xvn. letnik. V7 Gorici, 23. septembra 1909. 38. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskein bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vinipolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukcžič) v Gorici. Volilci! Pred durmi je dan, ko Vam bo stopiti na volišče in vršiti eno najvažnejših državljanskih pravic, katero Vam podeljuje ustava. Volili boste zastopnike, katerim položite v roke upravo naše dežele, katerim omogočite velik upliv na vse javne naprave, katerim odprete pot do svojih žepov in mošenj, ker dobijo pravico, določevati Vam razna bremena, davščine in naklade. Oddaja glasovnice z imeni kandidatov se izvrši v nekaterih trenotkih; ali ta čin je silno važen in boste zanj odgovorni Bogu in svoji vesti. Zato pa premis lite dobro, komu oddaste svoj glas! Ponujajo in vsiljujejo se Vam razne stranke s svojimi kandidati. Ne verujte vsakemu človeku in vsaki stranki; denite jih na rešeto svoje zdrave pameti, na tehtnico svoje razsodnosti, na mero poštenega človeka; potein sodile jih iu uravnajte svoje obnašanje do njih. Prva, najsilovitejša, najbolj laž-njiva in zagrizena je liberalna stranka. Tako je lažnjiva, da laže že z imenom, katero si je nadela. Sama sebe imenuje namreč narodno-napredno, ker se boji s pravim imenom na dan. Liberalizem je sovražen ljudski blaginji v vsakem oziru. V7ere nima nikake, ampak jo včasih le hlini da se ga verno ljudstvo ne ustraši. Kadar misli, da je varen, pa udriha po duhovnikih, škofih, papežih, po cerkvi in verskih resnicah. Morale, sloneče na verskem prepričanju, ne pojmi; zanj velja svobodna misel, ki ga oproščuje vsake vezi nasproti Itogu in bližnjemu; uživanju stavi le tam meje, kjer ne more več uživali, ker je opešal, ali ko nima kaj uživati, ker je vse zapravil: zdravje, moč in premoženje. V socialnem oziru je pravi trinog; sebi prisvaja vse dobrote in koristi, bližnjemu prepušča le toliko, kolikor je neob-liodno potrebno za življenje, da si obrani hlapca in delavca; vse prostosti, pravice in privilegije tirja za se, za ljudstvo ima le krivico, zatiranje in pokončevanje. V gospodarskem oziru zahteva vse za se ter si nabira premoženje, ne da bi pomislil na rek, da kakor dobljeno, lako zgubljeno, kar se mu prav pogosto pripeti. Ljudstva in narodi zdihujejo pod težo li beralizma kj er se vgnezdi. Zato so se brezsrčnega neusmiljenega, srčni mozeg ljuds*va izsesa-jočega liberalizma že povsod odkri-žali; le pri nas na Goriškem straši še in brca na vse strani, ker čuti, da mu gre za kožo. Prav radi tega, ker liberalizem sprevideva, da mu bije zadnja ura, skuša to svojo zadnjo uro podaljšati, kolikor mogoče. Zato se je zavil v nedolžni plašč agrarcev. potegnil spokorno kapuco čez glavo ter se predstavlja kmetom kot rešitelj iz vseh nadlog. In ta agrarna stranka naj kmeta reši brez programa, brez načel in brez dela. Ves program agrarne stranke obstoji v tem: njen načelnik naj bo deželni odbornik, njegov oproda pa deželni poslanec; nekaj bogatinov naj pride zastopat ljudstvo in nekaj častihlepnežev do časti ljudskih zastopnikov. A ko se to zgodi, potem je kmet rešen ; kajti namen je dosežen, radi katerega se je rodila agrarna stranka. — K potuhnjenim liberalcem, ki tvorijo generalni štab le stranke, pristopilo je tudi nekaj poštenih kmetov, ki so se dali slepiti po svillih gumbih agrarnega fraka in gibčnem jezičku strankinega agitatorja. Ta stranka je nenaravna zmes, ki se mora ločiti; naj vzame liberalizem, kar je njegovega, in naj pusti ljudski, pravi in edini kmečki stranki, kar je njenega. Boj se bije med liberalizmom in krščans kimi načeli na vsi črti javnega življenja. Agrarstvo je nekaj srednjega med lema bojevnikoma, kar daje potuho liberalizmu in ga ščiti. Možje, ki so bili do zdaj z dobro vestjo pri tej mešanci, naj pomislijo to in naj pridejo nazaj Ije, kjer je njih mesto: v slovensko ljudsko st ra nko. Ta stranka ima program, ki obsega vse javno in socialno življenje narodov na edino pravi krščanski podlagi in na demokratskih nazorih, v kolikor se ti strinjajo z razodeto resnico. S. L. S. je zmagovito nastopila po drugih slovenskih pokrajinah; naj zavzame tudi na Goriškem ono mesto, ki jej gre po njeni notranji čvrstosti ter po jasnosti iu vsestranski poljudnosti njenih načel. Ni kdo naj se ne odteguje volilnemu boju. Vsakdo naj si šteje v državljansko in vestno dolžnost, da se udeleži volitve ter da voli kandidate slovenske ljudske stranke; kajti le ta druži v sebi vse predpogoje, ki morejo pridobiti stranki zaupanje in jamčijo za njen mogočen razvoj. Slovenska ljudska stranka obseg« vse sloje našega naroda in nudi vsem slojem svojo pomoč in podporo. Zato naj vsakdo voli v nedeljo 26. sept. naše kandidate, ki so: Manfreda Anton, župan v Jderskem. Fon Mp, sodni svetnik v Gorici M Alojzij. posestnik v Kobdilju. Zaupniki! Pazite na vo-livne komisije! Liberalci so vsega zmožni! Spomnite se, da so se celo pri glavni komisiji popravljale številke oddanih glasov! Torej pozor! Vsako r\erednost naznanite sodniji! Taki so prijatelji ljudstva, ki se Vam zdaj vsiljujejo za poslance. Še do pred nekaj leti štel se je pri mnogih občinah užitninski davek, t. j. občinske doklade h njemu kot nekak postranski, ne posebne važnosti imajoč dohodek: po drugih krajih so sc zanimali zanj pa le nekateri v občini, kajti povsod bili so dohodki v občini od daca navadno zelo majhni. Kako to? Državni užitninski davek oddajal sc je v prejšnih letih navadno v zakup najvišjemu ponudniku, n. pr. Kalister, Gorup i. dr. Ti podvzetniki so potem tudi