Štafeta mladosti Mladi iz TOZD TP Pameče in Transport in servisi so tudi letos organizirali štafeto mladosti v sodelovanju s krajevno skupnostjo Pameče. V petek, 13. maja ob 12.30 so v tovarni pohištva Pameče prekinili delo in pozdravili štafeto. Pripravili so krajši kulturni program, spregovoril pa je tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Ivan Ogriz. Nekaj odlomkov iz njegovega govora še tako težke gospodarske težave in socialne probleme, ki so se nakopičili, premagujemo z lastnim delom, kjer samo kvalitetno in pristno delo daje rezultate in dohodek. Dolgo je trajalo, da smo prišli do spoznanja, da se na dolgovih ne da dolgo živeti in da ne moreš več porabiti, kot ustvariš. Mislim na tista tri leta, ko smo se najbolj intenzivno zadolževali in živeli na tuj račun. Ne samo nam, ampak celotni družbi je to opomin za bodoče delo. Treba bo več časa, napornega in trdega dela vložiti za tisto, kar smo nepremišljeno porabili. Zavedamo pa se tudi, da bomo samo z lastnim delom in znanjem premagali in prebrodili težave ter si priborili boljše in lepše življenje. Trdno smo prepričani, da bomo tudi uspeli. Porok za to trditev tudi imamo. Nešteto takih ali celo večjih gospodarskih in političnih težav smo v tej skupnosti narodov in narodnosti, ki se imenuje neuvrščena SFRJ, že imeli, pa smo jih s skupnimi močmi ugodno in uspešno rešili. Trden porok so tudi naši mladi ljudje, ki vsako leto s Titovo štafeto potrjujejo to misel. Izkoristiti moramo tudi prednost, ki jo nam daje ustava in zakon o združenem delu. To je samouprava. Ta mora res- nično zaživeti, da bo tisti delavec resnično odločal o dohodku, ki ga je ustvaril. To so naši cilji in želje, ki jih moramo čimprej uresničiti. Štafetna palica je v TOZD TP Pameče potovala v rokah mladega delavca Francija Zupanca in v spremstvu mladink Renate Erjavc in Sebihe Begič. Titova močna osebnost, revolucionarnost in velika dela misleca in voditelja so postala pojem o dobrem in najboljšem, simbol ljudskega boja o prihodnosti mladega rodu. Tito je bil takšen, kakršnega so potrebovali jugoslovanski narodi v tistih letih, ko je škorenj sovražnika začel teptati našo domovino. S komunistično partijo Jugoslavije je začel slavno pot bojev in zmag delovnega ljudstva, da je lahko kot osveščena sila, avantgardni odred popeljala jugoslovanske narode k zmagi za pravično domovino in družbo. In tako je Tito postal ljudstvo in ljudstvo Tito. Z njegovim imenom na ustih se je spoprijemala mladina s starimi mišljenji, branila in gradila novo podobo domovine, kajti Tito je postal del življenja, njihov simbol. Prav zato je izbrala mladina rojstni dan Tita za svoj praznik, praznik mladosti. Pravi datum Titovega rojstnega dneva je 7. maj. Toda 25. maj je prevelik zgodovinski dan, da bi se mu odrekli, kajti ta dan je bil odločujoč za jugoslovanske narode, za Tita, za našo NOB, ža našo socialistično revolucijo. Sovražniku ni uspelo zlomiti Tita in našega boja. To je skupno rojstvo, rojstvo Tita, rojstvo naše svobode in obnovljene domovine, rojstvo našega revolucionarnega zagona. Praznik mladosti je praznik nas vseh, spodbuda za nove napore in nove zmage na poti ustvarjanja boljšega, bogatejšega življenja vseh naših delovnih ljudi, narodov in narodnosti, naše socialistične domovine. Mi mladi delavci TOZD TP Pameče bomo pravlako smeli, pripravljeni na največje težave, če je to potrebno za srečo naše domovine in ljudstva. Neupogljiva volja, vztrajnost, neumorno učenje in delo nam bodo pomagali, da postanemo dobri državljani naše svobodne republike in pravi mladinci — TITOVI mladinci. Ob tretji obletnici, odkar predsednika Tita ni več med nami, se še spomnimo besed, ki jih je na Jugoslovane naslovil na 11. kon-{Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) gresu Zveze komunistov Jugoslavije: »Moč Jugoslavije živi v bratstvu in enotnosti, v slogi narodov in narodnosti, ki so si z orožjem med NOB in po vojni s skupnim delom zgradili prihodnost.« To je velika zapuščina, ki smo jo dolžni ohranjati. Mladinci in delavci TOZD TP Pameče . / f" ■•■U vi Kadrovske vesti PRIŠLI V TOZD — April 1983 Priimek in ime — Datum nastopa — Naloge in opravila, ki jih bo opravljal — Organizacija iz katere prihaja TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Wasa Rudolf, 12. 4. 1983, zlaganje, Komunalno podjetje Radlje TOZD ŽAGA MUŠENIK Jovanovič Pavle, 1. 4. 1983, dovoz hlodovine v žago, prva zaposlitev TOZD ŽAGA VUHRED Mori Bojana, 25. 4. 1983, skladiščna dela, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Krebs Hedvika, 18. 4. 1983, pom. strojna dela, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Bajič Vejsil, 14. 4. 1983, pomoč pri stroju TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Klemenc Ivanka, 5. 4. 1983, administratorka, — Gluhovič Zoran, 6. 4. 1983, delavec pri iverniku, — Omerovič Mata, 14. 4. 1983, delavec pri iverniku, — Gorinjac Suljeman, 18. 4. 1983, delavec na skl. les., — Mozer Avgust, 25. 4. 1983, delavec na skl. les., — TOZD BLAGOVNI PROMET štruc Julka, 1. 4. 1983, administratorka in kor. dela, TSP Radlje Jurač Mihael, 18. 4.1983, opr. miz. del, TSP Radlje Simič Alenka, 1. 4. 1983, disponent, TP Pameče ODŠLI IZ TOZD — April 1983 Priimek in ime — Datum odhoda — Dela, ki jih je opravljal — Organizacija v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Trost Slavka, 30. 4. 1983, pomožna dela, sporazumna odpoved Kaker Alojz, 15. 4. 1983, cestar, inval. upokojitev TOK GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Kobolt Aleš, 31. 3. 1983, gozd. goj. delavec, — TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Poberžnik Alojz, 17. 4. 1983, zlaganje, inval. upokojenec Lorenci Peter, 31. 3. 1983, zlaganje, — TOZD ŽAGA VUHRED Glažar Franc, 1. 4. 1983, skladiščni delavec TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Osojnik Andrej, 1. 4. 1983, kontr. in popr. izdelkov, KZ Prevalje Tratnik Hermina, 4. 4. 1983, brušenje na TB, inval. upokojitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Simič Alenka, 31. 3. 1983, ref. za odpr. got. izd., TOZD Blagovni promet Sušeč Silvo, 4. 4. 1983, pripravnik, JNA Špegel Milan, 6. 4.1983, vodja strojev, JNA Gračej.Janez, 6. 4. 1983, vodja strojev, JNA Matvos Peter, 6. 4. 1983, vodja strojev, JNA Jovanovič Stevan, pomoč pri stroju, — Majcen Milan, vodja stroja, — Šavc Pavel, vrtanje Billek, Železarna Ravne Rozman Milena, pomoč pri stroju, Tovarna meril Slovenj Gradec Verhovnik Zdenko, 21. 4. 1983, pomoč pri stroju, TUS Slovenj Gradec Kaudik Miran, 30. 4. 1983, pomoč pri stroju, Nova oprema Slovenj Gradec Golob Božo, 30. 4. 1983, pomoč pri stroju, TUS Slovenj Gradec Ajtnik Janko, 30. 4. 1983, voznik kombija, — Vošner Stanko, 30. 4. 1983, kurjač, inval. upokojitev Gracej Viktor, 30. 4. 1983, čel j. obl. in el., inval. upokojitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Vaukman Zdravko, 5. 4. 1983, elektro vzdrževalec, JNA Lužnik Igor, 6. 4.1983, strojni vzdrževalec, JNA Štumpfl Zdravko, 7. 4. 1983, delavec na skl., JNA Miličevič Ivan, 6. 4. 1983, sušilničar, sporazumna odpoved TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Krevh Bojan, 30. 4. 1983, tehnolog, Lesna TIP Otiški vrh TOZD M Z Skupaj Gozdarstvo Slovenj Gradec 40 3 43 Gozdarstvo Mislinja 46 4 50 Gozdarstvo Cma 138 12 150 Gozdarstvo Radlje 140 20 160 TOK Gozd. Slovenj Gradec 40 3 43 TOK Gozd. Radlje 30 4 34 TOK Gozd. Ravne 28 6 34 TOK Gozd. Dravograd 16 3 19 TOZD Žaga Mislinja 48 6 54 TOZD Žaga Otiški vrh 57 15 72 TOZD Žaga Mušenik 37 8 45 TOZD Žaga Vuhred 69 11 80 Tovarna pohištva Prevalje 74 143 217 Tovarna pohištva Pameče 127 179 306 Tovarna ivernih plošč Otiški vrh 207 29 236 Tovarna pohištva TSP Radlje 159 146 305 Gradnje Slovenj Gradec 75 8 83 Transport in servisi Pameče 134 13 147 Centralno lesno skladišče Otiški vrh 41 4 45 Nova oprema Slovenj Gradec 160 134 294 Delovna skupnost Slov. Gradec 76 117 193 Blagovni promet Slov. Gradec 101 68 169 Interna banka Slov. Gradec 4 31 35 1847 967 2814 Darinka Cerjak Zatemnitev V vojnem času je možen vpad sovražnika ob vsakem času, torej tudi ponoči. Nočni napadi iz zraka so možni predvsem na mesta in industrijska središča. Letalskim enotam je otežena orientacija, uporaba vizualnih merilnih naprav pri bombandira-nju, če je mesto ali industrijski objekt v nočnem času zatemnjen. Namen zatemnitve je torej v čim večji meri zmanjšati učinkovitost sovražnikovih nočnih napadov z zraka. S sodobnim napadalnim orožjem so možni nenadni napadi iz zraka, zato mora biti zatemnitev vedno temeljita. Izvajati jo je treba že ob neposredni nevarnosti vojne in velja za ves čas vojnega stanja. Zatemnitev mora zajeti vse svetlobne vire v hišah in gospodarskih poslopjih, javnih zgradbah in lokalih, tovarnah in delavnicah, signalna in svetlobna telesa na komunikacijskih napravah in vozilih, svetlobne napise in ulično razsvetljavo. Načrt zatemnevanja pripravi občinski štab za civilno zaščito. Pri izvajanju so dolžni sodelovati vsi občani, delovne organizacije in ustanove. Izvajanje zatemnitve nadzorujejo organi za vzdrževanje reda in varnosti. 1. Zatemnitev javnih mest, ulic, trgov izvaja delovna organizacija, ki je odgovorna za javno razsvetljavo. 2. Zatemnitev industrijskih in drugih gospodarskih objektov, lokalov, prometnih naprav morajo organizirati in izvajati same delovne organizacije ter druge organizacije ter lastniki in vozniki prometnih sredstev. 3. Zatemnitev stanovanjskih hiš in drugih stavb morajo opraviti uporabniki sami in lastniki stanovanjskih stavb. Delovne organizacije, ustanove in občine morajo nabaviti pripomočke in material, ki so potrebni za zatemnitev. Najbolj temeljita zatemnitev se doseže z izključitvijo električnega omrežja, ker pa to omrtvi celotno življenje, povzroči zastoj v proizvodnji, onemogoči nujna opravila v bolnišnicah, se sme uporabiti samo v skrajnem primeru — to je ob popolnoma nepričakovanem napadu iz zraka, ko zatemnitve ni bilo več mogoče izvesti. Vsa podjetja za distribucijo električne energije morajo imeti ekipe za zatemneva-nje. Le-te delajo v izmenah. Naloga ekip je, da ob alarmu izključijo luči, ki so gorele. Ko je nevarnost mimo, jih zopet prižgejo. Tudi temeljne organizacije in druga podjetja morajo imeti ekipe za zatemnitev, ali pa so za to zadolženi posamezniki. Posamezniki opravljajo to nalogo tudi v ustanovah in javnih lokalih. Vsak občan je dolžan zatemniti tiste prostore svojega stanovanja, iz katerega prihaja svetloba. Skupne prostore (stopnišča, hodnike, podstrešja, kleti) zatemnjuje upravnik, če upravnika ni, določi hišni svet dežurnega, ki skrbi za zatemnitev. Posebnosti pri izvajanju zatemnitve 1. Stopnišča stanovanjskih in drugih stavb morajo imeti maskirano razsvetljavo, da lahko stanovalci ob zračnem alarmu čimhitreje pridejo do zaklonišč. 