POROČILI
"Prisilna hospitalizacija v akutni duševni krizi"
Posvetovanje sekcije za spodbujanje duševnega zdravja društva Alpe-Jadran 26. nnarca 1994
Posvetovanje je bilo na VŠSD v Ljubljani in
so se ga udeležili strokovnjaki iz Italije, Av-
strije in Slovenije, zlasti psihiatri in psihologi,
pa tudi medicinski sestri iz psihiatrične bol-
nišnice iz Linza, defektologinja in pedagoginja
iz Ljubljane. Vse navzoče sta v imenu Društva
Alpe-Jadran in ljubljanske psihiatrije pozdravi-
la dr. Lorenzo Toresini iz Trsta in dr. Jože Da-
rovec, predstojnik Psihiatrične klinike Polje.
Dopoldan smo se pogovarjali v strokovnem
krogu po delovnih skupinah, popoldanski
sklepni, skupni pogovor pa je bil odprt tudi za
javnost. Razdelili smo se v dve delovni skupini,
ki sta se ukvarjali z naslednjima temama:
• z analizo primerjalne raziskave določenih
dejavnikov prisilne hospitalizacije na področjih
Trsta, Gorice in Pordenona, Celovca in Ljub-
ljane in zakonom, ki se nanaša na prisilno
hospitalizacijo v teh državah; predstavljen je
tudi projekt zagovorništva za ljudi s psihia-
trično zgodovino;
• s fenomenološkim pristopom k razume-
vanju človeka v duševni stiski.
Prva skupina je dopoldan delala na CMZ,
druga skupina pa na VŠSD. Skupaj smo se po-
novno dobili na VŠSD ob 16.00 na plenarnem
srečanju.
O poteku dela v prvi skupini je poročal dr.
Lorenzo Toresini iz Trsta. Dejal je, da so med
analizo rezultatov omenjene raziskave ugotovi-
li zanesljive razlike med tremi regijami, zlasti
na področjih socialne motivacije za prisilno
hospitalizacijo in glede posrednika med člove-
kom v akutni psihotični krizi in psihiatrično
bolnišnico. Značilno je, da je na področju Lju-
bljane posrednik daleč najpogosteje družina, v
Avstriji pa policija. Na področjih Trsta, Gorice
in Pordenona pa so vsi našteti možni posredni-
ki nekako enakomerno razporejeni. Poleg tega
je še zanimivo, da se v Ljubljani prisilno hospi-
talizira več žensk kot moških, na področju Ce-
lovca je število žensk približno enako številu
moških (enako kot v Trstu in okolici), medtem
ko je v Gorici in Pordenonu situacija obrnjena:
več je moških, ki so hospitalizirani v akutni
psihotični krizi. Razlikuje se zanesljivo tudi
dolžina spremljanja ljudi, odpuščenih po akut-
ni psihotični krizi: spremljanje je najdaljše na
področju Trsta in najkrajše na področju Ce-
lovca.
Skupina, ki je delala na pravnem področju,
je navzočim predstavila posebnost zakonov, ki
urejajo prisilno hospitalizacijo v Avstriji, Italiji
in Sloveniji in jih seznanila s projektom zago-
vorništva za ljudi s psihiatrično zgodovino. Za-
govorništvo pri nas vključuje za zdaj brez-
plačno pravno in psihosocialno pomoč za upo-
rabnike psihiatričnih vslug.
Pravno pomoč ponujajo na področju:
1. kršitve temeljnih človekovih pravic,
2. kršitve pri odvzemu opravilne sposob-
nosti in skrbništva,
3. pri sporih z družino, stanodajalci, delo-
dajalci, zdravstvenimi ustanovami itn.
Psihosocialna pomoč pa zajema:
1. spodbujanje odgovornosti za učinkovito
odločanje o svojem življenju ter izgrajevanje
pozitivne samopodobe,
2. razvijanje socialne mreže za uporabnike
psihiatrije,
3. vključevanje uporabnikov v načrtovanje
novih dejavnosti,
4. posredovanje v družini v primeru kon-
fliktov,
5. družabništvo za osebe v duševni krizi za-
radi razbremenitve družine in preprečevanja
nepotrebnih hospitalizacij,
6. informiranje o naravi psihičnih motenj in
o zdravilih.
Pri tem projektu, ki pri nas deluje od 1. 1.
1994, sodelujejo pravniki, psihologi, socialni
delavci in psihiater.
V tretji skupini smo se pogovarjali o fe-
nomenološkem modelu pristopa k človeku v
duševni stiski. Na začetku je dr. Tanja Lamo-
vec podala nekaj zgodovinskih podatkov o fe-
nomenologiji kot filozofski smeri in potem
prešla na razlago uporabnosti tega modela za
152
"PRISILNA HOSPITALIZACIJA V AKUTNI DUŠEVNI KRIZT'
razumevanje duševne stiske. Primerjala je ele-
mente terapevtskega pristopa v klasičnem me-
dicinskem in fenomenološkem modelu:
Naprej je psiholog dr. Danilo Sedmak iz
Trsta podal svojo izkušnjo tridesetih let dela v
psihiatriji. Govoril je o začetkih svojega dela v
totalni instituciji, psihiatrični bolnišnici Sv.
Janez v Trstu, ki se je nadaljevalo skozi ob-
dobje po odpiranju bolnišnice, ko je pacient
čez noč postal gost in katerega želje in potrebe
so oblikovale odziv in politiko psihiatrije (kar
je omogočilo srečanja s čudovitimi možnostmi
in nekaterimi zablodami tega obdobja). Tretje,
sedanje obdobje svoje izkušnje pa dr. Sedmak
opisuje kot lokalno organizirano psihiatrijo, z
Centri za mentalno zdravje kot temeljnimi
enotami. Centri niso namenjeni le uporabni-
kom psihiatričnih uslug, ampak tudi odraslim v
obdobjih duševne stiske in tudi drugim (kot
neke vrste družabni center). Terenska služba
je precej razvita in rešuje nekatere akutne
primere kar v domačem okolju.
Sledil je pogovor o nekaterih drugačnih
trendih v tržaški psihiatriji, predvsem o trendu
vse večje uporabe medikamentozne terapije v
nekaterih Centrih na področju Trsta.
Na koncu nam je Vito Flaker še predstavil
teorijo izračuna verjetnosti tveganja, ki jo v
Angliji razvijajo za uporabo v psihosocialnih
službah.
Na plenarnem srečanju smo torej eni dru-
gim predstavili vsebino dela in se pri tem ob-
časno ustavili pri določenih žgočih vprašanjih.
Prispevki vseh, ki so sodelovali v pogovoru, so
bili zelo dragoceni pri risanju širšega zemljevi-
da področja, o katerem je tekla beseda.
B¡l¡ana Dušic
1531