekateri tako radi skrijejo za ime drugega. Ako kdo piše pošteno stvar, potem se ni treba skrivati. Jaz vedno jam čiin ea vsako besedo, ki jo zapišem, da je resnična. Toraj gospa pravi, da je boljše imeti farmo kakor glasmir in avtomobil. Seveda, ker pa ima vsak »vojo glavo, imam pa tudi jaz svojo in tako po mojem prepričanja. veliko boljše, ako ima elo-vek v«e skupaj. Ker se pa gospa o vaem povoljno izrazi, mora pa o noj in tako naprej. V par tednih bodo. vsi ven, ako jih je še toliko. Ker imam tudi glasovir. upam, da mi bo tudi koristil, ker se tam nahajc precejšnja množina komarjev in nadlegujejo ljudi, posebno ob večerih, pa se bom kar PEDISIN hladi nogo, zabrani pečenje. Xe dovoli oteklin, meliurjev, odrastkov ali kurjih očes. Nikakor ne morete prijetneje čutiti, kot če imate kel krali svojo vrhnjo obleko, mu Pedisin ua Na miijone jia rabL - - Zato ga rabite tudi vL Ena velika družinska škatlja za več mescev stane le en dolar. Pošljite naročilo na ta le na-tlov: jo je podajal najodličnejši izmed navzočih plemenitašev. Povest pripoveduje, da mu je nekega jutra podati vrhnjo suknjo neki grof. Še predftio pa se je na- k glasoviim spravil in tako igra-l,. ~ - 1 - . - da bodo vsi komarji abežali iz. ti-j dajala suknja v rokah kralja, jc ste okolice in tako si bomo precej > vstopil neki vojvoda. Vsled tsga prihranili na mazilu, ki ga tam je moral grof takoj, nrocite mik-rabijo proti komarjem. vojvodi, ker je bilo proti eti- __ . , , .- , __ keti, da bi ostiba nižjega stanu po- Ker Pa je trebajruieta > v naVzočnosti potrpljenja, mi bodete zelo ust e, ^ Ker ^ treba gli, ker pravite, da g-a mi vi poda „ — GROWN PHARMACY 3813 E. 79th St^ E. Cleveland. Ohio. rite, ker tukaj bi ga gotovo ne bilo mogoče dohiti, in tako sem potem že precej doibro preskrbljen za na farmo. Se nekaj tisočakov je treba prihraniti, kakor sem že zadnjič omenil, da jih je neobhodno treba za Wisconsin. Ker pa Uncle Sam zelo potrebuje premog, pa moramo delati vsak dan, plače nami je tudi priboljšal in tako upami, dia se kmalu vidimo. In kar se tiče prašičev, jih naš mesar ne dobiva po rovih, ker mu jih tudi po rovih ni treba iskati. Farmerji mu jih sami radi pripeljejo, ker oni ravmo tako potrebujejo mašili dolarjev, kakor mi njih prašičev. Dalje pravite, da bi tudi vi poslali sem svojega moža po debele prašiče; toraj ravno vam ali vašemu možu, mislim, ni potreba sem hoditi, toda marsikateremu bi pa zelo prav prišel, ako bi ga mogel iz rova potegniti. Dalje pišete, da ga ni, da bi farmerju zapovedoval kaj delati. i izročpti oblačilo s prosto roko. je moral kralj čakati, da si je vojvoda slekel rokavice. Ko je storil to ter vzel suknjo, da jo izrooi kralju, so se vrata zopet odprla in vstopil je kraljevski princ neke mlajše veje kraljevske drutžine. Vojvoda je ?eve-dlai na mestu izročil suknjo novemu prišlecu, ker je zavzemal ta višje stališče. Princ pa je bil tudi v rokavicah. Dočdan jih je slačil, je prišel na poz oriše e neki drugi princ, ki je pripadal starejši veji kraljevske druždne. Nesrečni krailj je moral vsled tega še dalje čakati. Ker pa jc bila soba mrzla, se je prehladil m dobil hud nahod. Pri. obedu kralja je prinašal na mizo meso kraljevski kuhar, katerega so spremljali oboruženi vo-jiakL na čelu jim glasnik, ki je klical: "Gospoda, jedila za kralja!" Nato se je cela družba odkrila in straže so z orožjem po- Išče se delavce! Veliki močni možje za splošno delo v jeklarni. Dobra plača — stalno delo — nobenih delavskih, zaprek in ne delamo municije ali kaj drugega za vojno. i P™* MARSHALL FOUNDRY CO. Black Lick, Indiana Co., Pa. Dospete lahko po P. R. R. ali B R, R. & P. Ni prepozno! 60 Jaz pa mislim, da to zahteva po- ^^ o kokoš ^ kraljftV treba m ne sa»mo, kaj bo deial, , l ^ temveč tudii, da mora zemljišče zapustiti, ko enkrat vsa sredstva poidejo. Mora ravno tako iti s trebuhom za kruliom, kar se marsikateremu prigodi. Da premogar-ski baroni premogarje iz hiš po-mečejo, to se zgodi le, kjer pre-mogarji niso organizirani in nikjer drugje. O tem sem zadnjič pisal in s tem to stvar končujem. Toraj, cenjeni rojaki, vsi, ki ste namenjeni iti na farmo, ne kupujte zemljišč, ne da fbi se prej popolnoma iprepričatLi, kaka je zemlja, podnebje in vise druge stvari. Tudi v Wisconsinu je nekaj dobre Kemije, toda človek mora biti zelo previden, predno kupi. Nlajjboljše je, da ai zemljo o-gileda v vsakem kotu in potem da takoj odmeriti. Tam seveda so