2. V zakloniščih električno razsvetljavo ne izključujemo in svetlobnih virov ne zatemnimo. Pri odpiranju in zapiranju vrat ne sme svetloba uhajati iz zaklonišč. 3. Ulice in javna mesta ne smejo biti razsvetljene. Robovi pločnikov, ograje mostov in druga nevarna mesta morajo biti pobarvana z belo-črno barvo, ki olajša orientacijo. S šibkimi maskirnimi lučmi so lahko izjemoma razsvetljeni kritični deli ulic, ob alarmu pa je treba tudi te ugasniti. 4. Zdravstvene ustanove, reševalne postaje, lekarne, postaja milice, gasilski domovi ter vhodi v javna zaklonišča morajo biti vedno opremljena s svetlobnimi napisi. Ti pa smejo biti vidni le na kratko razdaljo, opremljeni morajo biti s senčniki. 5. Javna prometna sredstva (potniške vagone, avtobuse) zatemnimo z zmanjšano notranjo svetlobo ali maskiranimi lučmi, okna prebarvamo s temno oljno barvo. Ob zračnem alarmu je treba mestna vozila ustaviti, ugasniti luči, delavci in potniki pa se umaknejo v najbližje zaklonišče. Stopnice javnih prometnih vozil morajo biti pobarvana z belo barvo. 6. Tovarne je potrebno zatemniti zelo skrbno, delo v njih pa mora potekati nemoteno. Pri delu je treba misliti na zatemnitev svetlobnih virov pri proizvodnji in ostalih virov svetlobe. Če ima tovarna velike steklene površine na stavbah, naj bo del teh stalno zatemnjen, ostali del pa je potrebno zatemniti vsak dan. Franc Potisk Kramljamo o Najvažnejše o alkoholnem vrenju smo spoznali v prejšnjih številkah. Danes bi pokramljali nekaj o vlaganju mase za alkoholno vrenje. Posoda, kjer se masa kvasi, naj bo popolnoma čista. To poudarja tudi pisec v prejšnji številki. Nekateri radi spravijo vsebino v plesniv sod v prepričanju, da bodo na ta način očistili sod plesnobe. To jim do neke mere zares uspe, saj kvašena masa potegne velik del plesnive arome mase. Z žganjem iz takšne brozge pa ne bomo zadovoljni, ker preveč zaudarja po plesnobi. Škoda truda za takšno delo! Neuporabni so tudi sodi različnih kemikalij ali katrana, saj potegne žganje nase vsako, še tako majhno sled neprijetne arome. Posoda, kamor vlagamo, mora biti cela, najsi bo to sod ali kad. Zaradi notranjih pritiskov, ki nastanejo pri vretju, nam lahko tekoča vsebina izteka, kar gre seveda v našo škodo. Slabo očiščenim in razsušenim posodam se lahko danes ognemo s pomočjo polivinilaste folije. Kupimo široko in nekoliko debelejšo folijo, pomerimo višino kadi in širino njenega dna ter gornje odprtine. S strojčkom za varjenje foli- žganjarjenju je naredimo veliko polivinilasto vrečo in jo damo v kad. Lahko je na mestu kadi tudi kakšen zaboj ali kaj podobnega. Znotraj mora biti popolnoma gladek, da se nam vrečka na kakšnem ostrem robu ali žeblju ne predre. Ko vrečko napolnimo, jo kad ali zaboj drži pač toliko skupaj, da se nam preveč ne razleže po prostoru oziroma da se nam ne strga. Po končanem polnjenju damo na vrh še polne vrečke konec gumjaste cevi, h kateri stisnemo njene robove. Zaradi boljšega tesnenja povijemo robove vrečke k cevi z lepilnim trakom. Tako nam pri vretju nastali plini uhajajo skozi cev, saj nam bi sicer raztrgalo vrečko. Drugi konec cevi speljemo v posodo z vodo, da nam zrak ne prihaja do kvašene mase, pač pa ima izstop samo razvijajoči se CO2. Drugi konec cevi potopimo v lonec vode (kot kipelna veha). To je najbolj čista posoda, pa še poceni je. Z istim namenom uporabljamo danes plastično folijo tudi pri siliranju živinske krme. Kadar namakamo v kadi, lahko kad na vrhu zadelamo tudi z vlažno ilovico in vanjo na sredini zvrtamo luknjo. Da nam ilovica zaradi sušenja ne razpoka, ji primešamo nekoliko soli. Večkrat ilovico tudi poškropimo. Včasih čez napolnjeno kad pogrnejo le debele stare odeje. V tem primeru kad ne sme biti napolnjena do vrha, da ostane še nekaj praznega prostora za ogljikov dvokis, ki nastaja pri vretju. Ker je težji kot zrak, tvori v tistem praznem prostoru nekakšno izolacijsko plast, ki preprečuje izhlapevanje alkohola. Ko brozga do dobra prevre, jo moramo takoj destilirati, sicer nam skozi plast CO2 in plast debelih odej vseeno izhlapi preveč alkohola in brozga se nam prične kisati. J. M. iz Mislinje sprašuje ali je premočno žganje bolje redčiti s slabim žganjem ali z vodo? Žganje s previsokim procentom alkohola raje redčimo z destilirano ali prekuhano vodo kot z žganjem, manjše vsebnosti alkohola. Če redčimo močno žganje s slabim, se pri tem izločajo smoli podobne sestavine, ki v mnogih primerih povzročajo motnost. To pa je za žganje estetska napaka, ki pa jo s filtriranjem skozi vato ali papir spet lahko nekoliko popravimo ali pa počakamo, da se postara in zbistri samo. Andrej ŠERTEL Dejavnost društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenj Gradec v letih 1981—1983 Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenj Gradec, ki strokovno združuje gozdarje in lesarje štirih koroških občin v enovito društveno organizacijo, je v obdobju 81—83 usmerjalo svojo aktivnost v naslednje smeri strokovnega napredka in popularizacije obeh dejavnosti: — strokovna predavanja, — strokovne ekskurzije, — udeležba na posvetih ZIT SR Slovenije, — družabne prireditve, -— popularizacija gozdarstva in lesarstva v ožjem in širšem družbenem prostoru. Sodelovali smo na obeh posvetih ZIT SR Slovenije in sicer maja 1981 v Novem mestu, kjer je bil posvet z naslovom »Računalništvo v gozdarstvu in lesni industriji« ter decembra 1982 v Ljubljani na posvetu z naslovom »Kadri, pomemben čini-telj dolgoročnega razvoja gozdarstva in lesarstva v Sloveniji«. Na obeh posvetih smo tudi mi sodelovali s svojima korefera torna na temo računalništvo in kadrovanje. V tem obdobju smo organizirali dve daljši in več krajših enodnevnih strokovnih ekskurzij. Spomladi 1981 smo pripravili ekskurzijo v Grčijo, kjer smo lahko strokovno razširjali znanje iz področja gozdarstva in lesarstva. Lani (1982) smo organizirali ekskurzijo na temo spoznavanje vegetacije jadranskih otokov in udeleženci ekskurzije so po vrnitvi podali skupno ugotovitev, da so bili cilji v strokovnem smislu izpolnjeni. Razen dveh osrednjih ekskurzij smo organizirali več krajših predavanj in posvetovanj: — ogled proizvodnje na LPK Radlje z informacijo o investicijski problematiki — 39 udeležencev, — predavanje, razgovor in terminski ogled na tematiko o rezultatih raziskav vpliva onesnaženega zraka na gozd v Sloveniji, Črna — 59 udeležencev, — ogled gozdnega rezervata Lovrenška jezera na Pohorju — 28 udeležencev, — ogled Tovarne IMONT v Dravogradu — 43 udeležencev, — strokovni seminar in ogled Kozarni-ce — 45 udeležencev, — ogled proizvodnje v tovarni meril — 34 udeležencev, — strokovna ekskurzija v Novo Gorico z ogledom proizvodnje v MEBLU — 46 udeležencev, — posvetovanja o razvoju Slovenije do leta 2000 se je udeležilo 7 članov. Člani društva tudi redno sodelujejo pri izvedbi ekoloških dni, mladinskih pogozdovanjih itd. na raznih šolskih centrih in osnovnih šolah. Tudi vzdrževanje in reklamiranje popotovanja po evropski pešpoti E 6 — spada v aktivno dejavnost članov društva inženirjev in tehnikov. V januarju 1982 smo pripravili srečanje z upokojenci, ki bo ostalo vsem udeležencem srečanja v prijetnem in trajnem spominu. Sestali smo se v domačem okolju v Podgorju, kjer smo izmenjali mnenja in naše upokojence seznanili s poslovanjem DO LESNA. Družabna prireditev s plesom je postala v našem društvu tradicionalno srečanje naših članov, kakor tudi predstavnikov sosednjih področnih DIT, ki jih vsako leto vabimo na našo prireditev in se je radi udeležijo. Ustanovili smo fotosekcijo društva, ki je dobila svoje prostore v prostorih nekdanje fotosekcije DIANA v Slovenj Gradcu. Želimo, da se dejavnost fotosekcije v prihodnje še popestri. Področje strokovnosti (razprave, predavanja, objave v glasilih in revijah, sodelovanje na posvetih) je v gozdarstvu in še bolj v lesarstvu dokaj šibko, zato pozivam vse člane, da s predlogi in pobudami v prihodnjem obdobju popestrijo aktivnost društva na tem področju. Nekaj takim pobudam smo bili priča prav v zadnjem času, ko smo na sejah UO in NO DIT plodno razpravljali o kadrovski problematiki (dolgoročna usmeritev v LESNI). Pobudo za tako razpravo sta sprožila kadrovsko-splošni sektor ter sektor lesarstva. Društvo je delovalo preko 13-članskega upravnega odbora in tri-članskega nadzornega odbora, kakor tudi poverjenikov v TOZD in DSSP. Veliko je že bilo razprav o problemu udeležbe članov na sejah upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi o preštevilno-sti UO za aktivno delovanje. Vendar, če želimo upravni odbor sestaviti enakovredno gozdarstvo — lesarstvo, zagotoviti pravilno krajevno zastopanost po TOZD in dejavnosti, je tako široka zastopanost članov v UO nujna. Na občnem zboru društva v Črni, dne 15. 4. 1983, ki se ga je udeležilo 36 članov ali 16 %, pa so bile podane naslednje ugotovitve in predlogi: — poživiti dejavnost društva s krajšimi aktualnimi akcijami, — k delu pritegniti mlade strokovne kadre, vodilne delavce in pa člane društva iz radeljskega področja, ki so bili do sedaj neaktivni, — strokovne naloge pripravnikov naj obravnavajo tudi člani društva. Novi upravni odbor, ki bo odgovarjal za aktivno delo društva v naslednjem mandatnem obdobju 1983—1985 pa je naslednji: Stres Jože, predsednik Tretjak Milan, podpredsednik Škegro Tomo, član Keber Franjo, član Modic Tonka, član Štruc Mirko, član Potočnik Tone, član Dolinšek Hubert, član Merkač Alojz, član Leve Marija, član Asta Mikec-Malek, član Šmon Marija, član Ljuba Čeh-Leskovec, član Člani nadzornega odbora: Zagorc Drago, predsednik Vida Vrhnjak-Duler, član Jurjec Franja, član S tem sestavkom želimo spodbuditi vse člane DIT k aktivnosti z načelom iz celjskega posvetovanja ZIT: VAŽNA JE PREDVSEM KVALITETA! za upravni odbor Vida VRHNJAK-DULER Franja JURJEC Kako naj živi bolnik s povišanim krvnim pritiskom Bolezen hipertonija (povišan krvni pritisk) zadnja leta močno narašča, zato zdravstveni delavci vse češče opozarjajo na njene posledice. Kronično povišan krvni pritisk je namreč eno najosnovnejših vzrokov za razvoj arterioskleroze (poapnenje krvnih žil) in njenih težkih posledic, kot so srčni infarkt, možganska kap, opešanje srca in ledvic. Vzroki za povišanje krvnega pritiska so najpogosteje v pretiranem kajenju in pitju alkoholnih pijač, v prekomerni debelosti, v pretirani porabi kuhinjske soli, v nezadostni telesni aktivnosti in v pogostih stresnih situacijah. Na začetni stopnji povišanega krvnega pritiska imajo bolniki različne težave. Večina toži za glavobolom, utrujenostjo, za slabšo delovno sposobnostjo, pozneje se javijo motnje vida, stiskanje v predelu srca ali pomanjkanje zraka ob telesnih naporih. Težave se javijo po večletnem bolevanju, ko so že nastale okvare, predvsem na srcu in možganih. Strokovnjaki priporočajo, da si pritisk redno kontroliramo, začnemo že v času mladostne dobe! BOLNIKI — HIPERTONIKI NAJ SE DRŽIJO DESETIH NAVODIL! 