Gorenje Trgovina Premog za Toplarno Ljubljana Med ponudniki za dobavo indonezijskega premoga za potrebe Toplarne Ljubljana za prihodnje petletno obdobje je bila tudi Gorenje Trgovina iz Velenja. Strokovna komisija, ki jo je imenovala vlada, pa se do prispelih ponudb, odgovor bi morala dati že oktobra lani, ni opredelila. Po številnih dodatnih strokovnih preverjanjih, je odločitev v sredo prejšnji teden le padla. Nov dobavitelj indonezijskega premoga je Gorenje Trgovina iz Velenja. Gre za obsežen posel, skupaj naj bi dobavili kar dva milijona ton premoga vrednega več kot 90 milijonov dolarjev. ■ mz V enem letu med brezposelnimi četrtina invalidov več So težave invalidov sploh rešljive? Poprečni delež invalidov med brezposelnimi znaša na območju kar 12,9 odstotka. Blizu 1.000 jih je. Posebej Izrazito je ta delež narasel med decembrom 1996 in koncem minulega leta, za dobro četrtino! V strukturi na uradih za delo prijavljenih invalidov, je skoraj štiri petine delovnih invalidov, petino pa predstavljajo osebe, pri katerih je invalidnost nastala v otroškem in mladostnem obdobju, drugače povedano, že pred zaposlitvijo. Največji vpliv na tako skokovito rast brezposelnosti med (delovnimi) invalidi na območju imajo gotovo stečaji podjetij. Ti edini lahko invalide privedejo v brezposelnost. V primerih ugotavljanja tehnoloških presežkov v podjetjih s težavami, to namreč ni možno. Za delovne invalide pomeni prehod v odkrito brezposelnost v večini primerov izgubo dela za vselej. Njihove možnosti za ponovno zaposlitev so izjemno majhne. Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, kjer se s to problematiko veliko ukvarjajo, so pred časom povedali, da so za poklicno usposabljanje in zaposlitev invalidov nezainteresirani tako delodajalci kot tudi invalidi sami. Zakaj? Razlog je preprost: delodajaci zato, ker jim zaposlitev invalida predstavlja precejšnje ekonomsko tveganje (ne nazadnje jim zakon v primerih zmanjšanja proizvodnje ne dovoljuje, da bi ga odpustili), invalidi pa zaradi največkrat samo začasnih zaposlitev in marsikje nezanesljivih plač, tudi neradi zapuščajo pravice iz naslova čakanja na zaposlitev. Delovni invalidi prejemajo razmeroma ugodna nadomestila od pokojninskega zavoda. Edina prava možnost za zaposlitev invalidov tako ostajajo invalidska podjetja. Na območju jih je 13, ki zaposlujejo skupaj več kot 900 invalidnih oseb. Od tega jih je denimo v Velenju 5 (Blues, Gorenje I.RC., RLV - HTZ, Vegrad ID DS, Media) na območju Mozirja pa 3 (Glin IPR Elkroj in MGA). Vsi drugi pa še vedno čakajo in pričakujejo spremembo zakonodaje, ki bi delodajalcem prinesla olajšave, njim pa novo upanje. Dolgotrajna zaposlenost ne povzroči samo izgubo sposobnosti in znanja, ki ga premorejo, ampak v končni fazi tudi zaupanje vase in samospoštovanje. ■ Milena Krstič - Planine Gorenje ima najlepšo okolico Velenje - V projektu Moja dežela-lepa, urejena in čista, so lani aktivno sodelovala tudi številna slovenska podjetja. Urejeno okolje podjetij in industrijskih objektov je namreč del humanizacije dela, kakovosti proizvodnje in življenja v kraju, pa tudi del turistične ponudbe. Nosilke tekmovanja so bile tudi tokrat območne gospodarske zbornice v sodelovanju s turističnimi društvi in zvezami. Posebna strokovna komisija je pred tednom dni v velenjskem Gorenju razglasila zmagovalce, priznanja pa sta jim podelila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Stran 4 ■ bš ISSN 0350-5561 Jutri bo oblačno, veter bo ponehal, v soboto in nedeljo sončno in hladneje. Gostinski lokal brez imena in dovoljenj ŠMARTNO OB PAKI - Stavba nekdanje osnovne šole v Šmartnem ob Paki se je odela v modro, postala gostinski lokal brez imena in dovoljenj, ob novem dokazovanju (ne)pravice in obtožbah lastnika objekta Vojka Sešla pa so nekateri na lica dobili rdečo ali celo belo barvo. Raznobarv-nost torej v vseh pogledih, zlasti v dokazovanju zalo nasprotnih dejstev. (Dalje na strani 10) ■/P Šoštanj Stekla gradnja odžveplalne naprave S podpisom pisma o nameri z izbranim izvajalcem, sloven-sko-nemškim konzorcijem Deutsche Babcock - Rudis, je stekla izgradnje odžveplalne naprave največjega bloka šo-štanjske termoelektrarne. Čistilna naprava za odstranjevanje žvepla in dimnih plinov na bloku 5 bo podobna kot na 275 MW bloku 4, ki je začela obratovati februarja leta 1995. Odkar deluje se povprečna koncentracija žveplovega dioksida na kubični meter giblje-nje med 200 in 300 miligrami, zakonsko dovoljena pa je 400 miligramov. Emisije žveplove- ga dioksida se je na ta način zmanjšala letno kar za 40 tisoč ton. Največji onesnaževalec je blok 5, ki predstavlja v celotni strukturi dimnih plinov iz TES kar 78-odstotni delež. Odžveplalna naprava naj bi začela poskusno obratovati sredi leta 2000, kar pomeni, da bo Termoelektrarna Šoštanj z dograditvijo čistilne naprave bloka 5 na prelomu tisočletja uresničila vse projekte ekološke sanacije in dosegla tudi svoj temeljni cilj: proizvodnjo električne in toplotne energije na okolju zanesljiv, varen in prijazen način. ■ /. Tirnanič » v asu_ OTVORITEV HOTELA PAKA BO 19. JUNIJA - Na gradbišču edinega velenjskega hotela je ta čas zelo živahno. Vreme je izvajalcem, celjskemu Gradisu naklonjeno, tako da gre vse po načrtih. Čeprav je hotel eno samo veliko gradbišče, so v njem že uredili dve vzorčni sobi in na tej osnovi izbrali opremo celotnega hotela. Več na 4. strani. 9770350556014 2 NAŠ vas DOGODKI 22. januarja 1998 Novice Na območju blizu 1.500 vlog za jamstveni sklad VELENJE - Jamstveni sklad Republike Slovenije, ki ja začel z delom novembra lani, je doslej prejel blizu 17.000 vlog, od tega so jih rešili nekaj več kot 200. V tem času so na Območni enoti Republiškega sklada za zaposlovanje Velenje prejeli blizu 1.500 vlog, od teh na Skladu še niso rešili nobene. ■ mkp Premoženje ESO Opreme ocenjeno VELENJE - V podjetju ESO Oprema v stečaju so že ocenili premoženje, zgradbe in opremo. Stečajni upravitelj Rudi Hramec v teh dneh pripravlja predlog za prodajo. Kot kaže, bo ta usmerjena v prodajo v celoti, razen določenih delov, ki so samostojne in zaključene celote. ■ mkp Začetek del na kanalizaciji prihodnji mesec TOPOLŠICA - V občini Šoštanj potekajo zaključna pripravljalna dela za začetek gradnje kanalizacije Topolšica - Centralna čistilna naprava. Z deli bodo začeli sredi decembra, končali pa naj bi jih še letos, čeprav so sprva načrtovali, da bodo trajala dlje. ■ mkp Nov predsednik krajevne službe BELE VODE - Od sredine decembra imajo v krajevni skupnosti Bele Vode v občini Šoštanj novega predsednika krajevne službe. To je Anton Urbane, ki bo to nalogo opravljal do rednih volitev. Te naj bi bile v krajevnih skupnostih občine Šoštanj spomladi. Na mesto predsednika gaje imenoval župan, imenovanje pa je bilo potrebno, ker se je nekdanji predsednik Ivo Drev odselil iz Belih Vod. ■ mkp Ljubiteljska kultura pri gasilcih VELENJE - GZ Slovenije je skupaj z GZ Velenje pripravila prejšnjo soboto v prostorih velenjske glasbene šole posvet na temo "Glasbene ljubiteljske skupine v reorganizaciji ljubiteljske kulture ". Namenili so ga vodjem pevskih zborov in gasilskih godb. Tega zanimivega posveta se je udeležilo približno 30 predstavnikov različnih društev, med gosti pa so bili tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eory, podpredsednik zveze Tone Koren ter Mitja Godec z Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Šolski center Velenje je pripravil posvet svetovalnih delavcev na šolah Na vpis se je treba pripraviti že zdaj! Novo šolsko leto 1998/98 prinaša v srednješolskem izobraževanju precej novosti. Se posebej pomembne so za tiste učence, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje in se bodo po razpisu prostih mest, pričakujejo, da bo ta izšel 4. februarja, odločali kam in kako naprej. Prijave bo treba oddati do vključno 11. marca. Znano je, da bo veliko novosti zlasti pri gimnazijskem izobraževanju. Potekalo bo v treh programih, v Velenju naj bi bila splošna gimnazija s štirimi oddelki, tehnična s tremi in kulturološka, glasbena smer z enim oddelkom. V Šolskem centru Velenje so prejšnji teden, v četrtek, 15. januarja, pri- pravili posvet svetovalnih delavcev z osnovnih šol, tistih, od koder prihajajo dijaki na šolanje v šolski center in s poklicnimi svetovalci Republiškega zavoda za zaposlovanje. Prišli so iz celotne koroške in celjske regije, tovrstni posveti pa so postali že tradicionalni. Šolski center Velenje obiskuje 2600 dijakov, na šolanje pa prihajajo iz kar 36 občin. Marjeta Primožič iz šolskega centra je povedala, da bodo vse podrobnosti učenci in starši zvedeli tudi na srednješolskih informativnih dnevih, ki bodo 13. in 14. februarja. Mnogi učenci in starši pa pred pomembno odločitvijo iščejo informacije že prej. ■ mkp V Šolskem centru Velenje, kjer so pripravili posvet, so bili z udeležbo zelo zadovoljni. O prostovoljnem delu z mladimi Da bodo pomoči potrebni srečni, mladi pa na pravi poti TOPOLSICA - Ob koncu minulega tedna je v Hotelu Vesna potekal začetni dvodnevni seminar za strokovne delavce slovenskih osnovnih in srednjih šol, spoznavali pa so prostovoljno delo z mladimi v šolstvu. Nekateri od 32 udeležencev so imeli na tem področju že nekaj začetniških izkušenj, večina pa se jih je s tematiko seznanjala prvič. Ker so bili s programom zadovoljni, bo zagotovo lep odziv doživel tudi nadaljevalni tečaj, ki ga bo Zavod za šolstvo izvedel aprila. Na velenjskem Šolskem centru je pionirsko delo na tem po-dorčju opravila psihologinja Alenka Čas, ki se je s prostovoljnim delom mladih pričela ukvarjati pred šestimi leti. Dijaki so se številčno odzvali njenemu vabilu, pomagali številnim pomoči potrebnim in s tem tudi sami osebnostno rastli. V letošnjem letu na ŠC Velenje pri prostovoljnih Prostovoljci so v centru za Multiplo sklerozo udeležencem seminarja prikazali, kako delajo, vsi pa so skupaj z bolniki tudi zapeli. aktivnostih dela približno 100 dijakov, Alenka Čas, ki je v tem času postala tudi svetovalka republiškega Zavoda za šolstvo, pa si želi, da bi jih bilo še več. In ravno zaradi številnih izkušenj je bila Alenka Čas tudi koordinator-ka seminarja, na njem pa je predstavila kar nekaj tem. Udeleženci so spoznavali predvsem različ- ne vidike prostovoljnega dela in njihov vpliv na osebnostno rast. Predavali so jim tudi prof. Te reza Žerdin in dr. Anica Mikuš-Kos. V soboto so strokovni delavci spoznali tudi praktično delo prostovoljcev, ki so jim ga prikazali v centru za multiplo sklerozo, kjer zelo veliko delajo in tako bogatijo življenje bolnikom s to hudo neozdravljivo boleznijo. O svojih izkušnjah so jim spregovorili tudi mladi prostovoljci ter mentorji. Vsi so poudarjali, da prostovoljno delo ne le osrečuje pomoči potrebne, ampak bogati tudi njih. Udeležence seminarja je obiskal tudi velenjski župan Srečko Meh, ki jim je predstavil zgodovino razvoja doline in spregovoril o pomembnosti koristnega preživljanja prostega časa mladih, kar preprečuje nasilje in de-likventnost mladih. Zato je MO Velenje lani tudi finančno podprla projekte prostovoljnega dela. ■ ar toliko bolj nerodna. In zgodilo naj bi se bilo ravno to. Posel je namreč dobilo velenjsko podjetje Gorenje Trgovina. Seveda je vsak tak sklep, s katerim se nakateri nikakor nočejo zlahka sprijazniti, priložnost za različne špekulacije. Zakaj bi bilo torej tokrat drugače. Nekateri so privlekli na dan najrazličnejše razlage, zakaj je šel ta ljubljanski posel v Velenje. Eni so govorili, da zato, ker je menda odločal tudi sorodnik enega od (še vedno) vplivnih ljudi koncema Gorenje. Drugi niso pozabili, da je bil donedavna direktor Gorenja Trgovina Alojz Kovše, kije zdaj državni sekretar za energetiko. Niso sicer pojasnjevali, kako naj bi on vplival na tak izbor, kost pa je le bila vržena. Sklep, da naj bi bili vsaj enkrat Ljubljančani "odvisni" od Velenjčanov, je sprejet, čeprav nekateri menijo, da zadnja beseda še ni bila izrečena in grozijo tudi 5 pritožbo. Seveda tudi to ni nič novega, saj smo mi država, znana po tožbah in pritožbah. Po naši deželi pa še vedno odmevajo stališča Mednarodnega denarnega sklada. Ob tem so seveda tudi taki, ki pravijo, da nas niso karali, da so le od nas pričakovali več, kot si za cilj postavljamo sami, pa so zato nad nami malo razočarani. Seveda lahko to pomeni, da nas ne bodo, ko bo treba, tako podprli, kot so nas doslej. Tako stališče MDS odmeva tudi ob sedanjih razpravah o proračunu, saj je ena od kritik letela tudi na proračunski primanjkljaj. S temi proračuni, pa naj gre za državnega ali občinskega, so vedno težave. Vsaj za državnega velja, da tudi nekateri z občin opozarjajo, da je prenapet in "nas preveč stane", po drugi strani pa vsi seveda želijo, da bi se našli v njem. Ob omejenem obsegu ostaja seveda tehnika delitve. In prav tu je verjetno ključni problem. Vsak minister svoje potrebe "hvali". In če je zraven še v vladni koaliciji, potem mu je skoraj politični greh kaj odvzeti. In če gre res za področje, kjer tudi "navadni" ljudje menijo, da je denar nujno zagotoviti, je to še nekako razumljivo. Priškrniti bi bilo treba tiste dele, kjer naj bi šlo za razsipništvo. Toda, prosim vas, kdo bo priznal, da je njegovo področje razsipniško. Vlada je hotela malo priškrniti plače državnih uradnikov, tudi znižala naj bi njihovo število, pa se je oglasil negospodarski sindikat. In je država pristala, da ne bo zniževala števila zaposlenih, zato pa se je v proračunu tudi pojavila "plačna" luknja. Te dni so bile znova na tapeti občine. 20 novih naj bi dobili v Sloveniji. Mnenja o tem, ali res potrebujemo tako razdrobljeno Slovenijo, so različna. Marsikje se namreč kaže, kako se stvari prepletajo in težav v okviru ene občine sploh ne morejo rešiti. Najbližji primer, ki vzbuja skrb, je na železarskem območju okoli Štor: Železarna Store je uradno v celjski občini, probleme pa čutijo veliko bolj vzhodne občine. Najmočneje šentjurska, od koder je (bilo) v njej zaposlenih največ delavcev. Prav tako so zaradi zagat te železarne prizadete občine, ki so nastale iz nekdanje šmarske. Kozjansko je namreč bilo dolga leta rezervat delovne sile za industrijske gigante predvsem v Celju. Ko so ti zašli v krizo, je s Kozjanskega v Store in Celje vozilo vse manj delavskih avtobusov. Število čakajočih na delo pa je vse večje. Reševanje te železarne pa nikakor ne more na zeleno vejo. Sicer pa je res, da zeleno pri nas vedno še ne pomeni vsega najboljšega. Še (Gošnikova) stranka Zelenih je začela močno rjaveti. Je še sicer toliko zelena, da se "razmnožuje" in sta iz ene nastali že najmanj dve, ljudi, kijih podpirajo, pa je vse manj. Tako je pač, če se delo take stranke preveč spolitizira in jim gre za vse drugo kot pa za skrb za tisto pravo zeleno. In treba je reči, da so posamezniki in institucije, ki jim tak propad Zelenih močno godi. Zeleni so jim namreč bili trn v peti, zdaj so trn v peti Zeleni v glavnem le še sami sebi. m (k) 22. januarja 1998 NAŠ POGOVOR KAS CAS 3 Drugi ne - mi da! ZAKAJ? Pogovor s predsednikom sveta občine Šoštanj Antonom Skornškom Nove volitve bodo za mnoge presenečenje Pred občinskimi sveti, tudi šoštanjskim, je samo še dobre pol leta učinkovitega dela, v katerem bodo povsod poskušali nadoknaditi zamujeno in narediti čim boljši vtis pred novimi volitvami. V Šoštanju so z doslej opravljenim sicer zadovoljni, a vsega, kar so načrtovali, le niso uresničili. Denimo, še vedno nimajo poslovnikov za delo posameznik komisij, te delujejo po poslovniku Sveta, nimajo še odloka o Agenciji za šport, niso opravili volitev v krajevnih skupnostih, niso usta- # Letos bodo lokalne volitve. Menite, da bodo prinesle kaj novega? ANTON SKO-RNŠEK: "Po moje bodo precejšnje presenečenje, vsaj za nekatere. Najbrž bo prišlo do prerazporeditve politične moči. Marsikaj bo drugače tudi v šoštanj-skem svetu. Mislim pa, da bo zanimanje za kandidiranje na posameznih listah upadlo, in da bo najbrž manjkalo sposobnih članov občinskih svetov. Novi zakon, ki je v pripravi, bo od svetnikov terjal veliko strokovnosti in več odgovornosti. Ne bo več tako kot doslej, ko svetnik naloge opravlja bolj ljubiteljsko." # V Šoštanju je zanimivo to, da se je v tem mandatu v svetu zamenjalo veliko svetnikov. ANTON SKORNŠEK: "V začetku nismo imeli razjasnjenih mnogo pojmov. Menili smo, da, ko je svetnik izvoljen, potem pač dela. Nismo bili pozorni na omejitve, na nezdružljivost posameznih nalog. Zato je prišlo do mnogih menjav, dogajali pa so se nam tudi izstopi. Velikokrat smo za mnenje o teh zadevah prosili državne ustanove. Zakonje namreč hudo nedorečen." # Kako odgovorno pa svetniki opravljajo svoje delo? ANTON SKORNŠEK: "Vsak v okviru svojih sposobnosti in možnosti. Žal pa nekateri, najbolj sposobni, ki bi lahko največ naredili, ne prihajajo prav pogosto na seje. To je škoda." 9 Koliko se dogajanje v svetu odraža v življenju občine? ANTON SKORNŠEK: "Pozitivno. To je še posebej vidno na področju komunalne infrastrukture, kjer je standard močno porasel. Poglejte samo ceste! Cela občina je prepredena z novimi kilometri asfaltiranih cest, z novim telefonskim omrežjem, veliko je bilo narejenega na področju toplifika-cije, oskrbe z vodo, Odločitve, ki jih svet sprejema, se odražajo v urejenem komunalnem standardu." 9 Gospod Skornšek, kdo je kdo v Šoštanju ta hip? Ali drugače: s kom kot predsednik sveta največ sodelujete in s kom naj bi kot predsednik sveta več sodelovali, pa ne? ANTON SKORNŠEK: "Ve se, kakšne so pristojnosti in odgovornosti tistih, ki v občini opravljajo kakšno nalogo. Jasno je, kaj naj počne župan in vili skladov, o katerih so veliko govorili, niso, vsaj po besedah predsednika, dovolj krepko ugriznili v meje med občinama Velenje in Šoštanj, kar je med ljudmi povzročilo veliko negodovanj. So pa obravnavali mnoge zadeve, ki so bile aktualne in nujne, ki so bile živ-Ijenske, in kijih je bilo treba po hitrem postopku doreči. Tako vsaj ugotavlja predsednik Sveta občine Šoštanj Anton Skornšek. Mi smo ga povabili na pogovor. Anton Skornšek: "50 in več milijonov tolarjev bi občini Šoštanj prišlo še kako prav." kaj predsednik sveta. Sam nisem nikoli vodil dvojne politike, da bi z njo ogrožal vizijo razvoja, ki jo je izdelal denimo župan. Kakšnega posebej dobrega sodelovanja pa ni bilo. Največ sem sodeloval s posameznimi komisijami, največkrat s komisijo za prostor in okolje, kjer pripravljajo plane v zvezi s prostorom in gospodarjenjem v občini. Veliko sem sodeloval tudi s komisijo za statut in poslovnik sveta občine. Pogrešal pa sem koordinacijo na občinski ravni, kar sem večkrat povedal." 9 Statut in vprašanje statusa krajevnih skupnosti je nekaj, kar je v Šoštanju prisotno ves čas. Ustavno sodišče je povedalo, kaj si o vsem skupaj misli, po nekaterih krajevnih skupnostih so tekle tudi akcije zbiranja podpisov za spremembo statuta. Koliko ste v Šoštanju potem te odločitve upoštevali ? Krajevne skupnosti niso zadovoljne. ANTON SKORNŠEK: "V prvi polovici mandata je iz krajevne skupnosti Šoštanj prišla pobuda, da moramo spremeniti statut v poglavju o krajevnih skupnosti, volitvah in njihovem statusu. Ustavno sodišče je odločilo v prid krajevnih skupnosti, nič pa se ni spremenilo zaradi političnih sil, ki so bile takrat v svetu in tistih, ki so tak statut predlagali. Točno se ve, kdo je tak statut predlagal, kdo ga je sestavil, dlje od pripomb pa ni prišlo. Tudi komisija za statut in poslovnik je bila v rokah tistih, ki so tak dokument sestavili." # Potem je prišlo do zamenjave vodstva statutarne komisije. ANTON SKORNŠEK: "Ja. Potem smo zbrali skupaj vse pripombe in pristopili k spremembam, upoštevali tudi odločitev ustavnega sodišča in spremembe Zakona o lokalni samoupravi. Krajevne skupnosti naj bi postavili na nove temelje. Volitve bodo neposredne, o položaju krajevnih skupnosti in o tem, ali bodo te prave osebe ali ne, pa bo odvisno od politične odločitve v svetu." %Do konca mandata, kaj mislite, bi bilo nujno še postoriti? ANTON SKORNŠEK: "Sprejem proračuna za letos, zaključnega računa za lani in seveda sprejem mnogih koristnih in odločilnih odlokov, tudi s področja komunale, vodooskrbe in kanalizacije. Pa seveda spremenjen statut. Veliko dela pa nas čaka na področju prostora." 0 Vroča tema zadnjih mesecev, tudi v svetu, ne samo med ljudmi v Šoštanju, so bile meje med občinama Velenje in Šoštanj. Kakšen je vaš pogled na to zadevo? ANTON SKORNŠEK: "Prizadet sem. Sodim med starejše Šoštanjčane in teh mej se spomnim še iz časov, ko sem se kot dijak vozil iz Šoštanja v Velenje. Meja je bila domačija Povh v Družmirju 59, tam, kjer je zdaj deponija pepela. Ta predel sodi zdaj v velenjsko občino in tako ne more biti, čeprav tam nihče več ne živi. Menim, daje treba te meje popraviti. V ozadju pa je brez dvoma denar iz naslova stavbnih zemljišč." # Na koga ste se v zvezi s tem problemom obrnili? ANTON SKORNŠEK: "Na državni zbor, kjer so bili nad takim vprašanjem začudeni. Niso namreč mogli dobiti izražene volje ljudi s tega območja, kar je razumljivo, saj so vsi ti preseljeni. Zato se moramo za ta prostor izjasniti drugi. Zalogaj je velik in težek. V svetu občine bomo ustavili komisijo strokovnjakov, ki bo ta projekt vodila." % Denar, pravite, da je v ozadju. Za kako velika sredstva na leto gre? ANTON SKORNŠEK: "Za več kot 50 milijonov tolarjev." # Da bomo ta sredstva znali "ovrednotiti", kako velik je denimo proračun občine Šoštanj? ANTON SKORNŠEK: "Lani je znašal nekaj čez 750 milijonov tolarjev, polovico od tega predstavljajo limitirana sredstva. Občina sama je razpolagala z nekaj več kot 300 milijoni tolarjev;50 in več milijonov, bi občini Šoštanj prišlo zelo prav. Prepričan sem, da bi ta denar morali dobiti, kajti občina je ogrožena z vseh vidikov. Tako bi se ji vsaj malo oddolžili." # Veliko je še vprašanj, ki se jih v enem pogovoru ne da poja- sniti, pa vseeno, je kaj takega, kar bi želeli posebej podčrtati, pa o tem niste bili vprašani? ANTON SKORNŠEK: "Rad bi rekel tole: Če politične stranke z območja Šoštanja že razmišljajo o kandidiranju v nov svet, naj imajo v mislih strokovnjake." # Vi osebno, boste kandidirali še enkrat? ANTON SKORNŠEK: "Najbrž. Navsezadnje sem si nabral nekaj izkušenj." ■ Milena Krstič - Planine KER SO POSOJILA PO NAJNIŽJI CENI ZA UPOKOJENCE VEDNO AKTUALNA In kakšni so pogoji: • kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let, • obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99 % letno, • pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno, • z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, • posojila so na voljo TAKOJ. © /O J banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Informacije: telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 Zaključen projekt Moja dežela - lepa, urejena in čista Gorenje najlepše urejeno Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije sta v lanskem letu že drugič skupno izbrala slovenska podjetja z najlepše urejeno okolico. V okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista je med večjimi podjetji prvo mesto zasedlo velenjsko Gorenje, zato je bila podelitev priznanj v njihovem razstavnem prostoru, poleg nagrajencev pa so se je udeležili še številni slovenski turistični delavci, ki so se dopoldne zbrali na seji predsedstva TZS, kije prav tako bila v Velenju. Nagrade sta ob izčrpnih obrazložitvah predstavnikom podjetij podelila predsednik Hi-ristične zveze Slovenije Marjan Rožič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenija Jožko Čuk. Med večjimi podjetji je drugo mesto zasedla Krka iz Novega mesta, tretje pa MIP iz Nove Gorice. Med manjšimi podjetji ni bilo nobenega iz našega okolja, najlepše urejeno pa je podjetje INPLET iz Sevnice. Večkrat so govorniki pou- 0koliea Gorenja je vedno lepo urejena, kar pride še posebej do izraza spomladi in poleti (foto: H J.) Rekli so: Marjan Rožič predsednik TZS: "Ta projekt ima globlji pomen in globlji smisel. Njegov namen je ljudi spodbuditi, da urejajo svoje okolje, istočasno pa oblikovati ekološko in turistično zavest, ki naj nas vse skupaj spominja na to, daje urejenost v naših rokah. To je smisel tega projekta. Gre tudi za globjo filozofijo gospodarjenja, kar so spoznali že v številnih slovenskih podjetjih." Urejeno okolje - priložnost in ponos delavcev V Gorenju za lepo urejeno okolico skrbijo delavci Vzdrževanja, zato smo direktorja Zdenka Hriberška vprašali, kaj jim pomeni nagrada: "Kakovosten in tržno zanimiv izdelek zahteva ne samo kakovost izdelka, ampak tudi kakovost procesa, skozi katerega se ta izdelek izdeluje. V Gorenju že dolgo vemo, daje treba interdisciplinarno upoštevati tudi čistočo, red in disciplino, ne samo proizvodnih procesov, ampak tudi okolja kot takega, kar izredno dobro vpliva na počutje in ustvarjalnost delavcev. Ta nagrada mi osebno veliko pomeni, saj menim, daje urejeno okolje, priložnost in ponos delavcev, zaposlenih v Gorenju, ni pa nič narobe, če o tem govorijo in pišejo tudi drugi." Izvedeli smo, da za lepo okolico redno skrbita dva delavca, poleti, ko je ureditvenih del več, pa tudi deset. Takrat najamejo tudi kakšnega zunanjega sodelavca. darili, da tudi v slovenskih podjetjih vedno večjo skrb posvečajo urejeni okolici podjetja, kar se še posebno pozna v podjetjih, ki že imajo certifikat kakovosti. "Urejeno okolje podjetij in industrijskih objektov je del humanizacije dela, kakovosti proizvodnje in kakovosti življenja v kraju, pa tudi turistične ponudbe," smo slišali. In zakaj je ravno Gorenje letos* .najvišji nagrajenec?. , t t * 0 "i tJ 4 . R / « * s * "Približevanje