fVlŽžo*
//ft
NO. 193
r I e/i'm-* Honui
AFRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
S*i-ving Qiiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

SLOVGNIAN
HORNING NGWSPAPfR
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 2, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Lon Nolova vlada še
Novi grobovi nhcon ^ mogel šele
Walter Sekunda
Včeraj zjutraj je nanadno
. . jumrl 86 let stari Walter Sekun-
Pmadevanje LR Kitajske,; da z g32 E 73 st, vdovec po pok_
SFR Jugoslavije m Atzm-jMary Novak; oče Teda (Kalif.), je V ZN ni uspelo.	! Johna (Dayton, O.), Mary
ZDRUŽENI’NARODI, N.Y.— ; (yr y.), Edne (N.Y.) in Anne LR Kitajska, SER Jugoslavija | Sukunda; stari oče) rojen na in, Alžirija so se prizadevale,, da ’ Po}jskemi oc} koder je prišel v bi glavna skupščina Združenih ^ ZDA p 1918 in pji zadnjih 20 let narodov priznala za zakonite j do sv0je upokojitve pred leti za-vlado in zastopnico Kambodže
ill
Uradna sodna zdravniška komisija je sporočila sod-
Siifz ss moral opravicHi
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Ford je pozval pred sebe ;	______
poljedelskega ^nika E.^ Butza,• predsednik Zj}A bo prihodnje letp obiskal LR Kitajsko,!1
da pokaže važnost, ki jo ZDA polagajo na dobre od- j >
ki je zaradi svoje neslane “šale na račun papeža razburil vod-„	, stvo katoliške Cerkve v ZDA,
niku Sirici, da R. N ixon:	|.ud- dfd splošne katoliške
ne bo sposoben p r ^ ^ 1 j javnosti, predvsem pa italijan-pred sodiščem pred sredo j sko narodnostno skupino, februarja.	j Po razgovoru s predsednikom
WASHINGTON, D.C. - Zvez- | Fordom je E. Butk javno obža-
Iz Clevelanda in okolice
gospodarskemu zastoju kot inflaciji.
ZN ' vlado princa Sihanuka.
WASHINGTON, D.C. — Prednosten nri Renublic Steel. Po- ni sodnik John J; Sirica ie pre'| loval besede, ki jih je prejšnjo j sednik ZDA se je komaj dobro oreb je danes v ponedeljek, iz tekli Petek objavil brez kome^"; sredo izrekel pred skupino ka-j vrnil z obiska na Japonskem, v
ZDA so se temu uprte in po,pi- žeIetovega pogrebnega aa™da	^
šega predsednika R. Nixona P° ] pravičil.	s sovjetskim vodnikom Brežnje-
nalogu sodišča. V poročilu pra-1	______q_______	vim v Vladivostoku, ko je bilo
vijo zdravniki, da Nixon P''ed!|-L	po odhodu državnega tajnika
sredo februarja ne bo sposoben	jPSfGliJwCIflilv pdssingerja iz LR Kitajske obja-
rale nadalnje priznavanje Lon Nolove vlade, ki ima svoj sedež v glavnem mestu Kambodže Phnom Penhu.
Razprava o položaju v Kambodži je bila obsežna in je trajala skoraj ves dan. Pri glasovanju je bilo 56 držav za Lon No-
na St. Clair Avenue.
—----o—;----
Pri iiO
©fast 2C&00 i!efa¥^e¥
r****1
DETROIT, Mich. -prodaji avtomobilov
v . za nobeno pričanje pred sodi-1	v j«	J »i ff
položaj v ..em_ pred 6 januarjem pa niti Sg užaljen will aefflov
se ni i- ne za kak0 pismeno 'izjavo k1
la, 54 za Sihanuka, 24 pa se jih	gorečno blizu	Vpra¥"Jef	na SV°j7 i Predsedniku Life a n ona in krat po razgovorih z Brežnjevim
.	. . U,	zastaja povprečno onzu ju/o domu. Tudi še po 6. januarju ga
imajo vse avtomobilske družbe ne bi gmeli izpostaviti takemu
veliko število novih avtomobilov naporu da]j kot dve uri na dan.
neprodanih. . Ker jih imajo tudi poroSii0 zdravniške komisije
prodajalci na zalogi več kot do- je jasno in kaie> da bo morai j
voij, ne preostaja družoam nič drdk Sirica sedanjo sodno raz-j . 1fW ,	posegati osebno v vodstvo med-
drugega kot omejitev produkci- ^ kon-ati brez' Nixonovega le 10' noverobra pnletel v New posegati osebno ^vodstvo mea
je glasovanja' vzdržalo.
Lon Nol se ima v prvi • vrsti zahvaliti za tak izid ZDA, nato pa razcepu azijsko-afriškega bloka. Sovjetska zveza s svojimi sateliti je glasovala za Sihanuka, pa ni pri tem kazala zanj nobene posebne vneme in tudi ni delala za njegovo podporo med prijateljskimi skupinami držav. Del azijskih držav je nejevoljen na ki,tajski poseg v 'Kambodžo in, je bil zato tudi proti njenemu predlogu za priznanje Siha-nuikove vlade.
Sihanuku ni naklonjena, ker smatra, da je zelo pod vplivom Pekinga, kar ni po volji tudi nekaterim arabskim in afriškim državam.
njegovim spremljevalcem V ZDA, določenih na prihodnjo SO v New Yorku “prevoha- pozno pomlad. Predsednik Ford H” prtljago zaradi suma je pokazal, da hoče nadaljevati mamil,	' politiko svojega prednika in z
WASHINGTON, D.C. __ Ko obiski v vodilnih državah sveta
nose z njo, in vzpostavi osebne stike s kitajskimi vod- Važna seja_ niki. To je nadaljevanje politike Nixona, ki veljaj Društvo sv. Marije Magdalene splošno za vso Fordovo zunanjo politiko. V domači po-! št 162 KSKJ ima v sred0 važno litiki je predsednik Ford začel dajati enako važnost ;se.o ob 130 popoldne v društveni
sobi dvorane sv. Vida. Po seji bo zabava, na razpolago pa bo tudi okusen prigrizek.
Na obisku—\
Marija Vrtačnik, sestra znanega rojaka Jožeta Vrtačnika s 13235 Puritas Avenue, CL 1-2117, je prišla iz Trbovij pri Kranju na obisk k. bratu v Cleveland- Dobrodošla!
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Punčka je—
Pri družini Roberta in Joanie Cable z E. 218 St. so dobili 22. novembra zdravo hčerkico, ki dela druščino, bratcu in sestrici.
vljeno, da bo predsednik Ford obiskal prihodnje leto LR Kitaj-' sko. Obisk je predviden za en-
je.
General Motors
je objavila pretekli petek, da bo
pričanja in brez njegovih pisme-Corporation odgovorov, če noče razprave
York predsednik Libanona Su- narodne politike ZDA. lejman Franjieh s sk up in o j Vprašanje ravnotežja
postal gospodarski zastoj obsežnejši, so predsednik Ford in njegovi gospodarski sodelavci prišli do zaključka, da je treba posvečati inflaciji in gospodarskemu zastoju enako pozornost.
V zvezi s tem je bil opuščen napor za omejitev \ zveznih izdatkov v tekočem proračunskem letu na 300 bilijonov in opuščen poskus doseči uravnovešenje proračuna v prihodnjem proračunskem letu. V tem napovedujejo pri sedanjem položaju do 10 in več bilijonov dolarjev primanjkljaja. Predsednik Ford
odložiti na čas, ko bi
s koncem januarja 1975 P03^3 | trdnejši jn sposobnejši za priča-za nedoločen čas domov okoK nja Ni nobenega jamstva, da se 24,000 svojih delavcev. Skupno | mu ne bo zdravje znova obrnilo na slabše.
Pričakujejo, da bo obramba J. Ehrlichmana zahtevala odlo- i
: i. m-c ca v ^ j	.	..	•	.v, .	i	*r'~**~*~—v	------u
bil Nixon sPreiTd3evalcev’ 80 Jamenski nar- Objava Fordovega obiska na
bo tedaj za nedoločen čas brez zaposlitve preko 64,000 delavcev Sovjetska zveza ■	skupno v celotni avtomo-
Folitblro t$M potrdil
sprazum rord-isrezsileif
MOSKVA, ZSSR. — Vodstvo Komunistične partije je uradno odobrilo sporazum o omejitvi strateškega jedrskega orožja, ki sta ga dosegla predsednik ZDA Ford in L. I. Brežnjev na sestanku v Vladivostoku pretekli mesec.
Sovjetsko časopisje izdaj a ; bo_ nervoznost v sovjetskih vladnih1 ZSSR naj bi bila izvedla do-kro-gih, ko kritizira pripombe in slej 2g poskusov s to raketo v
bilski industriji pa okoli 112,000.
Družba ni povedala podrobno, katere tovarne bo zaprla, vendar pa je objavila, da bodo obsežni odpusti v osrednjih tovarnah Buicka, Oldsmobila in Pon-tiaca.
Sovjetska raketa SS-18 ni posebno zanesljiva
WASHINGTON, D. C. - A-
kotični agenti pustili posebno Kitajskem naj bi dokazovala, da izvežbanim psom prevohati ZDA polagajo erjako ali vsaj njihovo prtljago, k^r s6 bili opo- sličn0 važnost na LR Kitajsko
zorjem na možnost, da nosi ka- kot na Sovjetsko zvezo, da so v' RIHANIYA Izr. — Izraelske voljeni, ten od predsednikovih sprem- odnosu med obema komunistič-
(vstraja pri svojih konservativnih gospodarskih nazorih, v katerih j Mlada mamica je hčerka Johna primernost in uspešnost v seda-j in Jennie Arko, ki sta živela njih razmerah dvomi resno celo ! preje na Norwood Rd., sedaj pa del njegovih lastnih liberalnej-i sta v Euclidu. Čestitamo! ših gospodarskih svetovalcev. [ v bolnišnici—
Mrs. Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., je v Euclid General bolnišnici, soba št. 411. Obiski so do-
Zadnje vesti
Ijevalcev v, njej hjašiš ali kaka njma silama nepristranske in
žitev razprave1, da pa Sirica tega dr3ga mamda’ j	.	| nevtralne v njihovih sporih in
,	.	’ f .	,	° Ko ie predsednik Franjieh iz-^
ne bo sprejel, ker je javno tožil- , , J ^	:Prepinn.
vedel za ta postopek, je bil tako . y ^ej zvezj naj omenimo, da
, užaljen, da je po končanem o-jso ZdA v tekočem letu po ne-
j pravKU pri Združer ih narodih v!katerih vesteh trikrat opozorile
New Yorku takoj odletel do-1 peking na premikanje in zbira-
stvo na stališču, dd Nixonovo pričanje ni bistvene važnosti.