1. Redna kontrola krvnega pritiska Tekom dneva se krvni pritisk pogosto spreminja. Odvisen je od številnih činite-ljev kot so: drža telesa, dihanje, telesne in duševne obremenitve, spanje ... Manjše kolebanje krvnega pritiska je normalen pojav, prevelike razlike v pritisku pa so že lahko prvi začetni znaki povišanja. 2. Znižanje prekomerne telesne teže V mnogih primerih se krvni pritisk normalizira z zmanjšanjem telesne teže. Debeluhom z zvišanim krvnim pritiskom zdravnik priporoča znižanje kalorij v prehrani, več gibanja ali pa mu določi strožjo shujševalno dieto. 3. Omejena poraba kuhinjske soli Hipertonikom je skoraj vedno potrebno omejiti količino kuhinjske soli. Sol ima v organizmu pomembno vlogo, prav tako pa tudi pri regulaciji krvnega pritiska. Čim večja je poraba soli, tem večji je vpliv na krvni pritisk. 4. Redna telesna aktivnost Zaradi zvišanega krvnega pritiska se ne smemo odreči gibanju, izognemo pa se težjemu fizičnemu delu. Zdravnik bo svetoval posamezniku, kakšen šport lahko goji. V vsakem primeru pa velja načelo: preobremenjenost je nevarna, neaktivnost slabi organizem, primeren šport telo krepi! 5. Dosledno zdravljenje po navodilih zdravnika Zdravnik vam ob ugotovljenem povišanju krvnega pritiska predpiše ustrezna zdravila, vaša naloga pa je, da se navodil strogo držite. Nekaj časa traja, da se organizem na zdravilo navadi oz., da se zdravljenje prilagodi individualnemu stanju pritiska. Tu in tam se pojavijo tudi neugodni stranski pojavi zdravila, vendar so prednosti dobro reguliranega krvnega pritiska veliko večje, kot neugodni sopojavi. 6. Bolniki s hipertonijo bi morali obvezno prenehati kaditi. Nikotin, ki se nahaja v tobačnem dimu, je velik sovražnik krvnih žil — pospešuje namreč nevarnost za srčni infarkt in možgansko kap. 7. Omejiti potrošnjo alkohola Minimalne količine alkoholnih pijač nimajo posebnega vpliva na dvig krvnega pritiska, ampak kombinacija alkohola z zdravili proti povišanem krvnem pritisku omejuje sposobnost opravljanja vožnje z avtomobilom, če pa moramo shujšati, pa vsebuje alkohol ravno dovolj kalorij, da ovira naš namen. 8. Izogibajte se pretirani naglici in stresom Psihični stresi, napetosti in večna naglica podaljšujejo zdravljenje visokega krvnega pritiska, zato se jih izogibamo. 9. Spanje in počitek Krvni pritisk se v spanju zniža, zato je dober spanec pri zdravljenju hipertonije posebnega pomena. Dobro dene tudi počitek po kosilu. 10. Letni dopust Za bolnike s hipertonijo je izredno pomemben kraj, ki si ga izbere za dopust. Najprimernejši je gozdnat srednjegorski svet. Dobro dene tudi raven, obmorski kraj, če ne pretiravamo s sončenjem in se izogibamo prenatrpanih in glasnih plaž (priporočljivi meseci izven sezone). Pred potovanjem z avionom ali pred dopustom v visoke planine se moramo posvetovati s svojim zdravnikom! Referat za zdravstveno vzgojo Iz knjige Stanka Preka SLOVENSKI LJUDSKI PREGOVORI IN REKI — Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi sam po volčje. — Blag odgovor jezo ohladi, surova beseda pa jo razplamti. — Bolje da ti zavidajo, kakor da te pomilujejo. — Bolje je pošteno umreti kakor sramotno živeti. — Če hočeš imeti na stara leta mirne dni, varuj se: žganja, kvarta-nja in zapeljivih ljudi. — Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. — Drži se novega pota in starega prijatelja. — Kdor ne zna služiti, tudi ne zna gospodariti. Franjo Sgerm, dipl. inž. j ^ j Nastanek in razvoj L žag v Dravski dolini (ŽAGE NA SLOVENSKEM) (Nadaljevanje iz 5. številke) 5.2. Žage na parni, plinski, naftni in električni pogon Potem, ko je leta 1769 James Watt odkril in razvil prvi parni stroj v Angliji, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo ta nova iznajdba uporabljena za pogon žag. Prvo parno žago na Slovenskem je postavil Ivan Braune v Kočevju leta 1844. Stala je med sedanjim hotelom Pugled in reko Rinžo. Kmalu po tem so bile v Kočevju zgrajene še tri parne žage, ki pa so med drugo svetovno vojno propadle. Prvo parno žago v Ljujbljani je zgradil Gustav Tonies leta 1849 ob takratni Dunajski cesti 35. Tretjo parno žago na Slovenskem je zgradil leta 1852 Karel Obreza, trgovec in prevoznik iz Cerknice, v vasi Travnik v Loškem potoku. Ta žaga je imela srečo, da obratuje še danes po mnogih menjavah lastnikov in zakupnikov, predelavah, izpopolnjevanjih in dograjevanju. Že leta 1866 je žago odkupilo kočevsko veleposestvo. Leta 1875 je bil zakupnik žage Trevisan. Takrat je imela še stari parni stroj, pet pokončnih jarmenikov z enim listom ter dve krožni žagi. Po petih letih je deloval parni stroj s 24 KM, žagalo je osem jarmenikov s po enim listom, tri krožne žage ter še dve vodni kolesi na spodnjo vodo. Zaposlovala je 18 delavcev. Leta 1880 je bil zakupec Schvvarz. Žago je poganjal parni stroj s 16 KM, žagalo je šest jarmenikov, ki so pri žaganju iglastega lesa uporabljali dva lista, pri žaganju bukovine pa po tri liste ter 4 krožne žage. Leta 1906 je zakupnik Žagar postavil prvi polnojarmenik, potem pa še novo lokomobilo s 75 KM. Značilno za našo prvo parno žago je, da je preko 54 let uporabljala le beneške jar-menike z enim do treh listov. Leta 1928 so zamenjali stari polnojarmenik z novim tipa Esterer s 75 cm razpona, ki je vzdržal vse do leta 1960. Leta 1953 so parni pogon zamenjali z električnim, ki je potem takem vzdržal kar 101 leto! Med obema vojnama je bilo na žagi poprečno zaposlenih 40 delavcev. Po letu 1945 se je iz te žage razvil lesnoindustrijski obrat. To bi bil kratek prikaz razvoja tretje parne žage na Slovenskem, ki obratuje še danes, kar je velika redkost. Kočevsko veleposestvo je po letu 1866 v svojih gozdovih zgradilo postopoma še šest parnih žag in to: Glažuta, Gotenice, Mrzli studenec, Medvedjek, Jelendol in Rog. Najpomembnejša in hkrati največja parna žaga na Slovenskem je bila Roška, ki je obratovala od leta 1895 do 1932. V zidani strojarnici je imela parni stroj z 250 KM, v POPRAVEK V številki 2. Viharnika je na strani 11 v drugi koloni izpuščena cela četrta vrsta. V originalu se glasi: ben in der welik, auff der eynen siczt der huerner,... žagalnici 13 jarmenikov od teh 6 normalnih, 4 dvocepilne, dva enocepilna in en zvezni jarmenik; 10 krožnih žag (pozneje 17). Auerspergovo veleposestvo v Kočevju je žago sicer zgradilo, vendar jo je dalo v najem skupaj z dolgoročnimi pogodbami o izkoriščanju gozdov v namen oskrbovanja žage s surovinami. Med 1914. in 1919. letom žaga ni obratovala. Zaradi pomanjkanja vode ni obratovala poprečno dva meseca po leti. V začetku obratovanja je bilo na žagi zaposlenih okoli 250 delavcev, ob likvidaciji leta 1932 pa že okoli 500, ta-trat največ na kaki žagi v Sloveniji. Za prevoz hlodovine k žagi so zgradili 35 km gozdnih ozkotirnih železnic in 30 km gozdnih cest. Za potrebe Roške žage so v tamkajšnjih gozdovih v 28 letih posekali 1,050.000 m3 lesa oziroma 37.500 m3 letno. V teh letih je nažagala 172.000 m3 bukovega blaga pri 45% izkoristku, za kar je porabila 382.222 m3 bukove hlodovine. Razen bukovine je nažagala tudi 170.800 m3 jelovega in smrekovega blaga pri 70% izkoristku in pri tem porabila 244.000 jelovih in smrekovih hlodov. Skupaj je iz 636.222 m3 hlodovine nažagala 342.800 m3 žaganega lesa. Ostanek poseka v višini 423.788 m3 je odpadel na pragarsko hlodovino, drva in les za oglje. Velika gospodarska kriza je likvidirala tudi največjo žago na Slovenskem, čeprav je surovinsko zaledje še obilovaio na presežkih lesnih zalog starih sestojev. Z uvedbo žag na parni pogon lahko smatramo, da se je začela industrializacija našega lesnega gospodarstva. Od skromnega začetka 14 parnih žag leta 1885 se je njihovo število leta 1938 povzpelo na 323. Poleg parnega pogona, se je v zadnjem obdobju razvil tudi pogon na lesni plin in na nafto z Diesel motorji. Število teh pogonov pri nas ni veliko. Vendar je nekaj lastnikov gozdov v predelih, kjer ni bilo vodnega pogona, uredilo svoje žage na pogon z lesnim plinom ali pa na nafto. Po letu 1945 in elektrifikaciji je električni pogon žag izpodrinil vse ostale pogone od venecijankdo parnih žag; tako da so drugi pogoni danes že prava redkost. 6. Žage na Pohorskem Podravju Da bi lahko uspešno ocenili pomen vseh dosedaj delujočih žag na Slovenskem za različna gospodarska in geografska področja in napravili pravilne končne zaključke za različna razvojna obdobja in bodočnost, moramo imeti na razpolago inventarni popis vseh žag z njihovimi tehničnimi podatki, zmogljivostjo, časa delovanja in njihove lokacije na terenu. V ta namen smo se sprva lotili zbiranja podatkov za vse dosedaj delujočih žag na vodni pogon in ostalih na Pohorskem Podravju za čas do leta 1954, izjemoma do leta 1981 z namenom, da jih popišemo in zbrane podatke prikažemo v preglednicah ter locirane na kartah merila 1:25.000. 