gigantu Gorenje nam kaže, da prihajamo na območje, kjer je prisotna nenehna skrb za urejenost, red in čistočo. Izstopajo številne zelenice, lepo zasajene in počiščene. Urejenost vratarnice in njenega osebja potrjuje, da prihajamo v prijazen kolektiv. Poti med halami so čiste, opremljene s koši za smeti, poslopja so skrbno negovana..." > ♦ • • ■ Bojana Špegel 4 NAS vas GOSPODARSTVO 22. januarja 1998 Zaselek Ter nad Ljubnim Krajani ZA boljše življenje Občina I^ibno je na lanskem razpisu^iinistrstva Wkmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) uspela s projektom za hribovit in zelo obsežen zaselek Ter. Odločilno besedo pri razvojnem snovanju imajo seveda prebivalci sami, zato je toliko bolj razveseljivo, da seje prvega skupnega sestanka z vodstvom občine in strokovnjaki udeležila kar polovica od 55 krajanov tega zaselka. Tako velika udeležba je presenetila tudi vodstvo občine, kije pred sestankom predvidevalo, da se bodo vsaj tri domačije z veseljem odzvale na ugodno ponudbo; dve si zelo želita turizma na kmetiji, tretja pa je že sedaj znana po odličnem domačem siru, torej se sirarna ponuja sama od sebe. Kakorkoli že, na skupnem sestanku so se udeleženci zelo tehtno pogovorili o možnih razvojnih načrtih in dobesedno presenetili z izvirnostjo svojih zamisli. Prav zaradi tega so že na prvem sestanku imenovali odbore za tri vsebinska področja, ki so delo takoj nadaljevali in bodo prve opredeljene predloge predstavili na drugem sestanku že danes, v četrtek. Prvo področje je infrastruktura, kamor sodijo denimo telefonsko omrežje in ceste. Telefonske priključke ve- I čina že ima, zato bodo posebej izpostavili posodobitev ceste. Drugo so dodatne dejavnosti kjer zamisli že na prvem sestanku ni manjkalo, tretje pa so možnosti na kulturnem in etnografskem področju. Tudi tu je izbira velika, saj gre za izvirne domače jedi in pijače, izdelavo narodopisnih in domačih izdelkov, navsezadnje tudi za ureditev naravnega parka okrog že zaščitenega ostenja Tera, kjer je eno redkih gnezdišč planinskega orla v Sloveniji. Res, razveseljiv odziv prebivalcev je to, po drugem sestanku in opredelitvi najoprijemljivejših idej pa bodo Ljubno in zaselek Ter v kratkem obiskali strokovnjaki in pomagali že v začetnem delu izdelave zajetne dokumentacije, ki mora biti pripravljena do oktobra. mjp Zgornja Savinjska dolina Človečnost in složnost na preizkušnji Hotel Paka bo dograjen do konca maja Vzorčni sobi navdušili Pod ostenjem Tera, v katerem gnezdita planinska orla, se , < razteza obsežno področje z lepimi razvojnimi možnostmi za boljše preživetje hribovskih domačij zlasti pri načrtovanju sob. Te bodo zelo različne: enopostelje, zelo male dvoposteljne, večje dvoposteljne, dvoposteljne z dnevnimi sobami, apartmaji. Skoraj vsako je bilo potrebno posebej arhitektonsko obdelati in predvideti notranjo opremo. Pred dnevi so postavili dve vzorčni sobi in na tej osnovi dogovorili tudi ureditev vseh drugi. Notranjo opremo jim bo po naročilu izdelala Lesnina, pa tudi sicer je vsa oprema hotela domača. "Z rešitvami smo zadovoljni," pravi direktorica Gostinstva Gorenje Saša Oprešnik, saj menim, da so te, glede na vse omejitve, ki jih daje spomeniško varstvo, zares optimalne. Skupaj bo imel hotel Paka sto postelj, razporejenih v 52 sob, ki bodo zelo različne, prav Za hotelom bosta dve kino dvorani, prva z 250. in druga s 60. sedeži ter več konferenčnih dvoran. Čeprav je hotel še gradbišče, so že uredili dve vzorčni sobi in na tej osnovi izbrali opremo celotnega hotela. vse pa bodo ustrezale standardom tretje kategorije. Hotel bo namenjen poslovnemu turizmu, zato bo imel več konferenčnih dvoran, v njegovi sestavi pa bosta tudi dve kino dvorani, prva z dvesto petdesetimi in druga s šestdesetimi sedeži. V pritličju bo več lokalov, med drugim frizerski in kozmetični salon ter savna. Tu bo seveda tudi jedilnica z devetdesetimi sedeži in kavarna -slaščičarna (štirideset sedežev - pretežno razporejenih po fran- coskem stilu - v vrste ob stenah) ter aperitiv bar. Posebnost bo velik vrt, ki bo povezan z jedilnico in kavarno - slaščičarno. Seveda se v Gorenjevem gostinstvu že pripravljajo na otvoritev hotela. Razpisali so mesto direktorja, ki ga bodo izmed prijavljenih kandidatov izbrali v prihodnjih dneh, takoj zatem pa bodo v sodelovanju z njim začeli sestavljati ekipo, ki ji bodo hotelo zaupali v upravljanje. Ta bo gotovo popestril ponudbo in pomembno vplival na bodoči razvoj turizma v Mestni občini Velenje. Odgovorni upajo, da ga bodo gostje tako radi obiskovali kot pred leti, ko je bil prvič odprt. ■ Mira Zakošek gradnje doma za ostarele. Država jke namreč izdelal sistem nadaljnje igradnje novih zmogljivosti v Sloveniji do leta 2005. V njem je potrdila težke razmere na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ponudila možnost izgradnje enega od treh domov v tem obdobju in to bi morali izkoristiti. "Res bi morali, vendar je treba celovito ponudbo pripraviti do konca februarja. V tem trenutku lokacije ponujajo tri občine, strokovna izhodišča pa Možnost gradnje doma za varstvo odraslih za področji Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je dana, potrebe so več kot očitne, potrebno bo LE soglasje vseh petih občin, ki jih pokriva Upravna enota Mozirje, izbira skupne od trenutno treh možnih lokacij ter seveda soglasje o skupnem zagotavljanju 30 odstotkov predvidenih sredstev. Časa je le mesec dni, zato bo strnitev različnih interesov toliko večja preizkušnja človečnosti, kar skrb za ostarele gotovo je. Razmere na področju varstva odraslih v petih občinah so že nekaj let nazaj zaskrbljujoče. V domove za ostarele je trenutno nameščenih preko 80 občanov. Res jih je največ v domu na Polzeli, del v Velenju, ostale pa so v stiski namestili po vsej Sloveniji, v Lendavi, Črnomlju, Kamniku in še kje. "Precej tragično je zlasti glede čakalne dobe, saj včasih že presega 2 leti, zato nastajajo pri ostarelih in njihovih svojcih dodatne stiske. Mnogokrat so postavljeni pred dejstvo, da morajo daleč od doma in domačega okolja, ker drugače pač ne gre. Domovi so zasedeni, zato v primerih nujne namestitve iščemo prosto mesto, kjer je pač možno. Prav zato že vrsto let opozarjamo na nujnost izgradnje doma na našem področju. Občina Ljubno ima za lokacijo v Radmirju osnovno dokumentacijo že pripravljeno (sedanjo stavbo bodo seveda porušili) Na vso nesrečo dolgoletnih želja nismo uspeli uresničiti. Center za socialno delo se kot strokovna ustanova prvi in neposredno sooča s stiskami ljudi, ki so prisiljeni na domsko oskrbo daleč od doma, zato vse te hude težave najbolj občutimo in poznamo," pravi direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Vršnik Fale. Dobra novica ob tem je, da so prav v tem obdobju pogoji dozoreli, da je na voljo še vrsto let neponovljiva možnost iz- zahtevajo enotno vlogo ter soglasje vseh občin o skupnem sofinanciranju 30 odstotkov vrednosti naložbe. Ob treh različnih ponudbah na našem področju pa se moramo zavedati, da bomo brez enotne vloge ter soglasja o lokaciji in soinvesti-ranju o gradnji doma lahko razmišljali šele po letu 2005, do takrat pa ob vse hujših težavah le tarnali nad zamujeno priložnostjo," pravi Marjana Vršnik Fale. mjp Velenje - peto največje mesto v Sloveniji, je že nekaj let brez hotela. Prav zato so oči prebvalcev pogosto uprte v gradbišče, kjer Gorenje Gostinstvo, novi lastnik, hotel obnavlja. Obnova, izvaja jo celjski Gradiš, poteka v skladu s sprejetim planom. Predvidevajo, da bodo gradbena dela sklenili do konca maja in hotel 19. junija tudi predali namenu. Pri izvajanju del se srečujejo z mnogimi težavami. Hotel je namreč pod zaščito spomeniškega varstva kar pomeni, da njegove zunanjosti ne smejo prav nič spreminjati. Ohraniti so morali tudi obliko oken. Ravno pri tem je bilo težav največ, saj je imel nekda- nji hotel Paka majhne sobe brez sanitarij, pač takšne, ki so ustrezale standardom izpred štirih desetletij. Prenovljen hotel naj bi imel po novem pravilniku Turistične zveze Slovenije tri zvezdice. V razpoložljivih razmerah je bilo vse zahteve težko uskladiti, še Direktorica Gorenje Gostinstvo Saša Oprešnik: "Otvoritev hotela načrtujemo za 19. junij". 22. januarja 1998 V SREDIŠČU POZORNOSTI KAK CAS 5 V pripravi so spremembe srednjeročnega in dolgoročnega plana Mestne občine Velenje Bomo gradili v sadovnjaku nad Rdečo dvorano? Eden največjih problemov Slovenije je poselitvena raztresenost. V preteklosti so mnogokrat gradili na najlepših in najboljših zemljišč, pa skušali kasneje zadevo popraviti s prepovedjo gradnje na kmetijskih zemljiščih prve kategorije, s tem pa spet naredili škodo. Iz marsikatere slovenske vasi so se ljudje izselili prav zato, ker v domačem kraju niso imeli možnosti gradnje. Povsem enako velja tudi za pombe. Velenje, kjer za vlaganja zmanjkuje prostora. Vsaka lokacija je za to še toliko dragocenejša in toliko bolj skrbno jo je treba pretehtati. Ob vsem pa je seveda najslabše, če vlaganj, ki so gonilo razvoja, ni. Za velenjsko občino marsikaj od zapisanega drži... Parcel za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš skorajda ni moč najti, podobno pa je tudi z drugimi gradbenimi naložbami. Zal pa bo še nekaj časa tako! Lansko jesen so svetniki Mestne občine Velenje sprejeli sklep o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana za območje Mestne občine Velenje. Priprave na spremembe tega temeljnega prostorskega dokumenta pa so v strokovnih krogih potekale že celo lansko leto. Osnutek naj bi svetniki dobili v obravnavo jeseni letos, do takrat pa bo treba postoriti še marsikaj. Predvsem bo treba organizirati po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih javne razprave in uskladiti pri- "Kar nekaj je bilo doslej že narejeno.. Predvsem nam je uspelo zbrati želje občanov. Tako imamo več kot 150 zahtevkov za izvzem zemljišč iz prve kmetijske kategorije," pravi odgovoren za prostor v upravi Mestne občine Velenje Marko Vučina. Vsa ta zemljišča so si ogledali, podali svoje mnenje in naslovili vloge na Ministrstvo za okolje in prostor, ki naj bi z Ministrstvom za kmetijstvo dogovorilo izvzeme teh zemljišč iz prve kmetijske kategorije. Ko bodo dobili te odgovore, bodo lahko začrtali nadaljnje aktivnosti. Zdaj zbirajo še želje, ki jih imajo posamezni nosilci načrtovanja na področju komunalnih, elektro, ptt in telekom povezav. Na osnovi zbranega naj bi začrtali nove infrastrukturne koridorje. Večino vprašanj so v strokovnih krogih tudi že dorekli. Kje bo možna individualna gradnja? Seveda so to zgolj usmeritve za nadaljnje aktivnosti, končno odločitev pa bo sprejel Svet Mestne občine Velenje, najbrž Marko Vučina, odgovoren za prostor v Mestni občini Velenje: "Prejeli smo več kot 150 predlogov za izvzem zemljišč iz prve kmetijske kategorije." enkrat prihodnje leto. Vse skupaj je odvisno tudi od tega ali bodo dobili soglasje Ministrstva za kmetijstvo za izvzem zemljišč iz prve kmetijske kategorije oziroma kategorije najboljših kmetijskih zemljišč, kakor to imenujejo po novem. Individualna gradnja bi bila po besedah Marka Vučine možna na griču za Rdečo dvo- Z individualnimi hišami naj bi pozidali tudi grič pod graščino Gorica Edino večje področje, kjer bo še možno graditi stanovanjske bloke je v Selah - tu je predvidenih 200 stanovanj rano, kjer je zdaj sadovnjak Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Prostorski načrtovalci se zavedajo, kako dragocen je ta prostor, zato bodo (če bodo izpolnjeni prej navedeni kriteriji) tudi predvideli strnjeno individualno stanovanjsko naselje: atrijske, vrstne in terasne hiše. Za individualno stanovanjsko gradnjo naj bi predvideli tudi območje vzhodno od zazidalnega načrta Lipa (tam so zdaj vrtovi), približno deset hiš pa bi bilo mogoče zgraditi tudi pod graščino Gorica (tudi tam so vrtovi in to neugledni). Kaj pa blokovna gradnja? Edino večje območje za kompleksno stanovanjsko gradnjo je še v Selu, kjer naj bi zgradili 200 stanovanj. Blokovne novogradnje, seveda manjše, pa so predvidene še kot "plombe" v samem mestu, še posebej na njegovem severnem delu. Bo "zrasla" v Velenju nova skakalnica ? To je vprašanje, na katerega Marko Vučina še ne odgovarja. Vsekakor pa bodo na pobudo smučarsko skakalnega kluba temeljito proučili možnost te gradnje. Ce bo Ministrstvo za kmetijstvo dovolilo, naj bi v prihodnjem desetletju "zrasle" v sadovnjaku nad Rdečo dvorano individualne stanovanjske hiše Kako bo z ugreznina-mi? Nov prostorski plan jih celovito vključuje. Zaenkrat pa je na tem področju predvidena predvsem gradnja športno rekreacijskih objektov in ureditev površin v te namene. Dopolnjevali naj bi dosedanjo ponudbo, kar pomeni, da naj bi postavili še nekaj etnoloških kozolcev, razvijali konjeniški turizem, zaščitni park za ptice... proučujejo pa tudi izgradnjo nadomestnega odprtega baze- na v kompleksu Rekreacijskega centra Jezero. Kaj pa cerkev? V strokovnih krogih proučujejo tudi možnost te lokacije, čeprav pravi Marko Vučina, da uradne vloge od cerkve niso prejeli. Po takrat veljavni prostorski dokumentaciji pa izgradnja cerkve na prostoru pod Vilo Herberstein ni bila mogoča. ■ Mira Zakošek Velenju seja predsedstva TZS Letos večja skrb domačim turist Pred tednom dni so se v sejni dvorani Mestne občine Velenje zbrali turistični delavci iz vse Slovenije, saj je tu potekala 15. razširjena seja predsedstva Turistične zveze Slovenije. Dnevni red je bil izjemno obsežen, zato so nekatere točke "obdelali" bolj na hitro, velenjsko turistično ponudbo pa so spoznali s pomočjo Almanaha treh občin. Glavno pozornost so tokrat na-menili predstavitvi aktivnosti Centra . anizacije tie]oVati še bo]j toklaje. za promocijo turizma Slovenije v le- n0? v,ožid V£. y reklam0 jn se pred_ tošnjem letu. Predstavil jih je Franci Križan, ki vodi ta center. Poudaril je, da bi bile vse njihove aktivnosti odveč, če se ne bi v Sloveniji spreminjala tudi miselnost ljudi in ponudba, ki postaja iz leto v leto boljša. Se vedno pa je veliko rak ran. V lanskem letu se je Slovenija veliko več kot prejšnja leta predstavljala v tujih turističnih katalogih (kar 20 odstotkov več), izvedli pa so tudi veliko akcij za pospeševanje prodaje. Križan je poudaril, da bodo morali letos vsi turistični delavci in vsem posvetiti domačim gostom, ki številnih možnosti za oddih doma še ne poznajo najbolje. Več pozornosti pa bodo posvečali tudi sejemski promociji v tujini. Alojz Hudarin je spregovoril tudi o aktivnosti Turistično informacijskih centrov po Sloveniji, katerih mreža se šele vzpostavlja, želijo pa si, da bi jih čim prej dobili vsaj v večjih mestih, saj bo pretok turističnih informacij tako veliko boljši... ■ bš Slovenski turistični delavci so se v Velenju pogovarjali o letošnjem turističnem letu, ki bo posvečeno športu in domačim turistom 6 xas vas ZANIMIVO 22. januarja 1998 Na kratko Občina Ljubno ob Savinji Vse več novorojenčkov V ljubenski občini so posebej veseli, da število rojstev v minulih letih spet narašča, da torej število rojstev presega umrljivost, s čemer se lahko pohvali le malokatera sosednja občina. Se leta 1995 so našteli vsega 23 rojstev in leto kasneje 25, kar je že ogrožalo vpis v dva prva razreda. Zato so se toliko bolj razveselili 33 novorojenčkov v letu 1997, pri čemer skromno upajo, daje k temu vsaj malo "pripomogla" tudi občina. Že od leta 1995 namreč vsakemu novorojenčku podarijo hranilno knjižico, na katero so doslej vpisali 10.000 tolarjev in knjigo o vzgoji otrok. Letos bodo znesek zvišali in dodali še darilo z oblačili, vsako družino pa bo obiskala županja osebno. Pomoč skromni družini Šele v lanskem letu so v občini Ljubno napeljali elektriko do zadnje domačije visoko v zaselku Savina in skromna Škrube-jeva družina je s tem zaživela neko novo življenje. S širšo pomočjo je poskrbela za najnujnejše pripomočke, ki prej seveda niso prišli v poštev, družina iz Velenja ji je podarila televizijski sprejemnik, pred nedavnim pa je dobila še nov radijski sprejemnik, saj so se doslej "tolažili" s starim aparatom iz še bolj starega avtomobila. Tudi takšne malenkosti so torej za nekatere še vedno velika vrednota. Na evropski ravni Konec preteklega leta so v občini Ljubno pridobili kar 235 novih telefonskih priključkov. S tem so celotno občinsko področje pokrili skoraj 100 -odstotno, kar je gotovo podatek, ki veliko pomeni v širšem, tudi evropskem merilu. Vrtec (začasno) rešen Pristojne inšpekcijske službe so že nekaj let opozarjale na prostorsko stisko in druge pomanjkljivosti v ijubenskem otroškem vrtcu in celo grozile z zaprtjem. Lani so z velikimi napori osnovne slabosti vendarle odpravili, dokončno pa bodo stisko in probleme rešili ob širitvi osnovne šole, v kateri vrtec sicer gostuje. Za vse to so krajani dobro leto nazaj tudi izglasovali samoprispevek, pred novim letom pa so bili malčki posebej veseli novega televizorja in videorekorderja, ki jim gaje z Božičkom podarila občina Ljubno. Neprijetno presenečenje Lansko pomlad je tudi občina Ljubno razpisala kredite za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Razpisu je sledilo neprijetno presenečenje z dobro mero razočaranja, saj so se vsemu tarnanju navkljub prijavili vsega štirje podjetniki. Občinska uprava ob tem ni obupala in bo v letošnjem letu napoje okrepila., , , Mjp Varstveno-delovni center Mozirje Pet let veselja, ponosa in samopotrjevanja Prejšnji četrtek so se v Varstveno-delovnem centru v Mozirju z zadovoljstvom spomnili 15. januarja 1993, ko je center odprl vrata prvim devetim varovancem. Uradno so ga ustanovili sicer že s prvim dnem tega leta, velike napore in lepe namene pa so uresničili na podlagi velike pripravljenosti znotraj takratne skupne občine Mozirje. Že od prvega dne je sodi pod okrilje države, ki zagotavlja sredstva za delovanje, lokalne skupnosti pa občasno tudi rade prispevajo k popestritvi dejavnosti. Organizacijsko VDC Mozirje sodi k Centru za socialno delo Mozirje, kar je eden od devetih takšnih primerov v Sloveniji, ostali sorodni centri pa so bodisi samostojni, ali pa so pripeti k šolam s prilagojenim programom. V sedanjih prostorih vseh pet let niso imeli nikakršnih težav in jih tudi danes nimajo, res pa je, da je občina Mozirje lani odkupila stanovanjsko hišo v Mozirju, pri čemer je veliko od- tehtala pobuda Društva za pomoč duševno prizadetim iz Mozirja. Društvo ima namreč svojo vizijo nadaljnje skrbi za prizadete, kar velja za širitev dejavnosti, ureditev bivanjskih prostorov in še za marsikaj. Jasno seveda je, da bo za dokončno preureditev te stavbe potrebnih še veliko sredstev, prav tako pa bo nujno urediti še organizacijske in druge zadeve. Skromne obletnice v centru prejšnji teden niso obešali na veliki zvon, bili pa so v svojem delovnem in sproščenem vsakdanjiku srečni in zadovoljni. "Obletnica ni visoka, je pa in varovanci ter vsi, ki želimo pomagati sočloveku se prvega dne z veseljem spominjamo. Hvaležni smo članom društva Sožitje in njihovi prodornosti ter seveda razumevanju okolja v takratnem in današnjem času," pravi Vilma Marčinko, ki center vodi od vsega začetka. Vars-tveno-delovni center je za samostojnost premajhen, prav majhnost pa ima svoje prednosti. Omogoča namreč bolj oseben stik z varovanci in več dela s posamezniki, še zlasti pri re- ševanju večjih ali manjših problemov katerega od njih. "Enajst varovancev vseh pet let vrata centra odpira z veseljem, ponosom, samopotrjevanjem, spoštovanjem, pa včasih tudi kako drugače. Skupne dopoldanske ure preživljamo ob delu in zabavi, ob utrjevanju pridobljenega znanja in ponavljanju dnevnih aktivnosti, tudi ob rekreaciji in športu. Vsak dan gremo do mozirske osnovne šole, kjer nam pripravljajo hrano, kar je za varovance in osnovnošolce tudi dobrodošlo. Pomem- bno je tudi, da vsakodnevni prevozi omogočajo stalni stik s starši, kar veliko prispeva k boljšemu počutju, delu in sodelovanju," med drugim pravi Vilma Marčinko. Mjp Regijsko združenje seniorjev Poslovne novice - Razpis učnih mest za vajence bo šel v tisk 23. januarja. Vsa zainteresirana podjetja in samostojne podjetnike pozivamo, da do tega roka dopolnijo svoje prijave. - Podjetja, samostojne podjetnike, šole in druge zainteresirane vabimo na posvet o vlogi podjetij v novem sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki bo v sredo 4. februarja ob 10. uri v Velenju. - Združenje delodajalcev nam je posredovalo pregled izhodiščnih plač za decembcr'97 po SKP oz. po Kolektivnih pogodbah dejavnosti. - Mala podjetja in samostojne podjetnike vabimo, da koristijo brezplačno pravno svetovanje (g. Andjelko Tičič, tel. 852 790) in brezplačno finančno davčno svetovanje (Elstar d.o.o., ga. Ivanka Tajnik, tel. 497 666 0). - Na sedežu zbornice, Velenje, Rudarska 6/a, je na voljo sejna soba za prezentacije, poslovne razgovore in predavanja. - Podrobnejše informacije po telefonu 856 920 ali na sedežu zbornice v Velenju, Rudarska 6/a oz. na internet naslovu: www.gzs.si Bistriti misel in pomagati Prejšnjo sredo so se v prostorih nazarske lesne industrije na prvem srečanju v letošnjem letu zbrali člani regijskega združenja seniorjev - managerjev in strokovnih delavcev z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Dosedanji predsednik združenja Borut Jenko je najprej podrobno opredelil napore in dosežke združenja v minulem obdobju. Vsebinsko razpravo sta zlasti obogatila Franc Pečovnik iz Šoštanja, kije posebej poudaril pomen moralnega kodeksa seniorjev, za trenutne razmere slovenske poslovne (ne)morale še kako pomembnega, malo daljši pa je bil prispevek predstavnika slovenskega združenja seniorjev Franca Mlakarja. Zelo tehtno je opredelil vlo- jetja, ki večinoma nimajo de-go in možnosti seniorjev pri narnih in ostalih pogojev za svetovanju v gospodarstvu, saj redno zaposlitev strokovnih ka-znanje in dolgoletne izkušnje drov za posamezna področja seniorjev, pridobljene v razme- rednega poslovanja in razvojne-rah in pogojih minulega obdob- ga snovanja. Spregovoril je ja vsekakor veliko veljajo. Zla- tudi o (skromnem) plačilu za sti do velja za nastajajoča in že storitve seniorjev in pri tem slo-obstoječa mala in srednja pod- venski državi ponudil v razmi- se je pomenljivo vprašal. V tem času je združenje preko 30 gospodarskim družbam, zbornicam, podjetniškim centrom, občinam in drugim poslalo dopise, s katerimi se predstavlja in ponuja obiske, te že opravljajo, na katerih bi opredelili probleme in možne oblike pomoči seniorjev. Na koncu so se skupaj zahvalili gostitelju srečanja, to je uspešno zasebno podjetje Davidov hram, katerega direktor Dušan Zehelj je v uvodu zelo nazorno predstavil poti in stranpoti, ki podjetje spremljajo pri uresničevanju zahtevnih poslovnih stikov, prav tako pa Šaleško-savinjski gospodarski zbornici in Božu Led-niku za vso razumevanje in pomoč pri uveljavljanju združenja. mjp slek primer iz Nemčije, kjer se takšne pomoči in svetovanja že dolgo v polni meri zavedajo in ga podpirajo. Zanimivo je namreč, da država tamkajšnjim združenjem seniorjev nakazuje sredstva, ki jih združenja porabijo za plačilo storitev svojih članov, naročniki teh storitev torej niso obremenjeni. Franc Mlakar je posebej poudaril tudi dejstvo, da si veliko seniorjev po končani delovni dobi še želi bistriti možgane, da se želi usposabljati in izobraževati naprej, da si se-niorji želijo biti koristni, saj dolgoletnih izkušenj ne more nadomestiti nobena šola. Brez slabih namenov je poudaril, da vabila za delo v upokojenskih društvih za senioije - manager- je in strokovne delavce pač niso pravo nadomestilo za izpolnitev prostega časa po upokojitvi. Zato je v vrste združenja povabil vse seniorje, kar je bila tudi skupna želja vseh prisotnih. Novi predsednik združenja Franc Miklavc iz Bočne, na predlog dosedanjega predsednika Boruta Jenka bodo poslej predsednika volili za enoletno obdobje, je v svojem nagovoru opredelil bodoče naloge. Prva je gotovo ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje pogojev za odpiranje novih izključno v gospodarstvu. Prav tako kot dolgoletne izkušnje na vodilnih mestih v gospodarstvu so pomembne povezave na državni ravni, saj je lobiranje v naši državi doseglo zelo širok obseg, zakaj torej seniorji z našega področja ne bi izkoristili tudi tega, Seniorji z gostitelji za uspesen začetek leta 22. januarja 1998 KULTURA NilS vas 7 CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo Otvoritve razstave so se udeležili tudi nekateri udeleženci kolonije, med njimi častni član, slikar Jože Tisnikar. , www.citroen.si ImmmM Izjemna priložnost. . . AX v _ p.,-. . ■ Kreditiramo vam nakup novega AX-a. NOV AX Ze Zd / DLM na dan. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. BankVVustria Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Prva pesniška zbirka Željka in Tajše Perovič Edi Mavric in dobri vojak Švejk Odlična, razgibana razstava Poezija ob železniških tirih... Razbija vdano naveličanost vsakdanjika Ni podtaknjena ali priliznjena pohvala, da so gornje-grajski gledališčniki v preteklem letu resnično navduševali in da nekaj takega počenjajo tudi v začetku novega leta. Gornjegrajski gledališčniki ali člani "gornjegrajskega gledališča" zato, ker njihov umetniški vodja Edi Mavrič pojma "ljubiteljska kultura" v takšnih primerih ne priznava, se mu odreka in ga zavrača; čeprav je hkrati tudi predsednik gornjegrajskega kulturnega društva, v katerega okrilje gledališčniki sodijo. Ljubiteljstvo je zanj nekaj drugega, delo v sicer amaterski gornjegrajski gledališki skupini pa v vseh ozirih profesionalno, z izjemo seveda gmotnega položaja in razumevanja "uradne" politike. Le v tem je namreč razlika med amaterskim in pravim profesionalizmom. Pred novim letom so v Gornjem Gradu dvignili zastor še tretji premieri v letu 1997. Ob izjemno zahtevnem Mrtvem menihu, prvič sploh so kakšno delo uprizorili na prostem, v čudovitem okolju gornjegrajske graščine in katedrale, so na oder postavili še Gospo Ministrico in v tretje še Predvojne tegobe Jožefa Švejka. To je prvi del dobre- ga vojaka Švejka, saj že snujejo tudi medvojne in za tretji del tudi povojne dogodivščine tega znamenitega junaka nenadkrilji-vega Jaroslava Haška. In Švejka gotovo niso izbrali naključno, prav nasprotno. In svoj namen "Gledališče mora obstajati kot zrcalo vsem družbenim soočenjem," pravi Edi Mavrič so uresničili. O tem pričata dve povsem "razprodani" predstavi, v dveh dneh zapored prenapolnjena dvorana gornjegrajskega kulturnega doma, prav tako polna dvorana minulo nedeljo na gostovanju v Mozirju. Zakaj torej prav Švejk? "Pronicljivi poznavalci gledališke zgodovine zatrjujejo, da je bila v začetku tragedija. Neko stanje, četudi samo za premi- kanje možganov in vzpodbujanje intelekta, odgovor na to stanje je v rojstvu komedije. Simbolika, ki se dandanašnji temeljito odraža v celostni podobi slovenske resnice, z vso resno in namišljeno tranzicijo vred. Nočemo politizirati, hočemo le povedati, da se gornjegrajsko gledališče samodejno odziva na stanje duha, ki nič kaj nežno ne izpolnjuje ljudski vsakdanjik," pravi Edi Mavrič. Bo torej Jožef Švejk zmogel razbiti monotonost in vdano naveličanost, ki se danes nevarno zarezuje v najvitalnejše pore biti slovenskega človeka, se sprašuje Edi Mavrič in tudi odgovarja: " V to moram biti prepričan, zakaj režijska zasnova in v nadgradnji izredna komedijant-ska navdahnjenost celotnega ansambla, ne pušča mnogo prostora za dvom. Resnico lahko izluščim tudi v dejstvu, da dobri vojak Švejk preprosto ne more zatajiti, bogastvo jezika in izvirnost Haškovih dovtipov ne dovoljuje dramaturškega mešetar-jenja - preprosto nedopustno bi bilo posegati v srčiko njegove sporočilnosti." Prav zato so snovalci gornjegrajskega gledališkega programa Švejka pripravili v treh delih, čakata še Švejk na Fronti in Švejkovi vojni spomini, za nekoliko "resnosti" pa bodo ob tem letos poskrbeli z dramo iz kmečkega življenja. UJP V petek zvečer so se v Galeriji KC IN v Velenju zbrali številni umetniki iz vseh koncev Slovenije, tako tisti, ki so sodelovali na letošnji že peti mednarodni likovni delavnici na Sinjem vrhu, kot tisti, ki spremljajo dosežke na likovnem področju. Razstavo "Slovenija, odprta za umetnost", ki jo kot prvo razstavo v letu v Galeriji pripravljajo že peto leto, je uradno odprl župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je ob tem poudaril, da bodo v mestu še naprej posvečali veliko skrb razvoju likovne umetnosti in likovnim ustvarjalcem. Se prej smo ž navdušenjem spremljali kulturni program, v katerem se nam je ob klavirski spremljavi prof. Žličarja predstavila mlada Velenjčanka, so- "Poezija mi pomeni vse!" je kar nekajkrat poudaril sedaj že nekaj let Soštanjčan Zeljko Perovič, ko sem listala njegovo prvo pesniško zbirko "Podarjeni glasovi". Zanimiv človek, ki si delo železničarja-vlakovnega odpravnika na šoštanjski železniški postaji, kjer ima tudi prijetno stanovanje, bogati prav s pisanjem verzov. Ki prihajajo sami. Že dolgo vrsto let. 1\idi njegova dvanajst letna hči Tajša, kiji kot avtorici pripada zadnji cikel pesmi v tej majhni in drobni knjižici zanimivih kratkih pesmi, je prepričana, da bo poezija krepko zaznamovala njeno življenje. Kdo sta torej Zeljko in Tajša Perovič? Zeljko je v Slovenijo prišel iz rodne Bosne pred dvajsetimi leti skupaj z družino. V Mariboru, ki je takrat postal njegov drugi dom, je končal srednjo prometno železničarsko šolo in njegovo življenje se je pričelo prepletati z železniškimi postajami in vagoni v Pesnici, Podvelki, Rogatcu, Rogaški Slatini... In potem je po spletu naključij prišel delat in živet v Šoštanj. "Mesta nisem poznal in priznam, da nisem vedel, kam grem. Na mesto se še vedno nisem čisto navadil," prizna med smehom. Poezija ga je "oplazila", ko je služil domovini. V vojski je napisal prve verze, ki pa so, žal, končali v ognju. Najprej je pisal v materinem jeziku, potem je pričel v slovenskem, ki se mu je najprej razkrila kot "zapleten, bogat in težak jezik, nato pa kot zelo občutljiv, barvit in ritma poln jezik, ponujajoč se kot neizčrpnost, polna prijetnih presenečenj." Potem je ves čas po malem pisal, vedno več v slovensščini, pesmi objavljal v različnih revijah in časopisih in veliko, veliko bral. Predvsem slovenske pesnike, zani- mati pa gaje začela tudi književna teorija. Ugotovil je, da je na Slovenskem veliko zelo kvalitetnih pesnikov... "Sedaj je moje pisanje pesmi prišlo že tako daleč, da mi poezija pomeni vse. Sploh je ne morem več izklopiti. Ko verzi pridejo, jih zapišem, zato imam vedno ob sebi košček papirja in svinčnik. Potem jih še brusim, saj lahko ena sama beseda pokvari pesem. Pesem mora malo poležati, predvsem pa sedaj vem, da mora pesem dihati!, " mi razlaga in pove, daje to izposojena misel Zore Tavčar iz tržaške založbe Mladika, ki mu je tudi izdala knjigo, v kateri so vse kritike zelo dobre, kakršne so tudi pesmi. "Drobne, krhke pesmi s po eno ali dvema močno povedanima besedama...". Kako to, daje knjiga izšla v Trstu? Leta 1994 je na vsakoletni natečaj založbe Mladika poslal cikel svojih pesmi, ki so dobile prvo nagrado.. In takrat je spoznal kar nekaj zanimivih ljudi, ki jim je poezija tako blizu kot njemu. Vedno so ga prijazno sprejeli, stkale so se prijateljske vezi. In na koncu oktobra lani "izdale" Podarjene glasove. Še zaradi nečesa je to dru- Zeljko, Tajša in Pega ob sostanjskim železniških tirih. Pega je nepogrešljiva prijateljica obeh pesnikov, morda kdaj tudi navdih... gačna knjiga pesmi. Nastala je v sodelovanju s samimi prijatelji -kiparjem samoukom iz Lokovice Ljubom Melanškom in njegovimi skulpturami, ki jih je za knjigo fotografiral še en Željkov prijatelj, tudi pesnik, Iztok Kodrič. In ker so Željku najljubša jutra, predzadnji cikel pesmi v knjigi poimenuje Sin Počasnega Jutra, temu pa sledi Tajšin del knjige, imenovan Hči. Zeljko pripravlja drugo knjigo, ki naj bi izšla pri velenjskem Pozoju. Sedaj še zbira sponzorje, pri prvi pa so mu največ pomagali v TEŠ, saj so izzid knjige finančno podprli. Zakar jim je zelo hvaležen. Tajša si želi svojo knjigo Prikupna svetlolaska Tajša je šestošolka, odličnjakinja, na OŠ Bibe Roecka v Šoštanju, kamor zaradi dveh odličnih prijateljic še vedno hodi kljub temu, da seje septembra z mamico preselila v Velenje. Pesmi piše že odkar zna pisati, to pa je znala, še preden je prestopila šolska vrata. Je zato "kriv" tudi ati? "Verjetno je, saj me je za poezijo navdušil prav on, vsekakor pa ne bi bilo nikjer nobene moje pesmi, če jih ne bi ati skrbno shranjeval. Sedaj se jih je nabralo že za celo knjigo. Upam, da jo bom lahko izdala, čimprej," izvem. Najprej je pisala o ljubezni, o njej še vedno veliko piše. Pa še o vsem drugem, kar opazi okoli sebe. Piše, ko dobi tisti občutek, ki ga poznajo le pesniki. Vsi njeni zvezki so "od zadaj" počečkani z verzi, potem jih uredi doma. Ko je knjiga izšla, jo je podarila nekaterim prijateljem in učiteljem, seveda so je bili veseli, sicer pa so to, da Tajša dobro piše, že vedeli. Njena pesmica je že bila objavljena na prvi strani šolskega glasila "Najstnik". Sicer pa je Tajša tudi športnica. Rada igra tenis, v ju-jitsu, ki ga trenira, ima že zeleni pas... In tudi ona rada bere. Najraje zgodbe Astrid Lindgren in Dese Muck... ■ Bojana Špegel pranistka Natalija Verboten. Razstavo, na kateri se predstavlja 18 tujih in 9 domačih umetnikov, si lahko ogledate do 11. februarja, zagotovo pa vam ne bo žal, saj je zelo razgibana in vsebinsko bogata. Razstavljalce je uvodoma predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj, ki je pričarala tudi delček delovnega in ustvarjalnega vzdušja na lanski likovni delavnici. Izvedeli smo več o udeležencih in nastajanju posameznih razstavljenih del. Predstavljeni so tudi v odlično oblikovanem katalogu, ki ga dobite ob obisku razstave. Klavdij Tutta, ki je ob pomoči soproge Klementine Golija in brata Etka tudi letos poskrbel za organizacijo in izvedbo razstave, je še posebej pozdravil nekatere prisotne slikarje, med njimi tudi častnega gosta lanske delavnice Jožeta Tisnikarja. Poleg njega so tokrat Slovenijo zelo uspešno zastoopali tudi Stane Jarm, Jožef Vrščaj, Simon Kajtna (nagrajenec kolonije diplomantov ALU v Velenju), Karim Azad in Vinko Tušek. ■ bš 8 NAS i as 107,8 MHz 22. januarja 1998 : ' ... . '..... Kaj vse se dogaja, mi pa ne vemo! Spet smo v redakciji časopisa v fazi, ko je jasno edino to, da ni nič jasno. Večini. Tistim redkim, ki se na ta posel spoznajo, recimo Pecu (Petru Rih-tariču), pa stvari gredo. Program gor, program dol, program sem, program tja, uporabljaj slovensko deljenje, preglej skozi "besano", zapiraj tako. Ti pa piši, pa še misli zraven, pa še pravi čas oddaj! Malo morgen. Ni tako preprosto. Zdaj, po kakšnih štirinajstih dneh "poskusov" s tem, kako trpežni so novinarji na Našem času (prestali pa so vse mogoče operacije), pristojni obljubljajo, da bo bolje. Do takrat, da si ne omislijo kaj novega. Tej inovativnosti pravijo nadgrajevanje ali posodobitev ali korak s časom. Uvod je nujen zato, da boste vedeli, ko boste v časopisu opazili kaj nenavadnega, kdo je kriv. Jasno, računalnik. Ni pa ta kriv za vsebino. To pa ne. Vemo in zavedamo se, da bi bil časopis lahko še bogatejši, še bolj zanimiv in še bolj pester. Zato vas zdaj, v tej rubri- Naša nova radijska moč, moderatorka programa Maja Sopolšek, se je v delo odločno vklopila. Pri tem ji je bil v veliko oporo tehnik Dragan Berkenjačevič, s katerim sta neprestano skupaj. Druži ju ljubezen. Ne samo do radija, (foto: vos) ki vabimo, da nas na zanimiva dogajanja iz vašega okolja opozorite. Kadarkoli lahko zavrtite telefon 855 - 450 in zahtevate urednika ali koga od novinarjev. Verjamemo namreč, da je v vsakem okolju, kjer živite, veliko takega, kar je vredno zapisa in kar bo zanimalo tudi tiste, ki niso ravno od tam, kjer ste vi. Lahko pa kakšno stvar zapišete in obelodanite tudi sami. Zmenjeno? Nič pa ne bo narobe, celo zelo dobrodošlo bo, če nam boste povedali, kaj si še želite, o čem bi radi, da pišemo in česa ne marate. Veseli bomo vseh takih neposrednih, živih, stikov z vami. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. GREEN DAY V LJUBLJANI Po zatrjevanju odgovornih se nam 15. februarja v Sloveniji obeta zanimiv glasbeni dogodek. Pri nas naj r \? V V4 m i. bi namreč nastopila ena najbolj popularnih punkovskih skupin zadnjih let - Green Day. Skupina je zaslovela pred nekaj leti z izdajo albuma "Dookie", ki je njihovo slavo ponesel po celem svetu, prodajne številke pa dvignil visoko v nebo, zaradi česar so mladi ameriški punkerji naleteli na očitke, da so se preveč skomercializirali. Drugi albumi niso bili tako uspešni in tudi aktualni album "Nimrod" je zelo daleč od uspeha že omenjenega "Dookie". Punkovski trio, znan po svojih divjih koncertih, ki se nemalokrat končajo z razbitjem kompletne opreme bodo pri nas nastopili v ljubljanskem Tivoliju. VAN HALEN Konec februarja pričakujemo izid nove plošče znane ameriške skupine Van Halen. Album, ki bo nosil preprosto ime "Van Halen 3", bo po mnenju članov skupine najbolj kompleksen doslej in ga bo za dokončno razumevanje potrebno večkrat in dobro preposlušati. Posebnost te plošče pa bo debi kitarista skupine Eddija Van Halena v vlogi vokalista. Prvič se bo namreč ta odlični instrumentalist preizkusil tudi kot vodilni pevec, in sicer v skladbi z naslovom "How Many Say". Po prvih informacijah Eddijev vokal zveni nekje med glasovoma Toma VVaitsa in Rogerja VVatersa, sam pa pravi da je zaradi petja pred nastopi zelo živčen. 0 tem, kako nervozen je v resnici, pa se bo moč prepričati na enem od njihovih nastopov, ki bodo sledili izidu albuma, ko se bo skupina marca podala na veliko svetovno turnejo. Najprej jih bodo videli na Novi Zelandiji. 2 FOR U 2 for U je še ena slovenska minima-listična zasedba, ki je v zadnjih letih obogatila slovensko dance sceno. Duo, ki ga sestavljata pevka Lučka Pipp in Jure Hudomet, bolj znan kot Mr. Juice, ki je odgovoren za vse ostalo v skupini, je pred kratkim izdal svoj prvi album. Plošča z spomnimo iz sodelovanja v Mačji godbi z Neco Falk. Album z naslovom "Jaz pa igram" je pisan niz stvaritev iz avtorjevih najstniških, pa tudi malo kasnejših let, ki so mu jih v zvočni zapis pomagali preliti številni znani slovenski glasbeniki, predvsem tisti, katerih imena navadno zasledimo na izdelkih studia Kif Kif, ki ga, kot je znano, že več let uspešno vodi Žare Pak. Plošča prinaša deset skladb, tako izrazito kan-tavtorskih, baladnih in akustičnih, kot tudi nekaj hitrejših in bolj električnih. Rdeča nit vseh skladb, tudi tistih hitrejših, je nekakšna mešanica folka in countrya s pridihom zvoka irske ljudske glasbe in značilnim zvokom karakterističnih instrumentov, orglic, violine, banja in klasične kitare. Vse skladbe, razen pesmi "Adieou", je napisal Miro Novak sam, ki je tudi avtor vseh besedil. ALENKA KOLMAN Pri eni naših najbolj znanih založb, ki se ukvarjajo z izdajanjem cd-jev z dance glasbo, založbo Megaton, je izšel tudi prvenec pevke Alenke Kolman. Album z naslovom "Ti si zvezda mojih sanj", ki nosi naslov po njeni prvi uspešnici, je pravzaprav mini izdelek s petimi skladbami. Poleg že omenjene naslovne, so tu še tri skladbe avtorskega trojčka Stradovnik, Lesjak, Kovačič, ker pa v tej vrsti glasbe brez priredbe kakega svetovnega hita ne gre, je Alenka Kolman poskrbela tudi za to. Izbrala je prastaro Weymanovo disko uspešnico Black is Black, ki je kljub slovenskemu besedilu obdržala svoj originalni naslov. Ploščo so posneli v studiu Stayerc. UMiČ naslovom"Barve noči", ki je izšla pri založbi Megaton, slovenske dance scene ne bo pretirano na novo obarvala. Gre namreč za povprečen izdelek s sedmimi skladbami (plus eno raztegnjeno izvedbo), od katerih je pet skladb slovenskih avtorjev in dve priredbi ("Goid", skupine Spandau Ballet in "Every breath you take", skupine Police oz. bolj gre za priredbo Puff Dadd-yeve priredbe omenjene skladbe). Skladbe zvenijo podobno kot smo za slovenski dance že vajeni, eksperimentiranje z angleščino, ki je našim izvajalcem tovrstne godbe tako zelo pri srcu, pa tudi duetu 2 for U ne gre najbolje. MIRKO NOVAK Pri založbi Nika pa je izšel plošček Mira Novaka, sicer manj znanega brata! Jerka, kitarista, ki se ga NOVOSTI METROPOLIS Slovenski Motorhead. Skupina, ki na bolj znane hitrostrelne težkometlace spominja ne le zgolj z glasbo, ki je v resnici precej verno upodobljena po podobi njihovih svetih vzornikov, ampak na slovite težko-metalce močno spominja tudi s svojim imidžem, je po nekajletnem obupnem iskanju primerne založbe končno našla svoj domicil pri založbi Nika. Trio, ki ga sestavljajo z Lemmyjevimi zalizci in hreščečim glasom opremljeni basist in pevec Matjaž Hočevar, kitarist Griša Šoba in bobnar Anže Breskvar delujejo dobratri leta. Svojo glasbeno podobo, ki so jo utirili v tirnice heavy rock'n'rolla, kot so sami poimenovali svoj glasbeni izraz, so javno prvič predstavili v klubu Palma. V eter jih prvi spusti Radio Študent v oddaji "You ročk it" in po le pol leta delovanja je skupina bogatejša za štirinajst avtorskih skladb ter jasno željo, da omenjeno avtorstvo zabeleži na nosilcu zvoka. Različni vzroki snemanje prvenca, ki ga delovno poimenujejo Opus I., odložijo, tako da do prvih posnetkov pridejo šele konec leta 1995, po letu dni obstoja, ko kar v lastni garaži posnamejo pripravljeni material. Bobnarjeva prometna nesreča za nekaj časa prekine delovanje skupine, ki mora odpovedati vse nadaljne nastope. Ko končno spet lahko zaigrajo in se jim obeta odlična promocija kot predvozačem pravih Motorheadov, odpovedo njim, saj Lemmya in druščine ni v Ljubljano. Zato pa nastopijo (Metropolis, seveda) na festivalu "Zgaga ročk festival 96", kjer zapustijo odličen vtis. Avgusta 1996 posnamejo novih trinajst skladb za drugi album Opus II, ki pa ga doleti podobna usoda kot prvenec Opus I., in nikoli ne izide. Nastop na Novem Rocku 96 jim prinese laskavi naslov najboljšega ben-da festivala, kar da skupini nov zagon, tako da se kljub slabim izkušnjam z (ne)izidom prvih dveh albumov loti priprave materiala za Opus III. Vmes še enkrat dokažejo svoje kvalitete "živega" igranja na ročk festivalu Zgaga 97, nato pa se konec oktobra 1997 zapro v studio Alien v Ljubljani, kjer prvič studijsko posnamejo skladbe za Opus III. Naveličani čakanja na založbo, ki bi jim objavila vse tri Opuse, se skupaj z založbo Nika odločijo za izdajo albuma, ki bi združil vse njihovo ustvarjanje na enem cd-ju. Izide ploča z naslovom "Metropolis", na katerih je 22 skladb iz triletnega obdobja obstoja skupine. Sedem skladb sodi v Opus III in so nastale v studiu Alien, osem jih je iz Opusa II, posneli so jih v MKNŽ v Ilirski Bistrici, pet pa je garažnih posnetkov iz prvega Opusa, posnetih v Ljubljani. Metropolis nam tako prinaša dvaindvajset z energijo nabitih in hreš-čečih ter bobnečih heavy rock'n'roll skladb, miiozvočnih za tiste, ki prisegajo na glasen in čist rock'n'roll z jajci, kakršnega lahko producira le minimalni trio: bas, kitara, bobni in vokal (spomnimo se zgodovine: Jimi Hendrix Experience, Cream, Thin Lizzy in seveda Motorhead). Tistim pa, ki se jim ježijo lasje že ob pogledu na divjega Lemmya iz skupine Motorhead, tudi pri izključenem tonu, tega izdelka seveda ne priporočamo. UMiČ Lestvica domače glasbe (št 249) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 18. januarja: 1. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Lunco bom vprašal 13 glasov 2. NAGELJ: Ne zlato, ne srebro 7 glasov 3. LAUFARJI: Žirovski čevljar 5 glasov 4. SAVINJA: Na poročno potovanje 3 glasovi 5. SVETLIN: Moravče so najlepše 2 glasova Predlogi za nedeljo, 25. januarja: 1. CVERLE: 2. SLAKI: 3. SLAPOVI: 4. VAGABUNDI: 5. ZASAVCI: Srečno pot, nevesta Sreča Ljubim te Za ples Kaj si želim | Vili Grabner Študent naj bo Tedni so dolgi, vikendi pa naporni Petek zvečer. Vsi študenti so izčrpani. Bog ve, kaj počnejo čez teden v Ljubljani ali Mariboru. V petek popoldne pa tako sploh ni šans, da bi dobil koga, ki bi bil pripravljen prodajati karte. Rešitev je le ena in na dlani: spet boš sam ... Ura je cajt. Max in Marko sta že živčna. Kje je folk? Mare mi začne razlagat, kako bi morali nar'dit paniko. Prvi obiskovalci začnejo kapljati, ko bi pošteni državljani že razmišljali o odhodu v spalnico, band pa po malem že končuje s performansom. In potem ... gasa do jutra! V soboto bi moral Jure po stenah Plača izobesiti svoje fot-ke. Popoldne me kliče, da sicer ima vse potrebno, vendar bo malo pozen. Ni panike, samo da bo. Ob devetih pričnemo s sestankom, ljudje pa so že nestrpni. Miha ima polne roke dela, Jureta pa od nikoder. Cajo praznuje rojstni dan. Skupaj z Dadotom. Seveda to ni edini rojstni dan, zato grem tam nekje pred polnočjo na obisk še k stari kolegici Urši. In potem... gasa do jutra! Nedeljsko dopoldne je vedno, kot da ga ni. Vedno bolj razmišljam, da bi ustanovil sekcijo ljubiteljev brezalkoholne kapljice. Če delimo interese, potem me kar pocukajte za rokav. V Placu bom nazdravljal z mineralno vodo. Sicer pa še druge infor- macije v zvezi s ŠŠK-jem. Drugi teden se bo RIT preselila v Velenje. V Mladinskem centru boste lahko ustvarjalce videli na delu. Če ste pametni, se nam pridružite. Ta vikend bo Jure 100 % razstavil svoje fotke, opus Rock'n'roll pa bo podprt z novo frštekarijo. Čudno, vendar resnično. PRVOMAJSKO SMUČANJE V FRANCIJI BO. Cena aranžmaja je 435 DEM, prvi obrok je potrebno plačati do 10. februarja, polovico. Kontaktna oseba: Davorin, tel.: 041/690-030. Smučanje v Italiji ste zamudili, tako da vas lepo pozdravljam z belih makaronarskih smučišč. Čao! ■ Pero 22. januarja 1998 KULTURA, PORTRET kak (as 9 Težave za nekaj dni zaprle velenjsko knjižnico Prejšnji četrtek ste lahko prebrali, da se velenjska knjižnica posodablja. S tem dnem naj bi uspešno opravili zagon novega programskega modula za izposojo, ki je del programskega paketa COBISS. Vodstvo knjižnice seje odločilo, da zaradi tega ne bodo zapirali knjižnice, prosili pa so za strpnost, saj naj bi en mesec izposoja potekala po novem in starem načinu hkrati. Žal ni šlo. In prisiljeni so bili zapreti vrata, skoraj za teden dni. Včeraj naj bi jih ponovno odprli. Lado Planko, vodja velen- jske knjižnice nam je povedal še to: "Dan po prehodu na nov program so se pričele težave na stari mreži. V naslednjih dneh smo skušali na njej delati kljub večkratnim blokadam in znakom, da dogajanja v programu ne nadzorujemo več. V četrtek, 15. januarja, niti proizvajalec programa ni več hotel jamčiti za njegovo normalno delovanje, tako da smo se znašli pred dilemo, ali za nekaj dni knjižnico zapremo in rešimo podatke, jih torej prenesemo v COBISS, ali pa nadaljujemo delo z nezanesljivim pro- gramom in tvegamo izgubo večine evidenc. Za knjižnico bi to pomenilo pravo katastrofo, ki bi povzročila ogromno ročnega dela in bi ne le za nekaj dni, ampak za daljši čas popolnoma zaustavila delovanje ustanove." Zato so se v knjižnici odločili za "manjše zlo" in knjižnico zaprli, pa čeprav jim je bilo neprijetno ob dejstvu, da bralkam in bralcem tega niso mogli vnaprej sporočiti. Zato se bralcem in bralkam opravičujejo in jih prosijo za razumevanje. ■ bš Mladinski center Velenje Improvizacije Burger teatra Jutri, v petek, ob 20. uri, bo v Mladinskem centru nastopil Burger teater s predstavo n/20. Predstava je del nanizanke dvajsetih različnih improviziranih predstav, te so stilsko enotne (kostumografi-ja, scenografija, maska, rekviziti), vsebinsko pa so med seboj popolnoma ra- zlične. Način gledališkega improviziranja te predstave ne temelji na efektnem zabavan-ju občinstva (show improvizacija). Igralec poišče znotraj sebe različne like (iz vsakdanjega življenja ali fantazijske) in jih odigra. Pride lahko do situacij med igralci, ali pa do situacij med več liki, ki jih igra le en igralec... V vseh predstavah improvizira Nataša Burger, za živo glasbeno spremljavo skrbi Primož Vitez, za osvetljavo pa Janez Burger. Vstopnine ne bo, Mladinski center pa opozarja na točnost začetka predstave. Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje ROČKERETA - PLESNA SLIKANICA ZA OTROKE Gostuje: Plesni forum Celje Tekst: Bina Štampe - Mavec Glasba: Andrej Pompe Koreografija: Goga Stefanovič - Erjavec V soboto, 24. januarja ob 10.00 bo v domu kulture Velenje gostoval Plesni forum iz Celja. Plesalci so pripravili atraktivno plesno slikanico, sestavljeno iz petnajstih likovno, glasbeno, vsebinsko in plesno zanimivih, med seboj prepletajočih se prizorov, ki popeljejo otroke po mavrici domišljije v pisan svet sanj in pravljic. Predstava je z odličnimi spremnimi kritikami gostovala tudi na Mednarodnem otroškem festivalu v Sibeniku, Mariboru -Lent 97 in na festivalu Eurotreff v Singenu v Nemčiji. Namenjena je abonentom Pikinega abonmaja in za izven. Cena vstopnic 600 SIT. Zgodilo sc jc ... A 22. prosinca * p » Leta 1919 V celjski Novi dobi so nekaj svojega prostora zopet odmerili novici, kije povezana z našimi kraji: "Državna premogovnika v Velenju in Zabukovici, ki sta bila sedaj prideljena državnim silam v Celju, sta dobila od 1. januarja 1.1. svojo lastno upravo. Vsled tega je Narodna vlada v Ljubljani dosedanji naslov Rudniškega in plavžarskega oskrbništva spremenila v nov naslov: Plavžarsko oskrb-ništvo SHS v Celju. Vse dopise glede premoga je pošiljati naravnost na Upravo premogovnika v Velenju oziroma v Zabukovici." Nova država, kije nastala le dober mesec pred tem, je seveda najprej poskrbela za svoje vitalne industrijske in energetske objekte. Če že drugače ne, pa vsaj tako, da jih je podržavila oziroma sprejela pod svoje okrilje. Leta 1920 Tudi leto dni kasneje je Nova doba v članku z naslovom "Listnica uredništva"poročala iz Šaleške doline: "Amalija Schmauz Šoštanj: Sami priznavate, da Vaš sin Ivan Schmauz ni bil vzgojen v narodnem, ampak v vojaškem duhu in da slovenščine ni vešč, ker je bil vedno v tujini, - druzega pa tudi "Krajevna organizacija JDS v Šoštanju" v svoji notici ni trdila in torej ni potrebno vašega obširnega pojasnila objavl-•jati." V Šoštanju je bilo v teh letih kar precej ljudi, ki niso bili vešči slovenščine. Pa saj jih tudi danes ne manjka (pa ne samo v Šoštanju), vendar med njimi prav gotovo niso le tujci, oziroma ljudje, ki niso bili rojeni v Sloveniji, temveč tudi taki, ki se celo v javnosti Zelo radi ponašajo s svojim "čistim in neomadeževan-im" slovenskim poreklom! Leta 1965 "Velenjski striptis uspel"pa je naslov članka, ki je bil objavljen v Celjskem tedniku: "Start velenjskega striptisa (preteklo soboto) je uspel. Sicer še nimajo točnih finančnih podatkov, toda splošna družabnost se je povzpela v zgodnje jutro. Številna množica se je spričo nesramnih golih scen zabavala v fiz - kulturnem vzdušju in nenadoma so se Velenjčani zavedali, da imajo odslej dalje bar, ki bo baje v doglednem času opremljen. Prijeten sobotni večer, katerega je vodil priznani plesni mojster Ludvik Simončič, daje nehote slutiti, da mladinska reportaža o mestu Velenju v izvedbi TV -mladinskega kluba, nikakor ni bila na mestu." Prav zanimivo bi bilo izvedeti, o čem je govorila ta mladinska reportaža, kije predstavila mesto Velenje, večino pa bi verjetno še bolj zanimalo, kakšen je kaj bil ta "velenjski striptis". ■ Damijan Kljajič Zaleščanski portreti 35 VERA ZUPANČIČ 5. januarja 1925 je Francka podarila Veri življenje, sama pa kmalu nato začela bolehati. Naslednjih nekaj let, do svoje smrti leta 1934, je večino časa preživela po bolnišnicah, z njeno smrtjo pa je, zaradi dragega zdravljenja, odšel tudi velik del sicer lepega posestva. Zupančiči so imeli kmetijo, gostilno in trgovino v Kamnici, vasici od Ljubljane proti Litiji oddaljeni kakšnih petnajst kilometrov. Z malo Verico se je veliko ukvarjal dedek, njeni starosti primerne družbe v vasi ni bilo. Dedek jo je pestoval, imela je cel kup igrač, vse mogoče punčke in vozičke, a najbolj je uživala, če je lahko pomagala v trgovini in gostilni. Od osnovne šole jo je ločil le domači travnik. Dokaj scrkljana deklica je po dedu pobrala precejšen del oblast-nosti, zato ji v šoli tudi fantje zlepa niso bili kos, enega med njimi je celo za teden dni z lesenim količkom spravila v bolnišnico... Vsa štiri leta kamniškega šolanja je imela najraje slovenščino, matematike se je naučila že v gostilni... Jasno je bilo, da bo Verica doma nekoč prevzela trgovino in gostilno, zato so jo leta 1936 poslali v dekliško meščansko šolo v Ljubljano, da si pridobi primernih znanj. Znašla se je v druščini prijateljic, ki so bile vse po vrsti članice Sokola. Očetu Ivanu to ni bilo čisto nič všeč, kajti sam je bil cerkveni ključar, gostilna pa je bila zbirališče Orlov. A Vera je počasi le šla svojo pot. Učenje je ni preveč zanimalo, vsak konec tedna jo je primahala domov, zabrisala šolsko torbo v kot in se lotila dela v gostilni. Zatorej popravni izpit/iz slovenščine!