Vladne sile pregnale rdeče iz “Železnega trikota”
oblasti so objavile, da sta bila Selitev—
palestinska gverilca, ki sta Anton Leather Shop se je pre-vpadla v to islamsko vas in selila s 6113 St. Clair Avenue ubila nekega moža in ženo, pa na 6127 St. Clair Avenue v večje, se nato “opravičila” otrokom! modernejše prostore, da je bila to pomota, pripad-1 Letališče Hopkins nika Palestinske osvobodilne do nadaljnjega zapito— organizacije.	j Uprava je objavila, da je leta-
rLCr^e(“njS^viJ	“ MOUNT WEATHER, Va.-Vče-Uče Hopkins do nadoljenjega
Washingtonu sprejet pri pred
SAIGON, J. Viet. — Oborože- ’ sedniku ZDA Fordu.
ne sile Južnega Vietnama so po' Predsednik Franjieh je doma meriška obveščevalna služba'hudem naporu in velikih izgu-iv Bejrutu svojo nejevoljo do ima podatke o preskušanju nhve j bali pregnale rdeče iz zadnje po- ZDA pokazal očitno, ko je nji-sovjetske medcelinske rakete! stojanke “Železnega trikota”,: kove§a poslanika najprej urad-SS-18, ki ima veliko večjo nos- kamor so ti vdrli v preteklem! povabil na praznovanje dr-
maju. Rdeči so tedaj zavzeli na žavnega praznika, pa mu nato tem prostoru tri vladne pošto- j Priva^no sporočil, da ni dobro-
janke, iz katerih jih vladne sile ' dosf Ta se Potem vrnil v niso mogle pregnati vse do pre-i fDA m d°8egeb da so se te Libanonu opravičile za “neljubi
nost od starejših in jo menda že uvajajo v redno strateško služ-
dvome o sporazumu v ZDA. Že
teklega tedna, ko so jim iztrgale
moglo pomeniti priprave na napad.	,	‘	j
Kljub nedavnim ugibanjem o izboljšanju odnosov med Pekingom in Moskvo je precej jasno, da se ti niso bistveno spreme-
raj je treščilo tu na zemljo I zaradi težavnega vremena zapr-
potniško letalo B-727 TWA, to. Zaprli so tudi letališče pri
pri čemer je bilo mrtvih 92 Akronu.
ljudi, vsi potniki in celotna Javne šole zaprte—
posadka. Letalo je bilo na Glavni nadzornik za šole v
Clevelandu Paul Briggs je objavil, da so danes zaradi izredno
poti iz Indianapolisa v Washington, D.C.
nili. Peking ni voljan popuščati, MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo
( teku zadnjih dveh letih, od tega zadnjo od treh postojank.
nesporazum
Boji so bili hudi in dolgotraj-j ni, v nekaterih dnevih so imele
nekaj mesecev je sovjetsko ča- se jih 7 ni p0srečilo, med njimi sopisje puščalo v miru sen. H. yldj 7acjnjj
Jacksona, sedaj se. ga je znova ; Raketa naj bi bila opremljena' vladne sile do 100 mrtvih, nič
0tl.0 V ZveZ1 z nNg°^1^!i yPra- z glavo, v kateri bo 8 jedrskih boljše pa se ni godilo rdečim, sanji m dvomi v Ford-Breznjev bo,mb z razstreliino močjo 3 me-sporazum.
Oljni bogataš Hunt umrl
DALLAS, Tek. — V petek je
moskovsko stališče pa je izrazil Brežnjev tekom svojega obiska v Mongoliji, ko je v Ul an Batoru v imenu ZSSR odklonil predlog LR Kitajske za umik obojih oboroženih sil z meje in sklenitev nenapadalne pogodbe.
Gospodarski zastonj dobiva večjo pozornost
Zvezna vlada je do nedavnega
slabega vremena vse javne šole
objavljeno, da je ZSSR poslala zaprte.
I	.---------------j-------- Predsednik Južnega Vietnama umrl v tukajšnji bolnišnici 85 dajala prednost v svojih napo-
g r. v .	. .	.	| gatonov.	Vsaka od njih bo torej	Van Thieu je ukazal še 19. juni-*	let stari H. L. Hunt,	poleg Pau-	rih boju proti inflaciji, četudi	je
ovje s '° časopisje i n,	a	Je	j dvakrat	močnejša od onih, s ka-	ja, da naj vladne sile preženo	la Gettyja in H. Hughesa eden	bil ta sorazmeno skromen	in
krovih vobie todustrPe3**1^11	se• ^er^1 P°	eno 50 okor°žene a-	rdeče iz zasedenih oporišč v Že-	največjih bogatašev	na svetu	zato tudi neučinkovit. Y zadnjih
jUV1 ^ oj ne industrije,	i	se	merjške	medcelinske rakete Mi-	leznem trikotu, pa je bil ukaz	Njegovo premoženje	cenijo od	tednih preteklega meseca, ko	je
J	^	J h ^	• nutcrnsn 1.
in v krogih zagovornikov mrzle
vojne, ki so načelno proti ,po-|	—
mirjevanju med ZDA in ZSSR. j
v vesolje vesoljsko ladjo So-juz 16 z dvema kozmonavtoma v okviru priprav za\ skupni ameriško-sovjetski program v prihodnjem juliju.
WASHINGTON, D.C. — Premo-garji glasujejo danes o novi triletni kolektivni delovni pogodbi. Unijski vodniki upajo, da bo odobrena z do 60% vseh glasov, četudi je med rudarji precej propagande proti njej.
Razgovori spet prekinjeni—
Uredniško osobje lista “The Plain Dealer” in lastništvo sta se na poziv zveznega posredovalca sestala koncem tedna preko svojih zastopnikov k pogajanjem, ki pa niso privedla nikamor in so bila zato zopet odložena brez novega določenega sestanka. Zvezni posredovalec je pozval obe strani, naj ponovno
izveden šele zadnji teden.
1.5 do 5 bilijonov dolarjev.
brezposelnost dalje rastla in je
V ZDA 212,382,000
ljudi
WASHINGTON, D.C. — Census bureau je objavil, da so imele ZDA 1. oktobra 1974 212,-382,000 prebivalcev. Tekom septembra je njihovo število po teh podatkih porastlo za 166,000 ljudi.
Fremenski prerok
BLIZZARD
Včeraj in preko noči na danes je padlo ponekod do 15 palcev snega, včeraj zjutraj suh, kasneje včeraj in danes ponoči pa južen. Snežilo bo delno še tudi danes in jutri, napovedanega je še clo 5 palcev novega snega. Naj-višja temperatura danes okoli 35, jutri okoli 34. Zaradi zasneženih poti in težavnega prometa ]e večina šol na področju Clevelanda in okolice danes zaprta.
BONN, ZRN. — Ko je v Zvezni republiki zamenjal kanclerja, Willyja Brandta Helmut Schmidt, v Franciji pa je bil izvoljen za novega p r e d s e d nika republike po smrti G. Pompidouja Valery Giscard, so opazovalci razvoja v svobodni Evropi napovedovali tesno in koristno sodelovanje med np-vima vodnikoma Francije in Zahodne Nemčije, ki sta bila stara znanca iz let, ko sta bila finančna ministra v svojih domačih vladah.
Nemški kancler je upal, da bo mogoče s pomočjo in ob sodelovanju predsednika Francoske republike obnoviti edinost v svobodni Evropi in izboljšati odnose te z Združenimi državami. To naj bi privedlo do obnove in notranje trdnosti' Atlantske skupnosti,
Po pol leta dela in poskušanja za te cilje je začel nemški kancler dvomiti v dejansko moč in vpliv predsednika
Francoske republike, od katerega je toliko pričakoval. Posebno so k tem dvomom doprinesli dogodki zadnjih par mesecev, ko pretresajo Francijo delavski nemiri z obilico vsakovrstnih štrajkov. Ti So pokazali, da predsednik republike Valery Giscard nima niti dela tiste moči in vpliva, na katera je kancler Helmut -Schmidt računal.
Francoski predsednik ima na eni strani proti sebi levico, ki ima trdno oporo v delavskih unijah. Te spretno u-porablja za slabitev ugleda in moči predsednika republike in francoske vlade. Giscard nima med tem trdne opore niti v politični sredini, kaj šele v desnici. Nekdanji vneti pristaši gen. Charlesa de Gaulla gledajo v novem predsedniku še vedno izdajalca svojega vodnika, kar so javne pokazali, ko je Giscard za obletnico smrti De Gaulla obiskal njegov grob.
proučita svoji stališči in se pri-Nova pogodba predvideva 65% 1 pravita na nov sestanek. Cleve-ppviška v plačah in robnih ko- land je medtem že ves mesec ristih tekom prihodnjih treh brez svojega jutranjika in od 8.
novembra brez pepoidnevnika.
Valery Giscard je v času ljudskega glasovanja o De-Gaullovi reformi ustave nastopil proti tej reformi in tako pomagal k njenemu porazu pri glasovanju, zaradi katerega je nato De Gaulle odstopil. DeGauilovci tega Gis-cardu niso pozabili in mu iz-gleda nočejo pozabiti. To slabi njegov politični položaj, ko mu jemlje edini široki politični. temelj, na katerega bi se mogel opreti, ko je že levica nastopila javno proti njemu.