mrzli kraji. Katerega veselijo mrzli kraji, lahko gre tain, toda tistega ne sme pozabiti, kakor sem zadnjič pisal, ako hoče, da mu bo obstanek zasiiguran. Lepo je, ako si človek more pomagati na farmo, toda fca prenagliti se ni. da bi potem še Ob tisto prišeL, kar si je poprej prihranil. Kavno tako je bMo tudi z menoj, ker sem preveč aigentu zaupal in tako sem porabil času zamudil $1000. Kadar; ske kotlete. Kadair je hotel kraij piti, je neki dvornik objaivil to dejstvo z močnim glasom m naprej sta stopila dva dvorjana, kojih naloga je bila, pokusiti vino ali vodo, da se prepričata, da ni zastrupljena. Nalila sta nekaj pijalče ter jo izpila. Šele nato je pil kralj sam. Velik del teh formalnosti in točk etikete je izginil v teku zadnjega stoletja, vendar pa se še na vseh kraljevskih dvorih strogo drže pravila glede prednosti te ali one osebe iali stanu. VABILO na VELIKO PLESNO in ZABAVNO VESELICO, ki jo priredi društvo "Napredni Slovenci" št. 254 SNPJ v prostorih društva "Bonairski Slovenci" v Bon Air, Pa., v nedeljo dne 1. julija 1917. Obenem bo tudi obletnica društvene zastave. PriČetek je ob 2. uri popoldne. Vstopnina za moške &1, dame so vstopnine proste. Tem polom vljudno vabimo vsa bonTdrugič šel kam. bom bolj pa-j sosedna društva ter posamezne zil. Kolikor sem videl, je tam o- rojake in rojakinje, da se te naše krog Greenwooda še precej dobre! veselice v obilnem številu vdele-zemšlje in tudi lepa lega. Ako kdo j že- Sviraia bo Moxham godba na rojakov gre tja, mu svetujem, dalP^ala pod vodstvom g. Roglja se zgiasi pri rojaku Seliškarjm, Za sveže pivo. hladni prigrizek ker njemu je tam vse dobro znano. Gotovo bo vsakemu dobro postregel. Kolikor so mi tam rojaki povediali, je on pošte m v tear oziru. Z roj aški m pozdravom Frank Leskovie. Is italjanskega vjetništva. Prosim, g. urednik, da natisne te teh par vrstic v vašem mi priljubljenem listu, katerega sem rud bral, ko sem bil tam. Pozdravljam vse znance in prijatelje okoli Chishoima in Brox-tona, ko sem toil tam ž njimi štiri leta, «1 sploh, vse Slovence tam v Ameriki ter jim vse najbolje želim. Priporočam se dragim sosedom in prijateljem, da se s kakim pismom spominjate name: za katere bi zeio rad redek Še enkrat pozrirayUam vse čita sveže pivo. hladni in vse drugo bo skrbel odbor. Torej na veselo svidenje 1. julija ob dveh popoldne, j Opomba: Kdor izmed članov j tega društva se ne v deleži vesc-'lice, plača v društveno blagajno $1.00. Torej pozor! Anton Jakofoe, tajnik - POTREBUJEMO 50 doibrih gozdarjev za belenje. Plača $2.75 do $3.00 na dan ter •board za dobre gozdarje. Lep svet, rtLvnim in lep gozd Dela je t za štiri leta. Oglasite se takoj Anton Požar, (18-23—6) Leetcnia, Pa Iščem svojega braita 1SIARKO BA BIČA. Njegov zadnji naslov je bii: M. Babic, c/o Rinch art Dennis Co, Fairmount, W. Va. Prawn, da bi ma kdo poslal njegov naslov, all mi pa naj sam i, prigio Za vas še ni prekasno, da pridružite faruierski koloniji v St. Heleni in pridelate lepo letino živeža za prihodnjo zimo. Xa trg so že prišli pomladanski pridelki, kakor: pesa, repa, špinača, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji. Pomisliti pa moraste, da prvi večji jesenski mraz pride šele koncem novembra. To daje našim farmerjem šest mescev več časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, denejo zopet drugega v zemljo. Ker morejo to sitoriti, zato je pa dobiček tudi tako velik. Stvari, katere morejo v juniju sejati ki saditi, so: fižol, paradižniki (tomatoes), koruza, grah in bombaž. V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir. Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovanju zemlje, ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež. Naši farmerji s^ ravno končali s pošiljanjem solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skončujejo razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiljali po nenavadno visoki ceni. Grali prodajajo sedaj po $3.50 basket, pri čemur imajo polovico dobička. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel iza na trg. Seda/nja cena krompirja je $8.5(1 do $10 za sod 2 in pol bušlja. Ali si morete želeti kaj boljše^ ga kot to? ^ Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na 6everu ali pa na zn-padu, kjer je pomlad poana in se farmerji šele pripravljajo, da bodo obdelovali polje. Ko bodete brali te vrstice, pa se bodete čudili, koliko b! moglo biti resnice na tem, kar smo povedali. V St. Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svojo farmo? Ako je temu tako, zakaj ne vzamete prvega vlaka ter greste tja in si izberete zemljišče 1 Govorite s farmerji. ki so že dolgo tam in povedali vam bodo vse pogoje. Imamo vedno svojega zastopnika, ki je vsak čas pripravljen iti z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako pa želiti iti sami. ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer-jev, ki bodo veseli, ako vam bodo mosrli kaj pojasniti, za kar jih bodete vprašali. Pišite nam takoj. Ni prepozno, da začnete. Nora American Farms Ana. (Inc.) iT Vatterr PL. V«r York. V T. Iščem svojega brasta ALOJZIJA ZURA, doma iz Družinske vasi pri Beli cerkvi. Prosim, če kdo izmed, rojakov ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: John Zkura, Box 162, Baggadey, Westmoreland Ps. (is-1 Jugoslovanska (3=== Katol. Jednota Ssl Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL KOVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, _ - J . NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, HL JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNTK. Box 480, Elv, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. G08P0DARBKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Cola FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih radev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Zastonj poskušnja čaja Pišite Se danes po poskušnjo Father Molllngerjeva rastlinskega čaja, senza-cijalna zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno. Za zaprtje, rennatizem, nečisto kri, glavobol, kapelj in prehlad, za slabotne up®die ljudi, za trpeče na neprebavi, za nered v želodcu, ledicah, jetrah in mehurju. ni bolj primernega zdravila kot iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Molingerjev SLOVITI ČAJ. pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK. DA POSKUSITE PREDNO HITITE. Mi bomo poslali brezplačno OPIS FATHER MOLLIN43ERJEYE GA ŽIVLJENJA. KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV: MolKnger Medicine Co. 21 Mollinger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa. "Te punice, te punice!"... (Nadaljevanje). Najrlo s« je izmračilo. Me trla, trosta kakor v Londonu je prilezla od Barja semkaj ter se razgrnila po ulioah, zavijaje vsako reč. v umazano sivo odelo. Niti pet korakov daleč se ni videlo. Tedaj pa je prihitel od strani šepasti mestni slu**, čejrar uniformo so menda znosili vrabei z vseh vetrov; v jedni roki je tiščal pri-žifraini drogr, drujro pa je pe«til v žepu. ker zeblo era je. In kadar je priaepal do ene redkih svetilk, tedaj je drecrnil s tistim drogom vanjo in svetilka se je prižjrala ter s svojim rmenkastira planumčkom razširjala svetlobo okoli sebe v krojru. eecrar premer je bil skoraj dalje do tri metre dolg. Dalje ni segrala tista rumenkasta svetloba medlih plinovskih pla-menčkev, ki so trepetali v posti megli kakor vešče. Baši je začela biti ura v stolpu svetejra Jakoba pokedmih. ko se je približal, o prezno se oziraje Koder tistim mladim kostanjem ob levem breiru Ljubljanice, do-čim jo hitel Mrak nasprotne strani p« Grabnu doli na Brejr v obližje Zoiwve hiae. "V istem hipu pa je pritekla ie meirle ženska ter šla naravnost proti lajtnantu. Oblečena je bila v do tal seerajoč pla*č temne barve na irlavi ia okoli vratu je imela o~ vit eni čipkast robec. obraz pa jej je bil ae — komično — zastrt do uat z erostim pajčolanom. 4"Bežite in ne hodite več semkaj ! — V posmeh ste poredni deklici. ki se tako zabava." Droben glasek. ki se je vznemir jenja nekoliko tresel! — "A tako! — Torej *e nisem varal!" — je odgovoril Koder z nasmehom. ki je izražal skoro obžalo-anje. da s pikantnim romančkom nič. — *'A kdo ste, srospica?" "Ne vpraaajte, — bodite mi hva-nii!" — dela je tiho. pokiinala slovo ter se obrnila, da bi odela. "Torej ne? — Srčna h»—dobra neznanka !T" ponudil ji je des-nico. Za trenutek »e je obotavljala in potem pa je položila svojo ro kico v njegovo Hitro se je uklonil ter poljubil rokico. — Bila je ozka v rumenih mkavieah. okoli zmpesti p« sta se zvijali dve srebrni kači druga drugo v rep. nož!" — je dejala tiho. ceste in izginila v Je pa je gledal za njo. pri-svojem mestu, in zopet j« "Ta Irma, — ta Irma!" — ponavljal. "Oni lepi otrok? — Irma T"____ "Vražji otrok!" — je odgovoril Mrak. prijel lajtnanta pod pazduho in šla sta. — V Zoisovi hiši, gori v prvem nadstropju, pa sta bile dve okni polni