prevzemali poleg državnega daca navadno v zakup tudi mogoče deželne in občinske doklade. Na podlagi državnega, v zakup vzetega, daca so potem plačevali deželi in občinam po prevdar-jenih odstotkih določene zneske: Za kolikor nižjo ceno so udobili državni dac, za toliko manj so seveda udobile dežela in občine, a krčmarji in mesarji morali so od vsega daciranega vina in mesa natanjčno po tarifi plačevati določene zneske. Toda tudi ti veliki prevzemniki daca so imeli svoje pijavke, takoimenovane licitacijske hijene. Take le pijavke, mogočnejči-obrtniki, so se navadno združili in skupno stavili ob dražbi glavnemu zakupniku pogoj: Ali plačaj nam toliko, ako ne, ti bomo rastli pri dražbi! Konec je bil navadno tak, da je glavni podvzetnik pri pogajanju temu in onemu krčmarju pustil klet in meso brez daca. Ti so bili potem prosti daca, a nižji obrtniki morali so do vinarja vse plačati. Občinski dac pa so semtertja pustili ali popolnoma na stran, ali so prepustili, da so ga ti izvoljenci vzeli v zakup za slepo ceno. Občine so dobile navadno jako malo, a obrtniki so morali natanjčno plačevati po tarifi. Tako n. pr. je dobivala občina Kanal leto za letom okoli 000 gld. občinskih doklad. Deskla pa celih 80 gld. Naj povedo gg. Križnič in Konjedic, ali ni vse tako in koliko daca sta onadva plačevala v prejšnjih letih. Tako je šlo leta in leta; gospodje podvzetniki in njih pijavke so si nabavili velikanska premoženja in podarili so seveda za pesek v oči, semtertja tudi za narodne namene kak dar, ki je bil v „Soči“ in drugod vselej z debelimi črkami natisnjen, a nekateri pa, ki so se, veseloživeč. preveč zanašali na ta zlat dež, so pa še zašli v dolgove. Za vse to pa se je morala vršiti vedna reklama po časnikih. Toda vsaka stvar ima en konec. V deželnem odboru sta sc konečno našla dva »izdajavca", Gregorčič in Berbuč, ki sta odločno nastopila in rekla visoki vladi: Pobiraj enkrat sama ves dac skozi pet let, da bomo natanjčno vedeli, koliko plača cela dežela daca in koliko pritiče državi, deželi in občinam. Kako so takrat vpili „Soča" in njeni privrženci! A zmagali so! Vlada je začela pobirati dac, in oj čudo! Kanalska občina udobila je v prvem letu 11.000 K in Deskla okoli 1000 K. Gorje! Tudi uboga Konjedic in Križnič sta morala plačati dac! In dežela? Vspričo ogromnih dohodkov povišala je učiteljem plače, ne sicer na 5400 K. ali vendar tako, da lehko pošteno živijo. S koncem tek. leta jenja pobirati država po finančnih uslužbencih dac. Kaj potem? Ali naj prevzame pobiranje dežela, ali naj se da zopet v zakup kakor v prejšnjih letih, ali naj se kako drugače vredi? Nekdanje pijavke si želijo prejšnjega zlatega dežja, zato pa silijo v deželni zbor Križniča, Gabrščeka i. dr. Ker sta pa jim na poti Gregorčič S koreninami izrujmo agrarno-liberalno šarlatanstvo! in Berbuč, zato kričijo na vse grlo: Smrt izdajavccma! Zato pa, slovenski volilec pomisli, prevdari in ne daj takim sleparjem tvojega blagostanja glasu! Pomisli: Vsak primankljaj na občinskem dacu bodeš moral plačati z občinskimi dokladami. — Zaupniki! Sporočite takoj Izid volitve! Volilna okrožnica. (iospod dr. Franko je razposlal zaupnikom svoje stranke neko tajno okrožnico, ki kar mrgoli raznovrstnih nena-tančnostij. Oglejmo si najdebelejše. Dr. Franko pravi: Za laški del dežele ne zmanjka nikoli denarja, za naš del sc ne stori v gospodarskem oziru n i č. To je debela neresnica, katero si upa dr. Franko le v tajni okrožnici tiskati, v javnem listu se tega ne drzne trditi. In res je njegovo glasilo »Kmečki Glas" 17. t. ni. le toliko trdilo, da gre deželni denar po večini v Furlanijo, kar pa tudi ni res. Kar se tiče razdelitve podpor med s Italijank im in slovenskim delom dc-žele, je-'tes le to, da se je strogo na to pazilo, da seje dala polovica podpor Italijanom, polovica Slovencem in da se je lev predzadnjem zasedanju deželnega zbora dovolilo slovenskim okrajem nad 200 tisoč kron deželnih podpor. Dalje pravi dr. Franko v svoji okrožnici: Z novim volilnim redom so naši klerikalci priznali Lahom za vedno nadvlado v deželi. Tudi to ni res! Pot do slovenske večine v deželnem zboru vodi skoz trgovsko in obrtno zbornico, ki voli dva deželna poslanca. Če imamo večino v trgovski in obrtni zbornici, jo imamo tudi v deželnem zboru in laška nadvlada izgine za vedno. Do te večine seveda ne pridemo, če se bodo uničevali slovenski trgovci. Ne rečemo drugega. V Frankovi okrožnici čitamo: Delovanje zadnjega deželnega zbora so preprečili z obstrukcijo slovenski klerikalci v družbi laških liberalcev. Ta trditev je prava advokatska zvijača. Zakaj pa gospod doktor ne pove, kdo je p r o v z r o č i 1 obstrukcijo in naše poslance prisilil k temu koraku? Zakaj ne pove volilcem jasno in glasno: Jaz in Gabršček sva hotela priti v deželni odbor. Izključiti sva hotela celo slovensko ljudsko stranko iz deželne uprave, čeravno je bila pri zadnjih volitvah večina slovenskega kmečkega ljudstva na Goriškem v taboru te stranke, čeravno sem jaz sam trdil v »Kmečkem Glasu", da ni ves deželni zbor piškavega oreha vreden, če nimaš besede v deželnem odboru. Da bi dosegla svoj namen, sva sklenila zvezo z našimi sedanjimi n a j h u j š i-m i narodnimi nasprotniki, namreč s Faiduttijem in njegovim klubom, ter mu obljubila za to pomoč eno izmed štirih odborniških mest. Ker pa niso hoteli laški liberalni poslanci tega mesta odstopiti našim laškim zaveznikom, smo zapustili deželni zbor in onemogočili njegovo zborovanje. Mi torej, poslanci »Slovenskega kluba", smo v družbi s Faiduttijevem klubom provzročili obstrukcijo in razpust deželnega zbora. Mi smo torej tudi krivi, da ni deloval deželni zbor in da imamo zopet d c ž el-nozborske volitve, ki razburjajo brez potrebe našo ubogo deželo. To bi bil moral dr. Franko v tajni okružnici povedati svojim zaupnikom. če je hotel resnico govoriti. * * ♦ „.