Šibek položaj francoskega predsednika je prepričal nemlškega kanclerja, da je treba poskuse s trdnim sodelovanjem Pariza obnoviti notranjo povezavo Evropske gospodarske skupnosti in to nato pripraviti do prijateljskega sodelovanja z ZDA na vseh področjih gledati stvar-nejše, kot je to sodil doslej. Njegovi sodelavci pripovedujejo, da se je Helmut Schmidt
odločil storiti v okviru Evropske gospodarske skupnosti in v NATO vse,-kar je možno, za njuno notranjo krepitev in edinost, da pa se bo v bodoče le odločnejše naslanjal na Združene države, od katerih zavisi usoda svobodne Evrope in vsega svobodnega sveta, politično, gospodarsko in vojaško. Helmut Schmidt je upal, da bo mogel za tesnejše in uspešnejše sodelovanje z ZDA pridobiti tudi Francij of pa je prišel do spoznanja, da za enkrat to ni mogoče, četudi bi Giscard sam bil za kaj takega, ker za to ni dovolj močan.
Tako presojanje položaja v Franciji je važno, ko se nemški kancler pripravlja na o-bisk v Washingtonu, kamor pride 4. decembra. Po razgovorih v Washingtonu bo odšel na sestanek vodnikov držav E v r o p s ke gospodarske skupnosti v Pariz 9. decembra.
KARAČI, Pak. — Tu je oblast preprečila danes poskus ugrabitve potniškega letala in ugrabitelja prijela.
BEIRUT, Lib.— Arabski denar-niki so hoteli spomladi vložiti
Varnostni svet ZN podaljšal čuvanje miru na Golanskem višavju
NEW YORK, N.Y. — Var-v Lockheed Aircraft Corpora- nestni svet ZN je pretekli pe-tion 100 milijonov dolarjev, pa tek soglasno odobril podaljšanje je bil njihov predlog odklo- namestitve čet Združenih naro-njen. To naj bi ohladilo vnemo dov na Gdanskem višavju med upravnikov odvisnega arab- Sirij ci in Izraelci za novih 6 meškega kapitala, ki ga ustvar- secev.
jajo visoke cene olja, za via- Sirijci so pokazali pred odo-gaiije tega v ZDA.	i britvijo podaljšanja očitno, da
NEW DELHI, Ind. — Indija in mora priti do reševanja spora v Pakistan sta v soboto sklenila naslednjih mesecih, sicer bc obnoviti trgovinske stike, ki spomladi nevarnost oborožene-so bili prekinjeni pred deve- ‘ ga spopada močno porastla. timi leti.	j	------o-----
adis abeba, Abes. — Bivši Prehrana spet dražja cesar Haile Selasije je baje WASHINGTON, D.C. — Po pristal na izročitev svojega uradnih podatkih je prehrana osebnega premoženja v tujini teoretične družine 3.2 članov v vojaški vladi, ki ga je odsta- oktobru porastla za $4 in doseg-vila, v korist “potrebnih”. Z la skupno letno raven $1,799. izročitvijo premoženja naj bi Napram lanskemu oktobru je za si Selasije hotel odkupiti ži- 9.8N dražja, vljenje. .Kot znano so vojaški — -1 ■
vodniki, ki so se polastili vse oblasti v Abesiniji, nedavno dali pokončati 60 znanih političnih osebnosti, med njimi tu- ■
di par članov cesarske rodbine. Ta pomor je nalete' na splošno obsodbo v Abesiniji in po svetu.
jž||j Ameriška Domomiwi
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National find International Circulation
t*ub:ishecl daily except We±, Sat., Sun., and hoUdays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$ž3.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$33.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 193 Monday, Dec. 2, 1974
Proč od politike
II.
je politika umazana; če na podlagi teh spoznanj pridemo do zaključka, da je treba zavzeti logično in stvarno pravilen odnos do političnih dogodkov, potem se nam bo sama po sebi vzbudila misel, da je abstinenca pri političnem zanimanju in sodelovanju negativna zadeva. Oni, ki opletajo s “čistimi rokami”, s tem hočejo le opravičevati tako negativno stališče, ki ga z resnimi argumenti opravičiti ni mogoče.
L. P.
asm	«#<1
mm	««»(
—	mm
MM
S
i
In tal® je zares isif® s, *
V angleškem romanu “Kako County Chairman of the twenty-zelena je bila moja dolinica” pi- first annual dinner for St. Vin-satelj pove, da so bili ljudje v' cent’s Hall. The dinner will be majhni vasi, navzlic trdemu živ-! held in the Waldorf-Astoria Ho-jenju pridni, in da je bila njiho-; tel November 26. va mladost krasna. Jaz lahko re- Vendar poslušali pa smo vsled
svojo mladost v
tega naprej po programu življenjsko pripoved ohajskega gu-
BESEDA IZ NARODA
V prvem delu tega sestavka smo razčlenili — kolikor je bilo v kratkih potezah takšnega članka sploh mogoče — lesnico o nujnosti politike in političnega dela v javnem živy Ijenju; nato smo se pomudili pri stalnih pojavih slabega glasu o politiki in politikih ter poskusili razložiti objektivne razloge za take pojave. Vse to se je zdelo potrebno, če hočemo odnos ljudi do politike nasloniti na stvarne in dovolj utemeljene podstave.
3. Odnos do politike. Kako naj torej gledamo na politiko kot tako in na pojave, ki jih v zvezi z njo doživljamo oan za dnem. Dopisnik AD iz Kanade kar direktno vpra-suje: Zakaj zapuščam politiko? Vprašanje nas postavlja z.e pred dovršeno dejstvo ene same izbire, namreč izstopa iz politike, utemeljeno pa je z naštevanjem razlogov za izstop izvoljenega, aktivnega strankarskega politika, ki iz razočaranja zapušča svoje mesto v politiki. Vprašanje je treba postaviti na široko bazo ljudskih množic volivcev, ki nimajo nobenih*političnih funkcij. Ali naj ti popolnoma zapustijo politiko in se zanjo sploh ne brigajo, kot da bi je ne bilo?
a)	vsak upravičenec, ki pri volitvah odda svoj o-las gotovemu kandidatu, izvrši 100% političen akt, saj'aktivno pomaga in sodeluje pri izberi predstavnika v javnih političnih ustanovah naroda in države. Ali naj zapustiti politiko pomeni nikdar več ne voliti? To bi ne bila samo absurdno, ampak tudi nepatriotično, kadar bi se dogajalo v normalnih volitvah. Normalnih (demokratičnihj volitev ni po-vsod; V današnji Jugoslaviji jih nimajo, ker more volivec odločati o eni sami stranki (partiji) in njenem programu in nima druge izbire; normalnih volitev tudi ni npr. v Španiji, ker je položaj podoben iz drugega ekstrema. Ako volivec pn takih volitvah ostane na volivni dan doma, je ra- ^ ; zumljivo m opravičeno; pa tudi politično motivirano, kerivežo sem slišai je protest. V normalnih volitvah bi bila popolna abstinenca Leiomic nenaroden, skoraj protinaroden akt, hkrati.pa tudi ne-mo-1 ^ J dro in nebranljivo stališče državljana. Takega zapuščanja politike nihče ne more prepričljivo zagovarjati. Ljudi te sorte je malo.
b)	Človek ki bi pri volitvah oddal svoj glas politične-HiU kandidatu, ki mu najbolj zaupa in od njega največ pričakuje, bi bil skrajno nedosleden, skoraj neresen, če bi se pozneje potegnil iz politike popolnoma nazaj in se prav nič ne brigal, kaj njegov izbrani zastopnik počne. Bolj bi bilo normalno, takšno ravnanje pripisati onim volivcem, čijih kandidat je na volitvah propadel. Vendar to ni v skladu z resničnostjo. Premagana stranka je še bolj aktivna od zmagovalke pri zasledovanju političnega razvoja, kako bi na-sprotniku izvili oblast iz rok. Kajti parola vsake politike in ci j vsakega politika je — oblast. Šele ko imaš v rokah 0-
NEW YORK, N.Y.	da pak da bi se mogel boriti proti.- . -	^	^—j -j-	----
je bilo na tretjo novembrsko ne-j svojemu največjemu sovražni-j vedal nam je, kako včasih na- ž&l0 brez jeze, deljo, ko je bila naša redna ku — samemu sebi...” Stari srenj ska prosvetna ura, spet j modreci iz območja kulture bel-polno v cerkvici sv. Cirila pri j ca pa so učili: Magna victoria deseti maši in potem pa gosto v J se ipsum vincere est — po naši dvorani. Nekaj srenjčanov jej besedi: Največja zmaga je pre-odšlo, ker so mislili, da je v dvo-
r«/-v -i d t r «-* w-» avMiolri Trrfcvd cvinvi i rl o ", o 0	j-
j značilno črto v podobi značaja svetnih ur ter dijanca-prebivalca Amerike poj
čem tako za Clevelandu.
Rodil sem se pred prvo vojno. vernerja in senatorja Franka Prve ibesede, ki sem jih slišal, Lauscheta. Posneto je bilo s plo-so morale biti slovenske. In prva gde na trak, kar nam je tokrat pesem, ki sem si jo zapomnil, je tehnično dobro posredoval Lud-(in tu je kar čedno zapel) “Mi vik Burgar, ml. Tudi to je bilo smo vojaki korenjaki ..” Lepo zanimivo v zvezi s pilgrimskim v humorju nam je nato podal jn Zahvalnim dnevom, čistost tedanje slovenske govori-1 Za. konec nam je Tone Jenko ce in nazadnje ravno za nje o-’prebtrai ge? kaj Sovjeti mislijo svetjitev spet vzel pesem “Jaz p0 svojih novinarjih, kadar jih pa ti, pa Židana marela...” Po- pošljejo ogledovat ameriško delal nam je, kako včasih na- žei0 brez jeze, v času, ko jim lašč uporablja popačene angle- gre za nohte in se jim je “deten-ske besede v slovenski ameriški te’’ vrasla v srce in hotenja, govorici, da mu je ‘besedni mu- Dvakrat zanimiva stvar, zej” bogatejši in pestrejši in j župnik oče Richard Rogan se menda za njega in za druge tudi Le javll k besedi. Radostno je
rani pregosto. Skorajda bi odšla tudi skupina naših “oldtajmar-jev” Emil Ručigaj, Roza Kovač in Stanley Rupnik, da se ni v o-zadju nekaj preuredilo in postavilo še dve mizi.