mladih gospic, ki so nervozno zrle dol pred hišo. Toda pričakovanega ni bilo od nikoder.... ILL Ondi na drsališču v ljubljanskem Tivoli je bilo gospode, da se je vse trlo. Vojaška godba je igrala na bregu svoje naj vznemiri ji ve jae po skočniee, na ledu pa so plesali cele kvadrilje. kakor na gladkem parketu v "Narodnem domu" Gospiee v gorkih, koketnili in najmodnejših toaletah so se dri-čale v parih in kolobarjih z vojaki in civilisti, med gospodači redkih brk. bradatimi starci in razposajenimi otročaji. katerih je povsod preveč. Vse je bilo danes na drsališču kar je umelo elegantni sport drsa-liee. Na obrežju pa je kar goma zelo gledalcev, katerih noge so bi le vajene le premišljenega koraka in ki so se brezplačno naslajali 7 divjimi akordi svirajoče godbe. V zakurjenih lopah tik drsališča so se grele gospe matere in go spod je očetje, ki so Lili obsojen« v dolgočasno službo "garde-dam*' in "garde-gospodov". In govorili so o svojih nadebudtnih hčerkah in sinovih, hvalili drug drugemu njihove sposobnosti, laskali se taidste drug drugemu ter pogledavall skozi tajajoča se zamrzla okna po svojih ljubljencih. In kadar je videla kaka gospa mama svojo miljenko ob roki ga lantnega in čilega drsalca-sprem ljevalca. tedaj ji je od blažen na-de vstrepetalo materinsko skrbne ee! A j ti moj Bog! — Tako težko je dandanes pomožiti svoje hčerke zlasti če jim usoda ni naklonils moškim najljubše in najvzoraejše lastnosti. — obširne in globoke mošnje novcev! Sem ter tja so se odprla vrata in skozi nje je smuknila prezebla oseba, drgne si otrple roke, bolestno se oziraje na premrzle noge, ali pa t išče ušesi. ker zunaj je bil mraz. krut mraz. In zopet so se odprla vra'ts. "Te punice, te punice bodo mo ia smrt!" — je vadihnil došlec suhljat guepodek s polhovko na glavi in z lovsko taško na trebuhu. Bil j£ profesor "Weigstein. "Zares, gospod profesor, za starega človeka je danes prehud mraz in ta-le koliba je prava milost za ki je tako Mrak. Pa te punice! Mislite, da hočejo kam brez mene? — Za nobeno ceno! Zlasti Irma se boji sama na u-lico. kakor da nosi še kratka krilca! — Ej, to vam je nedolžen an-gelj!' " "Pa niti predstavili me še niste gospodičnama, dasi bo že pol leta....!" "Kes ne? — Glej, glej! Pa aaj hočete! — Človek niti ne ve, kje mu stoji glava! Te punice, — te punice. kakor živo srebro so! Danes gledališče, jutri izlet, po jutranjem koncert, potem led. — pa k tej in onej rodbini na poset, — nocoj imamo doma gledališka predstavo, jutri zvečer pa zopet kje drugje domač plesni venček itd. itd. Človek pa bodi povsod svetuj in pomagaj! — Niti minute nimam več proste, — oh, te punice, te punice!" Mahal je z rokama, stopical nervozno sem ter tja, pa pogledoval skozi zasneženo okno po svojih pu-nicah. "In vaša knjiga, o kateri ste mi____" "Moj Bog moj Bog, dnevi hite jaz pa letam okoli, mesto da bi delal!" Na izsušenem, zgrbančenem, s sivo, redko brado poraščenem o-brazu profesorjevem se je razlila po teh besedah vsa to^ra in moralna d obitost, katero rodi brezdelje Mrak se je nasmehnil. "Torej "De Emonae Aquilinae-que situ" počival — No, no, saj se vam tako ne mudi! Še par tednov traja pr ekip ust, potem pa se bodete mogli zopet z vsem navdušenjem lotiti svojega znamenitega deal, ki vam pribori ugledno me-esto v številu naj odličnejših zgodovinarjev." 4' Mislite!" — Obraz se je starcu zasvetil pri tej laskavosti. — — "Hm, težavno, zamotano delo.... Lazius, Schoenleben, Valvasor, Linhard, Ilitzinger, Mommsen, Di-mitz.... vsi ti in še mnogi drugi govore o Emoni in Aquillini, nekateri celo preveč, a skoro vsakdo drugače. In iz vseh različnih sodb in trditev izvesti pravo, ej, ni lah ko!" Uverjen sem, da pogodite pja vo, gospod profesor I" Ta stari učenjak, ki je nekako dišal po prhlavih skriptih, po pra šnih arhivih in od moljev razje danih pergamentih, se je priljubil mlademu nadporočniku. Dokler še ui bilo Irme in Vide domov, sta se sešla večkrat v kavarni pri whi stu ali šahu. ter politikovala. mo drovala in razpravljala o tem in onem. Mraku je bilo znanje z Weig steinom posebno dobrodošlo. Ke\ je bil sam resne narave, je pogre> šal med tovariši družbe; bilo mu je torej arheologom nekaka primarnim arheologom nekaka prijetna izprememba, ki mu je do-našala tudi korist. — V svobodnih svojih urah se je pečal Mrak z veseljem z zgodovino, z raznimi slovstvi ter se živo zanimal za vsa socijalna in kulturna vprašanja. Radi tega pa se