/v prvem letniku ni bil nič čudnega, in ponavljanje naslednjega razreda tudi ne. Navihana Vera se je neskončno zamerila patru pri verouku - za Miklavža je s sošolkami namreč hotela prestrašiti učiteljico, nadela si je masko hudiča, se skrila pod kateder in čakala. Ko je videla, da so h katerdru pristopile noge v obleki, je v maski skočila na piano in iztegnila dolg rdeč jezik -kako naj bi revica vedela, da sta učiteljica in pater zamenjala pouk... Tik pred koncem četrtega razreda jo je "odrešil" začetek druge vojne. Vrnila se je v Kamnico, v trgovino in gostilno. Proti koncu leta 1941 je bila v .njihovi okolici že kar močna komunistična partija, za partizane je delalo precej ljudi. Veri je bil všeč skojevec Cveto /leta 1942 so ga odpeljali v Dachau, kjer je umri/ in to je bil glavni razlog, da je za partizane začela delati tudi sama. Nekoč sta se z očetom srečala, ko je ona na skrivaj iz trgovine jemala klobase, oče pa, prav tako na skrivaj, kruh - oba za partizane. Odtlej sta si zaupala. Vera je delala kot obveščevalka pod imenom Branka, bila je mladinska funkcionarka. Nekoč je iz Domžal vozila skrito težko strojnico "bredo", in ker so jo opozorili na nemško zasedo, je na voz k blagu za trgovino in k strojnici naložila še nekaj žandarjev, ki jih je poznala iz njihove gostilne. Tako se je izognila pregledu, varno prepeljala strojnico, pa še žandarji so ji bili za vožnjo neskončno hvaležni... In Branka je zaradi svoje korajže postala Breda. Marca 1943 je bila izdana, a je na srečo to izvedela in pravočasno odšla v partizane, naslednjega dne pa tudi vsi domači: oče, trije fantje, ki so pri njih živeli, in Neža /ta je prišla k njim gospodinjit kmalu po materini smrti in se z očetom tudi globlje zbližala/. Partizanka Breda je bila terenka, organizirali so mladino, govorili na mitingih, organizirali vaško stražo, odbore... Med obveščevalno delo je spadalo zbiranje informacij, mobiliziranje moških/včasih je, zaradi Nemcev, šlo zgolj za navidezno mobilizacijo/, stražarila pa je tudi, ko so nekoč njeni kolegi ostrigli dekle, ki se je spečalo z Nemci... Partizanjenje, je bilo še posebej za ženske hudo naporna stvar, poleg večinoma slabe hrane, dežja, snega in mraza seveda ni moglo biti govora o kakšnih ugodnih higienskih pogojih... Ko je postalo prenevarno, so se terenci za nekaj časa pridružili kakšni brigadi. Tudi streljanja je bilo veliko, najbolj nevarno je bilo tik pred koncem vojne na Menini planini, ko se je Bredina enota rešila šele po petih dnevih... Konec vojne je partizanka Breda dočakala v Tunhinjski dolini, na dan osvoboditve prvič govorila na velikem mitingu v Kamniku in prespala z nahrbtnikom pod glavo poleg postelje, ki je bila zanjo premehka... Oče se je z Nežo vrnil na domačijo, nekaj tednov za tem se jima je rodil sin Ciril, dve leti za njim pa še dvojčici Ivka in Nežka. Veri so najprej namenili vojaško kariero, vendar si je premislila takoj, ko je smela sleči uniformo. Dali so jo za poslovodkinjo v Naprozi /nakupovalno prodajni zadrugi/ v Domžale, kjer pa se ni počutila dobro, zato je že spomladi leta 1946 odšla na Bled. Tam je s skupino sodelavcev morala prevzeti nekaj hotelskih zgradb in opravljati nekatera obveščevalna dela pri preprečevanju ilegalnih prehodov čez državno mejo. Štirinajst ur je bila v komi, ko je med popisovanjem v enem izmed hotelov zagrabila vtikač - čeprav so ji prej zagotovili, da v njem ni elektrike... Na Bledu je z Ladom doživela veliko ljubezen, toda fanta so najprej prestavili v Ljubljano in nazadnje v Beograd, z njim je odšel venček in ljubezen... Vera se je vrnila v Ljubljano, opravila trimesečno partijsko šolo, ter se najprej na Centralnem komiteju ljudske mladine zaposlila kot tajnica predsednika in kasneje kot članica Agitpropa. V tej službi je preživela tudi Informbiro, potem pa po naključju zašla v Kočevsko Reko - v Ljubljani namreč ni imela primernega stanovanja, pa so ji obljubili službo in dvosobno stanovanje v Borovcu, kjer so bile servisne službe sekretariata za notranje zadeve. Tako se je oktobra 1951, leta znašla sredi miličnikov in zapornikov / to so bili večin- oma kmetje, ki niso hoteli državi oddajati pridelkov/ - civilistov je bilo vsega trinajst. Vera je bila vodja menze za miličnike, pri njej se je občasno hranil tudi slavni šef Maček. Nekoč je Vera preglasno govorila, kaj vse si nekateri v menzi privoščijo, pa so jo naslednjega dne vrgli iz partije. Čez štirinajst dni so jo sicer povabili nazaj, a Vera je v partijo spet stopila šele leta 1990rko so slovenski komunisti zapustili partijski kongres v Beogradu. Iz Borovca se je preselila v bližnjo v Kočevsko reko in postala pomočnica glavne računovodkinje na državni ekonomiji, kjer so v glavnem gojili svinje in skrbeli za gozdove /pozneje je bilo to podjetje Snežnik/. Kočevska Reka ji je prinesla novo ljubezen, med tistimi trinajstimi civili je bil namreč tudi Koroški Slovenec Polde, ki se je sicer leta 1956 vrnil na Koroško, a se ves čas vračal na obiske k Veri. Tako je Vera leta 1953 rodila sina Zvoneta, leta 1958 pa še Renato. Ni ji bilo, da bi se preselila v Avstrijo, Poldu ni bilo, da bi se selil v Slovenijo. 0 tem se nista mogla sporazumeti vse do njegove smrti pred petimi leti, toda v tesnih stiki sta ostala ves čas... Kočevskega se je po dvanajstih letih mati dveh otrok preobjedla, prijavila se je med drugim tudi na razpis za računovodkinjo na poskusnem posestvu slavnega Elektro -energetskega kombinata v Velenju in bila sprejeta. 17. avgusta 1963 je tako postala Ve-lenjčanka. Že prvi dan v začasno dodeljeni garsonjeri na Tomšičevi ulici, jo je predsednik hišnega sveta obvestil, da smo Velenjčani navajeni udarniškega dela, da se bliža čas obiska tovariša Hruščova, in da jo ob šestnajstih pričakuje pri urejanju okolice bloka... Sicer pa se je po štirinajstih dneh preselila v dvosobno stanovanje v "Nebotičniku" na Šaleški 16, kjer živi še danes. Elektro-energetski kombinat je drvel proti prepadu in 1965 se je Vera zaposlila na velenjskem rudniku v gradbenem obratu kot računovodkinja, 1966. leta je za kratek odšla odšla na jamske gradnje in končno leta 1967 na novoustanovljeno Stanovanjsko službo Rudnika lignita. Tam je opravljala računovodska dela vse do upokojitve leta 1981. Potem ko je v Dachau spoznala grozote, ki so jih morali preživljati interniranci, ni uveljavljala pokojninskih pravic iz partizanov... Prosti čas je posvečala predvsem otrokom, preko hčerinega veselja do atletike je zašla tudi v Atletski klub Velenje. Opravila je sodniški izpit, bila pa je tudi deset let predsednica kluba. Kot priznana atletska delavka je sodila na številnih tekmovanjih, bila med drugim vodja organizacije Balkanskega krosa leta 1974 v Velenju, kot vodja atletske reprezentance Slovenije in Jugoslavije je obredla številna jugoslovanska in evropska mesta. Bila je članica predsedstva Atletske zveze Slovenije, članica nadzornega odbora jugoslovanske atletske zveze... Nekaj mesecev po odhodu v pokoj, 23. junija 1981, so ji v Ljubljani povedali, da ima raka na dojki. Bila je pretresena, zjokala se je, potem pa obiskala brata na domačiji v Kamnici, kjer se je pošteno napila domačega šnopsa. Da je bila mera polna, jo je ob povratku doma čakal sklep o višini pokojnine... In vendar se ni dala! Ni se zasmilila sama sebi, odločena je bila, da bolezen premaga. In sedemnjast let po operaciji je zdrav zgled vsem, ki v trenutkih obupa ne vidijo izhoda... No, čisto zdrava ravno ni, saj jo daje srčna aritmija in so jo med dokaj nedolžno operacijo gležnja 11. aprila 1989 komajda rešili iz objema smrti. Ta dogodek ji je pomagal, da je za vedno odvrgla cigareto - kaditi je začela med vojno / s cigareto je bilo laže odgnati lakoto/, kot strastna kadilka pa je v življenju pokadila skoraj milijon cigaret!!! Otroci so počasi odraščali, v stanovanju je ostala sama, z rožami in križankami, s katerimi se z veseljem zamoti. Včasih je rada zašla v hribe / v ljubljanskem obdobju je bila na Triglavu kar sedemkraV, kasneje bolj na sprehode. Pred leti si je dobila prijaznega kužka, ki je zrasel v pravo mrci-no, premočno za gospo s srčno aritmijo - pes je šel na kmete, v stanovanje pa prišel tigrasti maček Muki, ki je pregnal . večino zahtevnejših rož. Mukiju pride vsak dan od pol devete do poldesete ure dopoldan delat družbo Kolarjev Miško, ki ga spremlja gospodinja Marija, obvezno pa je tam tudi Bandalova Vera. Temu pravijo gospe "kofe partija", urica, ko temeljito obdelajo vse novice in novičke. Potem je na vrsti trgovina, mogoče malo TV, kosilo, pa kakšen obisk, dostikrat delo za atletski klub /ravno letos mora Vera obnoviti licenco za delegata ZASS/ in večerni počitek ob televizorju... Odkar je bila v ljubljanski mladinski organizaciji, se s politiko ni kaj dosti ukvarjala, nekaj časa je bila le podpredsednica občinske konference SZDL v Velenju, štiri leta pa je prebila v poslanskih klopeh, kot delegatka slovenske skupščine v zboru združenega dela... Tudi pri borčevski organizaciji ni bila aktivna, razen da je na otroke Osnovne šole Gustava Šiliha redno prenašala svetle tradicije narodno osvobodilne borbe - pri čemer so si otroci najraje zapomnili tisto štorijo, kako je je bila dobesedno do pasu v dreku - pod njo se je namreč zlomila preperela deska stranišča in padla je naravnost v jamo - tako da so jo muzajoči soborci potem spirali s curkom iz cevi... Včasih pravi, da je dosti nesreče podedovala po materi, ampak: ušla je nemškim kroglam, ni je pokončala elektrika, nad njo je obupal rak, še milijon pokajenih cigaret ji ni prišlo do živega, zdravniki so jo obudili iz smrti na operacijski mizi... Tudi druge tegobe, ki so se nadnjo zgrnile, je niso zlomile - krhka mati ji je v gene bržčas zapisala, da bo prava "borka Breda",.. ■ U. Hrast NAŠI KRAJI IN LJUDJE 22. januarja 1998 Šmartno oh Paki Dolgoletni zapleti se še zaostrujejo Nadaljevanje s 1. strani Vojko Sešel je namreč na novinarski konferenci javnost seznanil s svojimi dejstvi, nepravilnostmi in dokumenti glede dolgoletnih sporov glede lastništva in spremembe namembnosti tega objekta. Njegova dokumentacija o poteh in stranpoteh postopka je zares zajetna, hude so tudi obtožbe, ki letijo na vodstva nekdanje krajevne skupnosti in sedanje občine Šmartno ob Paki, nekdanje skupne in sedanje mestne občine Velenje, predvsem pa na Upravno enoto Velenje in njeno načelnico Mileno Pe-čovnik. Lokal je torej odprt v zasebni hiši za znance in prijatelje, nekateri vanj seveda nočejo, neobremenjeni pa ga pridno obiskujejo, pravi lastnik Vojko Sešel. Postopek na vso nesrečo še ni sklenjen in glede na resnično pravno in še kakšno zapletenost zadeve še dolgo ne bo, zanimiva pa so mnenja nekaterih najbolj vpletenih. Vojko Sešel: krivi so nekdanji in sedanji politiki "Objekt sem od Vegrada kupil 17. aprila 1991. Takoj za tem je občina Velenje hotela dobiti objekt v svojo last in je vložila tožbo zoper Vegrad kot prvboobtoženo stranko in zoper mene kot drugoobtožene-ga. Tožbo so utemeljevali s tem, da je bil Vegrad pomotoma vpisan v zemljiško knjigo. Spor je trajal tri leta in pol, na prvi in drugi stopnji ter na Vrhovnem sodišču in na vseh treh sem spor dobil. Lastništvo je bilo tako dokončno rešeno, potem pa mi niso hoteli izdati odločbe o spremembi namembnosti objekta. Upravna enota namreč trdi, da je ob- jekt predviden za rušenje, zato je izdala same negativne odločbe, na katere sem se pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor. Vse pritožbe sem dobil, posredovati pa je moral tudi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Zadnjo negativno odločbo sem prejel 27.11.1997 in v njej upravna enota ugotavlja, da zazidalni načrt, po katerem je objekt predviden za rušenje, sicer velja do 31.12.1990, ta zazidalni načrt pa naj bi podaljšal republiški Zakon o planiranju prostora v prehodnem obdobju. Vendar, ta zazidalni načrt je prenehal veljati 31.12.1990, novi republiški zakon pa je pričel veljati šele 8.1.1991. Seveda sem se tudi na zadnjo odločbo pritožil na ministrstvo za okolje in prostor, pritožbo pa sem vložil 8.12.1997. Zanimivo je, da so odgovorili v pičlih 11 dneh in od Upravne enote Velenje zahtevali, da ugotovi, če je pritožbo poslala upravičena oseba v pravem času in če je pritožba sploh dopustna. Upravni enoti so naložili 15-dnevni rok, da odloči, če pa noče, naj pošlje celotno dokumentacijo na ministrstvo. Krivci za takšno stanje so nekdanji in sedanji politiki ter Upravna enota Velenje. To so gospod Prašnikar, sedanji župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki so vršili pritisk na načelnico Mileno Pečovnik, kije največji krivec. Nasedla je njihovim pritiskom, čeprav bi morala biti upravna enota ločena od občin, ne pa povezana z njimi. Z vsemi temi dejanji je meni in državi nastala ogromna škoda, ki jo krijejo in jo še bodo krili davkoplačevalci," trdi Vojko Sešel. Ivan Rakun: za gostinsko dejavnost ni nobene podlage Župan občine Šmartno ob Paki problem pozna od vsega začetka in ima razumljivo bistveno drugačno mnenje, ki med drugim temelji tudi na stališčih občinskega sveta. "Že vrsto let je to ključni problem v Šmartnem ob Paki. Začelo se je že pri prodaji in njenem na- menu. Takratna krajevna skupnost je temu nasprotovala, tudi jaz kot odbornik takratne velenjske občinske skupščine. Veljavni zazidalni načrt za Šmartno ob Paki je namreč predvideval rušenje objekta zaradi lepše ureditve središča kraja. Dvakrat smo prodajo preprečili, v tretje pa je Vegrad objekt samovoljno prodal in prišel je v last Vojka Sešla. Njega smo mi že takrat opozorili, daje objekt predviden za rušenje, in da v njem nekih dejavnosti ne bomo dovolili. Ko je pričel objekt ure- jati v gostinske namene, smo ga zopet opozorili, prav tako inšpekcijske službe. V objekt naj ne bi investiral, ker bi bila cena ob predvidenem nakupu previsoka. Lastnik se na to ni oziral in je urejal naprej. Za gostinsko dejavnost nima prav nobene osnove, nobene dokumentacije. Lokal je odprl na črno. V občini se zavedamo, daje ta prostor izredno pomemben za središče Šmartnega. Ko sprejemamo novi zazidalni načrt, v njem predvidevamo lep center kraja s parkirišči in poslovno zgradbo za sedanjim objektom. Še vedno je aktualna želja kraja, da objekt odkupimo oziroma porušimo. Središče kraja je natrpano z objekti in lokali, parkiranje je skoraj že nemogoče, že dan po odprtju lokala pa se je zgodila hujša prometna nesreča. Smešne in brez osnove so obtožbe glede sorodnice, res pa je, da so šmarski obrtniki, trgovci in gostinci ogorčeni, češ - za nas veljajo vsi predpisi, kijih moramo upoštevati, ta objekt pa deluje popolnoma na črno. Ttidi stanovalci se dnevno pritožujejo zaradi nemira, saj lokal obratuje cele noči. Soglasja občine za gostinsko dejavnost nima in ga na podlagi njegovih papirjev tudi ne more dobiti, sicer pa zanj sploh še ni zaprosil. Seveda nikakor ne oporekamo lastništvu," pravi župan Ivan Rakun. Milena Pečovnik: izločena na lastno zahtevo Prvoobtožena je po besedah Vojka Sešla načelnica Upravne enote Velenje, ki odločno zavrača vse namige o navezi z županoma Mestne občine Velenje in občine Šmartno ob Paki in vse njune domnevne pritiske. Povedala je tudi, da jo je ministrstvo izločilo iz tega postopka na njeno lastno zahtevo, izjava za javnost pa je naslednja: "Upravna enota je organ državne uprave, kije pristojen za vodenje postopkov in odločanje postopkov na 1.stopnji, med drugim tudi za upravne naloge na področju izdaje lokacijskih dovoljenj, dovoljenj o priglasitvi del ter izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj. V vseh primerih upravna enota vodi postopke in odloča v skladu z načelom zakonitosti, to je na podlagi sprejetih materialnih in procesnih zakonov. Na področju urejanja prostora so upravni enoti pravna podlaga za odločanje tudi predpisi, za katerih sprejem je po Zakonu o lokalni samoupravi pristojna občina. Pri nalogah upravnega odločanja na področju urejanja prostora upravna enota nima diskrecijske pravice, temveč gre za določanje, ki je vezano na do- ločbe predpisov (zlasti zakona in prostorskih izvedbenih aktov). Gre torej zgolj za izvrševanje občinskih odločitev, sprejetih v okviru izvirne pristojnosti občin. Vsa navedena dejstva je Upravna enota Velenje upoštevala tudi pri vodenju konkretnih upravnih postopkov glede Vojka Sešla." Edl Vučlna: postopek še zdaleč nI sklenjen Ttadi na Upravni enoti Velenje imajo glede tega dolgoletnega spora več kot zajetno dokumentacijo, kije zares ne kaže povzemati. Edi Vučina, ki na enoti vodi področje za okolje in prostor, je posebej poudaril, da je ta zadeva pravno resnično zapletena, v trenutnih razmerah pa je opozoril tudi na očitne "luknje" v predpisih glede ukrepanja inšpekcijskih služb. "Dejstvo je, da lastništvo objekta ni sporno, zelo po- i membno dejstvo pa je tudi, da spremembe namembnosti objekta v gostišče ne dopušča še vedno veljavni prostorski akt. To je zazidalni načrt za središče Šmartnega ob Paki, ki predvideva odstranitev tega objekta, novega zazidalnega načrta pa občina še nima. Zaradi tega je upravna enota z odločbo zavrnila možnost spremembe namembnosti. Lastnik Vojko Sešel je na to odločbo vložil pritožbo, ki jo je upravna enota odstopila organu na drugi stopnji. To je ministrstvo za okolje in prostor, pritožbeni rok seveda še traja. TVetje dejstvo torej je, da postopek še zdaleč ni sklenjen," pravi Edi Vučina. Ujp V jubilejnem, 25 letu delovanja, v KS Konovo polni načrtov "Da" za peš poti in urejeno področje Sela Ob Konovski cesti, ki pelje mimo športnih igrišč na Konovo, že štiri leta želijo urediti pločnik. Žal zaradi denacionalizacij-skega postopka tega ne morejo, otroci pa se iz šole vračajo po precej nevarni poti. V krajevni skupnosti Konovo so že 23. decembra lani, na 7. redni seji sveta, obravnavali osnutek plana dela za letošnje leto. Zapisano so sedaj poslali na Mestno občino Velenje vsem načrtovalcem letošnjega proračuna. Za vse, kar si želijo postoriti, bi v letos potrebovali 19 milijonov tolarjev. To ni malo, vendar jih bo le izgradnja kanalizacijskega kolektor-ja, ki ima prednost medna-ložbami, stala 13.5 milijona tolarjev. Več o načrtih v kraju nam je povedal predsednik sveta KS Karli Stropnik, ki je že na za- Karli Stropnik:" Najprej moramo dokončati, kar zaradi pomanjkanja denarja lani nismo." * - četku pogovora poudaril, da bodo dali prednost vsemu tistemu, kar je v lani zaradi pomanjkanja denarja ostalo ne-postorjeno. "Prednostna naloga je nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega projektorja Dru-cova-Mravljakov vrh do črpališča fekalnih voda ob odlagališču komunalnih odpadkov. Dela želimo končati februarja ali najpozneje marca letos. V naše delovne načrte že štiri leta zapisujemo ureditev pločnika ob Konovski cesti, pri športnem igrišču, dela pa še vedno zaustavlja nerazrešen denacio-nalizacijski postopek. Poleg tega bi radi uredili peš pot od Šmartnega do Konovega, saj je tam cesta zelo prometna, pešci pa precej ogroženi. Zelo si želimo, da bi uredili območje Sela, predvsem z uskladitvijo prostorskih aktov. Prihaja do pobud, da bi ob bloku Selo 98 -106 zgradili garaže. Radi bi zgradili dva vodovodna rezervoarja in uredili odkup zemljišč za ureditev krajevne ceste. V plan so vnešene tudi obnove cest, ki so v upravljanju PUP in Cestnega podjetja Celje, kar je v letu 1997 zaradi pomanjkanja sredstev popolnoma izpadlo. Potem je tu obnova vodovoda na območju Sela Jakopec-Skaza in obnova vodovoda na Grmovem vrhu..." V letošnjem letu želijo kraj narediti bolj prijazen tudi ponoči, zato načrtujejo tudi nada- ljevanje izgradnje razsvetljave. Ob vsem tem vedo, da bo zelo težko uresničiti vse, kar si želijo, vendar Karli Stropnik pravi, da je treba včasih delo zastaviti veliko prej, preden res steče. V Krajevni skupnosti Konovo pa še vedno izredno dobro delujejo različne organizacije in društva. Krajevna skupnost jim poskuša z dotacijami po- magati po svojih močeh, zelo dobro pa izkoriščajo tudi dom krajanov, ki je bil lani zaseden kar 186-krat. Ker bodo letos proslavili25-Ietnico delovanja krajevne skupnosti, so že pričeli zbirati gradivo za izdajo knj-kižice, ki bo prikazala vso pestro zgodovino kraja. ■ Bojana Špegel ■ . '. VRTILJAK 22. januarja 1998 F 1 R. K A NJE -! fl levo i n desno Križ s cerkvijo Po tem, ko so nekateri optimistično predvidevali, da bo križ v Velenju kmalu cerkev postal, se stvari še vedno zapletajo. Zdaj vsaj velja, da je pred dobrimi tremi leti postavljeni križ vsaj dober simbol. Da je z začetkom gradnje nove cerkve res križ. Ne čujem dobro Tudi za naše obveščevalce menda velja tisto "ne čujem dobro". In so se morali odpraviti prisluškovat kar v sosednjo državo. Podkurili jim bodo Dolgo so Velenjčani tarnali, da se za razne stvari, ki se dogajajo v Velenju ali na katere Velenjčani opozarjajo, v Ljubljani sploh ne zmenijo. Zdaj menda ne bo več tako. Velenjčani bodo Ljubljančanom dobro podkurili. Premog za tamkajšnjo toplarno bo dobavljala Gorenjeva Trgovina. Premalo ognja Predstavniki vseh treh slovenskih železarn že dolgo opozarjajo na težavne razmere in negotovo usodo. In še ni videti končne rešitve. Očitno zato, ker imajo premalo želez(j)a v ognju. Dob(pdošli vodniki Dobro je, da smo dobili nove turistične vodnike. Morda pa bodo lahko tudi pripomogli, da se nekateri Velenjčani ne bodo počutili tako izgubljeni. Pismo o nameri Pismo o nameri za odžvepljevalne naprave na bloku IV. šoštanjske termoelektrarne so pred leti podpisali zelo slovesno. Podobno pismo za petico čisto potihoma. In v senci očitkov, da z izborom ponudnika za čistilne naprave ni vse čisto čisto. Mnenja in želje Tudi strokovnjaki pravijo, da bi lahko Slovenija napredovala hitreje. Mnogi Slovenci si to tudi močno želijo. Čisto Gorenje Gorenju so podelili priznanje za najbolj čisto in urejeno podjetje. Lahko bi mu še kakšno za njihovo skrb za urejenost in čistočo drugih. Z raznimi gospodinjskimi pripomočki. Ne na Lopato Saj niti ni tako čudno, da znani savinjski gostinec ni dobil lokacije za lokal na Lopati. Saj je bolj kot na lopato navajen na žlico. Draga šola Novi trener velenjskih nogometašev je postal Drago. Privrženci kluba upajo, da jih ta izbor ne bo drago stal: kot so jih izkušnje z dosedanjim. Dr. Evgen Dervarič (desno) ni več predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Velenje. "Čeprav mi je žena pred odhodom na skupščino naročila, naj se za nalogo borim kot lev, sem popustil, ko sem slišal, da je zame rezervirano mesto predsednika Teniškega kluba Velenje. Konec koncev je vseeno kje si, pomembno je le, da si predsednik, ne?" Tonija Reharja, prvega glasu "challengerja" pa vseeno ni prepričal. REZANJE ŠOŠTANJA 0 RAF ITI vzame strežnik stran na tvoji desnici, in postavi tam tudi nove krožnike... Tudi ti ni potrebno, da ti strežniku krožnik podaš, le pomagaš lahko na ta način, da krožnik nekoliko proti strežniku porineš. Če pa gospodinja sama menja krožnike, je vsekako lepo, če ji ga sam podaš, preden ga sama vzame..." Dobrih deset let kasneje pa je bilo v Urbanusovi knjigi o lepem vedenju natančno razloženo, kaj se spodobi kadilcem in kako je s kajenjem "pušečih dam": "Pri ofi-cijelnih prilikah in večjih pojedinah, ki se delj zavlečejo, je navada, da se ponujajo pri kavi cigare in cigarete. To je ozir na one goste, ki se po jedi ne morejo zdržati, da ne bi kadili. Ne smeš pa biti začuden, če gostitelj ne ponuja cigar, ali pa morebiti celo po njih spraševati. Kajti tudi kajenje je le nepotrebna in škodljiva razvada in marsikateri gospodar oziroma gospodinja ne vidita rada, če sc jima prostori zakade in zasmrade. Za domačo mizo pa kajenje sploh ni dopustno in se naj tudi oče zdrži kajenja; isto-tako gost, dokler miza ni popolnoma pospravljena. Svojemu otroku pa, četudi bi že bil do univerze odrastel, tudi pri tej priliki