Ob tej trenutni "in kar presenetljivi “srenjski zmedi” nisem bil v dvorani kot sem po navadi zmeraj. Tokrat sem bil še v cerkveni veži. Že dve nedelji sem tod po prvi maši in tja do desete prodajal za cerkveni dobrobit božične karte, ki jih je za letošnji božič izdala Liga slovenskih Amerikancev, Inc. Te božične karte so nekaj svojevrstnega. So domače po zamisli in delu. O njih ne bom zdajle kaj več zapisaval, ker menim, da boste pred tem brali o njih kaj več in lepega zapisanega v posebnem sestavku v AD in
X'J d J V V^V_ J CX	XlAJ.XtX^L4.	J ^	Jb' ^	'	«—»	• J V_ J VA V XX AV.	v—k}	A •	J. VIA WVTkJ l/A-l-V-r J IT™
magati samega sebe! In zgodilo' Precei zabaven. S tem je po	bogastvo in uspešnost
se je v ameriški zgodovini, da je -jem Pred nami zarisal eno prav rednih nedeljskih srenjskih pro-belec-pilgrim premagal raje In-1 značilno črto v podobi značaja svetnih ur ter je povabil vso
| našega starejšega slovenskega srenj3ko mladino, njihove star-
vsej pravici kot pa samega sebe. Ta boj z Indijancem je vodil ne v krščanski ponižnosti, ampak v nameri svojega osebnega materialnega napredka. In tega je dosegel. Zmagal je v veliki bitki zunanjosti velikega sveta, medtem ko je menda izgubil veliko bitko v malem svetu — v samem sebi!
Vendar za naše slovenske ljudi, ki smo Ameriki dali tudi misijonarja Barago, ne veljajo te moje zgornje besecie osebnega premišljevanja ob Indijančevi molitvi. .. Naši ljudje — posebno prva dva rodova, ki so zdaj že usedlina našega slovenskega “oldtajmarstva”, so prihajali nekaj kar v strahu ter v velikem
verjetno v AS in morda še kod. ‘ upanju, noseči s seboj v duši in In to je bil glavni vzrok, daj srcu svoj “stari svet” v nove sem začetek prosvetne ure za-J razsežno zemljo. In razpoloženje mudil, čeprav sem bil že pred. naših prvih slovenskih pilgri-osmo uro na Osmi pri prvi ma- mov je v svojo liriko vsrkal na
rodu.
In nadalje nam je povedal:
— Stanovali smo blizu cerkve j jj0
J še in prijatelje na srenjsko MI-i KLAVŽEVANJE, ki bo v nede-
po popoldanski maši 8. de-
sv. Vida in seveda sem šel tja v ; cembra. Sv.1 maša se bo brala za šolo. Nune so bile slovenske. U- srenjsko srečo in dobro njene čile so angleško in slovensko.mladine ob pol štirih. Po maši Prvi katekizem, ki sem ga imel,' je bil slovenski. — Ko sem bil
okoli !2 let star, sem šel k So- Miklavža in njegovega nebeške- J uspevajočo" Slomškovo sloven-kolu telovadit. Takrat je bil tu- ga ter tudi pekelskega sprem-|sko sobotno šolo.
dl ?el: k1Jeir S° lsd° UClil'1T,el°' stva- 0n ie Pač Dobrotnik, a tu- ) Ko sem v nedeljo, 24. nov., na
gremo v dvorano, da bomo vsi zbrani ob veličastnem prihodu
ilklavž pride v Ohieago
CHICAGO, m. - Sv. Miklavž bo spet prišel v Chicago, šepetajo otroci in se ga veselijo. Pravi Miklavž, z dolgo sivo brado, s škofovsko palico in škofovo kapo. To je vse kaj drugega kakor tisti rdeči trebušasti dedec z rdečimi hlačami in rdeča kapo ter s “ho-ho...” V Muzeju znanosti in umetnosti so izrecno naročili slovenski skupini, da “mora .biti slovenski sveti Miklavž, ker je to nekaj edinstvenega na svetu ..
Selveda Miklavž ne bo prišel sam, ampak s številnimi angelj-ci in seveda tudi z rogači-par-keljni. Ker so pa slovenski otroci po večini pridni, se parkelj-nov ni treba bati. Pridni bodo dobili darila, če bo pa le kak po-rednež med njimi, bo seveda dobil — šibo ...
Kdaj je napovedan prihod sv. Miklavža? Če ne bo preveč snega, da bi svojo vprego^ moral kje odpočiti, bo prišel točno ob 4. pop dne 8. septembra v veliko svetoštefansko dvorano. Slovenska sobotna šola pod vodstvom skrbnih učiteljic in učiteljev mu pripravlja slovesen sprejem. Vstopnina bo samo $1.50, seveda vsak večji dar bodo hvaležno sprejeli, saj gre za lepo
ši. Tako nisem slišal uvodnih besedi vodnika ure g. Zdravka dr. Kalana in ne glasbenega u-veda, ki sta ga dala harmonikarskemu duetu Franjo Kostanjški in Karl Klezin. V cerkveno akorde vesele
V dvorano sem prišel, ko je vodnik ure miril srenjsko razgibanost, ki jo je spodbodla melodija iz mehov dveh harmonik, in je govoril nekaj o Indijancih, prvotnih prebivalcih te ameriške dežele, ki nam je ostala rodna ali pa privzeta domovina.
Program te novembrske prosvetne ure je bil posvečen na svoj način pilgrimskemu rodu, ki se spominja prvega srečanja belega človeka, pilgrima-ibegun-rdečekožnim
Slovenskem pesnik Josip Stritar, ki je živel in ustvarjal ter deloval od 1836 do 1923. Njegovo pesem V Ameriko nam je doživeto in čustveno podala Lucij a
vadba je bila za mene dobra, ker sem bil majhen in slab. Ampak v enem ali dveh letih sem bil že prav močan. In še danes hodim vsak teden plavat in telovadit. Vsako leto smo imeli Sokoli nastop in tam smo poka-zaii, kaj znamo.
Povedal nam je, da v spoini-nu otroških let ni kaj živega na Laushetove. Povedal nam je o preselitvi v Nottingham, kjer so imeli farmo jablan in hrušk. Tu ni imel več slovenske šole. Nune Irke so ga dobro naučile angleško. V visoki šoli je. imel rad predmete: kemijo, fiziko in matematiko. Seveda tudi punce in ples sta dobila pri njem svoje, j Pripovedoval nam
Jelševarjeva. Recitator ing. arh. j ri?povea°val nam ° harmo' Simon Kregar, SAA, pa nam js 1 niL “r.lu - econu jn tudi o tem, osvetlil slovenskega odhajanja. ^	. e.^’..c!'a spravil prvi
in zapuščanje domovine ter ga- oais'ci jurij-tisočak v banko, ran ja v tujinah po Evropskem in Ameriškem z lepimi pesni-
“Ko sem bil na univerzi, ni-Sem nikoli doma vprašal za deškimi besedami Otona Županči-.	^ S tem nizal svoj° P:riP°-
ča, ko se v teh dnevih spominja- ■ J™ n k°ncu’ govoreč. Pred mo 25. obletnice njegove smrti.:	e 1 Je umr a ropi3 mati.
G. Kregar nam je dal v mirnemfSem ^napisalsvoje-podajanju odlomke iz veličast- U ia rancu 1 ipu ocilni-ne pesnitve Duma.
ca z rdečekoznim ameriškim
blast, ti je dana možnost do najvišje mere "uresničit^svoi! pr®bJvalce“ Indijancem. Belec program. Na drugi strani dela — v parlamentarnih demo- •!e b!.! ze takrat krist.]un, medtem kraeijah — opozicija z vsemi razpoložljivimi sredstvi (včasih tudi nepoštenimi!) na to, da si pribori sama oblast. V Ameriki ta boj za oblast poznamo samo v predsedniških volitvah, ker kongres administracije ne more vreči.
Če vse to prav premislimo, pridemo do logičnega sklepa, aa je modro za vsakega volivca držati se gesla; sodelovanje. Pri tem ne mislimo, da bi moral aktivno posegati v tok in razvoj politike ali govoriti na shodih in agitirati V mislih imamo kolikor mogoče redno udeleževanje na 'informativnih krajevnih sestankih in razgovorih, da je človek poučen o položaju iz prvega vira, ne pa iz večkrat neodgovornih razburkavanj javnega mnenja, od strani nasprotnikov režima, ali izkrivljenega prikazovanja v časopisju, na televiziji ter radiu. Malokatera stvar je v teh razburkanih časih več vredna, kot je pravilna, objektivna informacija o položaju.
c) Na drugi strani naj bi-taki politični sestanki in razgovori pospeševali nujno potrebne stike med ljudmi. Takih stikov je dandanes vse premalo, vsak se drži sam zase, ore-A.cii ute in ure pri televiziji in misli, da ve vse in vse prav. ure še kvečjemu na kak sestanek bratske organizacije ali se udeleži kake prireditve s plesom. Zunaj, v svetu se odi-gravajo velike in važne stvari, ki utegnejo usodno prizadeti njegovo deželo in njega samega, on in ona pa sedita doma in morda kaj malo zaplešeta.
Poučenost o teku dogodkov doma in po svetu ter sodelovanje je zahteva našega časa. Ogromna večina dogodkov je (ne ustrašite se!) politične narave, pa naj bo nam prav ali ne. Ali niso te resnice v diametralnem nasprotju zgibanjem pied nami, ki propagira in pospešuje 'idejo;
Proč od politike, ker je umazana, mi pa hočemo ostati čisti...