je seveda znatno razločeval od svojih tovarišev. katerih večina se je§pečala le za lepe uniforme, lepe konje in pse, in za lepe igralke in dražest-ne ljubljanske šivilje. "Gospod profesor, v par dnevih vam pošljem nekaj starih listin izza dobe Primoža Trubarja, pa dvoje odlokov izza zadnje francoske okupacije. Našel jih ie moj oce \ tisi razdejani knjižnici, ki je še o govoril, je stala na našem grada, katerega je Bog, koliko važnih listin bi bilo ae dobiti po kranjskih gradovih in gradičih! — Hvaležen vam bom..." "Veste kaj, gospod profesor, eden krat napravimo izlet na Gorenjsko v naš grad, da pre iščete sami____" "Izborna misel---- Toda moje punice?" "Seveda pojdejo tudi z nama, — li ne?" " In profesorju se je svetil obraz ž naprej v blaženi misli na tiste priložnosti, ko bo brskal po Mra-kovem arhivu.... V tem. ko sta "Weigstein in Mrak kramljala tako v zakurjeni kolibi, dričal se je lajtnant Koder po gladkem in v solncu blisKajjo čem se ledu. Bil je smel in eleganten drsalec, ki je obračal s svojimi kolobari. elipsami, osmieami in drugimi takimi drsalskim urnet-nf figurami občno pozornost nase ; no, tudi njegova vitka postava, elastično gibanje in icpo, skoro žensko lice je vzbudilo v marsikateri Ljubljančanki posebno zanimanje. "Ali ga vidiš, kako lep mož je to! — Kako smelo, gracijozno se kreta, pa vendar tako naravno in prosto vsake afektacije!" — je šepnila Vida sestričini na uho, s katero se je drsala roko v roki. "Paperlapap! — Ta domišljavi golobradi lajtnantček, katerega še odnese veter in ki menda nima drugega kot svoje svilene hlače in vatirano suknjo z všitim korsetom. ta ti ugaja ?! Moj Bog, kak ukus!'r — Irma se je zaničljivo namrdnila. "Ilitro sodiš in obsodiš!" "Pazi, da se ti še hitreje ne zaljubiš!" "Irma! S teboj zopet ni mogoči govoriti!'' "Pustim te torej samo, pa govori s tistim lepim lajti.antom!'r Spustila je Vidino roko in od brzela kakor piš v nasprotno smer Od osupenjn in nevolje je zardela Vida, ko je ostala sama. Bila je drsanja le malo vešča, ker se je lotila šele pred kratkim časom tega športa in le samo sesftrični na ljubo. V nekateri zadregi je bik torej sedaj, ker jo je zapustila mu hasta setrična, in plaho se je ozi-ralapo ledu, kakor bi iskala pomo či ali pa kraja, kamor bi se zatekla najlažje. "Gospica. ne odre cite mi dovoljenja, da se vam pridružim v varstvo. --lajtnant Koder", — sonoren glas ji je zadonel na uho pred njo pa je stal z uljudnim nasmehom na tenkih ustnicah oni vitki golobradee, ki je povzročil ravnokar mali spor. (Dalje prihodnjič). Pesem mladoletja. Ivan Peruzzi. Odgrnil bog je zlati pas, iz njega slavčki so vzleteli. Li branil si jim, oče beli, da v polje šli so k cvetju v vas? 'Li karal si jih, ko zvečer so peli vroče melodije o sreči, ki na zemlji ni je, o rajih, ki jih ni nikjer? s Ne! Ti si zarjo spet razvil, da v tvojo moč so se poskrili in sanje cvetk, ti oče mili, si v mlade dušice jim vlil... Kje je prijatelj? kadar ob* za obstoj na KODA, HIHOBXKAŽETEV FSB > Kje je moj brat JOHN NAMER * Doma je iz Ajbe na Prirnor skem. Bil je v Clevelandu, O. Prosim, če kdo ve kaj o njem da mi naznani, ali naj se pa •am oglasi. — Avgust Namer, ro dž enemu pr. osebna poslanica nade. Ž-lim, dm roe pozr* vsaki med. _ »mat« lena ▼ tej katera trpi bolezni. Zdim. da me poznajo vai kot prijatelja—da vedo kdo aem jaz*kaj aem Moril v preteklosti in kaj delam aedaj. Moja mlika vam lahko apa£uje. da aem o«i-vel v medicinski praksi, katero vrfim že vnto let; moji lasje ao Hnnr« aneSo-beli po delcih letih k udi ran ia. raziakavanja in dela. Sksbno aem proučil in analiziral vae atare. kronična ia globoko vkor- jemnjene bolezni, ki ae tako telko zdravijo in o katerih ima mnoso drugih zdravnikov le povrino znanje. Želim, d* mi vsak bolan moiki in vaaka bolna Senaka zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal poiten nasvet, ker želun. da aem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knji-fi^o. katero vam nudim, in čitajtt mojo ŽELODČNE BOLEZNI okorela Jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revroati-sem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni area ee lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški. Želimo tudi, da se seznanite z naiim vspeSnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so •if3ief nečista, kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, »emenotok, slabost