ne dovoli kaditi! Kar se tiče kajenja dam, ki je prišlo zadnja leta tudi pri nas v navado, sodimo, da se dami nič kaj ne poda; vsak bo priznal, da posebno mlado dekle, ki si pusti na primer za mizo v večji družbi ali javnem lokalu prižgati cigareto, napravi zelo nesimpatičen vtis. V času, ki toliko gleda na zdravje in predvsem zahteva zdravih živcev, bi bilo pričakovati, da se še moški odvadijo kajenja, kaj šele, da se ga bodo lotile ženske! Kajenje, ki so se ga kulturni narodi naučili od Indijancev, vpliva po sodbi prvih zdravniških strokovnjakov in preizkušnjah degenerativno, v vsakem slučaju pa škoduje živcem, posebno danes!" Zadnja desetletja so tudi k nam prinesla zanimivo obliko sporočanja tistih, ki zase menijo, da niso dovolj slišni. Besni ljudje bi odmahnili z roko in rekli, da čečkanje po zidovih odraža zgolj objestnost mladih, a na drugi strani se nekateri strokovnjaki resno ukvarjajo s tem pojavom in na ta način "merijo" utrip najstniške generacije. Da so grafiti postali del vsakdanjosti, še več, da so postali del naše kulture, pa priča tudi dejstvo, da nas z njimi vsak dan bombardira celo nacionalna televizija. Vsekakor moramo nastanek grafitov povezovati z velikimi, praznimi betonskimi površinami, ki nujno nastajajo v velikih mestih., še posebej tam, kjer je gostota prebivalcev večja kot se zdi normalno. Toda navada se je razrasla in razpasla tudi po tako imenovanih rural-nih okoljih, kamor zanesljivo spada Šoštanj. In res, tudi v Šoštanju lahko najdemo kar nekaj grafitov, ki bi jih lahko v grobem razdelili na tri vsebinske sklope. Za prve bi rekli, da res nastajajo iz objestnosti, čeprav se resni sociologi s tem ne bi strinjali. Mednje lahko uvrstimo vsakovrstne neokusnosti, prenesene iz notranjih vrat javnih stranišč. Napisane so praviloma na bolj skritih mestih. Drugi nastajajo iz človeku prirojene kreativnosti. Takšni grafiti nastajajo praviloma na večjih svetlih površinah v bližini priljubljenih shajališč "piscev" grafitov. Na ta način si, še posebej v velikih mestih, mladi označijo svoj prostor in mimoidoče opozarjajo na vrednote, ki jim veliko pomenijo. Tako se lahko z neko določeno skupino identificirajo tudi tisti, ki v njej niso, pa bi se ji radi priključili. Primer za takšne grafite je v Šoštanju toplovodna postaja na mestu nekdanjega samskega doma v Cankarjevem naselju. Na tej lokaciji je smešno to, da se marljivi vzdrževalci toplovoda trudijo in nenehno belijo preko grafitov, najbrž zato, da bi bila hiška "lepa". S tem pa tiste, ki se tam zbirajo, vzpodbujajo k nenehni ustvarjalnosti, saj bela, sveže prepleskana površina naravnost vabi, da jo popišejo. Nenazadnje je nepopisan list izziv za vsakega umetnika... Učinkovitejša "borba" proti takšnim grafitom je načrtovano ustvarjanje slikarij in pisarij, s čimer se belina zapolni in se hkrati določi tematika. Ker v Šoštanju ni zaznati "velikih problemov" zaradi grafitov, je takšnih primerov malo. Omenimo le zid med košarkaškim igriščem in Osnovno šolo Bibe Roecka, ki so ga očitno "morali" porisati učenci nižje stopnje. Kot tretje pa omenimo grafite, ki (do starejših ali vodilnih) izražajo določene zahteve. Med takšne sodi grafit, ki se je pred kratkim pojavil na steni občine. Piše: "Hočemo vivo!" Grafit se seveda lahko odstrani, a zahteva vseeno ostane. O čem nam govori ta grafit? Sporočilnost je večplastna. Iz tega grafita lahko ugotovimo, da je bil pred kratkim spremenjen način predvajanja programov v šoštanjski kabelski televiziji. Programski paket, kije bil "izdelan" v šoštanjski televiziji, je bil nadomeščen s paketom, ki ga ponuja in trži Kabelsko-razdelilni sistem Velenje. S to menjavo je v Šoštanju glasbena programa Viva I in Viva II, kjer se non-stop vrti tak in drugačen pop, nadomestil sicer mnogo bolj znani MTV. Pustimo ob boku vprašanje, ali je boljša Viva ali MTV, dejstvo je, da so se tukajšnji gledalci navadili na Vivo in so jo imeli radi. Mnogi so sicer prepričani, da je MTV kvalitetnejši od Vive in sklepali bi lahko, da bi gledalci Vive le-to že prej zamenjali za MTV, če hi mogli. Toda to je samo domneva. Domneva tistih, ki pošiljajo programe v kable! Kaj pa gledalci videospotov popularne glasbe v resnici mislijo, ne vedo, ker jih ni nihče nič vprašal. Zato lahko ta grafit preberemo ne le kot zahtevo za vrnitev programa Viva, ampak zahtevo, da morajo tisti, ki si jih določene odločitve tičejo, pri njih sodelovati. Pa smo tam! Sprememba sistema programskga paketa kabelske televizije v Šoštanju se je zgodila brez vprašanja tistim, ki program gledajo in tudi brez tistih, ki so v bistvu lastniki kabelskega sistema! Menda smo dobili boljši programski paket, toda boljše je relativen pojem, zato pod tem izgovorom ne bi smeh početi stvari samovoljno, še posebej če takšna samovolja v končni fazi seže v naše žepe! Sicer pa, kdo pravi, da moramo plačevati nekaj, kar nam nekdo brez naše privolitve prinese v hišo? Tako sem jaz razumel grafit "HOČEMO VTVO" in hvala tistemu, ki ga je "špricnil". ■ Perorez Piše: mag. Jože Hudales Prav v teh dneh se naši rubriki izteka prvo leto izhajanja, v katerem smo paberkovali predvsem po bogati dediščini šaleških izročil o letnih šegah in navadah po katerih so naši predniki nekdaj umerjali svoj delovni in praznični ritem. Le malo je ostalo tovrstnih šeg, ki jih v paberkovanjih nismo omenili, zato bomo pač poslej paberkovali tudi po drugih "etnoloških vrtičkih"; se seznanili z dediščino šeg in navad ob rojstvih, porokah in smrti, z ljudskim pripovedništvom in pesništvom, z dediščino kulture bivanja, prehrane in prehranjevalnih navad itn. Tokrat si nekoliko poglejmo kaj so nekdaj pravila lepega obnašanja zahtevala od naših bolj meščanskih prednikov o vedenju pri mizi. V pravilih za oliko, ki jih je leta 1918 ponatisnil dr. J. Dostojen, kot okrajšano izdajo "Knjige o lepem vedenju" beremo: "Naravnost potrebno je, da se znaš olikano vesti pri mizi, prav rabiti jedilno orodje in se jedi ter pijače posluževati, kakor zahtevajo družabna pravila... naj bo v družini, ali v krogu prijateljev, v javnih lokalih ali pri velikih družabnih prireditvah. Kako se napravim in vsedem k mizi? Prostor zraven gospodinje je najodličnejši in se odkaže najimenitnejšemu gostu; zraven gospodarja se vsede najveljavnejša dama. Levo od gospodarja in desno od gospodinje se razvrste potem drugi gostje po veljavi in dostojanstvu. K mizi se moraš vsesti tiho..., mlajši se ne vsedejo prej, preden se ne posedejo starejši oz. višji. Roke moreš nasloniti na mizo do členkov, ne dalje; s komolci se podpirati je nedostojno... Servijeto ali brisalko razgrneš in jo položiš črez kolena. Zavezati si jo okoli vratu ali vtakniti jo pod brado ni prav... Servijeta tudi ni za to, da bi si z njo brisal pot z obraza. Tudi usta in prste si z njo obriši le, če je res nujno. V domačem krogu gredo jedi, ki so v posebnih posodah ali na krožnikih, od enega do drugega tako, da jih navadno levi sosed sam poda desnemu, drugače pa ponujajo jedi strežniki ali domača strežnica. Strežnik se pri tem, gredoč od najodličnejšega po vrsti, postavi vedno na tvojo levo stran in ti jed ponudi tako, da drži dotični krožnik z levo... Že rabljene krožnike in jedilno orodje Etnološka paberkovanja SO O pušečih damah in obnašanju pri mizi Bojan Prašnikar (levo), aktualni trener mariborskih vijolic in novi selektor slovenske nogometne reprezentance, "naše gore list", doma iz Šmartnega ob Paki, je ondan vršilcu dolžnosti direktorja nogometnega kluba Rudar Dragu Napotniku odločno povedal: "Veš kaj Drago. Naprej ne morem obljubiti nič. Če boste igrali bolje kot ste do zdaj, se lahko zgodi, da povabim koga od rudarjev tudi v reprezentanco. A za to bo treba delati. Nič na lepe oči in staro sodelovanje. Tega mi pa ne ome- jaj." Prikupna Velenjčanka Natalija Verboten, članica ansambla Rosa, voditeljica oddaje Po domače na Televiziji Slovenija in pevka zabavne glasbe, se zadnje čase pojavlja na nastopih tudi kot sopranistka. Če jo na klavirju spremlja še mag. Nikolaj Žličar, je uspeh zagotovoljen. 12 NAŠ vas OD VSEPOVSOD 22. januarja 1998 Dobra luč "Zrnu jj VELENJE - Z občnim zborom prejšnji teden so člani Fotokluba Zrno Velenje ponovno oživili delovanje kluba. Sprejeli so novi statut, usklajen z zakonom o društvih in za novega predsednika izvolili Jureta Vižintina. V svoj delovni program so zapisali, da bodo dokončno uredili temnico in ostale klubske prostore, med akcijo Turistične zveze Velenje - Moja dežela, lepa, urejena in čista bodo poslikali črne točke na območju Mestne občine Velenje ter organizirali priložnostno ulično razstavo na to temo. Sodelovali bodo tudi v razpisu "Naj fotografija" na temo Turizem in šport, radi pa bi znova oživili nekdanjo galerijo "Mesnica", po kateri so bili znani tudi daleč naokoli. V svoje vrste bodo ponovno pritegnili šolsko mladino in spodbudili delovanje fotokrožkov na šolah. Pričakujejo, da se bo v klub vključilo kar največ ljiu-biteljev fotografije - tistih, ki se na fotografijo že dobro spoznajo, kot tistih, ki jim je kljub temu, da imajo fotoaparat, tuje, Odmev Lovci in nelovski psi Članek v Našem času, ki opisuje nekajdnevno reševanje psa lovcev iz 150 m visoke skale, prikazuje nekaj povsem novega, saj njihovi kolegi zastrupljajo pse celo po garažah kmečkih poslopij in streljajo na vse, ki se le malo preveč oddaljijo od doma (enega od zadnjih celo pri kapeli v Florjanu). Ta dogodek naj ne bo samo popravek ugleda lovske družine, temveč dober zgled vsem ostalim lovcem. Lastnikom psov pa tudi, ne puščajte psov brez nadzora, ka: jti v gozdu je tudi nekaj klateških psov, ki so jih odvrgli meščani, ko so ugotovili, da jih v bloku ne morejo imeti. Klateški psi v skrbi za preživetje povzročajo škodo divjadi kot tudi domačim živalim, predvsem pasočim ovcam. Lovcem je težko ugotoviti, če je pes klateškiali ne, zato prenekateri, ki bi ga res nujno morali odstraniti, ostane in povzroča nadaljnjo škodo. UM. M. kako do dobrega posnetka. Zato bodo tudi za slednje spomladi pripravili fotografski tečaj o črno-beli oziroma barvni fo- tografiji, da bodo tako kar najbolj "oboroženi" odšli na letni oddih. Sponzor križanke: Figaro d.o.o. Velenje, Cankarjeva 1, tel. 854-283. Podjetje se ukvarja s frizerskimi, kozmetičnimi, pedikerskimistoritvami, s pralniško dejavnostjo in šivanjem delovnih oblačil. Rešitev gesla, opremljenega z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom "Figaro 1" - najkasneje do 2.2.1998. 1. nagrada: storitev pedikure (nega nog) v salonu Lidija; 2. nagrada: pričeska v salonu Lidija; 3. nagrada: moško striženje. ro, d.o.o VEČJA PTICA ČRNE ALI ČRNO SIVE BARVE S SPREDAJ NEKOLIKO UKRIVLJENIM KLJUNOM Pričakujejo, da se jim bo pridružilo čim več ljubiteljev fotografije (vos) ANDRAGOSKI ZAVOD a, LJUDSKA UNIVERZA wl VELENJE RAZPIS za spomladanski semester: . ANGLEŠKI, NEMŠKI jezik - 50 ur (začetni, konverzacija) . SLOVENSKI jezik (izpit iz aktivnega znanja) . TRGOVINSKI POSLOVODJA (priprava na izpit pri GZS) . VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETNIKE (80 ur) . OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 8. razred . HIGIENSKI MINIMUM (osnovni in obnovitveni tečaji) . VARNOSTNIKI - RECEPT0RJI (20-urni tečaj) . STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE (60 ur) . VOZNIKI VILIČARJEV (80 ur) . SKLADIŠČNIKI (120 ur) . Tečaj za POOBLAŠČENE OSEBE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA (priprava na izpit) . RAČUNALNIŠKI TEČAJI (Windows 97, Word, Excel) . STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (80 ur) Informacije in prijave: Ljudska univerza Velenje, tel.: 854-539, 853-576 VAŠ PARTNER NA POTI DO ZNANJA TRNAT0 DREVO ALI GRM Z DIŠEČIMI BELIMI CVETOVI V GROZD. SOCVETJU BOLEČA RAZPOK NA KOZI ITALIJ. KOMEDI-0GRAF (PIETR0) VELIKO JEZERO V VZHODNI TURČIJI KAREL NOVACEK KORALNI OTOK ČASTNI NAZIV JUD. UČITELJEV POSTAVE 5PANSK0 ZEN. IME, PEVKA TADI0 PREBIVALKA JESENIC SRBSKO MOS.IME (AlEK-SANDAR) SOBNA SMREKA M PREBIVALEC NEKD. KARAN-TANIJE MESTO V J.FRANCIJI, OB REKI GAR0NNE PAT ASHLEY NAPRAVA NA KAT. JE PRITR.K0L0 JAŠČ.IZ 0V-)E VOLNE AM.GLASB. STEVENS ČEŠKI Pl- sreiAiPisj TRAJ.GUBE NA BLAGU KRAJ OB PROGI DU-TOVLJE-BRANIK TRAVNIK OB VODI VELIKO FINSKO JEZERO T0N.NACIN V GLASBI NIK0 ŠTRIT0F RAZSTRELIVO IZ Pl-KRINSKE KISLINE 10 15 0T0 REISINGER AM.UPRAVA ZA VESOLJ. POLETE 0BUJEK FR. SKLADATELJ (ED0UARD) IZVEDE NEC ZA OTOj L0GIJ0 STARA MAMA, BABICA KOLOIDNA SNOV V P0LTRDEM STANJU LETOVIŠČE PRI KOPRU DRA?Q IVANCIC REKA V POSARJU Z^VSOV T0CAJNA OLIMPU (MIT0L.) 7 12 VALENČIČ NIKA JUVAN PREBIVALKE IRSKE ANDREJ ROZMAN PODOBNOST SORODNOST 15 AVTOR KRIŽANCE R.N0C POJAV NA VODI 4 z 2> 5 t 7 a ig no i i i i ■ i 11 M 15 14- 15 uspešno reklamo! Severno od Edinburgha sva se ustvavila v kraju Dunfermline, ki leži na polotoku Fife, znan pa je kot zgodovinska prestolnica škotskega kraljestva. Leta 1070 je kraljica Margareta tu ustanovila benediktinski samostan, ki danes predstavlja zahodno krilo cerkve, v kateri je tudi grob junaka Roberta de Brucea. Južno ležijo ruševine kraljeve palače, v okolici pa se razprostira ogromen park z mehko, trpežno in lepo negovano travnato preprogo in najrazličnejšimi živalskimi prebivalci. Idealen kraj za sprostitev in kratko sončenje, če seveda muhasto škotsko vreme to dopušča. In midva sva bila nepričakovano skoraj ves čas potepanja po Škotski ... suha! Morda sva prav zato, ker sva bila z dežnimi plašči in toplimi oblačili pripravljena na mokro in hladno vreme, vsak dan že za dobro jutro prejela koš toplih sončnih žarkov in prvi dež doživela šele po desetih dneh potovanja. Pa še to kratkotrajen. Mestece Stirling je bilo najina naslednja postaja povsem po naključju, saj so nama jo neko- liko zagodli vozni redi vlakov. Torej sva si ogledala naslednjega v seriji gradov, ki jih je na Škotskem kar nekaj sto. Grad v Stirlingu ima strateško pomembno pozicijo in se na vulkanski vzpetini dviga nad prijaznim mestecem. Leta 1296 je mesto prišlo v roke Angležev. Odpor, ki ga je vodil William Wallace, ni prinesel večjih sprememb in vojna za škotsko neodvisnost se je nadaljevala, dokler ni bilo leta 1314 ie še nekaj trdnjav v rokah Angležev, med njimi tudi grad Stirling. Let 1314 je Robert de Bruce odločilno premagal Angleže v bitki pri Bannockburnu, grad pa je kot zadnja angleška trdnjava prišel nazaj v škotske roke in postal pomembno kraljevo mesto. Leta 1543 je bila tu za škotsko kraljico okronana Mary Stuart. Danes je grad poln rož, na esplanadi pred njim pa spomenik Robertu de Bruceu priča o njegovi burni preteklosti. Štirinajstdnevno potovanje brez lastnega prevoza po Škotski pomeni, da se boš prisiljen omejiti le na določena področja, zato je natančnejši razmislek o tem, kaj te posebej privlači, še kako pomemben. Midva sva se odločila za potovanje po vzhodni obali, ki je s kilometri peščenih sipin in skalnih čeri še posebej slikovita in ki omogoča lahek dostop do mnogih zgodovinskih krajev, predvsem gradov. V mestu Dundee sva vlak zamenjala z avtobusom in z njim nadaljevala pot do pravljičnega gradu Glamis, enega najbolj obiskanih škotskih gradov. Zagledaš ga na koncu mogočnega hrastovega drevoreda in ko se mu korak za korakom približuješ, raste pred tabo in je res popolnoma nezemeljski. Današnjo podobo ima od 17. stoletja, sicer pa je star več kot tisoč let in večino časa sedež grofov Strathmore, prednikov kraljice matere. Ogromno posestvo, ki ga danes pokrivajo travniki, polni ovac in bleščeča notranjost, kjer se ti ob vodičevi predstavitvi res ni težko vsaj z mislimi preseliti za nekaj stoletij nazaj. In takrat si pripravljen verjeti še tako neverjetni legendi, še tako neresničnemu dogodku iz zgodovine. Shakespeare je zapisal, daje bil tukaj umorjen škotski kralj Macbeth s strani svojega tekmeca Duncana (čeprav je zgodovinsko potrjeno, da se je dogodek zgodil povsem drugje). V takem okolju popoldne hitro mine in zaradi navdušenosti nad nekdanjim časom sva se na poti proti granitnemu mestu Aberdeenu ustavila še na enem gradu. No, pravzaprav sva se ustavila sredi tako goste megle, da nisva videla niti pet metrov pred sabo. Bilo je popoldne, stala sva na strmi klifasti obali in gledala redke ljudi, ki so prihajali iz megle. O gradu ne duha ne sluha, čeprav sva ga slutila na nekakšnem polotoku visoko nad morsko gladino. Vedela sva vse o njem. To, da so ohranjeni le del nekdanje palače, zvonika in masivni vhod iz 14. stoletja in da so njegove razvaline navdihnile mnoge režiserje za snemanje zgodovinskih filmov (npr. Hamleta), da je nekoč veljal za nepremagljivo trdnjavo, kjer so hranili kraljeve dragocenosti iz edinburškega gradu, ko je bil ta oblegan. Vedela pa sva tudi, daje eden najbolj slikovitih gradov v okolici - midva pa sva videla le svojo senco v megli, kar tudi ni tako vsakdanji pojav in ga pod imenom "gloria" poznajo predvsem obiskovalci gora. Nekoliko razočarana sva se sprehodila ob obali in izkoristila prednost dežele, kjer je kampiranje dovoljeno tudi izven označenih kampov (če seveda dobiš dovoljenje lastnika zemlje). Utaborila sva se na travnati pečini nedaleč stran od gradu, si skuhala večeijo in šele ko sva utrujena počivala v šotoru, se smejala divjim zajčkom, ki so skakljali okrog šotora in zrla nekam v daljavo, sva opazila, da se meglice trgajo in -takrat sva ga zagledala. Obarvan od večernega sonca in še vedno zavit v tančice meglic in jate galebov, ki so bili prav neverjetno zgovorni, se je zdel kot privid. Oči so se kar same zaprle in v jutranjem soncu sva se ga končno lahko nagledala, ga poslikala in si ga za vedno vtisnila v spomin. ■ Nada Nekrep, Matjaž Barborič 22. januarja 1998 ZA RAZVEDRILO KAK vas 13 Lepe nogavice poudarijo lepoto nog, tistim, ki jih narava ni obdarila z ravno brezhibnimi, pa lahko pomaga izboljšati izgled. V letošnji zimski sezoni so ponovno izredno modne nogavice barve kože, še posebej modne pa so debelejše hola hopke z geometrijskimi vzorci. Tudi barvne nogavice so še vedno modne. Če se boste potrudile, jih boste našle tudi na bolje ^^ založenih oddelkih z ^^ nogavicami, jf zagotovo pa v jf ^flH specializiranih iT ffl^SJ trgovinah, no- \ |H gavičamah. \ Kakšne naj bodo? % Predvsem pomislite \ ' na vašo garderobo, \ l^H saj so takšne nogavice \ fl3| že same po sebi tako vpadljive, da mora biti vse ostalo na vas umirjeno ekstravagantno, vsekakor pa si nikar ne privoščite preveč mešanja barv in vzorcev, saj boste prej izpadli kičasto kot urejeno. Izbira je vaša. Pa ne izgubite poguma. Ce ne drugače, si jih privoščite za kakšen večerni dogodek. II Jed boste pripravljali 15 i iBB^HBSKffiSI minut, prav toliko boste 1 potrebovali za kuhanje. A Za 4 osebe potrebujete: B V jI 11 M 1 H I * konzervo kuhanega " ^ korenja, lahko pa skuhate svežega sami, 2 para hrenovk, 1 čebulo, 10 dkg zelenih oliv brez košcic, 2 režnja česan, šopek zelenega peteršilja, 3 žlice olja, poper in sol. Čebulo sesekljajte in počasi preprazite na nizki temperaturi, da le rahlo porumeni. Olive na hitro prekuhajte, posebej pa skuhajte hrenovke in jih potem narezite na kolobarcke. Skupaj z narezanim kuhanim korenčkom jih dodajte čebuli in vse skupaj dobro segrejte. Dodajte olive ter štren česen in nasekljan peteršilj. Takoj postrezite! jim boste vrnili elastičnost, zmešajte dve jajci z malo majoneze, tako dobljeno masko pa dobro nanesite na vlažne lase. Pokrijte jih s plastično vrečko. Po desetih minutah lase sperite z zelo veliko vode, glavo pa operite z nekoliko več šampona kot pri navadnem pranju. Boste videli, da se izplača potruditi. Tudi lasje vam bodo hvaležni. njo zmasirajte obrvi. Postale bodo sijoče in mehke, kar bo polepšalo tudi vaš pogled. Pozimi tudi lasje ponavadi izgubijo sijaj, za kar je krivo mmii^^^^mam pomanjkanje I gibanja na svežem i.i "»SI zraku, pre-. ^mF*' jM malo svetlobe, pred-'®?4B| vsem pa suh . t. - I zrak v K gjl! H stanovanjih f in drugih jjm zaprtih prostorih. Da [Jjfljfc bodo vaši lasje spet zasijali in da Najmanj dvakrat dnevno si moramo očistiti obraz, sploh, če uporabljamo pudre. Zvečer vam je to zagotovo ze prišlo v navado, dobro pa bi bilo, če bi se navadili tudi zjutraj. Ce ne verjamete, ko vstanete na kos vate nanesite tonik in si obrišite obraz. Vata bo zagotovo nekoliko potem-nela, kajne? Tudi vaše obrvi potrebujejo hrano. Malo ricinusovega olja kanite, na novo, čim, bolj • • mehko ščetkico za zobe in z HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4 Čeprav ste gostoljubni in družabni, vom malo samote ne bo škodilo. Vedno pogosteje se vam namreč dogaja, do imate vsega vrh glave, čeprav sami tego ne želite in zato tega tudi nista pripravljena priznati. Kar zadeva denar, boste morali zategniti pas, kar zadeva ljubezen, boste spoznali, kakšna je tista prava, ki zosvoji srce in rozum. Zal se ne bo dogajala vam. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ste že kdaj pomislili, kaj ljudje mislijo o vas, ker na tihem pritrjujete vedenju, ki ga na glas obsojate? Ce vam je toliko do uspeha, kot kaže zadnje čase, pustite ob strani vse načrte, ki niso tesno povezani z delom, ludi ljubezenske dogodivščine naj malce počakajo, pa čeprav vas mikajo. Nepričakovan obisk vam bo odprl oči, vendar še malce potrpite, preden odreagirate. Irenutek še ni provi. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Verjetno se vam že nekaj časa zdi, da je vaše življenje postlano s trnjem, najhuje pri tem pa je, da ste skoraj za vse krivi sami, saj ste vedeli, kaj se lahko zgodi, a ste rili z glavo skozi zid. Zato se čim manj smilite sami sebi in vzemite usodo v svoje roke. Zamisel, ki vas že nekaj časa preganja, poskušajte uresničiti, saj bo naletela na zelo dober odziv. V življenje vam je ne bo težko spraviti, saj ne bo prvič! RAK OD 22.6. DO 22.7. 6owit» o grehih, pri tem pa vse prepogosto pozabljate, da so pred čosom te lahko očitali tudi vam. Zato se prenehajte ob vsaki novici nervirati in črnogledo zreti v prihodnost, saj vse kaže, da se bo zadeva dobro iztekla. Nasploh vam črnogledost nič kaj dobro ne dene, pozna se vam že na izrazu obraza. Več časa boste porabili za dolgoletno prijateljstvo, kar se bo obrestovalo. Judi manjša žrtev iz vaše strani se bo izplačala. LEV OD 23.7. DO 23.8 *" ~ ~~~* ' lako zaljubljeni ste, da mislite le še na lepe stvari in uživate v vsakem trenutku, ki ga preživite s partnerjem. Vsak nov dan vam bo prinesel še kakšno prijetno spoznanje o njem in njegovem značaju, ki vam bo še naprej povsem odgovarjal. Zal se bo to kaj kmalu pričelo poznati pri vašem delu. Ce ne boste trdno popnjeli, bodo posledice precej neprijetne, ljubezenska pijonost pa vsega tudi ne bo mogla razrešiti. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Ko si boste znali odgovoriti na vprašanje, kaj utegne biti za vašo prihodnost pomembnejše - tisto, kar vos moti, ali tisto, kar vas osrečuje, bo vaše razdvojenosti konec. Ko boste premišljevali, posvetite svojemu zdravju več pozornosti. Bolezen bi lahko zadušila vso pričakovanja, ki so sicer zelo realna. V ponedeljek bodite pazljivi na cesti, vse prihodnje dni pa pri sklepanju morebitnih pogodb. Dobro jih preberite! TEHTNICA OP 24. 9. DO 23.10. Ce se boste potrudili in videli v stvoreh, ki vas sicer obremenjujejo, da vas obenem tudi osrečujejo, se boste nehali pritoževati nad usodo. Star spor se bo končal s spravo in z že pozabljeno simpatijo boste nepričakovano odkrili nove nežnosti. V službi ali v šoli ohranite mirno kri, čeprav je pred vami naravnost napeto obdobje, v katerem boste porabili veliko energije za najenostavnejša opravila. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. lahko ste ponosni na svoje dosežke, čeprav se z njimi ni treba preveč glasno postavljati. So nekaj povsem običajnega za zrelega in treznega človeka in tudi za vas je bil že čas, da ste se enkrat postavili na lastne noge. Uganko iz preteklosti boste slednjič le razrešili, rešitev pa vam ne bo preveč všeč. Zato poskušajte vse skupaj hitro pozabiti in se predajte prihodnosti. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vprašanje, ki vos bo spravilo v zadrego, ne bo izrečeno po naključju, temveč vam ga bo postavil nekdo s čisto določenim namenom. Premislite, kako ga boste od tego odvrnili ali pa celo prehiteli. Srečo v ljubezni boste ohranili le, če se boste odpovedali bežnim avanturam. Partnerju je namreč jasno veliko več, kot si vi mislite. In dolgo ne bo več tiho. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Imote neizmerno srečo, do vam iz težav vedno kdo pomaga, vendar bi bilo dobro, da se ne bi še naprej zanašali na tako srečna naključja, tnkrat bo račun vsekakor treba plačati. Imate možnosti za zamenjavo službe, vendar premislite, ali je ponujeno res tisto, kar si želite. Ce se boste odločili za ta korak, pa si že kar na začetku poskušajte izboriti položaj, ki vam bo v nadaljnjem življenju pomogol, do ne boste izpostavljeni stresom. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Preveč ste občutljivi in tudi sami ne tako brez napak, da bi morali iskati vzroke razočaranja in nesoglasij vedno le pri drugih, kakor ste se v preteklosti žal navadili razmišljati. Veliko več boste dosegli, če boste pravi čas utihnili, kot po če boste ves čas nekaj razlagali in drugim solili pamet. Ce je le mogoče, si čim prej privoščite kratek oddih. Zelo ste ga potrebni! RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Zorodi nekoga, ki tega ni vreden, boste izkopali bojno sekiro in se sprli s starim prijateljem. Bodite pametni in raje nekoliko popustite v trmi in načelih. Doma se pokažite s svoje najboljše strani, saj vas bo partner v prihodnjih dneh potreboval ob svoji strani. Ce mu boste morali nekaj oprostiti, storite to brez velikih besed. Pričakujte prijetno vabilo in končno izboljšanje finančnega stanja! 