6.1. Vodozbirna območja Pohorskega Podravja Za pregledni prikaz in razčlenitev vseh dosedaj delujočih žag na Pohorskem Podravju smo se odločili, da jih prikažemo po naravnih vodozbirnih območjih. Severna stran Pohorja ima 17 naravnih vodozbirnih območij, ki zbirajo vode potrebne za pogon žag in drugih strojev. Poimenovali smo jih po glavnih potokih in sicer: 1. povirje potoka Reke 2. povirje potoka Cerkvenica s pritoki Požarka in Plavžnica 3. povirje Šentviškega potoka (Bibovnik) 4. povirje Polnarjevega potoka 5. povirje potoka Vuhreščice s pritoki 6. povirje Rehtarčevega potoka 7. povirje Šošnarjevega potoka 8. povirje potoka Zmrzlek KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO LETO lil — ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1983 PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ H KS Slovenj Gradec In je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1983. POŠTNINA PLAČANA Kako izpolnjujemo letošnji plan kmetijske pridelave Zdaj, ko se že približujemo koncu prve polovice leta in ko je že tu čas intenzivnega dela pri spravilu prve krme, na kratko poglejmo, koliko smo pridelali in koliko izpolnili plan proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Za ta čas lahko prikažemo le rezultate v živinoreji in sicer prireje mleka in klavne živine. I. Prireja mleka 1. Družbeni sektor doseženo L—IV. 82 L—IV. £ plan za I3 1983 izpol. indeks plana 83/82 TZO »LEDINA« ■ 86.775 113.715 350.000 131 32 TZO »TRATA« 181.883 215.194 650.000 118 33 TZO »ODOR« 16.489 17.729 70.000 108 25 SKUPAJ: 285.147 346.638 1,070.000 122 32 2. Zadružni sektor TZO »LEDINA« 1,286.752 1,427.768 4,760.000 111 30 TZO »TRATA« 471.343 509.510 1,900.000 108 27 TZO »ODOR« 259.741 258.853 941.000 100 28 SKUPAJ: 2,017.836 2,196.131 7,601.000 109 29 3. Prireja v KKZ — družbeni sektor 285.147 346.638 1,070.000 122 32 — zadružni sektor 2,017.836 2,196.131 7,601.000 109 29 SKUPAJ: 2,302.983 2,542.769 8,671.000 110 29 Kot je razvidno iz prikazanih številk, so rezultati v prireji mleka relativno ugodni, predvsem v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982. Izpolnjevanje piana nekoliko zaostaja, kar se bo nadomestilo v teh mesecih, ko je prehod na kvalitetnejšo krmo. Tako lahko varčujemo z gorivom, foto: J. S. V družbenem sektorju se je prireja mleka v prvih štirih mesecih povečala kar za 22°/o v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Precejšen skok v produktivnosti je bil v TZO »LEDINA«, kjer je znašala količina namolženega mleka na kravo v štirih mesecih 1294 I (390 I več kot lanLv enakem obdobju!). To je že precej blizu najboljši mlečnosti krav, ki jo dosegajo na farmah TZO »TRATA«, 1320 l/kravo. Tudi odkup mleka od kooperantov je bil večji kot lani v tem obdobju za 9%. Za količinami letnega plana nekoliko zaostajamo iz enakih vzrokov, kot smo jih navedli v družbeni proizvodnji: slabša kvaliteta domače krme v teh mesecih in neekonomičnost nabave dragih krmil. Največ mleka odkupijo na področju TZO »LEDINA«, kjer se je tudi odkup mleka glede na lanske prve štiri mesece najbolj povečal, za 141.016 litrov. Skupna prireja mleka v koroški kmetijski zadrugi je v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašala 2,542.769 litrov in se je povečala za 10% glede na enako obdobje lani. II. Prireja klavne živine (v tonah) doseženo I.—IV. 82 L— IV. 83 plan za 1983 indeks 83/82 izpol. ■plana 1. Zadružni sektor: TZO »LEDINA« 176 175 635 99 28 TZO »TRATA« 111 127 380 114 .33 TZO »ODOR« 95 90 238 94 38 SKUPAJ: 383 391 1.253 102 , 31 2. Prireja v KKZ: — družbeni sektor 13 26 48 200 54 — zadružni sektor 383 391 1.253 102 31 SKUPAJ: 396 417 1.301 105 32 Prireja klavne živine poteka v glavnem v kooperacijski proizvodnji, iz družbenega sektorja oddamo le manjše količine. Vendar je iz podatkov razvidno, da so se v družbenem sektorju oddane količine klavne živine podvojile in da je dosežena že polovica planirane količine. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je odkup klavne živine povečal za 2% v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982, kar predstavlja 8.737 kg žive teže. Najbolj se je povečal odkup klavne živine na področju TZO »TRATA« Prevalje, za 14% oziroma 6 ton. Na področju ostalih dveh TZO pa je odkup stagniral, oziroma je bil manjši. Prirejo pitancev na specializiranih kmetijah in v družbenem sektorju bomo morali v prihodnje bolj razvijati in stimulirati vzrejo kvalitetne živine, ki bi jo lahko izvažali in si pridobili prepotrebna lastna devizna sredstva. Marjana Sušeč, oec. Pri „Kokaiu“ novo gospodarsko posiopfe ... Nesreča ne počiva ... Nesreča hudo prizadene človeka. Še huje je, če zadene KMETA — od dela in let že tako izmučenega. Šteharnik Ivan in Marija p. d. »KOKALOVIMA«, je 21. avgusta 1981. leta pogorelo gospodarsko poslopje do tal. Uničila ga je strela. Ogenj je uničil tudi pridelke tega leta, orodje in mehanizacijo. Kot je že ustaljena praksa ob takih nesrečah, je pospeševalna služba TZO »TRATA« Prevalje skupno s TOK GOZDARSTVO Ravne, takoj pričela z akcijo pomoči ...! Kmetija p. d. »KOKAL« leži na Tolstem vrhu in meri 20 ha. Gospodarjenje na 8 ha kmetijskih površin je bilo vsa leta skrbno, vendar za pojem »MODERNEGA KMETOVANJA« zastarelo. Kmetija ni bila tržno usmerjena, za dom pa je bilo vedno »KRUHA« dovolj. Že pred nesrečo je Kokal namenil grunt sinu Jožetu. Nesreča je predajo posestva le pospešila. Kokal je z ženo na gruntu gospodaril polnih 35 let, vse od leta 1945, ko je prišel domov iz partizanov. Bil je aktivni borec Bračičeve brigade. Sina Jožeta in njegovo ženo Faniko je že na začetku čakala težka preizkušnja. Čeprav dela Jože v Železarni že 10 let, bi bila obnova gospodarskega poslopja sama s plačo nemogoča. Sam pravi, da bi bili brez solidarnosti in pomoči nemočni. Zato so se pri KOKALU trdno odločili preusmeriti svojo kmetijo v tržno proizvodnjo pitanja mlade govedi. Odločili so se dosledno izvesti preusmeritveni program, ki ga je izdelala pospeševalna služba. Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo uspeli. V dveh letih je bilo obnovljeno gospodarsko poslopje in danes je v njem privezanih 10 glav živine, odvteh štirje »pogodbeni« pitanci. Obnova in preusmeritev proizvodnje zahtevata svoj čas. Ta čas je polovico daljši, če je kmetija hribovska, in taka je Kokalova, take so skoraj vse na Tolstem vrhu.'Ljubezen do zemlje drži ljudi v teh krajih na kmetiji, ne dohodek, kot marsikdo misli. Gospodar in njegov sin Vsi KOKALOVI se za pomoč Zahvaljujejo TZO »TRATI« Prevalje, TOK GOZDARSTVO Ravne, AKTIVU MLADIH ZADRUŽNIKOV TZO »TRATE« Prevalje, KZS občine Ravne, GRADISU Ravne, ŽELEZARNI Ravne in še posebej vsem sosedom in drugim kmetom v občini, ki so pomagali pri obnovi gospodarskega poslopja. Takšnih in podobnih nesreč je bilo v naši občini, na žalost, več. Vedno in povsod se je izkazala solidarnost. Toda marsikatera nesreča bi izostala, če bi se držali nasvetov strokovnjakov in opremili poslopja s strelovodi. O tej prednosti Kokalovih ni potrebno prepričevati. Nov hlev pred strelo varuje strelovod — in vanj je že DVAKRAT TREŠČILO!!! Vlado Gorenšek, ing. OKOLI HIŠE «JE TAKO TIHO. Traktor je moderni hlapec, pomočnik in največji prijatelj sodobnega kmeta. Brez njega si ne moremo kmetovanja niti zamisliti. Toda ta zvesti hlapec — ta pr ijatelj, je lahko tudi zelo nevaren in zahrbten. Kar v hipu lahko postane sovražnik, ki žal, vse prepogosto terja svoj krvavi davek, življenje kmeta, svojega gospodarja. Samo trenutek nepazljivosti. Le majhna, najmanjša napaka lin že se zgodi nesreča. In prav to se je 28. aprila 1983. leta zgodilo pri Oberu na Platu nad Mežico. Pri spravilu lesa je prišlo do nesreče. Traktor je pokopal pod seboj gospodarja Obe-rove domačije, leta 1928 rojenega, komaj 55 let starega Jožeta Šterna, »Oberovega Pepija«, kakor smo ga imenovali vsi, ki smo ga poznali. Bil je na mestu mrtev. Novica o tej hudi nesreči ni prizadela le njegove žene in sina, ne samo Oberove domačije, ampak vse, ki so ga poznali. Rajni Oberov Pepi je bil dober, napreden gospodar. Bil je čudovit mož, oče, sosed, znanec in prijatelj. Na težavnem Oberovem gruntu je delal prave čudeže. V tistih strminah, kjer si še gamsi komaj najdejo pot, je vozil traktor kakor na ravnini. Vsa kmetijska dela je postoril z njim. Noben drug ne bi znal, niti si ne bi upal narediti tega, kar je znal in zmogel s traktorjem on. Pri vsej svoji skrbi za dom in družino, potem ko je tako lepo uredil hišo in vse svojo gospodarstvo, da je lahko za vzor drugim, je vedno našel čas tudi za družbeno delovanje. Dolga leta je bil član zadružnega sveta koroške kmetijske zadruge TZO »TRATA« Prevalje, član zemljiške skupnosti občine Ravne, član zbora delegatov temeljne organizacije gozdarstva Ravne, bil je član sveta za kmetijstvo občine Ravne in delegat za zbora združenega dela SRS v Ljubljani. Poleg tega, da je napredno in vzorno gospodaril, je vsako zimo redno plužil ceste. Pepi je ljubil naravo in je bil vnet lovec. Kljub obilici dela, pa je zmeraj našel čas tudi za prijatelje, za veselo družbo, saj je bil vedno dobre volje, vesel, nasme- jan, poln zdravega kmečkega humorja. Pepi je zelo rad prepeval. Njegovi najljubši pesmi sta bili »Jaz sem en frišen jager« in »Z nobenim purgarjem ne grem jaz tau-šat«. Karkoli je počel, karkoli je delal, zmeraj si je pri delu prepeval in žvižgal. Njegova žena je s solznimi očmi dejala: »Najbolj hudo in težko mi je pri srcu zato, ko je tako čudno tiho okoli hiše.« Jožetu Šternu-Oberovemu Pe-piju v spomin zapisal ROK GORENŠEK Že naši pradedje so vedeli Varnost, občutek varnosti in brezskrbnosti veliko pomenita v človeškem življenju. V tistih časih, zdravstvo še sploh ni bilo tako razvito kot danes. Ni bilo dovolj zdravnikov, bolnišnic, prve pomoči in drugih ustanov, ki danes skrbijo za naše zdravje, rešujejo naša življenja, spravljajo v red in krpajo dan za dnem naše zlomljene in krvaveče ude ter tako odstranjujejo neljube in težke posledice nesreč in nezgod, do katerih prihaja vse več predvsem po naši lastni krivdi. Za večino nesreč smo namreč čisto sami krivi. Saj jih sami povzročimo. Vzrok je ponavadi naše sa-moobljube, naš prevelik, napačen ponos. Precenjujemo svoje zmožnosti, svoje znanje, ki je največkrat pomanjkljivo. Pogosto je pravi vzrok za nesrečo postavljanje pred drugimi, dokazovanje svoje večvrednosti. Da še enkrat ponovim, dejstvo je, da največ nesreč zakrivi neznanje, lahkomiselnost, raztresenost, trma in podobno. In ravno tega, kar si mi danes privoščimo — tiste lahkomiselnosti, si nekoč naši predniki, našj pradedje nikakor niso mogli, niti si niso smeli dovoliti. Saj je bil v takratnih razmerah človeški rod lahko izumrl samo zaradi nesreč, če bi se bile dogajale tako pogosto in zaradi takih vzrokov, kakor pa dandanes, vsako uro, vsak dan. Že naši pradedje so prav dobro vedeli, kaj pomeni skrb za varnost človeka, ki mu ohranja življenje in zdravje in mu s tem omogoča boj za vsakdanji kruh. Stara in častitljiva, foto: J. S. Zato so tudi že v tistih časih poskrbeli, da je bilo vse, kar je bilo solidno in po načrtih zgrajeno, zgrajeno varno, tako da bi se zgodilo čimmanj nesreč, ki so bile v tistih časih veliko bolj usodne za življenje in zdravje, za obstoj vsakega posameznika kot tudi celotne družbe. Poglejmo stare lesene kmečke hiše. Še danes se čudimo njihovi lepoti, pa tudi funkcionalnosti. Ponavadi so te hiše krasili čudoviti ganki in stopnišča, z lepo izrezljanimi ograjami. Toda ograje teh