4. Posnetek naše analize. Iz vseh razčlenjenih odlomkov našega razmišljanja v dveh delih te analize sledi pozitiven nauk. Če je politika nujna stvar v. razvoju in delova-niu naroda in države; če znamo pravilno ocenjevati in
karju: Ti praviš, da je bila moja
0,	v v i mati lepa ženska. Pravzaprav
Stritarjeve m Župančičeve pa ona ne bi do,bila «beaut
besede so bile lepe, izražujoee prize” .daleč od njene hiše, in tu dezivetost slovenske usodnosti, je nadaijeval z angleško besedo, ko na malem prostoru domače s katero je priznali da vsega
zemlje m bilo ne dela m ne kru- zna.nja ni dobil od matere, “but ha za vse! Oba pesnika sta zada-. T did learn a few simple things
ko je bil rdečekožni Indijanec V J!^°vVw ^	^ that have held me in good stead
še pogan. Prišlek kristjan je po |	^ ° PmIS menda aaT aU my life and wherever I tra-
stal gospodar te zemle v katero1	P?f^?° ^venske-, Veled: one takes pride in paying
je p^bLl. lldijS	^ % pa-le bda7ka!na;.živap%; Promptly what debts one owes"
zemlje, je posta suž^f ozbo " *e?0S? ZlVl^ska -e keeps low profile, let the ma bolje povedano: SLS ST	. otbeT8, clutch ,their way to
umaknjenec. Kristian-nrišlek i e ga rojak , univerzitetnega heady prominence; and that a pozneje govoril noganu	Indij an-	PrCl esor;|d r‘ °ina , Nielsena	glass of	simple but honest wine,
’	'	^anulndlJan	prvotno Sesek), m zdaj že ne-	a little	potica and some Slove-
kaj^ casa našega aktivnega nju-' nian country music on festive jorskega slovenskega srenj čana. occasions are gliding enough for Je sin slovenskih staršev, žive-1 the beautiful life.” Hvala lepa. cih v. Clevelandu in potem v j Srenjčani pa v silen plosk, njegovi bližini. Po sestavkih v	kar mu	je povedalo, da nas je
AD .ie odkril življenje naše	prav zdajle za nekaj obogatil in
srenje. Slovenska kri se je v da smo mu za dar hvaležni, njegovem ožilju razburkala in j /n prav bu bi bjj0 prjmerno iavliamn 1 A - ” nasla Pommtve, dokier se ni po- pozdraviti v dvorani navzočega
mls , m I T na drUgem V 2 naŠ° Srfm0 “ Zdaj stal- srenj čana, odvetnika Emila Ru-mestu m katero nam je z vso no prihaja med nas. Tih in mi- čigaja, ki je ravno pred tremi
™ rretOS,JO P°dala Mar‘ ^ zmerai' Le d°I>rocIu' I teti ob koncu oktobra7>il iitieno-’ % J“k“j8- „	s.en "Jf mu °d «**» *>■«»• j Van kot “the Chairmen of the
v besedah piajhen sem in se bolj razjasnn zmeraj jasno, Community of (Treat Ridae-^aboten^m “Tvojo pomoč po- kee in pogled. V nedeljo pa je wood” in je bil s svojimi prvič trebujem smo lahko spoznali stal pred nann ves razgiban, ko med nami. Verjetno bi pozdra-
di kazen pogubljenja izreče včasih, da vselej, kadar je kazen primerna za grešna dela otrok in odraslih.
Ob pravem koncu novembrske ure sta harmonikaša Franjo Kostanjški in Karl Klezin spet zaigrala eno poskočno in še drugo: Moj očka ima konjička dva... in tu je vsa dvorana v veselju zapela.
Ob razgovoru je kosilo. Marija Babnikova je bila kuharica v kuhinji, kjer se je pripravila opevana slovenska stvar “kranjske klobase s kislim zeljem”. Poprej pa seveda je bil kofetek. Drugo izbiro srenjčanom — kurjo obaro — pa je tokrat pripravila Barbka Kaminova, kar doma in Ivan je vse pripeljal na Osmo. Svojo družino in jed za vse! Tako je prav, da mlade mamice vstopajo tudi v srenjsko gospodinjstvo na Osmi.
Čez nekaj dni bomo že v decembru. Najprej — kot že veste — bomo miklavževali 8. decembra. Začeli bomo z mašo ob pol štirih.
Naslednjo nedeljo pa bomo že nekam, božičevali s 'prosvetno
praznik Kristusa Kralja gledal to mladež, ki je napolnila našo slovensko cerkvico, mi je bilo kar toplo pri srcu. Še bolj pa, ko so se po maši naši najmanjši od otroškega vrtca do 2. razreda pod vodstvom ge. Kriste Arko in gdč. Alice Martinčič predstavili občinstvu v spodnji cerkveni dvorani in povedali o metuljčku, slavčku in Marički ter tudi zapeli, so želi iskreno priznanje. Slovensko šolo moramo ohranjati, jo odpirati in dati novega zagona vsem, ki sodelujejo, od daleč pripeljejo svoje deklice in fantiče v šolo.
V nedeljo, 8. decembra, ko bo med to našo mladež prišel sv. Miklavž, je spet lepa prilika, da se srečamo z našo bodočnostjo, slovensko mladino. Zato pridite, ne bo vam žal.
Mirko Geratič
Roparja m krokarja
INDIANAPOLIS, Ind. — Zgodovina pripoveduje, da je bila na kraju slovite švicarske božje poti v “Puščavi” ali Einsiedeln svojčas puščava, porasla z gozd-| nim drevjem. V tej samoti se je uro po deseti maši — 15. decem- j naselil sv. Meinrad in živel kot *-)ra-	'puščavnik 26 let, molil, živel v
Ali bo obakrat spet gosto on j odpovedi in dajal dobre nasvete tesno na Osmi? Verjetno je, da ljudem, ki so prihajali k njemu bb ... in to bo znova znak in do- od daleč. Dobri ljudje so ga °'
kaz, da je njujorška slovenska srenja zares zaživela v življenju, ki življenje dela.. .
Tone Osovnik
cu, da ne moli prav, ko je molil v svoji globoki veri takele: Veliki Duh,
čigar glas slišim v vetru in čigar duh daje življenje vsemu svetu,
poslušaj me!...	:
1 o so bile začetne besede In-dijančeve molitve, katero ob-
¥all£@ na iafasrsk sep
sknbovali z vsem potrebnim za življenje.
Zadnja leta sta zvedela zanj tudi dva roparja. Mislila sta, da ima^ puščavnik gotovo pri sebi kakšne dragocenosti, in sta ga nekoč napadla ih ubila.
Za roparjem pa sta se pognala dva krokarja, ki ju je s svojo prijaznostjo in skrbjo za njuno hrano puščavnik polagoma povsem udomačil. Ptici sta zagnali tak vriše in trušč, da sta morala
CLEVELAND, O. — Zimska sezona balincarjev je že v polnem teku. Vsak ponedeljek, sredo in petek je velik živ-žav v	------ ——, —	*•—
spodnjih prostorih Slovenskega i hudodelca takoj odpetati. Toda delavskega doma na Waterloo ! krokarja nista dala miru. Poga-Road, potem pa še v soboto, da njala sta se za njima in ju drz-pijejo likof celega tedna.	^ no obletavala. Ko sta hudodelca
V nedeljo, 15. decembra, ob Potekla do prvega naselja, 50 dveh popoldne pa bo glavna let-j Pos^ad ljudje na to mešano družna seja balincarjev. Po seji bo-ido Pozorni- Prihiteli so skupaj
vso ponižnost prvotnega ameri-Te nam je predstavil z lepim o-škega prebivalca.	| pasom svojega življenja. Tega
Kako
nam
vu odgovoril s kratko pripovedjo o slovenskem piigrimstvu in
izprašujejo našo nam je podal z materino besedo, | uspešnosti naših ljudi vest njegove besede: “Daj, da D mu še tečd Morda prosto go- živ dokaz tega. Sinoči,
do stregli z brezplačnim prigrizkom in razvila se bo prijetna domača zabava.
Na dnevnem redu letne seje so volitve odbornikov za leto 1975. Naše vrste se redčijo. Zgu-j bili smo vestnega tajnika in na-
- —J J	--- P'X L KJ
moje roke ne bodo nikoli uniče-j vorjena bolj spodtikajoče in za-vale reči Tvojega stvarstva .. ... • devajoče, ko nam je povedal, da daT da bom spoznal zapovedi, | s« jo nekateri poimenovali za ki si jih vsadil v vsak list, vsa-! “košček muzeja”. V pripovedi ko skalo ...” In spet ponižnost j ob smrti svoje matere pa je prefer skromnost pred Vsemogoč-j šel v angleško govorico, da je nim Duhom v iskreni prošnji: j bolje podal svoje počutje.
Ne prosim Te moči zato, da bi; Samo sem pa tja naj poberem
/““v'-***	vu Aiiamu piavuuu ucenjevaii m . --v	a« moči zato, da bii pamo sem pa ija naj ppb
vrednotiti na široko razvpito širjenje znanega slogana, dajbd veYd od svoj ega, brata, am- ] nekaj iz njegove pripovedi:
, četrtek, 21. novembra, smo ga slišali na J\ NBC News, ko je govoril o problemih področja Ridgewood. Maspeth, Middle Village, Liberty Park in Glendale, kar pada pod njegovo upravo. In v lokalnem listu:	Ridgewood Times
istega dne berem tole: “Emil J. Ručigaj has been named Queen
Sam je šega osebnega prijatelja Toneta
Novaka. Naj mu bo blag spomin! V imenu Balincarskega kluba izrekam njegovi družini globoko sožalje!
Na svidenje na glavni geji, 15. decembra, ob dveh popoldne v balincarskih prostorih v Slovenskem delavskem domu. Bodite točni!
Mary Bozich
in po krokarjih sklepali, da se je moralo izvršiti nekaj posebnega. Hiteli so k puščavniku in ga našli mrtvega' v koči. Tako sta hudodelca prišla v roke pravice.
Janez Kovačič
BODICE
Za občutek enakopravnosti premalo samo teoretične možnosti.
*
Kdor živi v oblakih, upa, da se vremena ne bodo zjasnila.
Več ljudi ve več le tam, kjer se sme kaj reči.