možganov,kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. Zdraviliška kniižiea, katera šteje 96 strani, zastonj. Pilate Se dane* po to knjiiico in u n»ej boste n&ili enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jib mora! znati vaak moSki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezpUtao kallžleo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja 1 — poiljite samo vaje ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakina ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravita, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Rti tem lahko zveste, na čem vi trpite m'kako se more vaša leškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico. ZapiSite vale popolno ime in naslov, izrežite in poiljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. Dr. J. Russell Price Co., 'j. 1100 Madison A Clinton Sts.. Chicago. III. Gospodje: Prosim, poiljite mi takoj vaSo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poStnine prosto. Šlrr. ia NAZNANILO Radi preobilega posla sem bil primonan poiskati namestnika in posrečilo se mi je dobiti Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milosevic je obisk aval šole v Lijublja-eri in potem študiral medieino v Gradcu na Štajerskem, poianeje je nadaljeval svoje študije na raznih evropskih klinikah in eno leto v ameriški bolnišnici. S pomočjo dr. Milojeviea mi bo zdaj mogoče zdraviti vsakovrstne bolezni, bodisi moške, ženske ali otročje. Dr. Jos. Grahek, 843 East Ohio Street, North Side. Tittsburgh, Pa. (26-5—26-6 2x v t) Zaupaj, pa vedi komu! Garantiram, da ao moja vina naravna, kar ne prodajam dragih Kot la najboljšega ohljakega grozdja doma preiana Tina, vaaka vrata ln mm na debelo ao Bledeče: Delaware In Catawba, alate barve........ po $1.00 gala. Concord, rdeče barve......................po 70c g*] gol aa 10 galon posodo računam 11.00, aa 25 galon pa $1.50, pri večjih aara-iUab je pa poaoda aaatonj. TROPIN JE VEC ln DROŽNIK. Garantiran, člat, doma žgan, najboljši, kl ate ga le kdaj pill relja galona $3.00, $3.50 ln $3.75. Na debelo od 10 galon naprej po $2.«5 galona. Naročilu prlloilte denar all pa money order. Louis Knaus VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA tUAKJA tW8—S91f SL Clair Ave. ClevelaaA O. Pbooe: Central 4944 ^^ .................................... VPOSTEVAJTE. Ako *eIite bedeti u naelov irojih sorodnikov, prijateljov, man-. cev, itd. , 4 a , m . ^ ^ %£ AKO telite prodati posestvo, Eilo, trgovino itd, Ako ielite objaviti krst, lenitev, ialostinko itd. Ako ielite dobiti delavce ali delo za sebe. Ako ielite objaviti društvene naznanila ~ a RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem m*« stu, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakoz tudi v Canadi itd. 4t, je hotel takoj navaliti na svoje nasprotnike in znova začeti boj. Smart ga je pa krčevite prijel za roko in ga odvlekel za seboj v tvojo gostilno. — Proklet naj bom! — .ie tulil Brazgotinar — proklet naj bom če bi pustil kaj takega vnemar. — Kdo pa je ta Anglež, ki nam hoče predpisovati, kaj smemo delati in kaj ne! — Zažgite mu streho nad giavo, oe ste kaj vredni! — Zažgite mu jo! — Saj res. zapalimo mu. da bo pomnil vse večne čase! — Iz njegove kuhinje bomo prinesli ogenj. — Proč žnjhn, saj nam tako ali tako noče dati ničesar na posodo! Cela množica, ki je bila medtem že precej narasla, se je odpravila proti hiši in bi gotovo izpolnila svojo grožnjo, če bi ne stal na pragu nek možak, ki je dvigal roki in prosil ljudi, naj za hip utihnejo. Bil je visoke postave, visokega čela. temnih oči in las ter lepih skoraj ženskih ustnic. — Bil je oblečen v črno, novo obleko. — Že na prvi pogled se mu je poznalo, da ne pripada tem krogom. To je advokat in zdravnik in je šele pred enim letom dospel v tukajšnjo okolico. Kmalo ie dobil veliko znaiLstva. in mestni očetje so ga izvolili zu mirovnega sodnika. — Gospodje — Je rekel z lepim, sonornim glasom — gospodje, pomislite, kaj nameravate storiti. — Mi se moramo pokoriti postavam Združenih držav. — Sodnije vas branijo napadov, obenem vam pa tudi branijo napadati. — Mr. Smart vas ni čisto nič razžalil. _ Ne. celo veliko uslugo vam je izkazal, ker vam je preprečil storiti nekaj, kar bi imelo za vas vse slabe posledice. — Hvaležni mu bodite._Mr. Smart je vendar vsega spoštovanja vreden mož. — Hudič naj ga vzame! — jc zakričal oni, proti kateremu je bh zamahnil krčmar z nožem. — Meni bi bil kmalo glavo razklal. _Zažgano mu! — Gospodje, če vas je Mr. Smat razžalil, vem, da bo hotel svojo krivdo popraviti. — Pojdimo vsi skupaj mirno v njegovo krčmo na kozarec žganja. — No, ali ste zadovoljni s tem? — Hudič naj ga vzame! — je rekel Bradovičar — plača naj!