\aša stranka ni proti veri", trdi dr. Franko v okrožnici. Naš odgovor: Stranka se spozna po svojem glasilu. Vprašamo dr. Franka: Ali ni Vaš »Kmečki Glas" priporočal čitanje liberalnih in deloma brezverskih listov ter izključil le popolnoma brezverske liste n. pr. „Svobodno misel?" Ali ni Vaš »Kmečki Glas" lani širil krivi nauk, da je romanje na Sv. Goro ali pa še celo v daljni Lurd v protislovju s svetim evangelijem? Ali ni žalil Vaš »Kmečki Glas" naše duhovščine z grdim obrekovanjem, da p r i t i s k a na k me taji n da izvaja dosledno nauk: L j u b e z e n d o d o m o v i n e j e poganstvo? To naj dr. Franko zanika če more; potem šele mu bomo verovali, da njegova stranka — seveda po nekaterih njenih vodilnih članih — ni proti veri. Pri deželnem odboru je 15 laških in 13 slovenskih uradnikov. Dr. Franko pa trdi. da je ogromna večina uradnikov laška! Nedokazana trditev, da je naša stranka nesposobna upravljati de-•želo, da se ne zna ali noče postaviti po robu Lahom, vladnim organom in Nemcem itd. je le splošna fraza, s katero šunta dr. Franko volivce. Tudi ba-liarija. da bodo Frankovi kandidati znali pokazati nasprotnikom zobe' in pridobiti ljudstvu njegove pravice, je le splošna obljuba, ki nič ne stane. Poglejmo le dr. Franka! On sam ni imel nikdar zob, da bi jih bil o pravem času pokazal. Pred Andrejem Velikim je vselej stisnil rep ter oči obrnil v kot, da nič ne vidi! Videli smo, da je Frankova okrožnica neka čudna zmes nedokazanih trditev, cenih obljub in debelili neresnic. Čudimo se, kako je mogel gospod doktor pod to zmes postaviti svoje inie. Njegova soproga bi kaj takega ne podpisala ! Na koncu svoje okrožnice priporoča dr. Franko kandidate za splošno kurijo, namreč sebe, Križniča in Al. Štreklja. Na čelu pa ima okrožnica tudi tale napis: Odvetnik dr. Alojzij Franko v Gorici, na Kornu 8. Telefon št. 139. Poštno čekovni račun 94.729. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. Botega! botega! Da, da, g. doktor, v tem ste imeli prav, vse Vaše suvanje in hlastanje po poslanstvu in odborništvu ni drugega kot: botega, botežica! Kandidati „kmečke“ stranke. Torej »kmečka" stranka že ima svoje kandidate! Pa še kake! Stranka se imenuje „kinečka" stranka, nje glasilu pravijo »kmečki" glas. Njen voditelj (NB. po imenu!) dr. Franko je pridigal lani na shodu pri Rebku zbranim »kmetom" in liberalcem: Ko boste izbirali kandidate, ravnajte se po geslu: kmet kmeta; pustite uradnike in profesorje. Tudi „kmečki" glas je trobil večkrat po svojem šibkem papirju: Kmet kmetaI In glejte kmetje! Med kandidati »kmečke" stranke za splošno kurijo ni niti ednega kmeta! Če se hočete torej ravnati po naukih dr. Franka in »kmečkega" glasa, ne smete voliti niti enega izmed proglašenih kandidatov »kmečke" stranke. Poglejmo jih! Prvi je dr. Franko. On ni ne kmet, ne veleposestnik, ampak advokat v Gorici. V dotiko s kmeti pride navadno le potom dobro adjustiranih ekspenzarjev Kraševci, kje (advokatske plače). Značilno za tega kmečkega kandidata je to, da ga imenuje »Kmečki glas" v oficijelni proglasitvi »advokata v Gorici", da je pa. on kot poslanec zahteval višje dijete, ker stanuje izven Gorice na deželi. Tudi to je čudno, da ni njegovo glasilo proti letošnji povišbi advokatske tarife črhnilo niti besede. Šele pretekli mesec se je »Kmečki glas" pošalil, da sc bo kmečka stranka upirala pristopanju advokatov, ako bodo hoteli le povišanje odvetniške tarife. Tako imajo kmeta za norca! Ali »Kmečkemu glasu" ne zadostuje, da je justični minister zvišal letos meseca julija tako neprimerno advokatom honorarje ? Na to, kar je lani izrekla dr. Franku »Soča", se posebno ne oziramo, čeravno niso vsa očitanja brez podlage. »Soča" mu je namreč med drugim očitala, da se ni do svojega štiridesetega leta nikdar brigal za kmeta, nikdar za kmeta delal; da je skrbel le za svojo odvetniško pisarno ter pridno koval rumenjake ; da vlaga svoje tisočake v tuje in ne v slovenske banke; da je vse, kar ima na sebi, iz laških boteg, da ga ni še nikdar v Gorici obril slovenski brivec itd. itd. ^ Zadosti o tem »kmečkem" kandidatu ! Drugi kandidat »kmečke" stranke je kanalski župan Anton Križnič. On je veleposestnik, krčmar, mesar, tovarnar in vedi si ga Bog kaj še, le kmet pa on ni I Če bo Križnič res izvoljen, bo križ ž njim. Je prenagel in preveč le Križnič! Tretji in najinteresantnejši kandidat »kmečke" stranke je Alojzij Štrekelj. Ta kandidat ni niti član kmečke stranke, ampak liberalec in pripadnik Gabršče-kove narodno-napredne stranke. Ko je ta stranka na shodu svojih zaupnikov 9. t. m. postavljala svoje kandidate, je bil- Štrekelj poleg in izbran je bil celo za predsednika tega shoda. Tudi ta kandidat ni kmet, marveč o. kr. uradnik pri dalmatinskem namestništvu. Torej on niti na Goriškem ne prebiva. »Soča" je obpredzanjih deželnozborskih volitvah sicer pisala, da Štrekelj zapusti državno službo in se preseli na Kras, če bo izvoljen. A to je bilo le slepilo! Štrekelj je še državni uradnik v Dalmaciji. Pred ožjo volitvijo med prof. Ber-bučem ii\ g. Obljubkoin je pisal lani »Kmečki glas": Kmetje nočemo c. kr. uradnikov, ki so odvisni zaradi službe. Kaj je »kmečke" voditelje zmotilo, da so zdaj postavili za kandidata cel6 aktivnega