A.Ž.:
spoiiNs i mm ooioviE
II.	I V Jugoslaviji vlada diktatura
22. VI. — Spali smo dobro,' komunistične stranke. V 30-let-pod debelimi odejami, ker je bi-j ni zgodovini nove Jugoslavije lo zelo hladno. Ob 5h zjutraj so| je pa znan vsaj en slučaj, ki po-nas zbudili mopedi delavcev, ki trjuje, da ni pravila brez izjeme, so hiteli v tovarno. Kraj je neverjetno napredoval: Stara vas, ki je štela pred vojno okrog 80 hiš, jih ima sedaj skoro 232.. Ker je po vojni lahko gradil vsak komunist, kjer je hotel in kakor je hotel, je zmeda taka, da noben
Ta izjema so ravno Žir ovci, ki so pred nekaj leti na svobodnih, demokratičnih volitvah proti hudemu odporu stranke glasovali z veliko večino za odcepitev od občine Logatec in za priključek k ‘Škofji Loki in to
arhitekt ne more narediti načrta tudi dosegli, za ulice, vodovode in odplako. J Gradbeni predpisi so v Slove-Odtočni kanali se stekajo na niji precej strogi. Vse hiše ima-travnike. Ljudje so že davno'jo železobetonske temelje, prit-spoznali, da se ne splača denar ličja in strope in so tako pove-
hraniti; če pade vrednost dinarja za 25% na leto, banka pa plača 6% obresti, pomeni to 19% izgube. Vsak se raje zadolži, kolikor največ more, saj ve, da bo drugo leto dolg nižji, tudi če ga nič ne povrne. Ker je denar v gradbenem materialu dobro naložen, ga kupujejo tudi taki, ki ne mislijo zidati, s tem pa samo večajo stisko v pomanjkanju gradbenih potrebščin in njo.
Pri gradnji hiš se povsod poslužujejo strojev za mešanje
zane, da bi vzdržale tudi v slučaju potresa. Ker je v Žireh precej močvirnat svet, so vse hiše e n o n a dstropne. Pritličje služi za garažo, delavnico, kleti in podobno, nadstropje in podstrešje pa za stanovanje. . Malo je hiš, ki ne bi imele niti enega avtomobila ali vsaj mopeda. Tudi pralni stroji, hladilniki, vodni grelci in podobni gospodinj-dragi-: ski stroji so splošno'v rabi, le da so manjši koiLpri nas.
Ob našem prihodu je bilo vreme zelo slabo. Kar so kmetje
malte in za dviganje gradbene- j mogli pokositi, so imeli sprav-ga materiala. Tudi opeke ne de-J P'eno na kupe, pokrite s polivi-lajo več na roke; če jo delajo rdlom. S tem materialom so po-sami, jo s stroji. Lastniki novih krita tudi drva okrog hiš in po
hiš so deset let prosti davka. Vlada sedaj bolj podpira gradnjo družbenih stanovanj. Kljub izredni gradbeni delavnosti stanuje še dosti ljudi v neprimerno slabših hišah, kakor jih tu podirajo. Gradbeno dovoljenje stane milijone, zato ljudje, ki imajo stare hiše, iste po malem, podirajo in sproti na istem mestu grade nove, kar se šteje samo za popravilo in za to ni treba gradbenega dovoljenja. Samo hišna številk je vredna milijon starih dinarjev, tudi če je hiša že davno podrta.
Statistike kažej o, da pride v Jugoslavijo na delavca neprimerno manj izdelkov kot drugod. Kljub temu se upam trditi, da je Slovence obsedla neka divja delavnost, da garajo, kot še niso nikoli. Moški in ženske delajo v tovarni po osem ur, od šestih do poldveh, potem pa doma ali pri sosedu pozno1 v noč. Nikjer še nisem videl toliko zgaranih in od sonca ožganih obrazov kot sedaj v Sloveniji. To so ljudje, ki delajo redno, nadurno, honorarno in dopolnilno, je Pa tudi dosti več okroglih trebuhov, kot jih je bilo včasih. Novi red je ustvaril potrebo po mnogih lahkih službah in prinesel naj višje pokojnine tistim, ki jih niso zaslužili.
Včasih je veljalo, da je priženjena tašča nesreča za ; .zakon, sedaj je najboljša dota. Če je tašča, še zdrava in ima primerno Pokojnino, lahko vodi gospodinjstvo in skrbi za otroke, mlada dva pa hodita še naprej v službo. Edino na ta način si družina more privoščiti vsega, kar spada k sedanjemu standardu.
Drug drugemu pomagajo in lako pridejo do nove, moderne hiše v treh ali štirih letih. Ker so gradbeni delavci pretirano dragi in zahtevaj© hrano, ki si Jo ne more vsak privoščiti, delalo ljudje čim več sami. Čevljar-N so se izkazali tudi za dobre zidarje, električarje, inštalater-ie> mizarje in drugo. Kako je Vse to mogoče? Vsak, ki vidi, kako se dela po tovarnah, vam Pojasni, da hodijo delavci v to-Varne samo — počivat in po plače. Samoupravljanje jih zalima samo, kadar je na dnevnem redu delitev dobička. Nič čudnega, če gre toliko “zadružnih” ali “kolektivnih” podjetij v bankrot..
Nemcem, ki niso najbolj neumni na svetu, jugoslovansko sa-

KOLEDAR
društvenih prireditev

gozdovih ' in okrašeno grmovje ob vseh potokih. Tudi druge navlake je povsod več kot včasih.
Televizorji so v Jugoslaviji drug luksus, vendar jih imajo skoraj po vseh hišah. Aparat domačega izdelka (“Iskra”) stane trikrat toliko kot v Ameriki, tuj pa še precej več. Razen tega je treba plačati vsak mesec 3,00-0 dinarjev (starih) pristojbine. Ker je električni tok zelo nestalen, imaj o pri vsakem aparatu poseben stabilizator, ki drži e-lektrično napetost na enaki stopnji. Sprejemati se more samo Ljubljana, ki ima poleg slovenskih oddaj na programu tudi sporede v srbsko-hrvaškem,
. poljskem, č e š k e m, nemškem, angleškem in švedskem jeziku. Poročil prinaša veliko, toda so skoraj sama propaganda. Vsak dan poroča o kaki obletnici o-svobodilnega boja, o otvoritvi kake ceste, šole, tovarne, o delu mladinskih brigad in brezkončne tirade z. raznih sej, konferenc, kjer kar naprej premlevajo načrte, statistike in hvalijo uspehe, pa tudi povedo, kaj bi bilo še treba narediti, pa se še ni naredilo itd. Tudi^na poročila o športu.polagajo veliko pažnjo. Med govorniki je Kardelj najbolj nepriljubljen. S tem v zvezi -je nastala nova električna enota: en edi. To je trenutek, ko stopi Kardelj pred mikrofon, pa do trenutka, ko poslušalci ugasnejo aparat.
Naša prva pot je bila na pokopališče na Dobračevi, kjer je pokopan ata, ki je med našo odsotnostjo umrl v starosti 88 let. Tudi ženini starši in moja mama so tam pokopani. Pokopališče je razširjeno, lepo urejeno in stalno vzdrževano. Poleg križa stoji neokusen zidan steber z rdečo zvezdo: spomenik padlim partizanom. Po partizanski zmagi pomorjeni nimajo spomenika. Njihova imena so deloma vklesana v družinske nagrobnike, pa brez datuma smrti, ker se ne točno, kdaj so umrli. Na - enem nagrobniku je pet imen oseb, ki so umrle 1. 1945, pa brez datu-'ma. Verjetno so bili vsi umorjeni.
Zunaj pokopališča smo se srečali z njegovim naj bližnjim sosedom — Janezom Sedejem, prvim “naivcem”. Slikarski talent že od rojstva (akademski čudno je pa, da slikar Maksim Sedej je bil njegov brat), se je Janez ukvarjal z umetnostjo že kot čevljar, pa
DECEMBER
15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
22. — Društvo SPB Cleveland priredi božičnico ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Sv. Vida.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
JI. — Pevski zbor KOROTAN priredi SILVESTROVANJE v SND na St. Clair Ave. Igra
; Ansambel “SONET”.
JANUAR 1975
11.	— Slovenski športni klub
priredi svoj letni ples z večerjo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
12.	— D.D. Lilija poda igro “Teta
na konju” ob 3:30 popoldne na Holmes Ave.
18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. - •->
FEBRUAR
8.	— D.D. Lilija priredi “'Maškarado” v Slovenskem, domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
9.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi kosilo v farni dvorani od 11.30 do 2. popoldne.
Marec
9. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (Pancake and Sau-farni dvorani sv. 8. zjutraj do 12.30
sages) v Vida, od popoldne.
APRIL
5. — D.S.P.B. TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
26.	— KONCERT pevskega zbora KOROTAN v SND na St. Oair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igra Ansambel “VESELI SLOVENCI”.
27.	— Pevsko društvo PLANINA priredi ob štirih popoldne koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights.
ob, zlatem jubileju 1958 (96 strani), ni omenil, kdaj je uredništvo Ave Maria prevzel. Smatram, da v bližini 20 let s svojimi duhovitimi članki, ki kažejo globokega teologa v teh razrva-nih časih po drugem vatikanskem koncilu, zavzema jasno smer, da se ne iztirimo izven nauka Cerkve.
Če bi vse njegove članke, kar jih za uvodnike mesec za mesecem, leto za letom v Ave Maria napiše; kako obsežna knjiga njegovega dela bi se natisnila! Koliko umskega dela je treba pri tem razmišljanju, da vedno v pravo zadeneš. Ne samo to, tudi za vse gradivo, ki ga urednik mora razporediti in opiliti za natis, je treba najti časa. Vsakoletni Koledar Ave Maria, ki ga (136 strani) nam pokloni, bo v večini sad njegovega dela. Za 1. 1965 nam je pripravil v o-bliki šmarnic: Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve. V teh razmišljanjih je oris pravega nauka Cerkve, ki kaže, kaj je pristno češčenje Matere božje.
Po smrti škofa dr. Gregorija Rožmana tedensko leto za letom v Amerikanskem Slovencu, glasilu KSKJ, nam podaja duhovno misel, ki posebno tistim Slovencem, ki ne razumejo angleškega besedila, služi, da po novem liturgičnem razporedu berila, psalme in evangelij doja-
lliictASšanEDadsI™!?
Help Wanted Male or Female Help wanted Male or Female
MALI OGLASI
JUNIJ
26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu.
13. -14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOR	...	. .,
preredi spominsko proslavo 30. |mel0 v svoi1 govoricli m P° l1 obletnice pokolja slovenskih! P0'^31116 Posredno misel, i jo domobrancev in četnikov nai^61^3 vsebujejo.