_ Ce mi pa še enkrat zastavi pot. mu bom porinil nož do ročaja v prsi. — Skoda, da se mi ni izprožila pištola .— Zdaj bi bil že mrzel. — Idimo v hotel — je prigovarjal Bradovičar. — Če nam ne plača, se še pozneje lahko zmenimo žnjim. — v hotel, v hotel! — je zatulila množica. Smart, ki je prav dobro poznal svoje ljudi, se je pojavil na pragu. — Nekateri vročnekrvneži so hoteli vseeno planiti nanj, toda Dayton jih je zadržal in jih začel miriti. 77 ^-ft® ljudem par kvartov žganja — je rekel krčmarju in zaključil svoj govor. — Na vaše zdravje naj pijejo in bodite zopet prijatelji. — Hvala lepa, gospod Dayton — je rekel krčmar in se mirovnemu sodniku globoko priklonil. — Da se bodo ljudje ue-vriii, da jih ne sovražim, in jim nočem storiti ničesar zalega, jim bom dal point gaiono žganja. — Seveda samo pod enim pogojem. — Piti ga ne smejo ▼ gostilni, ker so ženske notri. — Če ga hočejo piti pred hišo, aem Celo gaiono zganjat — oljen. - Žganje? — je vzkliknil Bradavičar. za odpuščanje nas morate proeiti! vas bom — je odvrnil Smart in se komaj nasmehnil. ln zdaj bi gaiono žganja, kaj net — Daj žganje, če nas ne pustiš zastran žensk v hišo. — Kdo, vra ga, se meni zanje? — Hitro, Smart, hitro! — Mi nimamo časa! Pol minute kasneje je Že stopil iz hiše velik širokopleč zamorec, ki je nosil v eni roki veliko prsteno posodo žganja, v drugi pa ka«kih dvanajst kositrnastih kozarcev. Smart je pristopil k Daytonu rekoč: — Hvala vam gospod! — Hvala vam in vašim besedam, ki sc bile iz pregovor jene ob pravem času. — Stopite malo v gostilno. — Ne — je odvrnil mirovni sodnik. — Mudi se mi. — Z zadnjim parobrodom sem dobil nekaj zelo važnih pisem in veliko opravka imann. — Če hočete, pridite vi It meni. — Pa tudi gospo soprogo pripeljite. — Ne. moja stara bo ostala doma — se je zarežal Anglež. — Hiša je polna ljudi. — Jaz bi vas že rad obiskal, pa se bojim, da bi me lopovi zopet nadelegovali. — Nikar se ne bojte! — Ljudje so divji in vročekrvni, nekoliko so tudi surovi, kaj slabega pa nemorejo storiti človeku. — Res je, da so bili jezni in da bi vam morda zažgali streho, toda pozneje bi jim bilo takoj žal. — Toliko boljše — je odvrnil Smart. — Zdaj se ne bojim več. — Sicer pa bo zmorec Scipio na straži. — V slučaju nevarnosti, bo stopil k oknu m zatrobil. — Jaz bom takoj doma. Moža sta se po teh besedah poslovila. 3. HOTEL UNION. Gstilničarski prostori "hotela"' Union so bili taki kot jih je še zdaj veliko po zapadnih državah. Ob eni steni je bila bara. polna velikih in malih steklenic, v steni nasproti bare je bilo dvoje oken, skozi obe ostali steni so pa vodila vrata. — Ako povemo, da je bilo v prostoru še par miz in stolov, je s tem popis popolnoma končan. V gostilni je bilo precej ljudi. Pri srednji mizi, kjer so sedeli mladi advokat Robins, nek farmer in pismonoša je bil pogovor najglasnejši. Ko so dobro predelali prepir, je začel govoriti pismonoša: — Gentlemen, ljudje iz Arkansasa mi ne ugajajo. — Zadajajo nam brco za brco in vse te brce so čisto protiustavne. — Gentlemen bojim se, da bo slednjič še napočil dan, ko bodo kronali v Arkansasu kralja in ta kralj bo.___Henry--Clay.... — Henry Bedak — je odvrnil farmer zaničljivo. — Če se zgodi kaj takega, naj le imajo svojega kralja >sami na vzhodu. — Jaz sem porok, da ne bo prišel preko Mississippi. — Pri moji veri, to bi bila sramota za nas vse in naši očetje bi se morali obrniti v grobu. — Ne bojte se, Howitt — se je zasmejal advokat. — Čisto brez skrbi ste lahko. — Proti taki nevarnosti nas ščiti naša ustava. — Ah, kaj ustava — je zamrmral Howitt — če bi se sami ne znali komandirati, bi nas ne komandiraJa niti ustava niti advokati. — Farmer skrbi za vse! — Kdo pa drugi? Farmar mora obdelovati zemljo, in če bi farmerja ne bilo, bi vsi lakote pocrkali. Farmer ali prav-zprav narod vzdržuje državo, in državi, ki nima naroda, ne pomaga nobena, še tako dobra ustava. — Seveda, — saj sem rekel — je odvrnil pismonoša — in vsled tega se mi zdi čudno, kako se more pustiti ljudstvo voditi od enegii samega človeka. — Prolkleto, če bi bil jaz poleg, jaz bi temu Angležu — pri tem se je ozrl okrog in pogledal, če ni Smarta v sobi — jaz bi temu Smartu pokazal, kaj se pravi norčevati se iz ameriških državljanov. (Dalje prihodnjič). gjaiaiaiaiaiaii^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. SlHMWBBHBBBBBBEBBBEEBBHBBBHBBEBEBB a—i POUČNI KNJIGE* Aimov Cerkvena Hitri računa r Poljedelstvo Sadjaraja v pogovoril Slov.