c. kr. uradnika, ki je pride-ljen politiški upravi? Politični uradnik se mora slepo pokoriti svojemu predstojniku, vpokojeni profesor je prost človek. Niti klijentom se mu ni treba uklanjati. Ta neverjetna kandidatura liberalnega uradnika nam je pokazala vso breznačelnost in neodkritosrčnost »kmečkih" voditeljev. Sprejeli so liberalca med svoje kandidate, da bi mu s svojimi »kmeti" pripomogli do zmage. Isto se je zgodilo lani pri deželnozborskih in predlanskim pri državnozborskih volitvah. Paradni kmet Ivan Mrmolja je to lani na shodu »kmečke" stranke priznal z besedami: če bi ne bil nastopil zadnjič Al. Štrekelj kot kmetski kandidat, bi bili Kraševci propadli, samo liberalno ime je že na tako slabem glasu pri ljudstvu. Videli smo, da ni med temi tremi kandidati »kmečke" stranke niti enega kmeta. Liberalci so postavili iste kandidate: dr. Franka, Antona Križniča in so Vaše trte? Al. Štreklja. Ta dva vzroka sta dovolj tehtna, da ne da noben pravi kmet svojega glasu tem kandidatom. Zaupnlkil Pazite, da pridejo naši volivci vsi na volišče ter da prinesejo s seboj izkaznico! Izkaznico naj vsakdo shrani za slučaj ožjih volitev! Šarlatani! „Soča" straši zopet z volilnim redom za goriški deželni zbor. Pravi, da je ta volilni red zagrešil Gregorčič. Dr. Franko je lani na nekem javnem shodu drugače govoril; rekel je, da so zakrivili volilni red tudi slov. liberalni poslanci. Kaj so delali ti liberalni poslanci, ko se je v deželnem zboru razpravljalo o novem volilnem redu? Predsednik slov. liberalnega kluba se niti ni udeležil dotične seje, AL Štrekelj je molčal in dr. Treo ni maral predlagati, naj se načrt novega volilnega reda odstopi pravnemu odseku in sc s tem pokoplje, ker Je botel preprečiti pozneje očitanje, da so volilno reformo s tistim dosegljivim koščekom splošne volilne pra-vloe v pravni odsek zavlekli in Jo tam pokopali ravno narodno-naprednl poslanci. To je pisal in priznal v »Soči" sam dr. Treo lani 21. marca. Novi volilni red se Je torej zdel slov. liberalnim poslancem tako dober, da si ga niso upali pokopati v pravnem odseku, ker so se bali, da bi se jim to pozneje očitalo. In res je, da je šele ta novi volilni red dal volilno pravico večini našega ljudstva, malim kmetom, malim obrtnikom, delavcem, itd. Edini dr. Gregorčič jo stavil tekom razprave o tej volilni reformi razne predloge, s katerimi je skušal načrt volilnega reda Slovencem v prid nekoliko zboljšati. Laška, večina je te predloge odklonila. Kaj naj bi bil dr. Gregorčič dosegel, ko se niso tako važne seje niti vsi slovenski poslanci udeležili! Zdaj pa poglejmo, kako nesramno pači resnico »Soča". Neki brezvestni lažnik in hujskač se drzne to-le pisati: »Sloveči volilni red za deželni zbor je zagrešil človek, ki se je rodil pod slovensko streho in ki čuje na ime: dr. Anton Gregorčič. Pod slovenskim krovom se je rodil, za voditelja goriških Slovencev so ga šteli, pa vendar je prepričan ta človek, da je prav in v redu, da 1 Furlan velja toliko, kolikor 2 Slovenca. Do takega preziranja, do takega zaničevanja goriških Slovencev se doslej še ni dokopal, razven dr. Gregorčiča, noben Slovenec. — Kdo bo volil še to nesrečo v deželni zbor!" Takih lažij, tako nesramnega obrekovanja je zmožen — le smrad iz pekla. Človek, ki se predrzne trditi, da dr. Gregorčič prezira in zaničuje goriške Slovence, je baraba, ki zasluži palic. Sicer pa je tista tolikokrat ponovljena trditev, da po novem volilnem redu velja 1 Furlan toliko, kolikor 2 Slovenca, prav navadna laž, kajti pri zadnjem ljudskem štetju je bilo na Goriškem 140.600 Slovencev in 81.100 Italijanov. * * * četrtkova »Soča" ima to-le debelo tiskano hujskarijo: »Mi gremo v boj s protestom proti nečuveno krivičnemu volilnemu redu. Mi hočemo nov, pra- Na volišče do zadnjega moža. vičcn volilni red, ki ne bo poniževal Slovencev, marveč dal vsakemu svoje". Slepilci! Če je po vašem mnenju novi volilni red res ..nečuveno krivičen", zakaj niso vaši liberalni poslanci v deželnem zboru predlagali prcmembo volilnega reda. Tega niso storili, pač pa so stavili takoj v drugi seji lanskega zasedanja deželnega zbora nujni predlog, da se volijo deželni odborniki še pred potrditvijo volitev. Tako se jim je mudilo do ..zlatili jasli v deželni hiši"! Nd odpravo .^lečuveno krivičnega" volilnega reda ni nihče niti mislil! Zdaj šele, tik pred volitvami, slepite volilce zopet z novim volilnim redom! Šarlatani ! Zaupniki! Ne strašite se truda! Pojdite od moža do moža. Noben Izmed naših volivcev naj t\e ostane doma. Vsi na volišče! Politični pregled. Nemški kancelar na Dunaju. Nemški kancelar Bethmann-tlolhveg je bil te dni na Dunaju, kjer se je predstavil našemu cesarju in pa ministru za zunanje zadeve. Cesar mu je pri tej priliki podelil veliki križ Štefanovega reda. Vibama seja štajerskega dež. zbora. V torek je bila v štajerskem dež. zboru jako viharna seja. In to zaradi tega, ker so slov.-kat.-narodni poslanci čitali interpelacije v slovenskem jeziku. Nemci so zaraditega hrupno razsajali. Slov. kat.