gankov niso bile lepe samo na pogled. Bile so tudi bolj varne kot večina naših sodobnih balkonskih ograj. Taka ograja je bila zelo močna in trdna. Počivala je na zelo močnih nosilnih tramih, bila je tudi dovolj gosta, da ni moglo ničesar pasti skoznjo. Pri tleh pa je bila zaprta, da se ni moglo ničesar skotaliti čez rob in pasti na glavo človeku, ki je stal pod gankom. Tega varnostnega pogoja nove ograje naših balkonov sploh ne poznajo več. Morda prav zato fantje ne postajajo več pod ganki in ne kličejo deklet ponoči, ker je najbrž prenevarno. Tak gank pa je imel tudi dovolj visoko ograjo, ki je bila tudi lepo poslikana. Tam je bilo poleti tudi vse polno rož, nageljnov, ki so bili ponos domačije. Nageljni pa so tudi vsakemu pripovedovali, da so v hiši doma mlada dekleta, ali pa vsaj čedna mlada gospodinja. Poglejmo sedaj še hleve, oziroma gospodarsko poslopje. Most po katerem so vozili krmo z vozovi na senik, je bil ob straneh ograjen z varnostno ograjo, ki je yarovala pred padcem. Vsak senik so zapirala primerna vrata. Posebna, navadno pomična vrata, pa so zapirala gumno. Za dostop na »peter«, to je na podstrešje senika in gumna, pa so bile postavljene posebno trdno zgrajene masivne stalne stopnice, ki so imele ob straneh ograjo in oprijemala, da si se lahko oprijemal, ko si stopal po njih. Tudi podi na »petru« so bili gosti in trdni. Odprtine za spravljanje krme na »peter« in s »petra« pa so imele posebne lesene lopute, s katerimi so se zapirale, da kdo ni mogel pasti s »petra« na pod, kjer bi se gotovo hudo poškodoval, če ne bi ravno umrl. Tudi stopnišča po hišah, kjer so ljudje stanovali, so bila podobno zavarovana. Danes pa, kot da bi v tem modernem času polnem hlastanja in norega divjanja, pozabili na vse to, za kar so že naši predniki vedeli. Danes nam za dostop na »peter« služi kar navadna običajno samo prislonjena lestev. Ograj ni skoraj nikjer več. Podov na »petrih« ni. Če pa so, so to le sem in tja redko nametane posamezne deske, ki se prav lahko zlomijo, potem pa padec in nesreča je tu. Mislim, da bi bilo dobro, da bi se ob občudovanju in ogledovanju starih hiš, hlevov in senikov tudi zamislili in nekaj tega, kar vidimo, tudipo-snemali. ROK GORENŠEK ,. i— .. n...... ....»Ml... FRANCA SIRNIKA p. d. TRBULA NI VEČ IVI E D NAMI Globoko nas je pretresla vest, da je v soboto, dne 16. aprila 1983 v ljubljanski bolnišnici umrl Trbulov Franc. Dolgo časa se je upiral težki in hudi bolezni že v bolnici Slovenj Gradec in pozneje v Ljubljani. A bolezen je bila močnejša kot njegova volja do življenja in načrti, ki jih je imel kot dober družinski oče in gospodar. Franc je bil rojen leta 1931 na Trbulovi domačiji v Trobljah, najstarejši med petimi otroki. Že kot mladenič je vzljubil zemljo ter začel pomagati pri delu. Kmetija leži v hribih in zahteva pridne roke. Leta 1961 si je izbral pošteno in pridno dekle. Poročil se je, prevzel posestvo svojih staršev ter z vso skrbjo in vnemo začel gospodariti in graditi. Družina se je večala, saj so se njima rodili trije sinovi in najmlajša še hčer. Srčno je ljubil svojo ženo, otroke, starše, sestre in brata. Kako vesel je bil uspeha, ko so se leta 1973 vselili v novo stanovanjsko hišo. Ni mu bilo žal žuljev. Ljubil je svojo zemljo, gozd in domačijo, želel si je napredka za dobro vseh. Našel pa je tudi čas za sodelovanje v širši družbeni skupnosti. Bil je delegat kmetijske zadruge, delegat privatnega sektorja gozdnih posestnikov kakor tudi dober in uspešen zadružni kooperant. Tr-bulova domačija je bila znana že v času NOB, ko so se pri njih zbirali borci in aktivisti, tudi da- nes so bila odprta vrata vsem članom ZB, SZDL, gasilcem, lovcem in vsem, ki so se oglašali v njihovi hiši. Pokojni Franc je imel za vsakega prijazno besedo. Z veseljem je sprejemal na obiske sorodnike in predstavnike pobratene krajevne skupnosti Vrhnika, od koder je bil domačin pokrajinski sekretar — narodni heroj IGNAC VOLJČ-Fric, -ki je padel v času NOB v neposredni bližini Trbulove hiše. Še bi lahko naštevali njegova dobra dela, želje in načrte. Upal je in verjel v življenje. Bilo je vse zaman. Dobrega soseda in kmetovalca ni več med nami. Dragi Franc, pogrešali te bomo. Naj ti bo lahka domača zemlja. prijatelji GORENJE — FECRO — RAZISKAVE IN RAZVOJ SODOBNO PRIDOBIVANJE IN HLAJENJE (Nadaljevanje iz 5. številke) SISTEM MOLŽE V MLEKOVOD V MOLZIŠCU: Je v rabi za prosto rejo molznic, od 20 krav naprej, s tem da so njegove oblike različne. Večina zagovarja molzišče ribja kost v eno ali dvoredni izvedbi. Za solidno in efektno molžo moramo imeti v molzišču vsaj 15 % stojišč od staleža krav v hlevu. Sistem ribja kost je limitiran na maksimalno 24 krav in sicer molzemo 2 X 12. To je delo za dva molznika. V molzišču se vse bolj vgrajujejo vodi na nivoju tal, manj pa v višini 180 cm. Kot pri vezani reji je tudi v molzišču značilen tretji t. i. pralni vod. Velikost (premer) voda se določa po istem principu, kot za vezano rejo s tem, da mora imeti vsaka molzna enota vsaj minimalen pretok. V molzišču je možno molzne enote opremiti z menzurami, za vsakodnevno kontrolo proizvodnje mleka posameznih molznic. Nekateri živinorejci zagovarjajo menzure, drugi pa se boje, da jih bodo razbili. V vsakem primeru so menzure poleg tega, da so rabne za merjenje količin namolženega mleka tudi zrcalo higiene zaprtega mlekovodnega sistema. Menzure so v velikosti od 15—25 litrov, če v molzišču ne rabimo menzur ampak samo enostavne molzne enote za merjenje količin namolženega mleka po kravi uporabljamo razne »TEST« priprave in to nkrat mesečno. (THRU — TEST, MILKO TEST) ^ Molzne enote v molzišču. so lahko s konstantno pulzacijo ali pa s kontrolirano. Cesto rabimo elektronske pulzatorje, ki so lahko enojni ali dvojni. Za vse Večjo storilnost pri molži se uporablja tudi snemalna avtomatika, ki ima nalogo, da po končani molži sname molzno enoto in jo postavi na poseben podstavek. Molznik to enoto potem vzame in jo nastavi na drugo žival. Zbiralci mleka so navadno istih dimenzij in oblik kot pri mlekovodu za vezano rejo s tem, da so lahko nameščeni v kanalu molzišča, ali pa v mlekarnici. Priprava za pranje mlekovoda in molznih enot je tudi circomat (avtotherm, bitherm, sinetherm). Molzišče ima lahko vgrajeno tudi pripravo za krmljenje z močno krmo v mehanski ali programirani izvedbi. V popolni avtomatizaciji danes v molzišču že cesto rabijo gonjače krav, ki skrbe za dohod in odhod molznic v molzišče. BIO — MOLZNI STROJ: je rezultat-večletnega razvoja, raziskav in praktične uporabe. Ta molzna priprava predstavlja predmet za postopek molže s stališča tehnike molže, kot s biološkega stališča in se uporablja predvsem tam, kjer so postavljene visoke zahteve glede mlečnosti, molznosti in zdravja vimena. Količina mleka in njegov pretok vpliva pri sistemu molže v vrč in v mlekovod na oskrbo z podtlakom. To povzroči, da delovni vakuum, ki deluje na sesek ni konstanten, ampak niha odvisno od količine mleka in hitrosti pretoka. Tako imamo včasih precejšnjo izgubo podtlaka v molzni enoti. Izguba pomeni, da pade ravno takrat, ko bi bil najbolj potreben za učinek molže. Poleg tega mora biti deklarirani podtlak v molzni napravi bistveno večji od vakuuma, ki je fiziološko potreben pri molži. Ob koncu molže, ko je pretok mleka manjši je tkivo seska izpostavljeno polnemu nefiziolo-ško visokemu podtlaku. Izguba in nihanje vakuuma ima za posledico motnje v pulzaciji. Radi tega mleka ne odteka enakomerno iz seska. Mleko se pretaka nazaj in naprej. Neenakomeren odtok mleka in še vdor zraka preko kolektorja v sesne čaše ima za posledico prenašanje obolelosti vimena. Naštete probleme izključuje Bio — MOLZNI STROJ, s periodičnim iztopom zraka in sicer: S točno časovno usklajenostjo iztoka in odvoda mleka tako, da ti dve funkciji ne učinkujeta negativno ena na drugo, ampak se celo dopolnjujeta. To je mogoče doseči z enostavnimi pretoč-no-tehničnimi, vendar pomebnimi izboljšanjem standardne molzne naprave (enote). Majhen ventil, ki je krmiljen s pulzatorjem pulzacij-skega razmerja 70 : 30, na vsakem sesnem tulcu enote, odpira dostop zraka neposredno pred vhodom seska, vendar le v fazi mirovanja (periodični vstop zraka). Točno 'naravnan vdor zraka (ca. 2 l/min. na sesni tulec) pospešuje odtok mleka ravno v pravem trenutku tako, da se pravkar pomolže-no mleko odvaja hitro in brez povratnega toka iz sesnih tulcev skozi molzno napravo. so in desno polovico vimena. S posebnim kolek-torjem z dvema odtočnima cevnima nastavkoma in dvojno mlečno cevjo mleko hitro odteka. Bistveno zmanjšamo izgube podtlaka v fazi pretoka mleka, tako da lahko zdaj s pomočjo periodičnega istopanja zraka namesto s doslej konstantnim vakuumom 50 KPa, molzemo tudi na visoko nameščeni mlekovodni napravi (180 cm) z nizkim vakuumom okrog 42 KPa. V fazi mirovanja regulirani vdor zraka kontroliramo znižanje vakuuma na sesku. Ta karakterističen podtlak, ki je naravnan po pulzacijski krivulji učinkuje na ritmično natezanje in krajšanje seska pri vsakem taktu. Vzdolžna masaža je tu zelo podobna ročni molži. Skupaj z masažnim pritiskom gume (blagi pritisk) ima za posledico biološko razbremenitev tkiva seskov. Pri tej vrsti razbremenitve obdelujemo predvsem zelo previdno vrh (konico) seska, ki predstavlja glavno infekcijsko bariero. Zatrdline na vrhu seskov in nabrekanje koncev seskov se redko pojavljajo. Bio — MOLZNI STROJ je molzna priprava, ki omogoča na podlagi biološke razbremenitve, kontroliranih razmerij vakuuma in toka mleka, ločenih odtočnih poti in določenega podtlia, ki ga je mogoče znižati, hitro in popolno molžo, pri tem pa kolikor se najbolj da varuje vime. Novost in napredek sta dosežena s skromnimi konstrukcijskontehničnimi sredstvi. Z enostavno zamenjavo molznih pripomočkov na obstoječih molznih sistemih je možno BIO — MOLZNI STROJ uporabljati. Te prednosti so bile dosežene z enostavnim izboljšanjem sesne čaše. Molzna enota deluje zanesljivo. Tehnični in vzdrževalni stroški so majhni, če jih primerjamo z drugimi molznimi sistemi. Vsako molzno napravo, ki odgovarja normam je mogoče preurediti na BIO — Da izključimo prenašanje bakterij pri molži mlekovodne poti enostavno ločene na levo MLEKA [sj MOLZNI STROJ. Pri tem moramo upoštevati naslednje pomembne in dodatne predpostavke: mag. IVAN KUDER (Nadalj. prihodnjič) Kolektor v enostavni izvedbi iz nerjavečega jekla Nerjaveč pulsator s konstantnim utripom ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega sina, moža, očeta, brata in strica FRANCA ŠIRNIKA p. d. Trbula iz Trobelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Hvala vsem govornikom pri hiši žalosti in ob grobu, učencem osnovne šole Franjo Vrunč, Slov. Gradec, 6. in 8. a razr., pevskemu zboru, družini Breznik in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala! žalujoči sorodniki! Izvajanje sanacije v TSP Radlje-Podvelka DOSEŽENI REZULTATI V TOZD TSP RADLJE-PODVELKA V PRVIH ŠTIRIH MESECIH POROČILO O DOSEDANJEM POTEKU POKRIVANJA IZGUBE ZA TSP RADLJE-PODVELKA PO ZAKLJUČNEM RAČUNU 1982 I. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE je bil naslednji: izdelek ^ kumulativni plan . 1,—30. 4. 1983) (1. doseženo L—30. 4. 1983) % Intro okna 3.000 kom 2.534 kom 84 izolir okna 22.265 kom 26.260 kom 118 rolo omarica 8.856 kom 7.834 kom 88 lepljeni profili 600 m3 293 m3 49 masivne obloge 500 m2 543 m2 108 H-letve 1.500 tm 3.272 tm 218 masivne police per 132 m2 94 m2 71 intro krilo 200 kom 213 kom 106 izolirno steklo 11.840 m2 10.304 m2 87 PVC rolete 16.846 m2 12.610 m2 75 skupaj v pog. m3 16.056 17.724 110 Iz zgornje tabele je razvidno, da je bila skupna proizvodnja presežena v primerjavi s sanacijskim programom za 10%. V tem obdobju smo presegli proizvodnjo pri oknih, masivnih oblogah, letvah in intro krilih. Proizvodnja lepljenih profilov in masivnih palic pa ni bila dosežena zaradi pomanjkanja suhega žaganega lesa in naročil kupcev. H. REALIZACIJA je bila dosežena v višini 324,433.505 din in je presežena za 14%. V realizaciji je upoštevan prenos zalog gotovih izdelkov (intro in izolir oken ter rolo omaric) v TOZD Blagovni promet. Ta realizacija predstavlja 141,140.148 din in je za 4% večja, kot smo jo načrtovali v sanacijskem programu. Prodajne cene smo presegli pri oknih na domačem in tujem trgu in pri lepljenih profilih v izvozu. Planiranih prodajnih cen pa ne dosegamo pri rolo omaricah, masivnih oblogah, lepljenih profilih na domačem trgu in pri intro krilih. Udeležba TOZD Blagovni promet je v realizaciji za opravljanje nabavne ter prodajne funkcije in prevzema zalog gotovih izdelkov 17,436.742 din in je za 11% večja od planirane, kar pa je v skladu s preseženo realizacijo. Neplačana realizacija in izredni prihodki pozitivno vplivajo na povečanje prihodka in povečujejo celotni prihodek za 725.079 din, tako da je celotni prihodek dosežen v višini 307,721.842 din in je za 15% večji od predvidenega po sanacijskem programu. III. STROŠKI V strukturi delitve celotnega prihodka predstavljajo poslovni stroški 89,51 %-delež, ki je za 2,5 % večji od predvidevanj po sanacijskem programu. Na večji delež stroškov vpliva slabša struktura proizvodnje (več oken, manj lepljenih profilov) in slabši pozitivni efekti iz prenosa zalog gotovih izdelkov v TOZD Blagovni promet. Zaloge so se prevzemale po veljavnih cenah in dejanski kvaliteti. Količinska poraba surovin in izdelavnih materialov je za 7,7 % manjša od predvidene porabe. Prihranke ugotavljamo predvsem pri izdelavnih materialih in lastnih polizdelkih. Pri nabavnih cenah ugotavljamo negativni vpliv na rezultate poslovanja, saj smo v stroške prenesli negativna odstopanja iz preteklih let. Višje nabavne cene pa ugotavljamo pri žaganem lesu in steklu (zaradi strukture porabe), pri okovju (zaradi uvoženih delov), pri gorivih in mazilih, pri rezervnih delih ter granulatu. Splošni materialni stroški in izredni izdatki so večji, kot so predvideni v sanacijskem programu, vendar zaradi višjega celotnega prihodka ne vplivajo negativno na rezultate poslovanja. Minimalna amortizacija je za 2 % nižja, kot je planirana, kar je posledica že ne aktiviranih osnovnih sredstev. IV. DOHODEK in njegova razporeditev Pri 15% povečanem celotnem prihodku bi morali ustvariti 25,339,905 din dohodka, vendar smo ga zaradi povečanih poslovnih stroškov (4,443.947 din) dosegli le 20,895.958 din, kar je 95% glede na predvideno po sanacijskem programu. Izpad dohodka je v višini 1,138.742 din. Poraba dohodka je za 1,926.977 din nižja od predvidene in to pri svobodni menjavi dela, davki hin prispevkih iz dohodka, pri obrestih od kreditov in pri porabi čistega dohodka za osebne dohodke. Rezultat poslovanja je negativen v višini 28,649.065 din. Izguba je za 788.235 din oz. 3 % manjša od predvidene po sanacijskem programu poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Računovodski in plansko analitski sektor V zaključnem računu za leto 1982 in tudi v sanacijskem programu je izkazana izguba v poslovanju v letu 1982 v višini 124.703 tisoč din. Za pokritje te izgube so bili v sanacijskem programu predlagani viri glede na možnosti pokrivanja znotraj DO in od zunanjih sanatorjev. Prilagamo poseben pregled o predlogu pokrivanja po sanacijskem programu, o spremenjenem predlogu glede na razgovore z Republiškim in občinskim rezervnim skladom in o višini izgube, ki je bila pokrita do 31. 5. 1983. Iz pregleda ugotavljamo, da so temeljne organizacije v okviru Lesne pokrile predviden znesek izgube za leto 1982, razen ene temeljne organizacije. V večji meri je bila ta izguba pokrita že 31. 3. 83 po sklepih tistih TOZD, ki pokritja niso pogojevali s sprejetjem sanacijskega programa. Ostali tozdi so izgubo pokrili 31. 5. 1983, le ena temeljna organizacija pa še vedno ni pozitivno sklepala o pokritju. S strani drugih sanatorjev. Do 31. 5. 1983 so izgubo pokrivali Lesnina Ljubljana, s Slovenijalesom pa so razgovori v končni fazi in pričakujemo pokritje do sredine junija. Republiškemu skladu skupnih rezerv je bila posredovana osnovna vloga, dne 6. 4. 1983 in dve dopolnilni vlogi v mesecu maju z vso potrebno dokumentacijo. Zadnji zahtevek skladu skupnih rezerv znaša 37.287 tisoč din. Predvidoma bodo sredstva sklada odobrena do 10. 6. 1983. Trenutno manjkajo še nekatere verifikaoije sanacijskega programa, ki so potrebne po politiki sklada za odobritev sanacijskega kredita. Marija Miheljak, dipl. oec. 9. povirje potoka Velka s pritoki 10. povirje Viltužnikovega in Hudejevega potoka 11. povirje Kapusovega potoka 12. povirje potoka Radoljne s pritoki 13. povirje potoka Lamprehščica 14. povirje potoka Lobnica s pritoki 15. povirje potoka Bistrice 16. povirje Limbuškega potoka 17. povirje Pekrskega potoka Ta vodozbirna območja so prikazana na priloženi skici 1. Od teh jih prvih šest v celoti spada v območje G. G. Slovenj Gradec in polovica sedmega, vsa ostala pa spadajo v območje G. G. Maribor. Med temi 17 vodozbirnimi območji se nahaja tudi 14 po površini malih ozkih območij, ki leže neposredno ob reki Dravi. So pretežno brez potokov, le tu in tam je kak jarek s pičlo količino vode, ki ne zadošča niti za pogon mlina, kaj še le za pogon žage. Vsa vodozbirna območja so naravna gravitacijska, ostro ločena med seboj z izjemo 13 Lamprehtovega. To je napravljeno deloma umetno tako, da so falski menihi v 17. stoletju vodo iz Lamprehtovega potoka s kanalom nad vasjo Činžat speljali v Falski potok. Po površini je največje območje Radoljne, Velke, Vu-hreščice in Lobnice, najmanjše je Rehtarčevo, ki premore vode na bir samo za eno žago. 6.2. Prve znane žage po Vuzeniškem urbarju iz leta 1585 Mravljak J. (1927) nam je v svojem delu »Vuzeniški urbarji« podal spisek z imeni lastnikov prvih žag za območje Vuzeniške graščine. Vse imenovane lastnike žag smo lahko razporedili ob ustrezne potoke, ker smo vse razen dveh našli tudi v prvem katastru oz. mapah iz leta 1825. Še pred letom 1585 so davek v deskah »Gemain laden viertl ains« dajali: Juniker (Junker), Petersilnik (Peteržejek), Naberž-nik, Stopičnik (Stopajnik) in Podlesnik vsi iz Janževega vrha in Pfeferli iz Orlice. Polovico od tega »viertl halb ains« so dajali Laurenci (Lorincl), Ulrik »undterm holz« iz Ribnice (lokacija neznana) in Jakob iz Hudega kota; slednji ima dati še 13 kosov pod-nic (podnstukhladen), ki po današnji meri znaša 0,725 m3. (Nadaljevanje prihodnjič) Dragi mami, stari mami in prababici Matildi ŠKODNIK v spomin (18. 2. 1900—10. 4. 1983) Hitro se je med krajani Graške gore, Šmiklavža, Vodriža in drugod razširila žalostna vest, da nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Matilda ŠKODNIK, po domače Petelanškova mama iz Šmiklavža. Njena življenjska pot je pričela 18. februarja 1900 v Šentilju pod Turjakom. Komaj dve leti je imela, ko ji je umrla mati in tako je bila prepuščena očetu, ki si je poiskal novo življenjsko tovarišico. S 15. leti je izgubila tudi njega, ki ji je bil vseskozi dober vzornik. Kruta vihra I. svetovne vojne, očetova smrt in še kaj so pripomogli, da je odšla od doma. Osem let je bila za deklo pri okoliških kmetih in se leta 1923 poročila na Petelanšekovo v Šmiklavž. V zakonu z možem Ferdom se jima je rodilo osem otrok, od katerih jih živi še sedem. Na skopi hribovski zemlji sta jih vzgajala v pridne in poštene otroke. Ker je bil njen mož muzikant, je velikokrat sama garala na njivah in travnikih. Zato tudi ni čudno, da so ji telesne moči začele tako hitro pešati. Tudi med II. svetovno vojno je veliko prestala in bila nekaj časa tudi zaprta. Leta 1970 je ovdovela. Tudi to ji ni bilo prizaneseno. Moževa smrt je na njeno čelo zarisala novo ostro gubo. A tudi to je bilo treba prestati. Zakopala se je v delo in v njem iskala tolažbo. Toda bolezen je vedno bolj lezla v njeno telo, a kljub temu je še vedno ostala zvesta zemlji in svojim. S časom se je iz hribovske kmetije preselila k hčerki v dolino, da je bila bliže zdravniku, ki ga je vedno pogosteje potrebovala. Čeprav je živela skromno in bila bolj rahlega zdravja, ji je bila dana dočakati lepo starost. Pod težo let in telesne izčrpanosti se je izteklo njeno življenje mirno in tiho. Mama, naj vam bo lahka domača gruda, kateri ste bili vse življenje zvesti in vdani. Žalujoči: otroci in vnuki z družinami ter pravnuki Odšli so veterani Zadnji čas smrt neizprosno kosi med naj starejšimi gozdnimi delavci TOZD gozdarstva Mislinja. Tako je v kratkem času odšlo za vedno kar pet delavcev in sicer: Uršej Matija-Tijek, Skrlovnik Karl, Osonkar Franc, Kaučič Ivan in Pogorevc Anton. Vsi so vse svoje življenje posvetili gozdu in z njim tudi živeli. Vsi so si v gozdu dobivali vsakdanji zaslužek. Okušali so vse težave gozdnega delavca. Najtežja gozdna dela so morali opravljati s priročnimi in enostavnimi sredstvi. Takratni lastniki gozdov so kaj malo dajali za boljšo življenjsko raven delavcev in zdravstveno stanje. Bili so le delovna sila, ki je morala od ranega jutra do poznega večera dati vse od sebe za skromen zaslužek. Čeprav jih je delo v gozdu v mladosti izčrpalo, so vsi ostali zdravi in kleni ljudje. Dočakali so visoko starost in uživali zaslužen pokoj. V kolektivu so uživali velik ugled. Veliko so prispevali, da vsi danes živimo in delamo v boljših razmerah kot so oni. Za vse se jim še enkrat zahvaljujemo. Ostali nam bodo v lepem spominu. Uršej Matija MATIJA URŠEJ jebilrojen 23.2. 