-ansMkt ta alovar Brednjl katakla— Trtna nI in trtoraja Umna tivinoraja Umni klatar Omni Veliki tohnai Vaafiak SaatltK UO -.40 -JO =.40 -JO IABATNB IN BAZNI OBDfll Doli ■ lianami, mala Japonka Iaidor, pobotal km la rasnih stanov ( Jama nad Dobroto Jaromll J nan Mlserla Juri baron Tuft Kraljičin nafiak Korejska brata Nekaj la maka asodovlne O jedki ln Tmiim Praški jndak Preganjanja i JooarJev odblnaka araBa Slovenske novate ln por« Socialism Sodjalna Stanley t Afriki Timotej ln V jetnik na Vojna na r=J0 f—.30 r=J30 rum fM0 -JO Zfodorlm c. ta k. ft.lt Zlatokopl Zlatar jevo sla to Življenja na avatr. dvora ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Trn, cedlja v Mejarllnsa) ▼ rakvl kraj Zaklad knpfievalca ■ Dna sama kaplja fta Grob t svetilnika Gospa a kai Kako so vjell Jacka Ril —JI •—.11 veliki Avatro-Tta 11 Janaka vajm Balkanaklb dzflav Vojna Vojni atlas Zemljevidi: Nasr Točk, m PENS ATS, PITTSBURGH, PA. SLOVENSKI ZDRAVNIK I ■Siwrmik. ipaelaliat v PftU-a—Htelalh ■ottft finlMiii. JniabBfli rhwrjtta ML ki gm jm tu isti« tO fia to Ponarejale i ao nevarni pri vsaki trgovin!, poaebno pri Bdravilih Ne Mkinju nejen zdravja i ponaredtarai. Čudovit nntah našega Krvnega Caja je dobil ponarejale«. Odstranite jih in zahtevajte na-sajaeoj denar. Pravi Von Sehlick Bolraraki NA VSAKI aKATLJL Prirejen in JAMČEN je le »ti llirnl Fredaets Compuj 9 Marvd BeiUng, Httikrii Pa. P®t mescev trajajočo škatljo se vam poilje za 11.00 cash, znamk ali money order. Ce želita zavarovano. 10c. ve«. ItCB U MOtrn i delati ▼ nanj ami. Dabra pla ča, stalno del«. O. Moenaah Son« Camp any, (13—4 v 4) Onwandn. N. "? Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA b>POLAR. doma iz Bruha je vasi žt. 16, Dobro-polje. Letos v marcu je bil pri meni in potem ne vem, kam je odšel. Zdaj sem cul, da se je v Chieaigu ponesrečil, in sieer, da g-a je vlak povoiziH. Prosim cenjene rojake, če kdo ve brnj o njem, da ini naznajii, ali naj se pa sam oglasi, ako je še živ, za kar se mu že vnaprej .vcalmalju-je POZOR, DELAVCI! Potrebujem 16 dobrih delavcev, ki znta(jo delati francoske doge. Plačam za 1000 kosov po 42 pai-fiev (iikčcv) .$42 in za 24 palcev dolge pa .^25. Dela je za več let. Katerega veseli semkaj priti, naj piše na naslov: Louis Beuchina, P. O. Box 334, Abbeville, Ga. (16-19—6) DR ROSENTHAL, % Stt PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavi-co, izgubo semena, bolno kri, ne rv ozn os t, želodec, led ice, mazulji, revmatlzem in druge bolezni, upraSajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo Ce ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni a zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa. __ . „ ustanovljen v PSttsbarshn imm 20 let. Uradne are: tedensko od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih in sobotah od9. zjutraj do 8. zvečer. OL nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne Govori se slovensko. Ne zdravi po poiti. Izrežite in obd "ilte to ob ja v ' ; -V ' .. V i ? i;--.; '.A. <»<:> v- , IrV^ V -V /<•■ v - ' S • ^ V/ ■ \ V . t I i-- , .J ■U > r v _ ■ t , t , ■ d r i*- • / -t - '-ry ' S " ■ ' ! t BVJ , IZJAVA. Kar sem govorii zopet osebo S. R<*otrebujete ure, verižice, priveske. prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSauje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St., C0NEMAUGH, PA. HARMONIKE bodisi kakrSnekoil vrata Izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a dalo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poči je, ker sem Sa nad 18 let tukaj v tem posla In aedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po deln ka-korino kdo zahteva, brez vprašanj. JOHN WEN ZEL, (2nd 84, 1017 POZOR ROJAKI sSSl^J^SSSi JAKOB WAHČXC, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. h LORENZ, Veliki vojni atlas vojskojočili se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: r Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MODERNOf UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. H j ' • • • DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. »*i r! • UNUSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenje Publishing Co., at, Sew Torte, K. T