-narodni poslanci so odločno nastopili za pravice slovenskega jezika v štajerskem deželnem zboru ter odločno protestirali proti postopanju deželnega glavarja, ki je dal o priliki praznovanja 20-letnice obstanka društva „Siidmark" okrasiti deželno hišo. Češki deželni zbor. V torek se je sešel češki deželni zbor. Viši deželni maršal, princ Lobkovic, je otvoril sejo ob 12. uri opoludne. V svojem nagovoru je izrazil željo, naj bi bilo zasedanje deželnega zbora blago-nosno za mir in gospodarski napredek dežele. Viši dež. maršal je pozval zbornico, naj se za konstituiranje kurij izvoli verifikacijski odsek. Posl. Pacher je izjavil v imenu nemških poslancev, da se isti glasom sklepa skupnega shoda nemških deželnih poslancev ne udeleže konstituiranja kurij. — Nato je viši deželni maršal zaključil sejo. Popoldne se se sešla konferenca načelnikov vseh deželnozborskih strank, ki pa ni prišla do nobenih sklepov. Jutri se bo posvetovanje nadaljevalo. Sploh je malo upanja, da bi dež. zbor deloval, kar bi pa jako neugodno vplivalo na splošni razvoj našega parlamentarnega življenja. Volivci splošne skupine! Predno oddastc v nedeljo, dne 20. t. m. svoj glas, pomislite, kdo dela za blagor ljudstva. Kar se je storilo do sedaj, je vse delo S. Ij. S. Zato dajmo svoje glasove dne 20. t. m. kandidatom Slov. ljudske Stranke! Darovi. Jubilejni darovi za „Slovensko s i r o t i š č e": P. n. županstvo Prva čin a vsled starašinstvenega sklepa na račun ustanovne glavnice, katere obresti bode samo rabilo za vzdrževanje svojih sirot v prihodnjem zavodu, 250 K; Benedikt Poniž na grob žrtvam 20. septembra 5 K; županstvo Vogersko letnino 10 K; v nabiralnikih ..(ioriške zveze“ 2 K 60 v; Josip Gorup, c. kr. deželni sodni svetnik v p. 100 K; Josip Stanič, cerkovnik, Go-renjcpolje 20 v; v nabiralniku krčme g. Alojzija Colja 2 K 30 v; Josip Golja, župnik 5 K; Alojzij Novak, župni upravitelj 1 K; Oblokar Ivan, kavarnar v Solkanu 2 K ; Bratuš Štefan, trgovec v Kalu 1 K: Josip Fabijan župnik 2 K; po odhodu g. zlatomašnika Stepančiča iz Temnice in drugih gospodov nabralo se je pri veliki družbi cerkvenih pevcev, stre-Ijalcev in pomagačev 4*27 K (enako za ..Šolski Dom" in ..Alojzijevišče"). Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Za „A I oj z i j e v išče" Josip Golja, župnik 5 K. Štrekljeva lin hribček bi kupil pa trte sadil, volivce napajal in sam bi ga pil. Pa vražje te trte je grenek njih sad. Zato klerikalcem, zadavil bi vrat. Zaupniki! Poučite volivce, da je vsaka glasovnica veljavna, tudi glasovnica brez giavarstveneia pečata! Domače in razne vesti. Ognjenim zaupnikom! llijudno prosimo cenjene zaupnike, da nam nemudoma, takoj po volitvi brzojav-n o sporoče izid. Tako je mogoče, da smo si na jasnem ter da naznanimo izid takoj po deželi. Imenovanja v pravosodni službi. — Svetnik višega sodišča v Trstu, Simon Lettich, ki ima naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan dvornim svetnikom; višji državni pravdnik v Trstu, dr. Karol Chersich, ki ima naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan dvornim svetnikom; svetnik deželnega sodišča v Gorici, Matija Rutar, ki ima naslov svetnika višjega deželnega sodišča, je imenovan svetnikom višjega deželnega sodišča. Vsi trije ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Odlikovanje. Našemu rojaku gosp Francetu Leban iz Černič, ravnatelju poštnega urada v Ljubljani, podelil je cesar naslov vladnega svetnika. Vrlemu rojaku in rodoljubu iz srca čestitamo! Nova maša. — Dne 19. t. m. je bil v Turinu na Italijanskem v mašnika posvečen Slovenec, naš domačin, č. g. Jožef Malič s Peči pri Rubijah, ki se je šolal 4 leta na goriški gimnaziji, potem pa je bil sprejet v red Salezijancev v Turinu. Dne 27. t. m., t. j. v ponde- Ijek. bo v svoji rojstni vasi na Peči daroval prvo sv. mašo. Č. g. novomašnik je končal študije uže pred 3 leti. a zaradi svojo mladosti je bil šele letos v mašnika posvečen, č. g. novomašniku iz srca čestitamo ob tej priliki in mu želimo, vse najbolje na trnjeni službi dušnega pastirstva! K premestitvi moškega učiteljišča v Gorico. Vest, katero so pred par dnevi prinesli italijanski listi, vest namreč, da je naučna uprava na Dunaju preklicala svoj odlok, s katerim je odredila dne 8. septembra t. L, da se slovensko moško učiteljišče premesti iz Kopra v Gorico, ni bila resnična. Italijanski listi so trdili, da jim je to vest doposlal državni poslanec dr. Marani z Dunaja, ki je šel tja, da izposluje od vlade preklic ali suspendiranje zgoraj omenjenega odloka. Da je ta vest vzbudila pri Slovencih največje ogorčenje in da so jo smatrali za resnično, temu se ni prav nič čuditi, ako se pomisli, da je vlada že večkrat pojedla Slovencem dane obljube. Prav zaradi tega pa so nastali na slovenski strani odločni protesti. Oglasili so se koj državni poslanci in sklican je bil v četrtek tudi v Gorici protestni shod, ki je bil dobro obiskovan in katerega so sc udeležili somišljeniki vseh slovenskih strank. Zdaj je pa dognano, da naučna uprava svojega odloka ni preklicala in da se premestitev slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico izvrši že te dni. Goriški jnestni župan se je podal v spremstvu nekaterih mestnih svetovalcev včeraj v Trst k tržaškemu namestniku, princu Mohenlohe, z namenom, da bi vendar le preprečil že sklenjeno premestitev. No, odgovorilo se 11111 je tam, da je vprašanje glede premestitve slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico že definitivno rešeno in da pride isto že v kratkem času v Gorico. Namestnik je rekel namreč včeraj goriški deputaciji, da je posl. Marani slabo mnel besede ministra, ker dekret ni bil nikdar suspendiran in vse, kar je rekel minister, je bilo, da bo razmišljal o tej stvari. Njemu, namestniku, da ne preostaje drugega, nego da izvrši nalog, ki ga je brzojavno prejel od ministra. Opomnimo naj še, da je bil isti dan kakor dr. Marani na Dunaju, pri naučnem ministru, in sicer v isti zadevi, tudi naš drž. posl. Fon. Ustanovitev pododbora ..Slovenske dijaške zveze" za Primorje. — V