1900 leta na Jauhovi kmetiji v Mislinjskem jarku v številni družini. Mala kmetija in težki obdelovalni pogoji niso nudili dovolj kruha za lačne uste, zato je moral Matija že zelo mlad od hiše za kruhom. Edino možnost zaposlitve in s tem preživljanja je dajal gozd, zato se je kot 14-letni deček zaposlil v gozdu pri takratnem lastniku Pergerju. Moral je opravljati vsa gozdna dela. Narava ga je obdarila z velikim darom, to je s spretnostjo. Svoje spretne roke je kaj hitro začel upo-- rahljati za rokodelstvo, pravi mojster pa je postal v cepljenju skodel in pokrivanju z njimi. Najbrž ni strehe iz skodel od Skomarja, Kozjaka do Velike Kope, ki je ne bi krila Tijekova roka. Občudovati ga je bilo, kako urno se je premikal po strmih strehah. To delo je opravljal do konca svojega življenja. Gozdno delo je opravljal vso delovno dobo. Leta 1956 je odšel v zaslužen pokoj. Smrt mu je pretrgala življenje 9. 7. 1982 v starosti 81 let. Skrlovnik Karli KARL SKRLOVNIK je bil rojen 26. februarja 1911 leta v Glažuti pod Skrivnim hribom. Tako je zelo zgodaj spoznal trdo življenje v pogojih Pohorja, saj je tudi on kot deček stopil na pot gozdnega delavca pri takratnem lastniku Pergerju. Delo v gozdu je opravljal vse življenje. Prevoz lesa je spadal takrat med najtežja opravila v gozdu, saj je bilo potrebno biti z volmi že ob svitu na vrhu planine. Pred tem pa je bilo potrebno seveda živino nakrmiti. To so bili časi največjih naporov in noči brez spanja. Bil je poročen, v zakonu se mu je rodilo 6 otrok in jih je vzgojil v dobre in poštene ljudi. Leta 1966 je odšel v pokoj, ko je v gozdu delal kar 35 let. Za vedno je odšel 17. 2. 1983. Osonkar Franc FRANC OSONKAR je bil rojen 20. julija 1904 leta v Razborci, v številni delavski družini. Borba za vsakdanje življenje ga je zelo zgodaj primorala, da je stopil v vrsto gozdnih delavcev in se tako preživljal, čeprav je bil zaslužek slab. Leta 1930 se je poročil z Elizabeto Borovnik. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok. Vse sta vzgojila v zavedne in poštene ljudi. Zadnja leta vojne tudi Osonkar Francu niso prizanesla, saj je bil med maloštevilnimi borci, ki so se leta 1941 uprli nemškemu okupatorju, pri čemer je bil ranjen in ostal vojni invalid. Toda kljub invalidnosti je delo gozdnega delavca opravljal Vzorno in vestno. Leta 1964 je odšel v zaslužen pokoj. Z leti si je zaželel doline, saj so ga pohorske strmine izčrpale, zato sta si z ženo v dolini kupila majhno kmetijo. Tu je živel vse do svoje smrti 20. 2. 1983. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kaučič Ivan IVAN KAUČIČ je bil rojen 24. avgusta 1893 v gozdarski družini, saj je bil njegov oče »palir« pri veleposestniku Zergerju. Kot vsi ostali gozdni delavci je okusil trpkost in težave poklica gozdnega delavca, ki si ga je izbral. Zaposlil se je že v rani mladosti, saj je bil star šele 16 let. Poklic gozdnega delavca je opravljal vse življenje. Njegova življenjska pot ni bila enostavna. Preživeti je bilo potrebno dve svetovni vojni. Po I. svetovni vojni (leta 1924) si je ustvaril družino in svoj dom. V zakonu se mu je rodilo 8 otrok. Preživljati številno družino ob skromnem zaslužku ni bilo lahko. To je bilo mogoče samo s pridnimi rokami, te pa je Kaučič imel. Najtežja leta so še bila leta med vojnama in čas NOB. Vse to je KAUČIČ Ivan uspešno prebrodil in leta 1951 odšel s polnimi leti v zaslužen pokoj. Uživanje pokoja mu je pretrgala smrt, 25. 4. 1983, star je bil skoraj 90 let. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Pogorevc Anton POGOREVC ANTON je živel z nami dolga leta. Srečevali smo ga povsod, kadar smo vstopili v gozd. Rojen je bil 24. 9. 1899 v Št. Florjanu. Že v rani mladosti je čutil trpkost takratnega časa. Prvo zaposlitev je leta 1924 dobil v takratni tovarni lepenke v Mislinji. Tu je delal vse do požiga le-te. Po požigu tovarne lepenke je začel pot »holcerja« in ji ostal zvest vse do svoje upokojitve leta 1957. Leta 1926 si je ustvaril družino in lasten dom. Za družino je bilo treba garati in Tonč, kakor smo ga imenovali, je garal cele dneve. Bil je priden in dosleden pri svojem delu. Kot koroški borec je bil večkrat odlikovan. Tudi potem, ko je šel v pokoj, je imel še veliko načrtov. Marsikaj je še želel opraviti, vendar mu je bolezen in smrt to preprečila. Umrl je 19. maja 1983 v starosti 84 let. Sodelavci TOD gozdarstvo Mislinja se ga bomo še dolgo spominjali. Ivan LEKŠE, oec. PRIDI POGOSTEJE MED NAS Junija 1923 je bil rojen na Kapcah pri Murski Soboti. Tistemu rodu pripada, ki je moral nositi na svojih plečih vso pošastnost druge svetovne vojne. V Slovenj Gradcu smo ga spoznali leta 1952, ko je kot mlad gozdarski inženir bil nameščen kot pripravnik. Odločba o namestitvi nosi št. 140/1. Prvo plačo pa so mu odmerili 7.200 din, starih seveda. Kmalu je šel na odslu-ženje vojaškega roka in se ponovno vrnil med nas. Naložena so mu bila vedno zahtevnejša dela. Za šefa okrajne uprave Slovenj Gradec je bil imenovan leta 1955. Kasneje mu je bilo zaupano vodenje izkoriščanja gozdov, pri gozdnem gospodarstvu. Za direktorja gozdnega gospodarstva je bil imenovan 1963 in na tej dolžnosti ostal do združenja z lesno industrijo v letu 1974. Po združitvi pa ga je delavski svet nove delovne organiza- cije LESNA imenoval za glavnega direktorja. Od leta 1978 je opravljal dolžnosti svetovalca za investicije pri poslovodnem odboru. Kasneje je do poslabšanja zdravja vodil delovno skupnost skupnih služb. Po tem formalnem naštevanju povemo v kratkem, da je bil skrben in varčen gospodarstvenik. V času, ko je bil direktor gozdnega gospodarstva, je bila v sodelovanju z lesno industrijo opravljena uspešna naložba in zgrajena tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu. Zgrajeno je bilo mehanizirano lesno skladišče v Otiškem vrhu, zgrajeno je bilo veliko gozdno- kamionskih cest, tudi naši objekti za rekreacijo so se širili. Upokojen je bil 31. marca 1983. Delavci LESNE se mu za njegovo dolgoletno prizadevanje in skrbno vodenje delovne organizacije iskreno zahvaljujemo. Želimo, da bi se mu zdravje okrepilo in da bi pogosteje prišel med nas. tvoji sodelavci Gomjec Janez CARF MATEVŽ Svet ugleda pred štiriinšestdesetimi leti pri Kordežu v Topli. Otroška leta mu minevajo kot vsakemu koroškemu pobiču. Okrog Hudejevega korita prične leta 1936 delati pri grofu Turnu, najprej kot negovalec mladih nasadov potem kot sekač. Po vojni najde pot v gozdarsko šolo v Ljubljano. Dekreti ministerstva za gozdarstvo ga premeščajo iz kraja v kraj. Leta 1946 ga usmerijo v Slovenj Gradec k dravskemu gozdnemu gospodarstvu, nato na Bled in leta 1949 spet nazaj v Slovenj Gradec. Skrbi za odkazilo drevja, za potek obvezne oddaje lesa, medtem obhodi vso slovenjegraško gozdnogospodarsko območje. Prehodi ga pozneje še štirikrat, saj mora pri taksaciji vsakih deset let skozi iste sestoje. Naše gozdove pozna kot malo kdo. Povsod sodeluje pri osnovah urejanja gozdov. Ni bilo cest, ne biciklov, ne konjev, ne avtov. Dela vse dneve in prenoči na kmetih. Spi na klopeh, na senikih, na skobelnih mizah, tu in tam kdaj tudi v postelji. Spi med otroki, po tri zibke so včasih tekle okrog njega. Se pač spočij, kakor veš in znaš! Jutri je nov dan in spet je treba čez globače in vrhove opazovati, ocenjevati in opisovati sestoje. Vmes zbira staro ljudsko blago, 324 panjskih končnic ima, menda je edini s tako zbirko na Slovenskem. Fotografira, zbira star denar in znamke in kdo bi vedel kaj še. Poslušati Tevža je tako, kakor brati zanimivo knjigo. Škoda, da zmanjka časa in jo je treba zapreti. Še mnogo zdravih in pri svojih konjičkih zadovoljnih let ti želijo kolegi gozdarji, za ves tvoj trud in uspeh pri dolgoletnem gozdarjenju pa hvala lepa. Gozdarji Odšel je VODIHARJEV oče! Juteršek Franc Vodiharjeva domačija se je v lepem majskem dnevu odela v žalost. Petega maja 1983 je umrl gospodar Juteršek Franc, p. d. Vodihar iz Suhega vrha pri Prevaljah. Ni mu bilo lahko, kajti_ na mali skromni domačiji je moralo biti kruha za mnogo ust. Kljub visoki starosti, rodil se je 23. 11. 1899, je kljuboval bolezni, ki je pred leti načela njegovo zdravje. Zelo rad se je pogovarjal o življenju, ki je bilo lepo, a trdo. Znan je bil kot šegav mož in je rad povedal katero okroglo. V Šentanelu je njegov zadnji dom. Tam v Šentanelu, kamor je tako rad zahajal med gospodarje in katero rekel. Težka je bila zemlja, ki jo je s pridnimi rokami obdeloval, zato naj mu bo sedaj zemlja, ki ga pokriva, lahka. V. Gerl MEDSEBOJNI ODNOSI Ob koncu usposabljanja gojiteljev smo izvedli praktični del izpita v gozdu. Mimogrede smo se pogovarjali tudi o zdravilnem učinku bele omele. Ugotovila sem, da je na drevesu ne dosežem. Čez nekaj dni me je zjutraj pričakala na mizi bela omela. Ves dan sem bila srečna. Ne vem, kdo mi jo je prinesel. Neznanemu prinašalcu se iskreno zahvaljujem. Ni mi pomenila toliko bela omela kot spoznanje, da so nekateri ljudje še neizmerno tovariški in prisrčni. Marija Sekirnik 100 DELAVCEV LESNE NA TRIGLAV Porodila se je želja, da se za delavce Lesne organizira pohod na Triglav. Rečeno, storjeno! Na svoji drugi seji je komisija za šport in rekreacijo v sode- Supanc Jožetu v spomin! kT-": Supanc Jože Jože Supanc se je rodil 2. 5. 1908 v Celovcu. Že kot fantič je prišel na Koroško. Bil je izredno delaven, saj je iz skladiščnega delavca s svojo pridnostjo tako napredoval, da je bil pred upokojitvijo vodja odpreme pri gozdarstvu Ravne, še prej pa šef lesnega odseka pri KZ Prevalje. Ne bi bilo prav, če ne bi omenila, da je bil predan gasilstvu. Bil je dolga leta gasilski poveljnik. Veliko je zaslužen za gradnjo gasilskega doma na Prevaljah in ostalih akcij. Gasilci so se dostojno poslovili od svojega poveljnika. 