14 NAŠ ČAS TV SPORED 22. januarja 1998 ČETRTEK, 22. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Ouasimodove čarobne dogodivščine, 3/26 09.45 Živalske pravljice, 3/13 10.00 Grace na udaru, 19/25 10.30 Nash Bridges, 3/14 11.20 Novice iz sveta razvedrila 11.50 Dogodivš čine z divjega zahoda, 8/16 12.20 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Vreme,šport 15.30 Podoba podobe 15.55 Osmi dan 16.20 Oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.50 Denver, ris. nan. 18.15 Oglasi 18.20 Generacije znanosti 18.55 Parada plesa 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Cvetje v jeseni, 3/3 20.55 Oglasi 21.00 Tednik 21.55 Oglasi 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.40 Oh, dr. Beeching, 7/9 23.10 Oglasi 23.15 Nočni klub 00.40 Generacije znanosti 01.10 Parada plesa SLOVENIJA 2 10.00 Pepa in Pepe, 11/26 10.30 Kolo sreče 11.00 Lov za zakladom, franc. kviz 16.00 Zywot Czlovvieka, 2/3 16.50 TV prodaja 17.20 Trdno v sedlu. 12/65 17.55 Doktor Sylvestre, 2/12 18.45 Oglasi 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 TV dnevnik 20.05 Ljubljana: košarka - EL, M, UNION OLIMPIJA:ORTHEZ 21.55 Nekoč so bili bojevniki, novozelandski film 23.35 Peter Strohm, 12/13 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 09.25 09.30 10.15 10.20 11.40 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Ugledna četrt, nan. Misija: zvezde Pop kviz Taksi, nan. Razprtije, nan. Povver rangers, nan. Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nan. Pop kviz Roseanne, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim - podarim Obalna straža ponoči, nan. Prijatelji, nan. Taksi, nan. Misija: zvezda, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA NAJ SPOT, ponovitev EPP/ VABIMO K OGLEDU KOŠARKA:TOFAS-PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: Gost: dr. JANEZ DRNOVŠEK, predsednik vlade Republike Slovenije WYATT EARP: VRNITEV V TOMBSTONE REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 23. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Lov na znamko, 3/4 09.30 Ku-ku, 3/13 09.45 Generacije znanosti 10.15 Parada plesa 10.35 Oddaja o slovenski vojski 11.05 Oh, dr. Beeching, 6/9 11.35 Oglasi 11.40 Cvetje v jeseni, 3/3 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.25 Šport 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Novi raziskovalec, 3/13 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Lepotica leta, amer. film 21.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.55 Oglasi 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.40 Newyorš ka vročica, 13/22 23.10 Oglasi 23.15 Preludij poletju 00.15 Novi raziskovalec, 3/13 SLOVENIJA 2 09.30 Pepa in Pepe, 12/26 10.00 Kolo sreče, tv igrica 10.30 Šport (koš arka) 15.25 Leva dlan je vredu, amer. film 16.50 TV prodaja 17.20 Pasje življenje, 3/22 17.55 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 10/14 18.45 Oglasi 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Oglasi 20.05 Agencija 21.35 Veliki miti in skrivnosti, 9/12 22.05 Rajski fantom, amer. film 23.35 Profit, 3/8 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.30 09.00 10.00 11.00 11.05 12.35 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 20.30 22.00 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Ugledna četrt, nan. Misija: zvezde, nan. Pop kviz Taksi, nan. Obalna straža ponoči, nan. Povver rangers,nan. Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nan. Pop. kviz Roseanne, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Prva izdaja, nan. Milenium, nan. Vesoljski lovci, amer. film Tabu št. 14, erotični film 24 ur DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. JANEZ DRNOVŠEK, predsednik vlade Republike Slovenije EPP/VABIMO K OGLEDU WYATT EARP: VRNITEV V TOMBSTONE TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI, oddaja za ljubitelje živali SMRTONOSNI NINJA, ameriški film, (Lethal ninja) GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 24. januarja SLOVENIJA 1 08.25 Radovedni Taček 08.40 Taborniki in skavti 08.55 Sprehodi v naravo 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Beg z Jupitra, 9. del 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Lahkih nog naokrog 11.35 Pihalni orkester Bežigrad 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme,šport 13.10 Homo turisticus 13.20 Novi raziskovalec, 3/13 14.10 Preludij poletju 15.10 Draga Lili, amer. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.08 Šport 17.10 Oglasi 17.15 Al andalus flamecno, 2. oddaja 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 božanska moč Krisa, frand. dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.10 Popevka meseca 21.30 Novice iz sveta razvedrila 22.15 Naj naj naj, 3/6 22.30 Poročila, vreme 22.40 Šport 22.55 Drakula, amer. film 00.25 Na vrtu 00.50 Božanska moč Krisa SLOVENIJA 2 09.30 Agencija 10.25 SP v alp. smuč. VSL (Ž), prenost iz Cortine 11.45 SP v alp. smuč. smuk (M), prenos iz Kitzbuehla 13.10 SP v smuč. poletih, prenos iz Oberstodorfa 17.00 Košarka NBA action 17.30 Pot do Nagana, 4. del 17.55 Celje: rokomet liga prvakov - CELJE PIVOV. LAŠK0:AKUREYRI 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Oglasi 20.05 Policijska akademija IV., amer. film 21.30 Oglasi 21.35 V vrtincu 22.15 Sobotna noč 00.15 Videoring 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.15 13.45 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.30 23.30 01.30 02.30 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 12.30 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 21.45 21.50 21.55 22.00 22.20 Pujsji dol, risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Družinski pes. ris. serija Mlajš i bratec, nan. Pustolovščina barona Munchausna, amer. film Mali filmar, nan. Spikova banda, amer. vestem Tekvvar, nan. Highlander, nan. POP party, glas. oddaja Nove pustolovš čine Robina Hooda, nan. 24 ur Kaznilnica odrešitve, amer. film Teksaš ki mož postave, nan. Ljudje in miši, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI, oddaja za ljubitelje živali SMRTONOSNI NINJA, ameriški film, (Lethal ninja) TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 655. VTV MAGAZIN GLASBENI COCKTAIL ALEKSANDRA JEŽA, 2. DEL NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 655. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 25. januarja SLOVENIJA 1 08.50 ferdi, risana serija 09.15 Zvezdica, lutkovna nan., 1/26 09.35 Čarobni š olski avtobus, 4/39 10.05 Glasba odrašča - orkestralna glasba 20. stoletja 11.00 Dogodivš čine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 La colline aux mille enfants, franc. film 15.30 Popevka meseca 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Po domače 18.40 Okolje in mi 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.10 ZOOM 21.40 Portret Mile Kačič 22.30 Oglasi 22.35 Poročila, vreme 22.55 Pismo treh žena, amer. film 00.35 Okolje in mi SLOVENIJA 2 09.25 Cortina: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek 10.25 SPvalp. smuč. SL (M), 1. tek, prenos iz Kitzbuehla 12.25 Cortina: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek 13.25 Kitzbuehl: SP v alp. smuč. SL (M), 2.tek sledi Oberstdorf: SP v smuč. poletih 18.30 Pot do Nagana, 5. del 19.00 Košarka NBA: CHICAG0:UTAH 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Oglasi 20.05 Stoletje ljudstva, 2/10 21.00 Alpe Jadran 21.30 Šport v nedeljo 23.00 V New Orleansu, 3/22 23.50 Videoring 08.00 Dogodivš čine medvedka Ruxpina 08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Lewis, nan. 11.00 Tekvvar, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Ponos in strast 15.30 Radijska postaja, nan. 16.00 Otroš ki zdravnik, nan. 17.00 Papež iz Greenvvicha 19.30 24 ur 20.00 Ne brez moje hčere, am. fil. 22.00 Športna scena 23.00 Eureka, amer. film 01.00 24 ur ■ali 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 654. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 655. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, Gost: dr. JANEZ DRNOVŠEK, predsednik vlade Republike Slovenije GLASBENI COCKTAIL ALEKSANDRA JEŽA, 2. DEL GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI SVET ŽIVALI WYATT EARP:VRNITEV V TOMBSTONE NAJ SPOT glasbena oddaja IZ PRODUKCIJE ZRUŽENJA: ODDAJA ATV LITIJA TO TRAPASTO ŽIVLJENJE: nadaljevanka, 7/19 20.50 HOROSKOP 20.55 VIDEOSTRANI 10.00 10.20 10.40 11.15 11.35 12.10 12.15 13.30 14.50 15.20 16.00 16.30 18.05 19.35 20.05 PONEDELJEK, 26. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Na potep po spominu 10.05 Novi raziskovalec, 3/13 10.55 Na vrtu 11.20 Božanska moč Krisa, franc. dokum. oddaja 12.10 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Portret Mile Kačič 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Očividec, 9/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, 4/34 21.00 Odstiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Univerzitetni razgledi 22.35 Šport 22.50 Odstiranja 00.25 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Indaba, 4/25 10.00 Kolo sreče 10.30 Šport v nedeljo 14.40 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 15.10 Nekoč so bili bojevniki, novozelandski film 16.50 TV prodaja 17.20 Trdno v sedlu, 13/65 17.50 Oglasi 17.55 Rodbina Mogadorskih, 7/12 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio city 21.05 POMP 21.50 Trend 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Peter Strohm, 13/13 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.55 21.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.20 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Top shop Ugledna četrt, nan. Otroš ki zdravnik, nan. POP kviz Športni krog Športna scena Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T. 24 ur Predator 2, amer. akcij, film Pod krinko, nad. Misija: zvezde, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 655. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called lite), ameriška nadaljevanka 8/19 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TV TEZNO GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 27. januarja SLOVENIJA 1 08.50 Sonce ne sije vsak dan, 4/6 09.35 Recept za zdravo življenje 10.20 Newyorš ka vročica, 13/22 10.45 Savannah, 4/34 11.30 Po domače 12.55 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.25 Odstiranja 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.22 Šport 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Taborniki in skavti 17.50 Beg z Jupitra, 10. epizoda 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Velike knjige, 4/26 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.00 Oglasi 20.05 Gimnazija strtih src, 4/26 20.55 Oglasi 21.00 TV konferenca 21.55 Oglasi 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.35 Oglasi 22.40 Kdo je glavni,68/22 23.10 Slike od drugod, nemška dokum. oddaja 00.40 Svet poroča 01.10 Velike knjige, dokumentarna serija, 4/6, ponovitev 02.00 Vreme SLOVENIJA 2 10.00 Pepe in Pepa, 13/26 10.30 Lingo, tv igrica 11.05 Studio city 13.40 Alpe Jadran 14.10 Trend 15.10 Lepotica leta, amer. film 17.20 Trdno v sedlu, 14/65 17.55 Grad Hochenstein, 3/6 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 TV dnevnik 20.05 Hipnotični svet R Mc Kenne, 2/4 21.05 Osamljeni planet Jamajka 21.45 Vpraš anje zakonitosti, 4/7 22.15 Življenje razoroženega človeka, 3/3 23.05 Sestre II., 1/22 00.00 Videoring t „ 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 fa.00 09.25 09.30 10.15 10.20 10.50 12.00 18.55 19.00 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 20.50 20.55 21.00 21.20 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Ugledna četrt, nan. Misija: zvezde, nan. Pop kviz Policaji, nan. POP party, glas. oddaja Power rangers, nan. Esmeralda, nan. Santa Barbara, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur Resnične zgodbe: zapuščena in oguljufana, amer. drama Bolniš niča upanja, nan. Taksi, nan. Misija: zvezde, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ameriška nadaljevanka 8/19 EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: ODDAJA TELEVIZIJE TEZNO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 656. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 656. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 28. januarja SLOVENIJA 1 09.00 Dogodivš čine iz živalskega vrta, 11/15 09.45 Velike knjige, 4/6 10.40 Kdo je glavni, 9/22 11.05 Gimnazija strtih src, 4/26 12.00 Prisluhnimo tišini 12.30 Naj naj naj, 3/6 13.00 Poročila 13.30 Svet poroča 14.00 Slike od drugod, nem. dokum. oddaja 15.30 TV konferenca 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Zaročenca, 4/10 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.05 Nash bridges, 4/14 21.00 Osmi dan 21.30 Gibljive slike 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Kultura 22.30 Šport 22.45 Grace na udaru, 20/25 23.15 Koncert orkestra SF SLOVENIJA 2 09.30 Pepe in Pepa, 14/26 10.30 Hipnotični svet R Mc Kenne, 2/4 11.25 Sobotna noč 14.50 La colline aux mille enfants, franc. film 15.55 SP v alp. smuč. paralelni SL (M) 17.25 SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek 17.55 Iz dobrega gnezda, 2/13 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.05 Šport 20.25 Sp v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek 21.15 Tenis grand slam, posnetek iz Melbourna 22.15 Iz slovenskih ateljejev 22.30 Lov za zakladom, kviz 23.30 Sestre II., 2/22 r^Suf 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Misija: zvezde, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Bolniš niča upanja, nan. 15.00 Povver rangers, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Acapulco H.E.A.T, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Dežela senc, ang. film 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 Taksi, nan. 23.30 Misija: zvezde, nan. 00.30 Poltergeist, nan. 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 656. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/ VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 TV IZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI ' 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOP glasbena oddaja 20.50 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 REGIONALNE NOVICE 21.30 HOROSKOP 21.35 TV IZLOŽBA 21.40 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna ' jiaročnm^ 1.7g0 SIT, polletna nprofrilnč 3.42p, Iglfi^ naročfiina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in gavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednioa radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik},• __ -„ • Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. , rapur) pp APP Velenje, številka 52800-,603-38482. * * ' • Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo1. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš pas1: uvjžčen m^d proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katerese plačuje 39 prometni davek. 22. januarja 1998 MODRO © IUR KRONIKA KAK vas 15 Končna sodba: Milanu Obradoviču šest let zapora, Ifeti tri leta in pol Če bi ga pravočasno peljala k zdravniku, Arnes ne bi umrl Kazen naj bi pripomogla, da se nobeden od obtoženih ne bi več odločil, da bi storil kaj takega. Tudi mati je z roko in šibo poškodovala sina, vendar "le" lažje Okrožno sodišče v Celju je prejšnji teden končalo sojenje 35-letnemu Milanu Obradoviču in 24-letni Ifeti Fikič Obradovič iz Velenja. Po dvomesečni obravnavi zaradi kaznivega dejanja, ki je sredi februarja pretresel vso Slovenijo (potekala je za zaprtimi vrati), so izrekli sodbo. Milana Obradoviča so za kaznivo dejanje povzročitve tako hude telesne poškodbe, da je bilo v nevarnosti otrokovo življenje, obsodilo na štiri leta zapora, za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti na dve leti in pol, sodišče mu je nato izreklo enotno kazen šest let zapora. Ifeto Fikič (sedaj Obradovič) so obsodili le za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, ki ga naj bi zagrešila skupaj s tedaj zunajzakonskim partnerjem, vendar ji je za to dejanje odmerilo leto dni višjo kazen: tri leta in pol zapora. Menilo je namreč, daje njena krivda, saj je bila otrokova mati, v tem primeru večja. Če bi "starša" po 14. februarju 1995, ko sta otroka s pretepanjem hudo poškodovala, poskrbela za njegov pravočasen prevoz k zdravniku, tedaj štiri leta in pol star Arnes ne bi umrl. Tako pa sta se zanašala na svoje zdravilske sposobnosti in sta se za zdravnika odločila šele 19. februarja, ko sta videla, da je z otrokom že res prehudo. In res je bilo tako hudo, da mu tudi zdravniki niso več mogli rešiti življenja. Sodba, ki jo je izreklo celjsko okrožno sodišče, še ni pravnomočna. Posebne vzgojne metode Mali Arnes, ki naj bi bil že dlje časa deležen posebnih vzgojnih ukrepov, naj bi najhujši dan v svojem življenju doživel prav na valenti-novo pred tremi leti. Tedaj naj bi se bil med igro prehudo "pregrešil", zato je bil deležen močnih udarcev. Materin partner se ga je lotil z rokami in nogami, najhujši naj bi bili udarci in brce v predel hrbta. Pretepala naj bi ga bila tudi mati, vendar jo je sodišče očitanega kaznivega dejanja tako hudega poškodovanja, da je bilo življenje sina v nevarnosti, oprostilo. Z udarci z roko in šibo naj bi ga bila le lažje poškodovala. Oba obtožena je sodišče tudi oprostilo obtožbe, da sta dlje časa trpinčila in surovo ravnala z mladoletno osebo. O tem, kakšne hude vzgoje je bil deležen, kaj vse je moral prenašati, so v času najhujšega dogodka po Velenju in okolici veliko govorili, med obravnavo pa nobena od prič ni jasno in določno povedala, da je videla obtožena, kako sta z otrokom grdo ravnala. Obtožena sta očitana dejanja v glavnem priznala in obžalovala in to jima je sodišče tudi štelo v olajševalno okoliščino. Tudi to, da še nista bila kaznovana, vendar vse to ni moglo dosti odtehtati v primerjavi s posledicami dejanj, ki sta jih storila. Po mnenju sodišča bosta kaznovana tudi s tem, da bosta ločena od otroka, ki ga imata skupaj. Predvsem pa je predsednica velikega senata sodnica Ingrid Lešnik ob izreku sodbe izrazila upanje, da bo kazen dosegla namen, da bosta spremenila obnašanje in ne bosta nikoli več storila kaj takega. M (k) Se o petardah: Poki brez poškodb V času božičnih in novoletnih praznikov je tudi na tem območju počilo veliko pirotehničnih sredstev, predvsem petard. Kljub močnemu poka-nju,zlasti na neprimernih krajih, policisti z zadovoljstvom ugotavljajo, da na celjskem že drugo leto zapored ne beležijo telesnih poškodb, ki bi jih povzročila pirotehnična sredstva. Policisti postaj Celje, Velenje in Žalec so s pomočjo do- natotjev izvedli akcijo menjave petard za simbolična darila. Občani so jim izročili 2.556 pirotehničnih izdelkov. Trinajst kršiteljev, ki so s pokanjem na neprimernih krajih motili in ogrožali druge, bodo prijavili sodnikom za prekrške. V istem obdobju so policisti na Celjskem zasegli 1.552 pirotehničnih izdelkov in s tem preprečili prav toliko pokov. ■ mkp OLICIJSKA POSTAJ MOZIRJE Vozilo obstalo na strehi V petek, 16. januarja, ob 17.20, je iz smeri Pesja proti Gorenju vozil osebni avtomobil 19-letni Blaž J. iz Velenja. Med vožnjo je na mokrem in spolzkem vozišču zapeljal desno izven vozišča in trči! v odtočni jarek, kjer je po prevračanju vozilo obstalo na strehi. Sopotnik 17-letni Peter B. iz Malega Vrha je med prevračanjem padel iz vozila in se hudo poškodoval, drugi sopotnik, 17-letni Mladen P. iz Smartne-ga ob Paki, pa jo je odnesel le z odrgninami. Spet kraja v Nami Že v drugi polovici decembra je bila v Nami Velenje spet na delu neznanka ali neznanec. Tokrat je izginil ženski plašč in kar trije ženski kostimi, vsi izdelki znanega proizvajalca Mura iz Murske Sobote. Trgovsko podjetje je oškodovano za približno 312.000 tolarjev. Vlomi v avtomobile V noči na nedeljo, 18. januarja, je neznanec vVinski Gori vlomil v osebni avto Mirana P. Odnesel je avtoradiokasetofon vreden okoli 50.000 tolaijev. V Velenju na cesti Simona Blatnika pa je nekdo iz tovornega avtomobila Tomaža J. ukradel enak aparat vreden 35.000 tolarjev. V dneh od 12. do 19. januarja, je neznanec vlomil v kombinirano vozilo last podjetja ATM SL, d.o.o. Vlomilec je odnesel avtoradio vreden okoli 30.000 tolarjev. V noči na nedeljo, 18. januarja, pa je neznanec vlomil v osebni avto parkiran na Cesti talcev v Velenju. Vozilo je najprej skušal spraviti v pogon, ker mu to ni uspelo, je odmontiral avtoradio. Boštjana K. iz Hrastovca je oškodoval za približno 6.000 tolarjev. Avto odbijalo kot bi bilo žoga V sredo, 14. januarja, okoli 4. ure zjutraj, je 30-letni Jože B. iz Homec Brda vozil osebni avtomobil iz smeri Letuša proti Mozirju. V kraju Ljubija je v ovinkih pričelo vozilo zanašati. Bočno je zdrselo čez levi rob vozišča in trčilo v gospodarsko poslopje ob cesti. Od tu je vozilo odbilo in trčilo v odbojno ograjo na desni strani ceste ob potoku Ljubija. Hitrost vozila je bila še vedno tako velika, da je poletelo več kot 12 metrov preko potoka in obstalo na nasprotni nabrežini. V nesreči so se voznik in sopotnika v njegovem vozilu 23-letni Uroš B. iz Prihove in 28-letni Martin S. iz Podvrha hudo telesno poškodovali. Vse tri so z reševalnim avtomobilom odpeljali v ccljsko bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. Na vozilu in objektih je nastalo za okoli 1.000.000 tolarjev gmotne škode. VSI PROGRAMI POTOVANJ, LETOVANJ SAMO V NASI AGENCIJI NA 12 ČEKOV BREZ OBRESTI OB PRUAVIV JANUARJU NIKOLI VEČ TAKO UGODNO ZA 1. MAJ V DUBROVNIK Z LETALOM - AVTOBUSOM ZA SAMO 199 DEM ALI PAV NAŠ KLUB V NOVIGRAD ALI NOVI VINODOLSKI ZA SAMO 89 DEM ALI NA POTEPANJE V EVROPSKE PRESTOLNICE FEBRUARJA NA BENEŠKI KARNEVAL, MONCHEN - RAZPRODAJE ZAHTEVAJTE KATALOG "POTOVANJA 98" NA SVOJ NASLOV Stanovanjska zdruga Atrij z.o.o. Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 063/453-120 fax: 063/453-125 e-mail: sz-atrij@siol.net Kjer je dom, je srce. Prodajamo in kupujemo stanovanjske hiše različnih vrst na različnih lokacijah. Možno je tudi naše posredovanje pri nakupu ah prodaji nepremičnine. gorenj 3320 Velenje, Partizanska 12 dd- sžsz ODKUPUJE hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve in bora v kvalitetah F, L in I - odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju - za večje količine prevzem pri dobavitelju • plačilo po ceniku Gorenje Notranja oprema 1 dan po dostavi hlodovine Za dodatne informacije kličite na telefon 063/40 22 600. Obisk v avtokleparski delavnici Med 9. in 13. januarjem je neznanec obiskal avtokleparsko delavnico Alojza M. v Ljubnem ob Savinji. V delavnici je vlomil v osebni avtomobil in odnesel avtoradio z zvočniki, pnevmatike s platišči in žarometa. Lastnik Klemen S. je oškodovan za okoli 80.000 tolarjev. Motorist se je hudo poškodoval V nedeljo, 18. januarja, je 19-letni David Š. iz Topolšice vozil brez vozniškega dovoljenja motorno kolo v naselju Polzela. V levem ostrem preglednem ovinku je začel prehitevati pred seboj vozeči osebni avto v času, ko je iz nasprotne smeri pripeljalo drugo vozilo. Da bi preprečil trčenje, je zapeljal nazaj na desni vozni pas in nato izven vozišča v obcestni jarek, kjer je padel in se hudo poškodoval. Nesreča traktorista V soboto, 17. januarja, dopoldan, je 36-letni Franc O. iz Marija Reke nad domačijo iz gozda s traktorjem vlekel dva večja hloda. Med vleko sta hloda zdrsnila s poti po strmem pobočju in s seboj potegnila tudi traktor. Ta se je po večkratnem prevračanju ustavil v manjšem potoku. V nesreči se je traktorist hudo poškodoval. Z vozilom v drog V ponedeljek, 19. januarja, ob 21.05, je iz smeri Letuša proti Sen-trupertu vozil osebni avtomobil 32-letni Boris K. iz Matk. V levem preglednem ostrem ovinku je vozilo zaneslo na desno bankino in travnati nasip, kjer je čelno trčilo v leseni drog električne napeljave. V nesreči seje voznik lažje poškodoval, sopotnik 34-letni Janko S. iz Ponikve pri Žalcu pa je utrpel hude telesne poškodbe. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v Bolnišnico Celje. Tatič bo krojač V noči na petek, 16. januarja, je vlomilec obiskal butik Črna mačka v Preboldu. Ukradel je blizu 300 metrov blaga in Tekstilno tovarno Prebold in Dragico P. oškodoval za 323.500 tolarjev. i KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE 3320 Velenje Koroška 37lb tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 16 KAK i AS ŠPORT IN REKREACIJA 22. januarja 1998 RK Gorenje Varčevalni ukrepi V prvi slovenski rokometni ligi bodo prvenstvo nadaljevali 7. februarja, brezskrbnosti pa je bilo konec za večino že včeraj, saj so bile na sporedu prve tekme šestnajstine finala slovenskega pokala. Rokometaši velenjskega Gorenja so gostovali v Ljubljani pri Slovanu, povratna tekma pa bo v sredo prihodnji teden v Rdeči dvorani. Velenjčani so se na novo sezono začeli pripravljati 5. januarja. Zaradi varčevalnih ukrepov in slabih iger oziroma obramb so se odrekli dvema najdražjima igralcema - Romunu Sorinu Saftescuju, ki seje vrnil v domovino, vratarja Aleša Anžiča, ki je bil nekaj časa celo reprezentant, pa so posodili Krškemu. Zanimivo, oba sta zelo dobro začela prvenstvo, Anžič je celo postal reprezentant, nato pa sta nenadoma "pozabila" igrati oziroma braniti. Mladega Urbana Radšela pa so posodili Preventu. Velenjčani bodo vse priprave nadaljevanja prvenstva opravili doma, zaradi varčevanja pa so odrekli tudi nekaterim ljudem (psiholog, treener za fitnes), ki so klubu pomagali doslej. V klubu so tehtali tudi dve. Po prvi naj bi prvenstvo nadaljevali z vsemi sedanjimi igralci, po drugi pa z igralci, ki so bodočnost Gorenja. Odločili so se, da bodo igrali z vsemi razpoložljivimi močmi. "Zato je upati, da se bodo nekateri starejši in mlajši igralci spet ujeli, saj je to edina možnost za uspešno nastopanja," poudarja trener Tone Tiselj. Ta je menda celo ponudil odstop, če bi to prispevalo k premostitvi sedanjih težav, ki imajo svoj vzrok verjetno tudi v razkoraku med željami in finačnimi možnostmi oziroma obljubami. ■ vos NK ESOTECH Šmartno Boljša pomlad za 70-letnico Ta ponedeljek so priprave na pomladanski del prvenstva v drugi državni ligi pričeli nogometaši šmarskega ESOTECHA. Prvi del bodo izvedli na domačem igrišču in v telovadnici, 15. februarja pa bodo priprave nadaljevali v Fiesi. Vadili bodo na igrišču v Dekanih in tam odigrali dve prijateljski tekmi, ki jih bodo v pripravljalnem obdobju skupno odigrali deset. Vodstvo kluba seveda želi, da bi bistveno popravili slabo uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva, zato je poskrbelo za okrepitve. Iz Dravograda je prišel Javornik, iz Šentjurja Šoštar iz NK Pece Zec, z Danske pa se je vrnil Omeragič. Klub je zapustil Spasojevič, odšel je v mariborski Železničar, v šoštanjski Usnjar pa sta odšla Češnovar in Petrovič. V Smartnem ob Paki upravičeno pričakujejo, da bo pomlad boljša od jeseni, znatno boljša uvrstitev na lestvici pa bi se ob praznovanju 70-letnice nogometa v Smartnem tudi spodobila. Trener in igralci imajo torej nalogo, da pokažejo več in zavrnejo sumničenja, da je ekipa slaba. M Janko Goričnik Atletski klub Velenje Lansko leto najuspešnejše doslej ''Po mojem prepričanju je bila atletska sezona 1997 doslej najuspešnejša z 29 - letni zgodovini našega kluba, kar priča že samo nekaj podatkov: na državnih prvenstvih so naši atleti in atletinje osvojili 37 medalj in na pokalnih tekmovanjih 13, ob tem pa postavili 6 državnih rekordov, kar daje minuli sezoni poseben pečat," pravi predsednik Atletskega kluba Velenje Marjan Hudej. Velenjski atleti so bili uspešni tudi na velikih mednarodnih tekmovanjih. "Največji dosežek doslej je zanesljivo srebrna medalja Jolande Ceplak v teku na 800 metrov na sredozemskih igrah v Bariju, odlični pa so bili tudi mladinci na mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani. Peter Poles je za las zgrešil bronasto medaljo na 400 metrov z ovirami, Matjaž Krajnc je bil deveti na 400 metrov, oba pa sta s slovensko štafeto 4x400 metrov odlična šesta. Peter Poles je bil s tem tudi najuspešnejši slovenski mladinec na tem prvenstvu. Od naših atletov sta v Ljubljani za Slovenijo nastopila še Boštjan Buč in Jana Pugelj. Naj temu dodam še tri naslove državnega prvaka in dve prvi mesti v pokalnem tekmovanju Bekima Bahtirija. Če dosežke vrednotimo po madžarskih tablicah so na pivih petih mestih po vrsti Jolanda Čeplak z odličnim izidom na 800 metrov, za njo pa so Janko Podgoršek, Peter Poles in Marko Stor. Na največji lanski atletski prireditvi na svetu, svetovnem prvenstvu v Atenah, sta nastopila Jolanda Čeplak, žal poškodovana, in Marko Štor v slovenski štafeti 4x100 metrov. Naj koncu naj povem še, da so se naši atleti na evropskem prvenstvu v krosu na Portugalskem uvrščali v sredino lestvice," našteva Marjan Hudej in dodaja, da je Velenjski atletski kolektiv na podlagi vseh meril zanesljivo med šestimi najboljšimi v Sloveniji. To seveda ni naključje, če upoštevamo tekmovalne dosežke, odličen tehnični štab s trenerji ter vodstvo kluba, posebej seveda tudi objekte in naprave ter izredne organizacijske sposobnosti. "Letos, ko naš klub slavi 30 -letnico, se moramo "vrniti" v sta- Mag. Marjan Hudej re dobre čase, kar seveda pomeni, da moramo oblikovati dobro člansko ekipo in z njo doseči dobre rezultate," pravi Marjan Hudej, na vprašanje o podmladku pa odgovarja: "To je vsekakor težko vprašanje, ki terja zahteven odgovor. Večina klubov ima veliko podmladka, ob prehodu v članske vrste pa večina atletov in atletinj preneha. Pred dvema ali tremi leti so tako v našem klubu ostali vsega trije atleti, člani torej. Kje so razlogi za to? Nekateri malo zlobno pravijo, da prenehajo trenirati, ko jih sreča pamet. Morda je v tem kanček resnice, saj je atletski trening garaško delo z mnogimi odrekanji. Poleg tega mladi v teh letih končajo šolo, se zaposlijo, pridejo družine in še kaj, to pa je velika prelomnica. Kdor se torej odloči za nadaljevanje, se mora povsem posvetiti atletiki, sicer ni rezultatov." Ob tem ■velja poudariti, da velenjski klub gotovo sodi med tiste v Sloveni- ji, ki mladim talentom nudijo najboljše pogoje in največji poudarek, po mnenju Marjana Hu-deja bi se morali v ta prizadevanja bolj vključiti še pedagogi v osnovnih in srednjih šolah. Možnosti za razvoj atletike v Velenju so seveda zelo dobre, kar velja za objekte, trenerje, tudi za zelo sposobno ekipo organizatorjev manjših in večjih prireditev. "To je res. Ponovno se želimo uveljaviti z organizacijo nekaterih odmevnih prireditev, ki smo jih v preteklosti že imeli. Spomnimo se samo mednarodnega teka ob dnevu žena s slovitimi imeni. V zadnjem času je to tekmovanje za pokal Bruno Zauli, na katerem moška in ženska reprezentanca dosegata izredne uvrstile, ženska se je lani uvrstila celo v evropsko super ligo. Oživili smo tudi mednarodni miting ob rudarskem prazniku. Ta bo letos 20. junija in se nanj že pripravljamo, zagotovili pa bomo tudi kakovostno mednarodno udeležbo. Seveda pa se še nismo odrekli kandidaturi za evropsko prvenstvo v krosu leta 1999. Pri kandidaturi za to prvenstvo v letošnjem letu smo bili med šestimi državami drugi za Italijo, zato letos pričakujemo uspeh in organizacijo prvenstva v letu 1999. Organizacijo lanskega evropskega prvenstva v Lisboni sem si ogledal sam, saj sem bil vodja slovenske reprezentance. Moram reči, da bi v Velenju prvenstvo bolje organizirali že naslednji teden, če bi bilo treba. Seveda pa je s takšno organizacijo veliko dela. Nastopa okrog 500 tekačev in tekačic iz okrog 30 držav, z njimi pride tudi vsa smetana evropskih atletskih delavcev, pa novinarji in še kdo. Novo kandidaturo smo seveda že poslali, zdaj čakamo na odločitev kdaj se bomo uradno predstavili, odločali pa bodo seveda delegati Evropske atletske zveze. Povedati moram, da je pokroviteljstvo in častno pred-sednikovanje prevzel predsednik države Milan Kučan, kar tudi lahko pripomore k ugodni odločitvi," je pogovor sklenil predsednik AK Velenje Marjan Hudej. Mjp, vos Vegrad - Gramiz Kočevje 16 :19 (6 : 8) Odlična Grudnikova V prvi slovenski ženski rokometni ligi so konec minulega tedna odigrali tekme 10. prvenstvenega kroga ali prvega v drugem delu. Tkidi po tem krogu so Velenjčanke še naprej na prepredzadnjem mestu. Mlada velenjska ekipa je gostila prav tako pomlajeno Kočevje in blizu 150 gledalcev je pričakovalo tretjo zmago v tem prven- stvu. Toda le prvih šest minut je bilo nekaj upanja na to. Do tedaj so gostiteljice dvakrat povedle, vendar je bilo to tudi vse, saj so v nadaljevanju igrale zelo nezbrano, pogosto niso vedele, kaj bi z žogo, grešile so pri podajah, pa tudi proti nasprotnikovi vratarki so poslale premalo nevarnih žog. Precej bolje je bilo v obrambi, vendar le po zaslugi odlične Grudnikove, ki je izvrstnimi obrambami preprečila hujši poraz. Našteli smo kar 26 njenih obramb, skorajda trikrat več kot na strani gostij. Vegrad: Tadič, Jukič, Madjarič 2, Dešman, Knževič 2, Rodič 3,1 Nojinovič 1, Krajnc 1,1 Notersberg 5(5), Ibralič 2,1 Osmanovič, Gradnik. ■ vos Bistrica - Elektra 88:101 (40:46) Zdaj Celje, za konec Rogla Minulo soboto so košarkarji Elektre v gosteh premagali Bistrico in zadržali prvo mesto na lestvici 2. SKL - vzhod z enim samim porazom z Roglo iz Zreč. Soštanjčani so v Bistrici pričakovali precej lahko zmago, zanjo pa so se morali krepko potruditi. Elektrini centri so preslabo skakali pod obema košema, da bi si gostje lahko priborili lahko zmago, pa tudi igra v obrambi ni bila na ravni prejšnjih tekem. Polčas so Soštanjčani dobili s 46:40, v nadaljevanju so le zaigrali nekoliko bolje in razliko povečali na 17 točk, srečanje pa zanesljivo dobili za 13. Pri Elektri je bil s 34 točkami znova izvrsten Rizman, ki se je v soboto dopoldan izkazal tudi kot trener, saj so kadeti Elektre doma visoko premagali vrstnike iz Šentjurja s 74:55. V naslednjem krogu bodo Soštanjčani gostovali v Celju, z mislimi pa so vedno bolj pri zad- nji tekmi prvega dela prvenstva, i ko bodo 7. januarja gostili Roglo. | Po tem delu prvenstva bodo po | štiri najboljše ekipe iz vzhodne in i zahodne skupine sestavile enot-1 no ligo osmih in se borile za na-! predovanje v 1. B državno ligo. I ELEKTRA: Brinovšek 11,1 Kovačevič, Rupreht, Rizman 34, I Ručigaj 17, Divjak 6, Mirt 22, ma-1 ličevič 1, Medvešek 10, Nikolič. I ■ Tjaša Rehar Po odprtem prvenstvu Velenja v namiznem tenisu Vsi so bili zadovoljni Na prvem namiznoteniškem odprtem prvenstvu Velenja v Rdeči dvorani resda udeležba ni bila preveč kakovostna. Zaradi državnega prvenstva so manjkali nekateri slovenski igralci, tudi barve Velenjčanov je zastopal le Tadej Vodušek -brata Slatinšek sta bila odsotna zaradi smrti v sorodstvu -, poleg tega pa tudi iz tujine ni bilo zvenečih imen. Toda glede na to, da je bil to prvi tovrstni turnir pri nas, so bili obiskovalci tudi s tem, kar so videli, vendarle zadovoljni. Prireditelja - Era Tempo in Rdeča dvorana sta dokazala, da sta sposobna pripraviti tudi takšno zahtevno mednarodno prireditev. Zato ljubitelji namiznega tenisa gotovo lahko upravičeno pričakujejo, da bodo v Velenju videli iz leta v leto Pan Wei in Kovač med igro boljše igralce, saj so napovedali,! da bo to odprto prvenstvo posta-I lo tradicionalno. Prireditelja stal bila vesela in zadovoljna tudil zato, ker so prvenstvo podprla I mnoga podjetja in prav njihovo | pokroviteljstvo je porok, da turnir I ne bo le "muha enodnevnica". I Prvi zmagovalec j e postal Hrvat | Ronald Rdžep, ki igra v Nemčiji, i V finalu je premagal Belorusa na J začasnem delu v Sloveniji (NTKjB Moravske toplice Sobota) Vitalijal Nekhvedoviča (3 : 2). Nastopil je tudi - po mnenju poznavalcev! trenutno najboljši igralec v Sloveniji - Kitajec Pan Wei ( NTK Selda I Pack Preserje), ki pa je malce | nepričakovano v četrtfinalu izgu- j bil z veliko starejšim - 36-letnim J Štefanom Kovačem (Radgona), | slednjega pa je nato premagal prav I Redžep. Vodušek pa je v osmini fi-1 nala izgubil s Horvatom (Moravske | toplice) z 2 : 0. Najboljših osem je prejelo I denarne nagrade in praktična dar-1 ila. Prvi je dobil 1000 DEM in pral-1 ni stroj, 2. - 700 DEM in video-| rekorder, 3. in 4. - 400 DEM (glas-1 beni stolp) itd. ■ vos Šoštanj Topolšica : Izola 3:2 (-9,10, -13, 8, 9) Se druga zmaga Dve uri trajajoča tekma med ekipama Šoštanja Topolšice in Izolo je potekala v izredno razburljivem vzdušju. Gostje so bili v prvem nizu v rahli prednosti in niso pustili domačim igralcem, da bi se razigrali. Nižje bil z 9:15 izgubljen. S 5:0 pa so domači povedli v drugem nizu in popolnoma nadigrali goste, ki so tokrat imeli podrejeno vlogo. Prava borba na igrišču se je začela v naslednjem nizu. Tudi tokrat so povedli Šoštanjčani, vendar se gostje niso pustili in izenačili moči v polju. S 13:15 so gostje stežka osvojili niz. Točko za točko pa so svojo prednost povečevali domači v četrtem nizu. Z odličnimi začetnimi udarci je David Sevčnikar popolnoma onemogočil sprejem gostov. Bolj ko se je bližal konec, boljše so Šoštanjčani igrali. V zadnjih odločil- nih trenutkih petega niza so bili zelo zbrani in odločitev o zma-1 govalcu je kmalu padla. Po težki tekmi so si odbojkarji Šoštanja Topolšice s 3:2 priborili dokončno zmago. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, Kravcov, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Medved, Kugovnič, Dimec, Mihalinec, Bevc, Jerončič. ■ /V. R. Atletika - Sezona dvoranskih mitingov V polnem zamahu je sezona dvoranskih atletskih mitingov, precej pogosti pa so tudi zimski krosi. Na treh takšnih tekmovanjih so velenjski atleti dosegli odmevne uvrstitve. Na mednarodnem krosu v Murski Soboti je nastopilo preko 200 tekačev iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Pri članih je na 4000 m slavil Bekim Bahtiri pred Boštjanom Bučem, Sašo Njenjič pa je bil četrti. Pri starejših pionirkah (2000) je zmagala Hoz-janova, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili Jo-sičeva in Pirečnikova. Tudi pri mlajših pionirkah (1000) sta se na prvi dve mesti uvrstili Vclenjčanki Rakova in Hudejeva , pri mlajših pionirjih (2000) pa je bil Hoz- jan drugi. Na dvoranskem mitingu v Ljubljani je nastopilo 250 atletov iz vse Slovenije. Odlična je bila Majdako-va, ki je zmagala pri članicah v skoku v višino (167 cm), ( pri pionirjih pa je bil najboljši Razdrih (165). i V Celju je bil sprinterski miting, kjer je Štor zmagal na 60 m (6.84), Skoberne je bil drugi na 60 m ovire (8.34), Cepelnikova je zmagala pri mlajših mladinkah na 60 m (z ovirami (9.48), pri starejših mladinkah je bila na 60 m prva Pugljeva (8.03), pri starejših mladincih pa je Pritržnik v skoku v daljavo,osvojil,tretje mesto (592 cm). ■ VP 22. januarja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA KilS vas 17 Na kratko *** ?0 HRIBIH IN miMH Štirje člani lani Šaleškega rafting kluba, Matjaž Kovač, Robi Kožar, Miran Beškovnik in Matjaž Tratnik, so v ponedeljek, 19. januarja, odpotovali v Južno Ameriko. Do Dunaja s kombijem, od tam pa z letalom naprej do Londona, potem pa do glavnega mesta Čila San-tiago de Chile. Dva od njih, Kovač in Kožar, bosta prekolesa-rila razdaljo med Pacifikom in Atlantikom, druga dva pa ju bosta na tej poti spremljala, fotografirala in raziskovala reke na območju Čila in Argentine. Med člani rafting klubov v Sloveniji je namreč veliko zanimanja za poznavanje teh rek, naslednje svetovno prvenstvo v raftingu, ki se ga bodo udeležili tudi Slovenci, bo namreč prav na tem območju. "Šaleški rafting klub poleg osnovne dejavnosti splavarjenja in skatanja po divjih vodah v dejavnost vključuje tudi druge alterna- tivne športe in dejavnosti. Robi je bil denimo svoje čase znan atlet, jaz se ukvarjam z jamarstvom, v naših vrstah so učitelji smučanja, plavalci... Zato je med člani kluba nastala ideja o tem, da bi na lasten pogon prečkali enega od kontinentov. Ker je to s čolnom nemogoče, smo se odločili za kolo in Južno Ameriko," je na tiskovni konferenci, ki so jo v klubu sklicali pred odhodom povedal Matjaž Kovač. Začetek njihove poti bo glavno mesto Čila Santiago de Chile, od koder se bodo spustili do oba- Sponzorji odprave Za dosedanje podvige so si bili velikokrat sponzorji sami, zdaj pa so odpravo omogočili številni drugi, med njimi Premogovnik Velenje, HTZ Velenje, ESOTECH d.d., sindikat SPESS, TRC Jezero, Gama d.o.o. Šaleški raftarji so v ponedeljek krenili v Južno Ameriko Plavanje - Zmaga Tine Pandža v Avstriji Starejša skupina plavalcev velenjskega kluba je ob koncu minulega tedna nastopila v Kranju, na pregledni tekmi pred bližnjim državnim prvenstvom. Med njimi se je odlikoval Jure Primožič z zmago in odličnim rezultatom v disciplini 800 m prosto. Rezultati: mladinci - 800 m prosto: 1. Jure Primožič 8:36.59,2. Ivan Vrhnjak 8:52.76,5. Mario Petras 9:01.74; 100 m prsno: 2. Jure Primožič 1:15.45, 3. Bojan Knez l:16.50;mladinke - 800 m prosto: 1. Anja Jandrok 10:04.10; članice - 100 m prsno: 2. Mateja Udovičič 1:21.73. Nekateri pa so tekmovali tudi v Linzu, med njimi je bila najuspešnejša Tina Pandža. (Kadetinje - 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:10.69; 100 m delfin: 2. Tina Pandža 1:11.94; 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:01.40; 100 m mešano: 1. Tina Pandža 1:10.19.) ■ Marko Primožič Alpsko smučanje - Začeli še cicibani V soboto, 17. januarja, so tekmovanja pričeli tudi cicibani, letnik 87 in 88. Prva tekma vzhodne regije je bila na Kopah - Kaštivniku. Cicibanke so se že v prvo zelo dobro izkazale, saj je bila 3. Spela Os-terc, 8. Alenka Vaši, 10. Sara Stefanovič in 18. Anja Višček. Cicibani: 15. Matija Plazi, 49. Nejc Lenart, 61. Nejc Korenič in 64. Jaka Žohar. ■ Darko Osterc Streljanje - Veternik najboljši Na tradicionalnem mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah so za slovensko reprezentanco nastopili tudi velenjski strelci s pištolo Veternik, Suljičeva in Durakovičeva. Tudi tokrat se je med vso mednarodno elito pištoljarjev od slovenskih predstavnikov izkazal Velenjčan Simon Veternik s 7. mestom in 574 nastreljanimi krogi. V konkurenci mladink je bila najboljša Velenjčanka Almina Durakovič, ki je zasedla 15. mesto s 361 krogi, nekoliko slabša pa je bila Suljičeva s 353 krogi. MF.Z. Šahovske novice - Matko brez poraza Prejšnji četrtek je na turnirju za prehodni pokal za leto 1998 sodelovalo 20 tekmovalcev. Odigrali so 7 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x15 minut. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Milan Matko, ki je zmagal v vseh sedmih partijah. Vrstni red: 1. Milan Matko (7 točk), 2. Radiša Rajkovič (6), 3. Andrej Novak (4.5), 4. Ivan Draž-nik (4.5), 5. Sašo Brusnjak (4.5), itd. Naslednji turnir bo v četrtek, 5. februarja, ob 17. uri v prostorih ŠŠD. Danes, 22. januarja, pa bo ob 17. uri v prostorih ŠSD redna skupščina. Vabljeni vsi ljubitelji šahovske igre! ■ an Invalidski šport - Še nikoli tako dobri Na Ravnah na Koroškem so v nedeljo, 18. januarja, odigrali prvi krog državnega prvenstva v sedeči odbojki. Med sedmimi ekipami so se odlično izkazali velenjski igralci. Gladko, z 2:0, so premagali ekipe: Nova Gorica, Murska Sobota, Kamnik, Ljubljana in Samorastnik 2. Klonili so le proti domačinom - ekipi Samorastnik 1, lanskim državnim prvakom s tesnim rezultatom 1:2 v podaljšani igri. ■ as S kolesi od Pacifika do Atlantika Edi in njegovi spominki Pred kratkim so se sestali na redni seji člani upravnega odbora Planinskega društva Velenje. Med drugim so sprejeli smernice za bodoče delo društva. Po besedah predsednika društva Jožeta Melanška je program zelo pester in natrpan in bo kot tak zahteval tako od društva kot od vsakega posameznika, kije pripravljen sodelovati, veliko truda. Med najzahtevnejše naloge spada gotovo vsakoletni planinski ples, letošnji bo v soboto, 24. januarja, ki potrebuje množico delovnih in sposobnih planincev. Eden takšnih je tudi Edi Hriberšek, ki že 18 let izdeluje lične in domiselne spominke za mize. Ko sem ga konec minulega tedna obiskal na njegovem domu v Podkraju, sem ga našel kje drugje kot v njegovi mali delavnici, kjer je sestavljal spominke aa ples. Med delom mi je povedal marsikaj zanimivega. Da je, na primer, manjkal samo na prvem plesu in daje do sedaj napravil že na stotine spominkov, največ iz lesa, saj ga vonj po lesu privlači in pomirja. Veliko zamisli je našel v literaturi, prenekatero pa tudi v naravi. Vsak spominek je izdelan ročno, če seveda odštejemo "cirkularko". V prvih letih je izdelal nekaj več kot 100 spominkov, danes, ko je ples v Beli dvorani, je potrebno že preko 200 primerkov. Da je potrebno imeti pri takem delu veliko volje in mirne živce, pove že podatek, daje letošnji sponiinček sestavljen iz natanko 105 delov in vsak od njih zahteva svoj čas. Koliko ga porabi za izdelavo, pa mi Edi ni vedel povedati. Ko ga zgrabi, dela ure in ure. Velikokrat tudi pozno v noč. Marsikatero nedeljo je že preživel v delavnici in vendar počne Edi vse to brezplačno. Mogoče dobi le nekaj za povrnitev osnovnih stroškov. Drugače pa, kot sam pravi: "Ni mi težko delati, kadar delam za planince!" ■ M. H. Edi pri izdelavj spominkov, ki zahtevajo u^ein ure , , , , i , , potrpežljivega dela. Fantje so z odhodom v Južno Ameriko javnost, prijatelje in svoje najbližje seznanili na tiskovni konferenci. Od leve proti jdesni: Robi Kožar, Miran Beškovnik, Matjaž Kovač in Matjaž Tratnik. le Tihega oceana in mesta Valpa-raiso. Pot bodo nadaljevali proti Andom in jih prečkali na gorskem prelazu pod najvišjo južnoameriško goro Aconcaguo (6956 metrov). Spust bodo končali v mestu Mendoza, kjer bodo obiskali slovenske izseljence. "Potem krenemo v deželo južnoameriških pastirjev gauchev Pampo, kjer bomo 800 kilometrov vozili po izredno redko naseljeni pokrajini. Pot bomo po približno 1.700 kilometrih zaključili v prestolnici Argentine Buenos Airesu", je dodal član Smučarski skoki odprave Robi Kožar. Miran Beškovnik bo fotografiral celo pot, po vrnitvi bodo namreč pripravili več predavanj o deželi in ljudeh, koder bodo potovali. Matjaž Tratnik pa je z zadovoljstvom ugotovil, da pred odhodom skoraj ni bilo vprašanja, ki ga ne bi razrešili že doma. "Na poti pa bomo morebitne težave sproti reševali." Fantje se bodo v Evropo, na Dunaj vrnili 23. februarja. ■ Milena Krstič - Planine Smučarsko-skakalni klub Velenje Novo vodstvo in smeli načrti Sredi prejšnjega tedna so se na redni letni skupščini sestali člani velenjskega smučarsko-skakalnega kluba. Na podlagi tehtnih poročil so ocenili preteklo delo in sprejeli načrte za letos, izvolili pa so tudi novo vodstvo klub a in za novega predsednika izbrali Draga Bizjaka. Dosedanji predsednik dr. Evgen Dervarič je v uvodu predvsem poudaril napredek na področju organiziranosti kluba, lani pa seveda ni manjkalo tudi ostalih dosežkov. Ob dosedanjih velikih prireditvah so pridobili organizacijo tekme za letni kontinentalni pokal, veliko so postorili pri urejanju skakalnega središča ob velenjskem gradu, kjer posebej velja omeniti veliko ur udarniškega dela staršev mladih skakalcev. Zelo si prizadevajo, da bi pridobili profesionalnega trenerja, še naprej pa načrtujejo izgradnjo 130-metrske skakalnice, projekt zanjo je trenutno v postopku urbanistične presoje. Ob koncu je dejal, da mu je precej žal ob odhodu drugam, saj v času predsednikovanja ni uresničil prav vseh načrtov, novemu predsedniku in vodstvu pa je zaželel veliko dosežkov in obljubil pomoč pri njihovem uresničevanju. Tehnični vodja Jože Ograjenšek je dodal nekaj podatkov. V klubu je trenutno okrog 40 registriranih tekmovalcev, dva sta reprezentanta, 7 perspektivnih pa je vključenih v planiško šolo. Pri tem je posebej poudaril, da so dosežki do mladinske kategorije glede na amatersko delo v klubu zelo dobri, ob prehodu v člansko pa žal še zdaleč ni tako. Lani je klub izvedel veliko klubskih, regijskih in državnih tekem, seveda tudi tri mednarodne, sicer pa so veliko pozornosti namenjali izobraževanju trenerjev in ostalih članov. Izvolili so tudi novo vodstvo kluba, ki ga sestavljajo predsednik Drago Bizjak, podpredsednica Damjana Zupane, sekretar Alojz Jevše-nak in tehnični vodja Jože Ograjenšek, člani upravnega odbora pa so Franc Dolar, Aleš Dremel, Rudi Ževart, Jože Kočnik, Milan Živic in Zvone Globačnik. Na SP le Robnik V avstrijskem Eisenerzu je bila konec minulega tedna tekma mladincev za alpski pokal v nordijski kombinaciji. Izvrsten je bil član SSK Velenje David Adamič, ki je osvojil celo 3. mesto, žal pa mu to ni zadoščalo za uvrstitev v slovensko reprezentanco za mladinsko svetovno prvenstvo. Nastop na njem si je že prej zagotovil Gorazd Robnik iz Misli nje. Jure Jerman je pod vodstvom trenerja Slavka Skofleka nastopil na dveh tekmah interkontinentalnega pokala v nemškem Garmisch Parten-kirehnu. Na prvi tekmi je bil 29. in na drugi 30., na obeh pa je bil s 4. in 8. mestom izmed slovenskih skakalcev najboljši prav najmlajši Milan Živic, Velenjčan, ki nastopa za kranjski Triglav. ■ JO Športno društvo Škale - Hrastovec Izbrali najboljše Sportno-rekreativna dejavnost je v KS Skale - Hrastovec zelo razgibana in skorajda ni družine, ki ne bi bila tako ali drugače vključena v eno izmed dejavnosti. Svojo pripadnost društvu krajani med drugim izkazujejo tudi s plačevanjem članirane. Na sobotnem občnem zboru, ko so potegnili črto pod minulim spet nadvse uspešnim letom, so z veseljem ugotovili, da imajo kar 330 članov, ki to niso le na papirju, ampak so vsi do zbora tudi plačali članirino. Njihove aktivnosti se vrstijo skozi vse leto, saj so krajani vključeni v različne sekcije. Kajti društvo, kot je posebej poudaril na zboru njegov predsednik Herman Arlič, skrbi za svoje člane, da se rekreirajo, da imajo odličen tekmovalni šport, da so odlični organizatorji in zaradi vsega tega poznani po vsej domovini in tudi zunaj njenih meja. Med prireditvami je potrebno posebej omeniti "vaško olimpiado", ki vsako leto privabi veliko število obiskovalcev od blizu in daleč, prva večja prireditev v letu pa je maškarada, ki je še zlasti vabljiva zaradi lepih nagrad. Letos bo najboljša maska ali skupina prejela menda kar barvni televizor. Pri pripravi in izvedbi, predvsem olimpiade, sodeluje vsako leto skorajda sto ljudi, seveda vsi prostovoljno in brezplačno in niti pomislijo ne, da bi morali zato kaj dobiti. "Dokler bo tako, bodo tudi naše prireditve živele," je poudaril predsednik društva. Edino "plačilo" jim je javna zahvala na občnem zboru. Ker je letošnje leto v Sloveniji razglašeno za "Leto športa v turizma" , naj bi se v to akcijo z olimpiado vključilo tudi njihovo društvo. Pri izbiri najboljših - čestital jim je tudi Jože Kavtičnik, predsednik Športne zveze Velenje - je bilo vse v znamenju nogometa. Za najboljšo športnico so izbrali igralko nogometa Ireno Založnik, ki je članica državne reprezentance, za športnika prav tako nogometaša Boruta Arliča (lani je bil član državne reprezentance v malem nogometu za tekmo proti Belgiji), najboljša ekipa pa je ekipa malega nogometa Zlatorog, kije