pon-deljek, dne 20. septembra t. L se je vršil ustanovni občni zbor S. D. Z. Na malo vabilo so se odzvali v lepem številu goriški bogoslovci in akademiki katoliškega mišljenja. Centralni odbor S. D. Z. je zastopal tovariš Mark Natlačen. Na dnevnem redu so bile točke: Organizatorično delo, narodno - obram-beno ter ljudsko-izobraževalno delo. Sledila je izvolitev odbora. Za predsednika je bil izvoljen tov. bogoslovec Andrej Rustja, za tajnika abiturient Vekoslav Vertovec, za blagajnika in knjižničarja tov. jurist Orel Filip. Razprava je bila kaj živahna. Poročilo prinesemo prihodnjič. Dosedaj se je priglasilo nad 30 članov. Tu dejanje — tam kričanje. — Bil sem te dni v vipavski dolini in sem govoril s kmetom, ki me je vprašal, kaj bo z moškim učiteljiščem v Gorici. Rekel sem mu, da je učiteljišče že na poti v Gorico in da bo nastanjeno v S. Gregorčičevem domu. „To sta nam dosegla Gabršček in Štrekelj", mi reče mož ves vesel. „Kako to?“, sem ga prašal. „Saj mi je pravil g. učitelj, da je Štrekelj te-legrafiral na Dunaj in da je Gabršček imel shod v Gorici in da Fon in Gregorčič za učiteljišče nič ne delata". Zavzel sem se. ko sem to slišal. Pojasnil sem kmetu celo zgodovino koprskega vprašanja, povedal sem mu. kaj je storil Gregorčič že takrat, ko se drugim še sanjalo ni, da bodo kdaj poslanci in vprašal sem ga tudi, če je to slučaj, da bo učiteljišče ravno v poslopju, ki je nastalo po zaslugi dr. Gregorčiča. „Kaj mislite, da je Gregorčič kar tjavendan zidal tako poslopje ?" sem mu rekel. Pravil sem mu tudi, koliko korakov je napravil drž. poslanec Fon že lani in letos in da se je peljal pretekli teden dvakrat na Dunaj in da je bil dr. Maraniju vedno za petami, da je preprečil laške nakane. Mož se je čudil, ko sem 11111 vse to pojasnil, da ga je g. učitelj tako nafarbal. Jaz sem pa uverjen, da se je bil ta gospod le vsled svoje omejenosti povspel do tako neumnih trditev. Saj vemo vsi kako omejene učitelje smo dobili včasih iz Kopra. Sam njih general Gabršček jim je to na shodu v „Trg. domu" v mili obliki povedal. Takim učiteljem grozno imponirajo besede kakor protest, shod, telegram i. t. d. Saj nimajo pojma, kako težko je resno politično delo in kako majhni so vspehi v primeri s trudom. Njim imponira reklama, Fon in Gregorčič pa smatrata amerikansko reklamo, kakor jo dela ..Soča" za nekatere ljudi, za nedostojno resnih mož. Dejanja naj bodo v reklamo, ne besede. S p e c ta t o r. Andrej Gabršček je tiral ..svojega očeta" pred c. k. okrajno sodišče v Gorici ter tožil ga radi prestopka proti varnosti časti, češ, da ga je razžalil s svojo sodno izjavo z dne 23. julija, ko je bil zaslišan kot obdolženec v pravdi Gabršček-„Gorica". Pravno pomoč mu je delil nekdanji ministrant ..svojega očeta" dr. Levpušček, kateremu se je srce širilo, ko je pomislil, da mu je dana prilika, pokazati svojo učenost v tako zanimivem slučaju. Andrej je zastopal svojo stvar v tisti maniri, ki odseva iz „Soče“ in ..Primorca". Da bi se otela pozabljivosti njegova ..ogorčenost", pripeljal je seboj stenografa, po čegar zapiskih se obogati pravno slovstvo z neprecenljivim zakladom. Dr. Gregorčič ni prišel osebno pred sodišče; zastopal ga je odvetnik dr. Pavletič, skrivni tekmec dr. Levpuščeka. Sodišče je obtoženca oprostilo z razlogom, da njegova izjava pri omenjenem zaslišanju omenja samo dogodke, o katerih govore inkriminirani članki ..Gorice" (radi katerih teče tiskovna pravda), ne da bi jih natančnejše označila, in da obtoženec svojih pravic kot obtoženec ni prekoračil. Tožitell je naznanil vsklic na višjo inštanco. Ti ..očeta" do praga; tebe otroci čez prag! Liberalni agitatorji. — Liberalnim agitatorjem pokažite vrata. Oni vam hočejo vsiliti kandidate, za katere ne morete glasovati, ker temu se pro-tivi vaš stanovski ponos. OJ kako pobožen in brumen Je naenkrat postal ..Kmečki glas"! V enem samem njegovem članku se ponavlja štirikrat ..sveta vera". Med drugim pravi zdaj glasilo ..kmečkih" voditeljev: „Dog-me so in nam bodo svete". Naša stranka ni bila ustanovljena, da bi podirala sveto vero in nasprotovaladuhovni-kom kot zaščitnikom svete vere. Duhovnikom priznavamo mnoge zasluge za naš narod". O hinavščini ..Kmečkega glasa", ki se redno pred vsako volitvijo dela silno pobožen, smo obširneje pisali v članku „Kaj je goriška kmečka stranka" ? Danes navajamo le to, kar je ..Kmečki glas" pred petimi meseci pisal o naši duhovščini. Žalil jo je z besedami: „Rim-ski katolik", urejevan po dr. Mahniču je pisal: „LJubezen do domovine Je pa-ganstvo. In vi ste Jeli ta nauk dosledno v dejanju izvajati. Da ne pride verno ljudstvo do resnice, mu se po Vas zabranjuje čitati napredne liste in se v to svrho zlorabi še ono mesto, ki bi moralo biti edino „hiša molitve". Kako se je v petih mesecih ..Kmečki glas" poboljšal! Kdo bi si bil mislil, da imajo volitve tako moč! Uravnava Šijaka. — Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira so vsi tozadevni predlogi pri c. kr. namestništvu v Trstu, ki ima nalogo naročiti c. kr. glavarstvu v Tolminu, da skliče obhodno komisijo v svrlio, da bi se z delom pričeio. Vsa druga tozadevna vprašanja so vže ugodno rešena. ..Kmečki Glas“ je res skrajno nesramen list. Pravi, da naša slovenska ljudska stranka zatira kmete in da jo je torej treba streti, da se nikdar več ne dvigne. Nesramni hujskači! Ko ste lani v splošni kuriji zmagali s pomočjo liberalcev in socijalnih demokratov, ste se pobahali v »Kmeč-kem Glasu": Padli so na prvi mali naši nasprotniki, ljubilci teme, in to tako globoko, da ne bodo nikdar