Slovenski pristavi.	i Bo ogromno, kar nam je v teh
I letih literarno ustvaril in posre-! doval s pisano (tiskano) besedo
NOVEMBER
8.— Štajerski klub priredi svoje	.
martinovanje v> farni dvorani reBSloznovse^mo‘
pri Sv. zvečer.
Vidu Začetek ob 7.
K Forlišiaf	iCMefnik
EUCLID,. O. — Predno šem zemlji. Zdi se mi, da sem gotov,
ga osebno spoznal, sem ga videl na sliki v “Ave Maria” (april 1942). Pod sliko je natisnjeno, da je bila frančiškanska skupina slikana v Slov. Požegi 21. julija 1941, po trimesečnem, zaporu, dan pred oprostitvijo. Med 27 redovniki je p. Fortunat Zorman. Z izjemo provinciala p. Gracijana Herica, ki že počiva na lemontskem samostanskem pokopališču, so vsi civilno o-pravljeni. Takrat nisem pričakoval, da bo od teh kdaj kdo v Ameriki. Saj smo pričakovali, da, ko bo nacizem s Hitlerjem v svetu odstranjen, se bo ustalil mir, ki smo si ga vsi tako rožnato predstavljali. Zal je nasilje v svetu ostalo.
Tako med naš 60-letnik man O.F.M. . ni ostal na rodni
Kaj nam je bil v izgovorjeni besedi: pridigar, spovednik je poglavje zase. Ne vem, če je kakšna slovenska fara v Združenih državah in Kanadi, da bi ne bila deležna njegovega obiska. Saj je veliko misijonov v teh letih po slovenskih naselbinah imel.
V poletju do jeseni pa je vedno na razpolago obiskovalcem, ki priromajo —- saj tam je njegov dom — na ameriške Brezje, k Mariji Pomagaj. Vsako leto se razveselimo srečanja z Injim in se počutimo v njegovi
služijo več kot bi v tovarni in tudi več kot marsikak priznan umetnik. Tudi drugod po državi je dosti samoukov, ki se preživljajo s slikarstvom in kiparstvom. Na vprašanje, zakaj se ljudje tako zanimajo za dela “naivcev”, je Janez odgovoril: “Ker so že siti packarij, ki jih nihče ne razume ...” Največ del pokupijo nemški, švicarski in italij anski turisti.
(Dalje sledi)
da se je 1. 1949 med drugimi tu di on izselil v ZDA. Nimam življenjskih podatkov, da bi jih v ta okvir skromnega spomina, kje in kako ga je življenje tesalo v rodni domovini, zapisal. Le to vem, da se je rodil v deželi Otona Župančiča, v Beli Krajini, 2. decembra 1914.
Res je pozno prišel med slo-: prisotnosti, da smo ob slovenski venske izseljence; število teh v ^ besedi, spovedi, pridigi, daritvi Ameriki je že doseglo zenit in sv. maše in petju na slovenski se nagnilo k zatonu. S povojni- zemlji, mi imigranti se je pritok pove- Samo bežen spomin ob jubile-čal. Ledina je bila že preorana, ju 60 let. Naj bo ob tem branju a še je bilo treba delavcev za ob- vsem, ki Vas, p. Fortunat, po-delavo duhovnega polja. Za pi- znamo, samo skromen izraz hva-onirji, ki so zdaj že po večini v Težnosti za vse, kar ste ameri-onostranstvu, je bilo treba no- škim Slovencem v verskem oziru ustvarili. Vemo, da pri tem ogromnem delu je Vaše življenje bilo res samo: En sam delavni dan.
Želji naj bo vključena molitev, da Vas Vsemogočni vodi in ohrani ameriškim Slovencem še dolgo, dolgo v zdravju, miru in zadovoljnosti!
Še na mnoga leta!
M. T.
------o------
vib moči, 'da poprimejo za plug premnogimi tudi -n zaorjejo v nove brazde. Če so p. Fortunat Zor- j se za krajšo ali daljšo dobo roke menj ale (predvsem v uredništvu Ave Maria) je ostal ta plug (urednika) za najdaljšo dobo v rokah p. Fortunata. Po krajši dobi, ko je z novonase-Ijenci p. Valentin Bazil 0’.F.M. zaokrenil urejevanje revije Ave Maria v novo smer, da je tehnično in vsebinsko odgovarjala sodobnosti, se je — vsaj mislim, da 1. 1956 — izselil v “kamnolom” v Avstralijo, je nato kmalu vsa “teža in vročina dneva” uredništva padla na p. Fortunata. škoda, da v slavnostni izdaji
ŽENA
bi rada dobila v najem hišo za sebe okrog 6. sob v St. Clairski naselbini, garaža in dvorišče. Kličite po 1. uri popoldan 431-6950.
-(194)
Want To Trade
Will trade audio cables or pocket transistor radio, like new, for earphones (single earpiece type) Call Frank mornings 361-4088.
Naprodaj
Popravljalnica čevljev in. vsa oprema, jako poceni. Vprašajte na 1144 Addison Rd.
(193)
Dog lost
Lost - Alaskan Husky dog by name of “Shang”. White and black. Reward, 391-3544.
-(194)
DOG LOST
Male German shepherd, 8 mos. old, black & white lost on Addison Rd. Tuesday morning about 8 am. He answers to name of “Baby”. Reward. Please call 881-4189 on 1055 Addison Rd.
—(198)
PRILIKA KLIČE
Willowick ranč, vse na enem nadstropju, tri spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, IVz kopalnica, klimatizirana centralno. Priključena garaža. Velik lot. Lastnik premeščen. Pridite pogledat in dajte ponudbo.
SAMO DVE LETI STAR
ranč, z aluminij am obit, tri spalnice, jedilna sobe, velika kuhinja, polna klet, karpetirano. popolno izboljšena okolica.
SURFSIDE 1000 —
Riverdale, novi ranči, z tremi spalnicami, 1% kopalnica. Polna klet. Se lahko takoj selite.
BI LEVEL
z aluminij am obit, tri spalnice, rekreacijska soba, 1,% kopalnica, dvojna priključena garaža. Se lahko takoj selite.
UPSON REALTY
UMLS
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9 do 9
(193)
THREAD GRINDER
DAYS
—	58	hour week
A leader in the machine tool industry has an immediate opening for a thread grinder. We will consider training a person with close tolerance set-up grinding experience.
FOOTBURT - REYNOLDS a division of Reynolds Aluminum Co.
1311 Chardon Rd., Euclid, Ohio
an equal opportunity emplover _______________________(193),
MACHINISTS PLANER OPERATOR NIGHTS 58 hour week
Due to retirement we have an immediate opening for a planner set-up operator. Good hourly rate and above average fringe benefits.
FOOTBURT - REYNOLDS
a division of Reynolds Aluminum Co.
1311 Chardon Rd. Euclid, Ohio
An equal opportunity employer
(193)
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted
HOUSEKEEPER. Three to five days per week. Live in or out. Call Mrs. Davis. 795-0564.
-(195)
DRIVER
V NAJEM
se odda eno družinska hiša, z vso opremo, garaža, blizu St. Clair Ave. Kličite po 4 uri pop. 361-5115.
(193)
For rent
5 rooms on E. 76 St., near Donald Ave. Call 521-7762 or 226-1024
-(197)
Prijalel’s Pharmaey
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ŽA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Soupravljanje meša glave in j So začple njegove'slike iti tako gledajo v njem vzor in rešitev! dobro v denar, da je pustil čev-Vseh socialnih vprašanj. Kakih j 1iarstv0 in se posvetil sarno sli-dvajset predlogov je že bilo v karstvu. Sledilo mu je še več ; konnskem parlamentu o “Mit- j drugih in danes je v Žireh vsaj j bostimmung” (soodločanju). ( Pet slikarjev-samoukov, ki za- '
Pionir XI se bliža planetu Jupitru
HOUSTON, Tek. — Vesoljsko l vozilo Pionir XI plove skozi pas močne radiacije proti planetu Jupiter, ki bi se mu naj 3. decembra približal na 26,600 milj. Njegova naloga je pregledati vreme na tem skrivnostnem, naj večjem planetu našega Sonca.
Vodniki programa NASA so v skrbeh, da ne bi pas močne radiacije, skozi katerega mora Pionir XI, škodoval njegovim aparatom. Če bo deloval pravilno in ne bo utrpel nobene večje škode od radiacije, pričakujejo od njega obilje novih podatkov o Jupitru. Pionir XI se bo namreč približal planetu na do 26,600 milj, med tem ko je Pionir X prišel naj bližje le do 82,000 milj.
Must have .good driving and employment record. Mobile and Industrial Catering route, apply in person.
ARA CHUCK
WAGON
2960 E. 34 St. Cleveland, O. 44115 An equal opportunity employer
(193)
_ .
HOUSEKEEPER.
Live in, to care for invalid wife and two teen age children. Excellent suburban location. References. For interview call 523-1890.
(194)
BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378
(x)
Porter
Light Duties
Age no factor, dependable and conscientious. Meals and uniform furnished. No week ends or Holidays. Apply 8:30 a.m. to 11 a.m.
COLONNADE CAFETERIA 1801 East 9th Street Lower Level Investment Plaza Bldg.
Ask for Mr. Marcinick
(196)
PODJETNI NAČRTOVALCI — Britanska skupina načrtovalcev družin jc zadnjic takole širila svoja navodila sredi Londona.
Predsednik opustil načrt o omejitvi proračuna na 300 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je v poslanici Kongresu predložil z manj š a n j e zveznih izdatkov za 4.6 bilijonov na skupno 302 bilijona. Prejšnji cilj je bil te omejiti na skupno 300 bilijonov.
Odlašajte v “Amer. Domovini”
DRILL. Experienced in set up & operation of multiple' spindle drills. Outstanding benefits. Including cost of living. Night shift opening. 281-2211. AIRFLEX PLANT OF EATON 9919 Clinton Rd.
An equal opportunity employer
(193)
LATHE. Experienced in set up and operation of large engine or turret lathe. Outstanding benefits. Including cost of living. Night shift opening. 281-2211. AIRFLEX PLANT Of’ EATON 9919 Clinton R«d.