70 mož, 70 mrzlih čelad, kot je mrzla resnica, da ga ni več, se je v hladnem januarskem opoldnevu tega leta poslovilo od njega na Barbari. Zadnji dom je v Podgradu pri Titovem Velenju, kamor se je preselila žena Marija, ki mu je bila v oporo v njegovi bolezni, sreči in v njegovih velikih duševnih stiskah. Naj mu spomladanske sapice poneso pozdrav iz njegovih Prevalj, iz gozdov, kjer mu je bila znana vsaka steza. V. Gerl lovanju z izkušenimi planinci pripravila program pohoda. Datum so določili 10. in 11. september 1983. Potovanje naj bi začeli v soboto na Pokljuki preko Velega polja na vrh Triglava preko Planike in prenočili bi v koči Dolič. V nedeljo bi nadaljevali pot po dolini Sedmerih jezer preko Komarče v Bohinj. Za prevoz bosta pripravljena dva avtobusa, zato je število omejeno na 100. Rok prijave je 15. avgust 1983. Prijavite lahko tudi enega družinskega člana. V primeru, da bo zelo veliko zanimanje za pohod in bo prijavljencev več kot 100, se prijavljeni družinski člani pohoda ne bodo mogli udeležiti. Prijavite se lahko s prijavnico, ki jo dobite pri športnem referentu v vaši temeljni organizaciji. Ti vam bodo posredovali tudi vse druge informacije. Jože Lenart Alergija - bolezen sodobnosti Nenehen razvoj industrije, uporaba kemičnih sredstev v gospodinjstvu, umetnih gnojil v kmetijstvu, proizvodnja prehrambnih artiklov in konserviranje le-teh in preseljevanje ljudi pogojujejo, da pride človek vsak dan v stik s snovmi, ki v tej ali oni obliki sprožijo odziv telesa na škodljive vplive. Takšno odzivanje človeškega telesa kot celote ali njihovih posameznih organov ali sistemov, ki nastane v borbi med tujimi vplivi in snovmi (alergini) ter človeku lastnih protiteles, imenujemo alergična reakcija. Pri tej se sproščajo v telesu ali v posameznih organih snovi oz. strupi, ki nastajajo na mestu »borbe«. Ponavadi nastane reakcija pri ponovnem vnašanju alergena v organizem in le redko pri prvem. Značilno je tudi, da se opisane spremembe pojavijo že pri minimalnih ponovnih dozah; torej reakcija ni odvisna od množine alergena (ponovno jemanje zdravil, hrane, kontakt s prahom, živalskimi dlakami...). Alergično obolenje je torej posledica preobčutljivosti organizma na neko tujo snov, ki pri ponovnem kontaktu preide v burno dogajanje, med tem ko po navadi pri prvem ni reakcije. Znaki preobčutljivosti na tujo snov — alergen so različni in v veliki meri odvisni od vhodnih vrat v organizem (dihala, prebavila, koža...). Tako se spekter sprememb giblje od izpuščajev po koži, srbenja, kihanja, vnetja oči, kašljanja, oteklin kože in sluznic do otežkočenega dihanja, lovljenja zraka ali celo dušenja. Omenjene znake lahko povzroči onesnaženo ozračje, milo, pralni prašld, cestni in zemeljski prah, seno, rože ali hrana. V slednjem primeru so znaki preobčutljivosti driske in bruhanje. Če pogledamo trditve nekaterih avtorjev, ima približno 10 % evropskega prebivalstva eno ali več alergij. Da se z modernizacijo življenja stanje še slabša, vidimo po tem, da večji medicinski centri doma in v svetu ustanavljajo posebne bolnice in oddelke za alergične bolnike iz posameznih vej medicine. Težave nastopijo tako pri odraslih kakor tudi pri otrocih, včasih že celo v najzgodnejši življenjski dobi. Pogostokrat prinesejo obupane mamice svoje malčke v ambulanto zaradi izpušča- ja po telesu, zaradi povišane temperature in drisk ali zaradi bruhanja in praskanja. Drugič spet tožijo, da imajo kar naprej nahod, da ima zamašen nos takoj, ko stopi bos na mrzla tla, ali se umije z mrzlo vodo. Tretji ima enake težave na prepihu, v megli, četrti zopet toži na stalno ponavljajoče se glavobole, ki jih tudi praški in tablete ne omilijo Ne glede na starost se lahko pojavijo tudi težki astmatični napadi, ki jih izzove megla, prah ali dražeči plini. Jesensko vreme, zima in megla stanje še poslabšajo. Med alergična obolenja spadajo tudi razni ekcemi, ki se javljajo zlasti na rokah. Za vsak letni čas je značilen porast določenih alergičnih obolenj. Pozimi je največ obolenj dihal (od nosu, prek žrela, sapnika in bronhijev). Večina le-teh je gotovo prehladov, vendar ne smemo pozabiti na možnost alergične reakcije na meglo, hladen zrak, prah in pline. Veliko pripomorejo k temu tudi hitri prehodi iz toplih, cesto s suhim zrakom nasičenih prostorov (centralno ogrevanje) na mraz. Vse to pogojuje tudi okužbo, kar manjša odpornost sluznice, jo suši, tanjša, in zmanjšuje odpornost nasploh. Le sklepamo lahko, kako velike so denarne vsote, porabljene za zdravljenje alergikov, kolike so izgube pri produkciji, pri osebnih dohodkih, da ne govorimo o nezadovoljstvu bolnikov, ki imajo stalno se ponavljajoče se težave, tavajo od zdravnika do zdravnika, pojedo kilograme zdravil, stanje pa se noče popraviti ali pa se ob nekem higiensko-dietetskem prekršku zopet poslabša. Ker imajo z alergijo opravka več ali manj vse veje medicine, je v novejšem času napisano veliko knjig in člankov, ki opisujejo nastanek in razvoj ter potek alergičnih obolenj. Sodobne raziskave so vsekakor povezane z večjim uspehom, vendar še zmeraj obstaja zahteva, da se zdravniki različnih dejavnosti še posebej bavijo s problematiko preprečevanja ter zdravljenja alergije in njenih posledic. Nada Kadiš turistična Črna Črnjani se bodo letos posebej potrudili, da bo turizem v Cmi zacvetel, ker je Mežica pred kratkim postala mesto, meščani pa radi prihajajo na podeželje. P. F. — Zakaj je Mežica mesto? — Nič čudnega! Mesto Ljubljana ima podvoz in podhod, Mežica pa tudi. B. M. — Ali veš, da se je v koroški krajini povečalo število meščanov za ca. 5000?! — Kako to mišliš? — Mežica je postala mesto. PRED INVALIDSKO KOMISIJO Pacient: »Imam 4(P/o telesno okvaro in mi pripada invalidnina.« Zdravnik: »Ne, vaša invalidnost je posledica bolezni in vam invalidnina ne pripada.« Pacient: »Poklicne bolezni so vendar izenačene z nesrečami pri delu. Bolijo me vratna vretenca in mislim, da je to poklicna bolezen, saj že preko 30 let samo kimam.« S. J. IZ DOMAČEGA LOGA Pri »Golempratu« je zbolela krava in domača hči je telefonirala na veterinarsko postajo: — Halo, je tam živinozdravnik?« — »Ja, prosim!« — »Hitro, prosim, hitro pridite, naš ata je že čisto zmešan!« I. P. Srečanje Srečala sva se po dolgih letih, po licih solze so polzele, roke nevidno so drhtele, besede ni bilo z jezika. Le pogled povedal je vse, le pogled globok razkril je vse. Da nekoč sreča je z oči sijala, danes še roke si (nisva podala. V. Gerl ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega VLADISLAVA ROSERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem kolektiva »LESNA«, ki ste ga pospremili na zadnji poti in se s cvetjem in solzo v očeh poklonili njegovemu spominu. Posebno se zahvaljujemo TOZD TRANSPORT IN SERVISI, tov. Krenkerju ter pevskemu zboru. HVALA VSEM, KI STE GA IMELI RADI. ŽALUJOČI: mama, oče, hčerkica, zaročenka, sestri in brat Dopisuj v glasilo 200 m pred ciljem 2. mesto na velikem maratonu Letos, zadnjega aprila, se je v Radencih udeležil tradicionalnega MARATONA TREH SRC tudi naš sodelavec JOŽE LENART. Tekel je veliki maraton na 42 km dolgi progi in dosegel odlično drugo mesto. O organizaciji tekmovanja in osebnih občutkih pri premagovanju proge je povedal: »Letos se je MARATONA TREH SRC udeležilo že 2200 tekačev. 120 se nas je podalo na najdaljšo progo, na 42 km. To kaže na vedno večje zanimanje za takšne prireditve. Proga je bila dobro pripravljena. Tekli smo ca. 32 km po asfaltirani cesti, ca. 10 km pa po makadamu. Skoraj na vsakih 5 km so bile postavljene okrepčevalnice, v vsakem naselju pa so domačini pripravili vodo za polivanje. To nam je veliko pomagalo, saj bi sicer pri temperaturi 24° C težko vzdržali. Na startu sem ugotovil, da nisem edini iz Koroške. Čeprav sem čutil, da sem dobro pripravljen, nisem bil prepričan, da bom premagal tako dolgo progo. Že takoj po startu sem se priključil vodeči skupini tekačev. Pri odcepu na 21 km sem ugotovil, da sem na 4. poziciji. Skupina se je razbila in tekli smo osamljeno. Nato sem kmalu prešel na 3. mesto. Na tem mestu bi ostal tudi do konca, če ne bi lanskoletni zmagovalec maratona, ki je vodil, omagal. Na 30 km sem prešel na drugo mesto in to pozicijo držal tudi do konca. Na cilju sem s presenečenjem ugotavljal, da sem dosegel tako lep uspeh. Rezultat tik pod tri ure sicer ni posebno dober, vendar je glede na pogoje (visoka temperatura) še kar zadovoljiv. Na cilju sem počakal ostale udeležence iz Slovenj Gradca, ki so tudi dosegli zadovoljive rezultate«. Jože Lenart se že dolgo ukvarja z rekreativnim športom. Udeležil se bo še MARATONOV TREH SRC v Bovcu in Kranju, ki bodo organizirani jeseni. Z udeležbo na takšnih prireditvah pa nastajajo tudi stroški, ki jih udeleženci v glavnem pokrivajo sami. V Koroški je sedaj na novo organiziran Koroški atletski klub. V klubu bodo lahko načrtno razvijali atletiko, ki je sedaj živela samo na Ravnah. Organizirano so že začeli delati z mladimi pionirji, povezujejo pa se tudi starejši. Upajo, da se bo v določenem času uredilo tudi finansiranje take dejavnosti. Jožetu čestitamo za dosežen uspeh in mu želimo še veliko uspešnih nastopov na tekmovanjih. Sodelavci Šport v LESNI 1983 V okviru športnih iger »Lesne« 83 so bila izvedena naslednja tekmovanja : smučanje, sankanje, tek na smučeh, kegljanje in kros. Vsa tekmovanja so bila dobro pripravljena, v pravem športnem duhu. Želim tudi bodočim organizatorjem — rekreatorjem, da bi bila izvedena vsa tekmovanja, ki so še na programu. Naj bi bila vsa tekmovanja še naprej v takem športnem in prisrčnem vzdušju kot so bila do sedaj, saj se ugotavlja, da se vedno več delavcev udeležuje tekmovanj. Vseh tekmovanj se je do sedaj udeležilo 21 TOZD in TOK v Lesni. SKUPNI REZULTATI PO PETIH PANOGAH ŽENSKE Mesto TOZD Št. točk 1—3 TOZD TP Prevalje 10 1—3 TOZD Blagovni promet 10 1—3 DS interna banka 10 4 DSSP Slovenj Gradec 7 5—6 TOZD žaga Mušenik 6 5—6 TOZD TIP Otiški vrh 6 7 TOZD Nova oprema 3 8—9 TOK gozdarstvo Ravne 1 8—9 TOZD TIS Pameče 1 SKUPNI REZULTATI PO PETIH PANOGAH MOŠKI Mesto TOZD Št. točk 1 TOZD gozdarstvo Črna 50 2 TOK gozdarstvo Ravne 48 3 TOZD TIP Otiški vrh 36 4— 5 TOZD TP Prevalje 35 4— 5 TOK Slovenj Gradec 35 6 TOZD Nova oprema 34 7 DSSP Slovenj Gradec 33 8 TIS Pameče 23 9 TOZD TSP Radlje—Podvelka 21 10 TOZD TP Pameče 18 11—12 TOK gozdarstvo Dravograd 15 11—12 TOK gozdarstvo Radlje 15 13—14 TOZD žaga Mušenik 12 13—14 TOZD interna banka 12 15 TOZD CLS Otiški vrh 9 16—17 TOZD Blagovni promet 7 16—17 TOZD gozdarstvo Mislinja 7 18 TOZD žaga Mislinja 6 19 TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 5 20 TOZD gradnje Slovenj Gradec 2 21 TOZD žaga Vuhred 1 ŠPORTNI ZDRAVO! za rekreacijo: Edo Kopmajer Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo In lesna Industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Ludvik Mori, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1983