več vstali. In zdaj nas morate že zopet streti, da se več ne dvignemo. Šarlatani! To Je že strašno I „Soča" je pisala : »Klerikalci imajo svoje dogme (to pomeni: imajo verske resnice) in na teh jahajo. Sramota! že beseda jahajo je grda, razžaljiva in v tem obziru naravnost zlobna! Z dogmami — piše dalje — (to pomeni: zverskimi resnicami, koje je učila večna resnica, ki ne more goljufati, Jezus Kristus) stojijo in padejo. Kadar duh časa pobije njih dogme (to pomeni, kedar bodo ljudje ovrgli verske resnice, nauk Jezusov) morajo zapreti svoje botege". Ni to strašno pisanje?! .. Kam to pelje?! ... Tedaj, kedar pridejo liberalci na krmilo, bo treba zapreti cerkve, ustaviti vse pouke, vse nauke, sv. maše, sv. zakramente i. t. d. Tedaj .... treba bo Boga odstaviti! Križ v staro železo! Odklenkalo bo molitvam! To je strašno! Ubogo ljudstvo in potomci naši! Ljudstvo odpri vendar svoje oči! Odpri je dobro, da ne bo prepozno, ker liberalci so vsi enega kopita. Uboga slepota, s čem ti slepiš ljudi I V neki občini blizu Komna se nek mož dela prav učenega. On je tako zamišljen v svoje trte, da bi najraje videl, da bi ne bilo nobenega duhovnika. Strašno so mu nasprotni! Kaj trobi ta človek ljudem? S čem se dela učenega?! ... S tem, da štuli, da vlada in duhovniki so krivi, da so volitve na nedeljo! da duhovniki so to naredili! .. Mili ti Bog! Škoda, da mož hlače nosi! Sicer potrpite — boter — kompare — za šest let! po šestih letih volimo vas za poslanca, tedaj bo teklo vino po kraških cestah. Bližnji občinar. Zvezda Štrekljevcev na Krasu zgublja na svoji svitlobi. Le Brkini tu in tam so v njo zatelebani kakor volk v lunin odsev v obcestni mlaki. Strek-ljevcem pravijo po Krasu trtjoni. Pravijo tudi, da znajo Štrekljevci trte izvrstno prodajat in pa saditi, kar seveda, kot izvrstnim trtorejcem se ne sme zameriti. Kraševci so Štrekljem zelo hvaležni za nauke, kako je treba delati prošnje na vlado za brezplačno podelitev trt, nadalje kako treba postopati, ko se gre za to, da se »nanmla" vladi najbogatejše vaške magnate kot najpotrebnejše reveže, nasprotno pa kako napraviti iz nemaniča malega posestnika, ki rabi trte za napravo novega po trtni uši uničenega vinograda itd. Za te velikanske zasluge Štrekeljcev za kraškega kmeta se bodo izkazali Kraševci napram njim hvaležne s tem, da jih (namreč Štreklje) za njih nesebično delovanje pošljejo v zaslužen penzijon. Taka so poročila s Krasa. »Kmečki Glas'* se dela. kakor da bi se »kmečka" stranka sramovala svoje zveze z (iabrščekovo liberalno stranko. Pravi, Ja pojde kmečka stranka samo le še pri teh volitvah skupaj z narodno-naprediio in da pride gotovo čas, ko se bo popolnoma ločila od nje, češ, da svobodomiselni program, ki stremi za modernizmom, mora veljati le za kakšne meščanske ljudi, nikar pa za ljudstvo na deželi. Človeka ščiplje kar po trebuhu, ko bere to zmes neumnosti in hinavstva. ..Kmečki Glas" pravi, da ga »klerikalci" sumničijo in natolcujejo, da je obljubljal varovati ugled duhovščine, da pa dela nasprotno. To ni sumničenje, to je gola resnica! Lani, prvega maja, je pisal ..Kmečki Glas": Kar se tiče varovanja ugleda duhovščine, je to res naš namen varovati istega. Naj zanika, če more, da ni tega obljubljal! Da „Kmečki Glas" ni držal svoje obljube, da je marveč izpodkopaval duhovščini ugled, smo mu dokazali s citati iz njegovih člankov. Ponavljamo mu le sledeče: „Kmečki Glas" z dne 22. aprila 1.1. je trdil, da naša duhovščina izvaja dosledno nauk: ljubezen do domovine je poganstvo. „Kmečki Glas" je trdil, da kmeta pritiska po eni strani duhovnik; po drugi pa obrtnik. Dovolj! Naj »Kmečki Glas" zanika, če more, da ni tega pisal; naj zanika, če more, da s takim obrekovanjem ni izpodkopaval ugleda duhovščine! „Soča" pogreva opetovano laž o lanski prepovedi glede točenja novega vina in trdi, da to prepoved je izposloval dež. odbor, v katerem sedi odbornik Berbuč. Opozarjamo naše pristaše na tozadevno svoječasno izjavo poslanca in odbornikovega namestnika Klančiča, ki je s častno besedo zatrjeval, da se tak predlog v deželnem odboru ni nikdar razpravljal niti sprejel. Isto tako opozarjamo na naše obvestilo, da je deželni odbor na predlog odbornika Berbuč-a energično protestiral proti tozadevni prepovedi. Če šunta sedaj »Soča“ volilce s trditvijo, da je deželni odbor stavil vladi predlog o označeni prepovedi, je to politično banditstvo najnižje vrste in prosimo naše somišljenike, da nam naznanjjo osebe, ki bi s takimi sredstvi agitirale za agrarno-liberalne poslan ce. Volilni oklic „kmečke stranke" ob-ljubuje organizacijo kmeta v zadrugah. Pravi, da danes prodaja kmet pridelke trgovcu po nizki ceni, da bo pa to nehalo z organizacijo kmečkega stanu in da bodo pri tem trpeli le brezvestni špekulanti. Če gospodje dr. Franko, Anton Križnič in AL Štrekelj te obljube res izpolnijo, potem bo večina naših trgovcev uničenih. Zato pa se zdi skoro neverjetno, da je v kmečki stranki toliko trgovcev in da so med njimi nekateri celo odborniki te stranke n. pr.: Anton Pečenko, trgovec na Brjali, Godnič Miroslav, trgovec v Komnu, Lucijan Kovačič, trgovec v Sv. Luciji. No, reč ni tako nevarna. Ti trgovci vedo natanko, da ostanejo obljube na papirju. Saj so tudi lani kmečki »prijatelji" kmetom pred volitvami obljubljali, da bodo za- čeli takoj po volitvah ustanavljati zadruge glede skupne prodaje kmetskih pridelkov in da bodo snovali sadjarska in vinarska društva. Ivan Mrmolja, podpredsednik »kmečke" stranke, je še posebej obljubljal goriškim okoličanom, da sprejme »Eksportna