med drugim osvojilo prvo mesto v medočinski ligi Škale, trikrat zapored pa je bila najboljša na turnirju v partnerskem Esslingenu v Nemčiji. ■ Sabljanje - Manj kot so želeli Na državnem kadetskem prvenstvu v floretu (letniki 1981 in mlajši) v soboto v Ljubljani je bilo v moški konkurencu 18 tekmovalcev, pri dekletih 10. Med kadeti je zmagal nadarjen sabljač Jan Zupane, ki je v finalu s 15:0 premagal Vida Omahna (oba Tabor, Ljubljana), člani velenjskega sabljaškega kluba Rudolf Cvetko pa so se uvrstili takole: 7. Lenart Jerabek, 9. Tine Čas, 10. Tadej Knez, 16. Gregor Kralj (še deček). Pri dekletih je zmagala Eva Štubelj pred Petro Kladnik_(obe Tabor), velenjske sabljačice pa so bile: 5. Barbara Kapfer, 8. Špela Štumberger, 10. Marija Brložnik. Za ekipno prvenstvo sta se prijavili ekipi Olimpije in RC Velenje. Veilenjska42. " .. - , . ruhj 1» X t * k «J .. » U J U I * w C 4 , .. • Najboljša športnica' in šfrdrtnik ter ekipa (vos) Šaleški rafting klub Velenje Daniel Grosman, član uprave Šaleškega rafting kluba Velenje je povedal, da je klub spomladi leta 1991 ustanovil Dragan Čelo-figa. Klub danes šteje 25 članov. Včlanjen je v slovensko rafting zvezo. Lani so dosegli lep uspeh, ko sta na mednarodnem tekmovanju Kolpa 97, dve ekipi tega kluba dosegli lep uspeh, 1. in 2. mesto. "Opremljeni smo solidno, imamo dva rafting tekmovalna čolna s kompletno opremo in skate, ki so tudi naš simbol. Skonstruirala sta jih Dragan Čelofiga in njegov prezgodaj umrli sin David. Skati služijo za individualni solo raft." 18 NAS VAS OBVEŠČEVALEC 22. januarja 1998 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 22. januar - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Stravnik in dr. Kočevar Petek, 23. januar - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. D.Vrabič, nočni dr. O.Renko in dr. Gusič Sobota, 24. januar in nedelja, 25. januar - dežurni dr. Urbane in dr. Janežič Ponedeljek, 26. januar - dnevni dežurni dr. D.Vrabič in dr. Stravnik, nočni dr. D.Vrabič in dr. Lazar Torek, 27. januar - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kočevar in dr. Rus Sreda, 28. januar - dnevni dežurni dr. D.Vrabič in dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Sobota, 24. januar in nedelja, 25. januar - dr. Adolf Hofer, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 23. januarja do 30. januarja - Tomo VVankmiiller, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. Skazove mame s Konovega ni več med nami V petek so shranili Jevškovo mamo. Na pokopališču v Podkraju seje poslovila od nje ogromna množica ljudi. Matija Jevšek, po domače Skazova mama, .ve je rodila pred 88. leti v Saleku pri Velenju. Pridna žena se je poročila na Konovem in tam doživela mnogo lepih in hudih trenutkov. V zakonu se ji je rodilo os-mero otrok. Štirje so zrasli v poštene in samostojne krajane. Pred 35 leti ji je umrl mož. Dobro sta gospodarila in se uveljavila kot zelo uspešna živinorejca. Marija Jevšek ni bila samo delovna žena. Velikokrat je v hitenju pozabljala nase, toda vedno je skrbela za druge. Več kot dvajset let je prepevala v cerkvenem pevskem zboru. Prenekaterikrat je napisala kako lepo misel. Njena hiša je bila vedno odprta za obiskovalce. Tega Velenjčani niso pozabili. Vsakega je pozdravljala kar s tisto njej dano besedo "lubek". Za vsakogar je bil na mizi kos kruha in kozarec pijače. Nikoli ni dosti govorila o sebi. Bolj jo je zanimalo življenje in delo drugih. Že v NOB je ponujala njena hiša pomoč borcem. Za nenehno delo in uspehe je prejela več priznanj. Tudi pošalila se je rada in besedo vedno končala s tisto prisrčno "lubek". Zato je bil večer pred pogrebom na njenem domu drugačen. Potekal je v nenehni pesmi konovškega in cerkvenega pevskega zbora. S pesmijo in globoko vero je prenašala vse klojute tega sveta. Zato je bil njen pogreb pravo veličastje! In zato jo bodo mnogi Velenjčani dolgo pomnili. Kajti vse bolj se zajeda v življenje ljudi osamljenost in vse manj je takih gostoljubnih vrat. Radi se je bomo spominjali! UViš mali OGLASI APARATI IN STROJI POMIVALNI STROJ in peč na trda goriva, poceni prodam. Telefon 852-588. CISTERNO ZA OLJE, 3000 litrov, rabljeno, prodam. Telefon 894-550. ŠTEDILNIK NA TRDO GORIVO, nerabljen, prodam. Telefon 853-337. KUPIM KUPIM DELNICE GORENJA. Telefon 063-485-049. DELNICE GORENJE B, D, G, Telekom, Sava, Aktiva, Krona, odkupujemo. Telefon 062-631-164. OSTALO NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja, G, B, D, C. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. BAGAT SERVIS, Gubčeva 2, Žalec. Telefon 718-458. DELNICE GORENJA, vseh serij, kupimo za gotovino, po najvišji ceni. Telefon 0609-651-646. DELNICE GORENJE, Atomske Toplice, Žito, Telekom in druge, odkupim. Telefon 483-970 ali 730-033. POSESTI HIŠO V VELENJU PRODAM. Telefon 856-899. STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO v Šmartnem ob Paki, prodam. Telefon 856-899. HIŠO V NAZARJU PRODAM. Telefon 834-118, po 17. uri. KUPIMO HIŠO V VELENJU ali okolici. Telefon 861-835 ali 0609-624-775. HIŠO V VELENJU ALI OKOLICI DOM KULTURE VELENJE DONNIE BRASCO (gangsterski film) Sobota, 24.1., ob 21. uri Režija: Mike Nevvell Vloge: Johnny Deep, Al Pacino,... Dolžina: 126 minut Ameriška vlada je organiziranemu kriminalu napovedala vojno. Enega človeka so postavili v prve bojne vrste. Joe Piston zapusti družino in prevzame identiteto gangsterja. V ta svet ga popelje plačani morilec Lefty. Postaneta prijatelja in Joe spozna, da se je preveč navezal na moža, ki bi mu moral biti sovražnik. Meja med agentom in kriminalcem počasi izginja, postaja razklan med družino, FBI in nenačrtovanim gangsterskim prijateljstvom ... TITANIC (romantični spektakel) Nedelja, 25.1., ob 9. uri Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet,... Dolžina: 190 minut Film o legendarni katastrofi največje ladje vseh časov. Film je nastajal 5 let, je najdražji film vseh časov, posnet v izjemni tehniki, z izjemnimi specialnimi efekti in izjemno romantično zgodbo, ki bo marsikoga spravila v jok. Morda bo tudi razkril, kaj se je pravzaprav zgodilo z legendarno ladjo in kljub dolžini vam gotovo ne bo dolgčas. Najdražji film vseh časov je prava paša za oči! Cena vstopnice: 700 SIT! KINO ŠOŠTANJ DONNIE BRASCO (gangsterski film) Petek, 23.1.,ob 20. uri »ŠMARTNOOB PAKI DONNIE BRASCO (gangsterski film) Nedelja, 25. 1., ob 20. uri Naslednji filmi: Mirovnik, Titanic, Zbogom dekleta, Naga resnica. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Elisabetha Thaler, roj. 1907, Velenje, Kidričeva c.št. 17; Gizela Videmšek, roj. 1910, Podkraj pri Velenju št. 25; Ivana Hribernik, roj. 1909, Gornji grad, Attemsov trg 21; Stanislav Berlot, roj. 1930, Velenje, Cesta Františka Foita št. 4; Anton Pavlič, roj. 1904, Raduhašt. 35. ■ Smrti: ■ Antonija Rančnik, roj. 1923, Velenje, Jenkova c.št. 37; Frančiška Štumpfel, roj. 1921, Plešivec št. 62; Ludvik Iskrač, roj. 1914, Socka št. 54; Peter Murko, roj. 1973, Slovenj Gradec, Meškova ul. št. 8; ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. januarja do 18. januarja 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 12.1. AMP Zavodnje 270 mikro-g/m3 13.1. AMPZavodnje 160 mikro-g/m3 13.1. AMP Graška gora 130 mikro-g/m3 14.1. AMP Veliki vrh 130 mikro-g/m3 14.1. AMP Graška gora 190 mikro-g/m3 15.1. AMPZavodnje 140 mikro-g/m3 16.1. AMP Šoštanj 200 mikro-g/m3 16.1. AMP Graška gora 180 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 12.januarja do 18.januarja 1998 ° ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. | ■12.1. □ 13.1. 114.1. ■ 15.1. □ 16.1. ■ 17.1. ■ 18.1. | ČETRTEK, 22. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ News - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost - Miran Tetičkovič; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 24. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Tričtrač in. druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK,25. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto her-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. i SITRAd.o.o. ekonomsko svetovanje in borznoposredniške storitve Šlandrov trg 40, Žalec, II. nadstropje, tel./fax: 715-911 V sodelovanju z borzno hišo kot pogodbenim partnerjem vam omogočamo: NAKUP IN PRODAJO DELNIC NA BORZI nakazilo izkupička na vaš račun v dveh delovnih dneh ODKUP DELNIC PODJETIJ * izplačilo v gotovini * Odkupujemo večinoma vse delnice olastninjenih podjetij. V primeru, da ste se jih odločili prodati ali želite kakršnokoli informacijo, ki bi pripomogla k Vaši boljši odločitvi, se priporočamo, da nas pokličete. Cene dnevno prilagajamo ponudbi in povpraševanju in poskušamo biti pri tem konkurenčni. Naj naštejemo samo nekatere s trenutnimi cenami: ETOL (B) KRKA (B) GORENJE (G) GORENJE (b) GORENJE (D) 14.100,00 18.000,00 1.350,00 800,00 400,00 TOV. KRMIL (B) TELEKOM (B,D) SAVA (G) SAVA (B) CINKARNA (G) 1.250,00 12.100,00 8.800,00 8.100,00 4.400,00 ODKUP DELNIC PID-ov oz. SKLADOV * izplačilo v gotovini * Priporočamo se za Vaš obisk! KUPIMO. Telefon 861-835 ali mobitel 0609-624-775. RAZNO PRODAM KVALITETNO KRMO ZA GOVEDO PRODAM. Telefon 863-376. DOBRO ŽGANJE, 50 %, prodam. Telefon 851-241. OTROŠKI AVTO SEDEŽ, ugodno prodam. Telefon 852-899. MOŠKO, SVEČANO poročno ali maturantsko obleko (Thaler), št. 48, prodam. Telefon 857-705. ŠMARNICO IN IZABELO PRODAM. Telefon 888-594. STANOVANJA NAJAMEM ŠTIRISOBNO STANOVANJE. Možen kasnejši odkup. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas, p.p. 89, Velenje z oznako šifre "VELENJE". TRISOBNO STANOVANJE z garažo na Stantetovi in dokončan vikend na Paškem Kozjaku, prodam. Telefon 852-056 ali 0609-639-350. TRIINPOLSOBNO STANOVANJE, 87 m2, na lepi lokaciji, ugodno prodamo. Telefon 852-303. • VELENJE-CENTER! 4 sobno stanovanje, vseljivo, ugodno prodamo. Telefon 852-273. STANOVANJE V CENTRU VELENJA 83 m2, prodam. Telefon 885-525. OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE, v centru Velenja, oddam. Vseljivo takoj. Telefon 862-916. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju. Telefon 893-456. V VELENJU NAJAMEM MANJŠE STANOVANJE. Telefon 856-128. VOZILA PRODAM FORD ESKORD XR 3, letnik 83, z dodatno opremo, prodam. Telefon 885-925. OPEL VECTR01,7 D, letnik 91, reg. 1999/1, prodam. Telefon 854-538. TRAKTOR 47-12 ZETOR in telico 200 kg, prodam. Telefon 882-575. R-5 CAMPUS, letnik 92, 58000 km, dobro ohranjen, bel, temna stekla, 5 vrat, garažiran, prvi lastnik, prodam za 6000 DEM. Telefon 063-856-927, od . 17. do 20. ure. STAREJŠO LADO, neregistrirano, ugodno prodam. Telefon 856-361. JUGO 45, letnik 91, karamboliran, prodam. Telefon 857-189. FIAT TIPO 2.0 IE, 16 V, 1993, prevoženih 89.000 km, srebrne metalne barve, prodam. Telefon 063-855-477 ali 0609-639-897. ZAPOSLITVE ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU sprejem starejšo žensko. Ostalo po dogovoru. Telefon 856-436, od 8. do 9. ure. SKLENEM POGODBO za adaptacijo hiše z najugodnejšim ponudnikom. Telefon 865-003. IŠČEM ŽENSKO SREDNJIH LET, brez obveznosti za delo na Dunaju. Telefon 063-853-084. ŽIVALI TELIČKA, STAREGA deset dni, sivega, prodam. Telefon 894-047. OVCO, JAL0VK0 PRODAM. Telefon 063-720-768. MALEGA PSIČKA, rjavega srninega pinča, starega 3 mesece, prodam. Telefon 858-226. PRAŠIČA PRODAM po 270 SIT/ kg. Prodam tudi dobro ohranjeno pohištvo. Telefon 722-396. PRIJAZNIM LJUDEM PODARIMO MLADE PSIČKE. Telefon 063-861-252. DVE KOBILI, mirni, Norik, A rodovnik, tri letna in 11 letna, visoko breja, prodam. Telefon 882-319. ZARADI SLUŽBENIH OBVEZNOSTI PRODAM NEMŠKEGA OVČARJA, starega pet mesecev, odličnih staršev s papirji, lepega videza. Telefon 863-704. SKORAJ NOV PESJAK, prodamo po ugodni ceni. Telefon 857-478. ŽREBCA, ANGLO-ARABCA, oče Aval, vzrejenega za galop, prodamo. Telefon 863-234. TELICO, SIMENTALKO, 400 kg, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 858-423. KRAVO ZA ZAKOL, prodam. Telefon 892-137. PRAŠIČA, 180kg, prodam. Tel 834 078. 22. januarja 1998 ZAHVALE MS i as 19 ZAHVALA vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so MARIJO JEVŠEK Skazovo mamo 9. 8.1910 - 14.1.1998 spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili darove ter nam izrazili sožalje. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Velenje ter Bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu župniku ter ostalim duhovnikom za sveto mašo in opravljen obred ter govornikom in vsem pevcem. VSI NJENI li:___ ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša LIZIKA TALER 5. 8.1907 - 14.1.1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji vselej in tudi v zadnjih dolgih trenutkih izčrpanosti stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Hvala govornici gospe Marti Boben in gospodu župniku Furmanu za opravljen cerkveni obred. Iskena hvala gospodu Usaiju za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete pesmi in izvajalcu Tišine. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih, ki ste bdeli nad njo sedaj, ko ji je bila pomoč najbolj potrebna. Hvala družini Videmšek. VSI NJENI V večnost je odšla od nas gospa ANA OSOJNIK roj. PEROVEC 22. 7.1919 - 3.1.1998 O molk, o mir, Ob slovesu se ji zahvaljujemo za njeno dobroto, skrb in neskaljena tišina. ljubezen do njenih dragih.Z največjo hvaležnostjo se ob tem spominjamo vseh, ki so ji v letih trpljenja stali ob strani, posebno zdravstvenim delavcem, ki soji izkazovali nesebično, humano pomoč. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali in imeli radi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za poslovilni obred. Pogrebni službi Tišina lepa hvala za vso skrb in požrtvovalnost. Hvala govorniku za lepo izbrane besede. VSINJENI TETA! Ko na novo leto smo se skupaj s tabo pri odprtem grobu od tvojega moža poslavljali, nihče takrat niti slutil ni, da že čez devet kratkih dni, boš na tem mestu tudi ti. ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi naše drage tete, sestre in botre Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki hudo, hudo boli. V naših srcih vedno boš živela, zato pot nas vodi tja, kjer večni mir si si zaželela. Tam skupaj smo vnemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ANGELE PETEK iz Lipja 27 21. 4.1928 - 9.1. 1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo vsem dobrim sosedom in prijateljem za vso drugo pomoč v teh najtežjih dneh. Hvala za izraze sožalja. Hvala govornikom, praporščakom, cerkvenemu pevskemu zboru ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, nas bodrili in nam še stojite ob strani v dneh naše dvojne žalosti in bolečine. Žalujoči: družina Vodošek ter brat in sestre z družinami. Spomin nate bo v naših srcih vedno živ, a dom ni tisto, kot je bil. V SPOMIN Boleč je spomin na 23. januar 1995, ko si nas nenadoma zapustil, dragi mož in oče JOŽE PEROVEC mlajši Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko ali se ga spomnite. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame in tete FRANČIŠKE ŠTUMPFEL iz Plešivca 16. 4.1921 - 13. L 1998 f Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v teh težkih trenutkih pomagali. Topla zahvala velja tudi kolektivom Premogovnika Velenje, Ljubljanske banke Velenje in Luke Koper. Zahvala za obiske na domu dr. Kolšku, osebnemu zdravniku dr. Slaviču in patronažni sestri Slavici ter gospodu kaplanu Lojzetu Petriču. Zahvala tudi osebju ZD Velenje in Bolnišnici Topolšica. Zahvaljujemo se tudi govorniku za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sinovi z družinami in hčerka z Brigito ter ostali sorodniki. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako hudo sem jaz trpela, zato le večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta MARIJA VRČ KOVNI K 10. 3.1910 - 11. L 1998 iz Florjana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Valterju Pirtovšku in patronažni sestri Slavici Avberšek ter sestri Tatjani Lesjak za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala kolektivu TES - Družbena prehrana, pevskemu zboru MPZ Svoboda, g. kaplanu Janku Kvartiču za opravljen cerkveni obred, g. Andreju Vrabiču za govor in Andreju za odigrano Tišino. Hvala ge. Silvi Žigon za pomoč pri negi in g. Usarju za celoten pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mama, tete, babice in prababice ANTONIJE RANČNIK 4. 5.1923 - 13.1.1998 iz Velenja Skrb, delo in veselje, bilo tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Žuberjevi, kolektivu Bolnišnice Topolšica, gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodu govorniku za izbrane besede slovesa, gospodu Usarju za opravljene pogrebne storitve in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJENI. Republikanca in svetnika Darka Zupana bližnje srečanje s policistom v civilu Padec ali uporabe sile, to je zdaj vprašanje! "V soboto, 17. januarja, okoli 23. ure, je nekdo napadel in hudo telesno poškodoval člana republikancev in svetnika v svetu Mestne občine Velenje Darka Zupana. Poškodovanega Zupana so hospitalizirali na poškodbenem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Poškodoval naj bi ga delavec policije, kije bil v civilu." Novico, glasila se je nekako takole, nam je prvi sporočili prvak republikancev Adolf Štorman. "Na stranki se sprašujemo, če to ni morda maščevanje za vse neuspele poskuse podtikanj in kriminaliziranj celotnega vodstva republikancev s strani slovenske policije. Ali ni to morda odgovor na visok odškodninski zahtevek, ki sta ga Štorman in Zupan naslovila na notranje ministrstvo? Ali pa jim niso morda všeč predstavitve njihovega dela na naših internetskih straneh?", so se spraševali in dodali, da bodo takoj, ko bo možno ugotoviti, kaj je bilo ozadje tega incidenta, po potrebi obvestili vse evropske institucije, ki se borijo proti političnemu nasilju in preganjanju drugače mislečih. Na policiji so dogodek videli in opisali drugače. Dan pred tem dogodkom, v petek zvečer, je nekdo skušal vlomiti v stanovanje Simone P. na Tomšičevi cesti v Velenju. Zato se je naslednji večer v okolici zadrževal policist. "Okoli 22.30 je ob bloku opazil neznanca, ki se je skril v okrasno grmičevje. Stopil je do njega in ga hotel legitimirati. Neznanec, za katerega se je kasneje izkazalo, da je 43-letni Darko Z., je namesto tega, da bi pokazal dokument, policista močno udaril v glavo in ga brcnil v nogo ter pričel bežati. Darko Zupan, s poškodbenega oddelka Bolnišnice Celje so ga odpustili v torek: "Zahteval bom odškodnino." Pri padcu se je hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Lažje telesne poškodbe pa je utrpel tudi policist." Robert Videč, komandir Policijske postaje Velenje, s katerim smo se o dogodku tudi pogovarjali, pravi: "Policist je takrat še neznanca dalj časa opazoval, šele potem stopil do njega, posvetil s svetilko, se legitimiral s službeno izkaznico in predstavil." Po dogodku so Zupana privedli na postajo, kjer mu je bila nudena tudi prva pomoč, podobno kot policistu, ki ima odrgnine po obrazu, zlom zoba in udarjeno koleno. Zdravnika so iz Zdravstvenega doma na postajo poklicali policisti. "Policisti imamo pravico legitimirati neznane sumljive osebe, kadar te s svojim zadrževanjem, obnašanjem na določenem kraju vzbudijo sum pri policistu," je pojasnil postopek komandir Policijske postaje Velenje. Pri Darku Zupanu so policisti našli izvijač, rokavico in nogavico, to, daje bila v nogavici še "krogla", pa je povedal Zupan sam, ko smo ga v torek, tik pred odpustom iz bolnišnice, obiskali na poškodbenem oddelku. Povedal je, da se je takrat vračal s športnega igrišča, kije le nekaj deset metov oddaljen od njegovega bivališča. "Veliko se namreč sprehajam, zadnje čase se učim zgodovino 19. stoletja in potem grem na zrak, kjer to še miselno obdelam. Ta večer mi je zmanjkalo tudi cigaret in sem šel ponje v "upokojenca" in potem sem se za kratek čas ustavil na tem območju. Naenkrat pride do mene oseba, mi posveti z močno lučjo v obraz in prične vpiti, policija in kaj počnem tam. Zahteval sem, da mi pove ime in priimek, on pa je odgovarjal: zate sem jaz policija. Na to sem odvrnil, da se potem nimam z njim kaj pogovarjati. Hotel sem iti, on me je brcnil v nogo, tako da sem padel v peskovnik. Ko sem se pobral in prišel iz peskovnika, mi je skočil za hrbet, pištolo prislonil na obraz in zahteval, da dam roke na hrbet, da mi jih zveže. Ko je to opravil, je začel vpiti: priznaj kaj si tu počel, koga si opazoval in kaj si delal. V tistem me je nekaj zadelo v zadnji predel reber, bolečina je bila strahovita. Na postaji mi niso potem hoteli dati niti vode." Zupana smo vprašali tudi o najdenih predmetih. "Rokavica pozimi ni nič kaj nenormalnega, s seboj sem imel tudi kapo. Novinaiji točno veste, da smo mi (mislil je Republikance) ljudje, ki smo dobili veliko grozilnih pisem, da smo dostikrat napadeni in izvijač je bil del obrambe. Z izvajačem lahko človeka prestrašiš. S seboj sem imel tudi "kug-lo", ki je bila v nogavici. To je čisto obrambnega namena vedno moraš biti pripravljen na situacijo." Na redni ponedeljkovi tiskovni konferenci Uprave za notranje zadeve Celje so v zvezi s tem dogodkom povedali, da so tudi sami prejeli enak dopis kot mediji. Zadevo zato obravnavajo kot pritožbo. Imenovali so posebno komisijo, ki bo zadevo podrobneje obdelala. "Policist je, kljub temu, da je bil v času dogodka v civilu in ni bil v službi, ravnal popolnoma pravilno in skladno z zakonom," so poudarili in dodali, da bo komisija na podlagi zdravniškega mnenja o poškodbah Zupana poskušala ugotoviti, zakaj je prišlo do takih poškodb - zaradi padca ali zaradi uporabe sile. O izsledkih bodo seznanili tudi javnost. Zupan pa nam je v torek povedal, da sta ga dva člana te komisije že obiskala v bolnišnici. ■ Milena Krstič - Planine Robert Videč, komandir Policijske postaje Velenje: "Policist je stopil do njega, posvetil s svetilko in se legitimiral s službeno izkaznico." Ko je reklama nezaželena Kako zelo se lahko propagandna akcija spremeni v njeno nasprotje, se je pokazalo ob akciji, ki jo je ena od agencij pripravila za žvečilni gumi ICE WHITE. Skupaj s propagandnim letakom so po občini Velenje delili tudi škatlico žvečilnih gumijev. Drobna pozornost in uspešna poslovna poteza bi pomislili. Toda otroci v blokih na Gorici in v Šaleku, pa verjetno še kje, so jo hitro obrnili v njeno nasprotje. Polomili so namreč celo kopico poštnih nabiralnikov, da bi si izborili nekaj trenutkov osvežujočega okusa. Škoda je bila seveda precejšnja, jeza odraslih stanovalcev in up-ravljalcev hiš pa še večja. Ker se s temi težavami v občini upravljalci in stanovalcLsrečuje-jo že nekaj časa, je Stanovanjsko podjetje Linea na svet mestne občine Velenje že oktobra lansko leto naslovilo pobudo, da se z odlokom prepove vlaganje reklamnih letakov in časopisov v poštne nabiralnike. Svet doslej še ni pretehtal te vloge. Ponekod drugje pa so že začeli ukrepati. Podoben odlok so recimo sprejeli v Mariboru, v tujini pa so marsikje postavili posebne skupne odprte nabiralnike ( v hišah in na ulicah), kamor se edino sme odlagati takšen reklamni material. Vsekakor bi lahko pametna poteza sveta mestne občine odpravila precejšen nered na tem področju. iz te prodajalne je povedala, da se pri obutvi pozna, da letos ni prave zime. Lani je bil prvi dan razprodaj bistveno bolj obiskan kot je letos. Podobno menijo tudi v Dolini, Blagovnici Šoštanj. "Prvi dnevi znižanja so bili bolj bogi, zdaj pa se počasi izboljšuje, obisk je vse večji. Vendar pa letos vreme, vsaj pri nas, ne gre na roke nižanju. Ko je zunaj že skoraj pomlad, je težko razmišljati o kakšni topli bundi. Sneg bi nam prišel prav. Pri nas smo znižali vso zimsko in športno konfekcijo za 30 odstotkov," je povedala poslovodkinja Vera Čas. ■ mkp Plus in minus Pohvala Bel januar so izkoristili tudi delavci Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje in poskrbeli, da ob morebitnem snegu in zmrzali ne bo lomilo vej s platan na Jenkovi cesti. Drevje so obrezali in pripravili na pomlad, ko bo dobilo nove poganjke. Graja Na predsedniške volitve bi že pozabili, če nas marsikje, tudi na Cesti talcev v Velenju, ne bi nanje še vedno spominjala dva nasmejana obraza. Tisti, ki jih je nalepil, je opravil svoje delo. Kaj pa tisti, ki bi jih moral odstraniti? ■ (mkp, vos) so z znižanjem začeli 15. januarja, trajalo pa bo do 12. februarja. Obutev je znižana do 30 odstotkov, od modela do modela različno, nekateri so znižani tudi za več odstotkov. Nada Škoflek Sezonska znižanja tekstila in obutve Čeprav je decembra, med obleganjem trgovin kazalo, da bomo "pokurili" vse denarne zaloge, in da za januarske razprodaje ne bo ostalo kaj dosti, pa temu le ni tako. Mnogi trgovci so z obiskom, vsaj v prvih dneh, zadovoljni. Tako je soditi po tistem, kar so povedali in po tistem, kar smo videli. S sezonskimi razprodajami je večina trgovcev s konfekcijo začela 10. januarja, trajale pa bodo, uradno, do 24. januarja. Marina Pann, poslovodkinja ERE Velme in Mure je povedala, da so z obiskom zelo zadovoljni. "Najbrž tudi zato, ker se nam prava zima šele obeta in ker so znižanja precej občutna. 30 odstotkov, za kolikor smo pri nas znižali vso zimsko konfekcijo, je že nekaj. Mnogi potrošniki si že prej ogledajo, kaj bi veljalo kupiti in potem počakajo na znižanje. Tak nakup se vsekakor izplača," je menila. Tudi prodajalci obutve so znižali cene. V Alpini Žiri v Velenju Ponekod so z obiskom na znižanjih bolj zadovoljni, drugod manj. So pa razprodaje potrošnikom, ki imajo v načrtu kak nakup, vsekakor dobra priložnost, da kaj prihranijo. Trgovci (še zadovoljni kar)