An equal opportunity employer
(193)
Help Wanted
Wanted, cleaning lady for the City of Euclid area. For more information, call 371-0130.
“^(2,6 dec)
- '* ’
(
^r-90oooooooooaoaaiOBooaoooooooosiow«soooooooooe<30oo&i
■rodila Antikrista?' Ako je, bom cesarji zanič. Vstani, močni Ba-ubil ženo in sina! Na to puščav-i zilij, pa hodi v cesarsko mesto!
rt iIr rl^n rfno rvr»i Ir noVmi irt	• 'T rv-7i o v-»v»rw
VELIMIR DEŽELIC:
KRAGULJ
ROMAN IZ 9. STOLETJA
^Ogoooocoooooocoaoocoogogooeoogoocoooftaoeocoooog
'Si" V ' 'f
Apostol Pavel je tako povedal, “Morda ne veš, kaj pomeni ta on, čigar lečo mi hranimo, časti-!grška beseda?” mo in poljubljamo. On je rekel, | “Sofija pomeni modrost,” raz-ki je naše mesto proslavil za vse loži Pimen. “Hagija Sofija je večne čase, ko je pisal Solun- sveta Modrost.” cem: Vi ste zgled vsem vernim i “Modrost, modrost,” ponovi v Makedoniji in Ahaji.in v vseh’Mile, “sedemletni Konstantin si krajih ...”	j je izvolil za družico Sofijo, a so-
Govornik Sofronij je pomiril fija pomeni modrost.” ljudi; in mnogi so začutili v srcu | “Oh, pred nekaj dnevi,” se željo, da bi čimprej šli v cerkev : spomni krčmarica, “nam je neki apostolovo pa se s poljubom do-'potnik strašen sen in prerokbe taknili drage leče, s katere je pravil. Povedal je tudi imena, nekoč sveti Pavel pridigal So-,pa sem jih pozabila, čakaj! Ma
luncem.
*
Dobremu Miletu se je zdelo, da je vse okrog njega zavito v
. ,. Ne ... So. .. Sergij! Mislim, da je rekel Sergij. Setgij, ali kakor se že imenuje, je človek odličnega rodu, a ženo si je ugra-gosto kopreno, zakaj ni vedel, bil iz samostana, kjer je bila kaj vsi ti govori pomenijo. Tih je j redovnica. Ko pa se je iz- te sedel ob vrču medice in predel grešne zveže rodil sin, pokliče
svojo misel o snu drobnega Konstantina.
Šele ko se je svet do kraja
mlada mati svojega brata meniha pa se mu vrže z otrokom pred noge in ga zaklinja, naj ji
razšel, je utegnil krčmar Pimen radi Boga krsti otroka. Zakaj k njemu prisesti; prišla pa je dokler ga je nosila pod srcem, tudi Pimenova žena, razvezala'je sanjala, da ji izpod krila leze sveženj češminovine, ki jo je pri- grd zmaj. In neki opat jo je nesel Mile, in poslušala sloven- klel, češ, da bo njeno telo rodilo sko govorico; pa tudi sama se hudiča, ki bo postal patrijarh in
je vpletala v govor, obenem pa pletla z bakrenimi rokami zelen venec, katerega bo jutri obesila nad vrati krčme.
“Čuden sen je sanjalo dete, sedemletni Konstantin,” je izdal Mile glasno svojo misel.
“Moj Mile,” se nasmehne krčmar, “ti zmerom razmišljaš o tem dečku svojega gospoda Leva!”
-“Stopi ti deček v ranem jutru v drevored,’ nadaljuje Mile, “in meni prvemu izmed vseh razodene svoj sen.”
“Pa kaj je sanjal malček,” se vmeša Pimenova žena.
“Videl je, kako je poveljnik zbral vse deklice našega mesta pa mu rekel: Izberi si, katero hočeš za družico!”
“Pa?”
“Pa reče deček: Gledal in motril sem pa eno sem videl, eno najprikupnejšo cd vseh, prelepo v lice, vso v zlatu in biseru, a ime ji je bilo Sofija. Sofijo sem izbral.’
“Sanjalo se je tako dečku,” razlaga krčmar, “ker ej najbrž kje slišal, kako je nekoč cesarica Evfrozina ženila sina Teo-fila, našega sedanjega cesarja. Sklicala je vse krasotice cesarstva na dvor, dala sinu v roke zlato jabolko pa rekla: Izbiraj in daj jabolko dekletu,, ki ga hočeš za ženo!”
“Ali kar tako navprek?” vpraša krčmarjeva žena.	!
“In dobila bi zlato jabolko Ka-, sija,” se obrne Pimen k ženi pa zviša glas: “Ko ne bi imela pre- | dolgega jezika! Cesarjeviča je’ omamila lepota Kasijina pa se je ustavil pred njo in vzdihnil: j Kako to, da je po lepi ženi pri- j šel na svet greh? A Kasija bli- i skovito vrne: Po ženi je prišlo j tudi Rešenje! Odkrit in nagelj odgovor zjezi visokost, pa zato odda zlato jabolko dekletu, ki je stalo zraven Kasije. Radi sramote pa se je lepa Kasija zaprla v samostan, kjer še danes piše pobožne pesmi in zbadljivke.” “Oh, ko bi bila na Kasijinem mestu .. .” se zjezi krčmarica, njen mož pa jo prekine:
“Pred teboj, krasotica moja, se ne bi cesarjevič ustavil, še manj vzdihnil.”
Krčmarica, ki je bila že navajena na moževo zbadanje, samo zamahne z roko in ga sune z laktom.
“Pa odkod je malemu Konstantinu,” nadaljuje Mile svojo misel, “prišlo v sen ime Sofija?” “Kdo bi klical deklico tako neskromno!” pride vmes Pimenova žena.
“Zakaj neskromno?”
zvodil na krivo pot pol krščanskega sveta. Tedaj se je brat usmilil grešne sestre, ji krstil dete in mu dal ime Poti j, kar pomeni Blesteč, Svetel, morebiti se bodo potem obrnile od njega peklenske teme .. .”
“In dalje,” pripoveduje Pimenova žena, “pravi potnik, da je Fotiju zdaj okrog štirinajst let. In da ga je videl in sam vse slišal, kar nam je pravil. Videl ga je na božji poti v samostanu na gori Olimpu v Aziji. Fant je lep, močan in prav pameten. Toda ko ga je na Olimpu spazil častitljivi puščavnik Joanik, še je zjokal nad njim: Gospod, Gospod, Fotij ne bo šel po tvoji poti! Ko to sliši Fotijev oče, se ustraši pa vpraša častitega puščavnika: Oče, zakaj govoriš tako o mojem sinu! A starček odvrne: Gledam, kar se bo nekoč zgodilo. Takrat vikne oče: Kaj je morda Fotij eva mati ona opa-tica, o kateri trdijo Judje, da bo
nik dvigne oči k nebu in šepeče: Ne boš zabranil, kar Gospod dopušča. Poskrbi, da, rešiš svojo dušo!”
“Tudi meni je v snu prerokovano, tudi meni!” se nenadno oglasi Makedonec Bazilij s sirovim glasom, da vsi otrdijo; nihče ni namreč slutil, da posluša in razume.
“Sveti Diomed se mi je pokazal v snu pa mi rekel: Vstani, Bazilij! Cesarstvo je slabo in
VSA V POLITIKI — Kong. Bella S. Abzug iz New Yorka je vsa v politiki, poleg drugega se poteguje tudi za ženske pravice.
Lezi na prag moje cerkve ko berač; ko pa pride tvoj čas, boš prejel cesarski škrlat! Poslušam glas svetega Diomeda in pojdem!”
Dokler je po krčmi bobnel grobi Makedončev glas, je imel Pimen edino misel: da je ta divjak s strašno telesno močjo nor
in da bi v svoji prismojenosti mogel radi česarkoli planiti, navaliti in vse okrog sebe potolči.
Toda Bazilij takoj nato umolkne in sede nazaj na vrečo, zapre oči pa se guglje naprej in nazaj.
(Dalje prihodnjič)
a*	s
I mm [M NOVGLEINA VOŠČILA
•T
%	DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič ^ in novo leto v našem slovenskem dnevniki; Ameriški Domo- f '(i vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in (J
if
it
I 1
^ stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno, j)
Storite to čimprej e, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte- ‘t
Šavs rnmey
zm tke fills
Ohrfsfiitas!
Call 361-4088
NOW!
Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 13. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch.
Ad will include words: Merry Christmas and Happy New Year” plus your name and address.
Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service-	*11
|g OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., || <|| American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. SS?
vilka bo izšla 13. decembra.
Se priporočamo in hvala v naprej!
AMERIŠKA DOMOVINA
f
I
it
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
K TJ PON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino ko" moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime .........................
cesta .......................
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek 5
Moja ime je .................
Moj naslov je ................
mesto in država ..............
i
i
i
! j
i!
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
SMEJOČI SE ORJAK je stvarno le gornji del kompresorja v Turbodyne Corporation tovarni v St. Claud, Minn.
Voznice namesto običajnih voznikov!
Long Island železnica je dobila neobičajno voznico vlakov — nekdanjo dominikansko redovnico Maureen Shorey. Maureen je iskala službo in videla oglas, pa. se mu je 'odzvala, četudi je imela pomisleke. Poskitsila je in ji je bilo kar všeč. S časom je obvladala vse potrebno vn sedaj jo vidimo (na levi zgoraj), ko gleda z lokomotive, (na desni), ko pregleduje naprave v lokomotivi in (na levi), ko nekaj' ureja. Poleg nje je pri isti družbi v službi se več drugih deklet, kot je. razvidno s slik spodaj v sredi in na desni.
MOŽ TRDE ROKE — Predsednik Južne Koreje Park Chung-Hee (na sliki) vlada s trdo roko in ima proti sebi močno politično opozicijo, ki pa ji ne pusti do besede. Zato so nekateri zamerili presedniku Fordu, da je pretekli teden ostal za en dan v Seoul«, ko je potoval z Japonske v Vladivostok v ZSSR na dvodnevne razgovore z Brežnjevim.

Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.