zadruga" v svojo režijo dobavo hlevskega gnoja iz Trsta in čiščenje goriških stranišč. »Za čiščenje stranišč bi se zgradila zaloga za straniščnico (lajben) sredi polja občin Štandrež, Šempeter in obeh Vrtojb" — tako je Mrmolja kmete mamil v »Kmečkem Glasu" lani 28. februarja, torej tik pred volitvijo v splošni kuriji. Po volitvah so »kmečki" voditelji na vse te lepe obljube pozabili in šele pred kratkim, ko so se zopet bližale de-želnozborske volitve, so se zdramili iz spanja ter v naglici ustanovili par vinarskih društev. Zdaj so volitve pred durmi — in volilni oklic kmečke stranke ponavlja lanske neizpolnjene obljube. Čas volitev je čas obljub. Ampak radovedni smo vendar, ali se še kdo v drugič vsede na te volilne limanice kmečkih »prijateljev". Sramota! — Težak in oduren je boj s tako izprijenim listom, kakoršen je „Soča". Gregorčičevo nesebičnost in požrtvovalnost je Gabrščekova »Soča" do razkola 1. 1899 povzdigovala v deveta nebesa; po razkolu pa je takoj začela pisati, da je dr. Gregorčič sebičen, da ga le sebičnost še drži po koncu itd. Ker se je to obrekovanje prevečkrat ponavljalo, smo pribili dejstvo, da je dr. Gr. daroval le v šolske namene že čez 30 tisoč kron. »Soča" se je drznila to zanikati. Odgovorili smo ji: »Da zapremo sapo predrznežu, ki trdi, da ni res, kar smo pisali v »Gorici" o Gregorčičevih darovih v šolske svrhe, nam preostaja edino to sredstvo, da pozivamo dotičnika, naj se pod svojo trditvijo podpiše. Mi mu zabrusimo potem v obraz lažnika — in on naj nas toži. Mi smo »Sočo" že enkrat na ta način ugnali v zadevi slovenske trobojnice na pesnikovem grobu; upamo, da bo to sredstvo tudi zdaj pomagalo". Seveda se ni upal nihče podpisati. Ko je »Soča" pri neki drugi priliki zopet očitala Gregorčiču sebičnost, smo jo pozvali, naj nam imenuje na celem Slovenskem le enega moža, ki je primeroma toliko daroval in žrtvoval za narodne potrebe. »Soča" je na ta poziv molčala. Zdaj, tik pred volitvami, črni nehvaležni Gabršček zopet svojega nekdanjega »očeta", kajti ali mu on sam očita v »Soči" sebičnost, ali pa dopušča, da obrekujejo Gregorčiča drugi mazači okoli »Soče". Sramota! »Soča" pogreva zopet laž o Pajer-Gregorčičevi zvezi. Dotični poštenjakovič pa še ni našel poguma, da bi se pod svojo lažjo podpisal, tudi »visokega političnega dostojanstvenika" še ni ime- noval, na katerega se je sklicaval. Namesto tega vednega pogrevanja stare laži naj „Soča" rajši zanika, če more, da ni bilo med slovenskimi liberalnimi in laškimi klerikalnimi poslanci zveze, vsled katere je prišlo do razpusta deželnega zbora in do novih volitev, ki razburjajo deželo in sejejo prepir in sovraštvo med brati istega rodu. Občni zbor slov. kmetijskega društva. Pri občnem zboru dne 15. julija (gl. »Primorski gospodar" št. 15) stavil je g. Zega dva predloga: 1) Kakor smejo kmetje točiti svoje vino po osmicah, tako naj smejo klati tudi svoje živine zaradi pomanjkanja klaje in nizke cene. 2.) Posestnikom krčmarjem naj bo do-voljno žgati žganje, kakor drugim, za svojo družino brez daca in po premoženju naj imajo vino prosto daca, kar ga rabijo za delavce. — Ako bi vprašali gledč teh dveh predlogov za mnenje naše kmetovalce in krčmarje - posestnike cele dežele, je gotovo, da bi obema vsi pritrdili, razum nekaterih rahločutnih mesarjev, ki porabijo vsako kmetovo nezgodo (in teh je hvala Bogu malo) v svojo korist. Proti obema predlogoma je vgo-varjal edino le g. A. Križnič, napredni mesar in župan in kandidat kmečko - liberalne stranke, ki ima kot glavno točko v programu: Pomoč kmetu I V „Glasu“ se je oglasila neka podla propalica, ki dela že »Sočinemu" zlobnemu duhu konkurenco. Ta hudobnež laže, da so naši poslanci prodali Slovence Lahom, da imajo v deželnem zboru nadalje večino, da morajo Slovenci iz Gorice in iz nekaterih hrajevv Brdih voliti z Lahi itd. Kmetje volilci! če se kdo predrzne s to peklensko lažjo med Vami agitirati, recite mu najprej, da je nesramen lažnik, potem pa še to - le: 1. Tudi nekateri veleposestniki Lahi morajo s Slovenci voliti. — 2. V »Gorici" smo natančno dokazali, da ni za slovenstvo sedaj nobena nesreča, če mestni Slovenci volijo z Lahi; pač bo utegnilo to kedaj pridobiti Slovencem veliko moč nad Lahi. — 3. Za novi ne-lilni red so glasovali ravno tako liberalni slovenski poslanci kakor naši; zakaj torej »Glasov" lažnik ne očita »prodaje Lahom" tudi liberalcem in liberalnemu (in v sili tudi »agrarnemu") kandidatu Al. Štrekelju? — 4. »Gorica" je že davno dokazala, da novi volilni red ni prodal Slovencev Lahom, pač pa so Slovenci ohranili isto moč nasproti Lahom, kakor so jo prej imeli. — 5. Novi volilni red je pridobil malim kmetom volilno pravico, katere prej niso imeli, in najbrže bo med temi novimi volilci tudi ta lažnik »Glasov", ki se kaže torej hvaležnega prav po liberalnem receptu. — 6. Noben novi volilni red ne more Lahom izviti iz rok večine, dokler vlada ne dovoli tudi deželnim zborom čiste splošne volilne pravice. — Kmetje volilci! držite na svojo čast in ne pustite se za norca imeti od takih »kmečkih" agitatorjev, kateri se Vas drznejo s takimi oslarijami loviti za liberalne kandidate: Franko — Križnič — Štrekelj. »Kmečkemu Glasu" moramo pa častitati, da tako izvršuje svojo nalogo »miru in sprave"! Čevljarska zadruga v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov v Gorici na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče št. 1 ter se priporoča v obilno naročbo. Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po merah po zmernih cenah. Razpis natečaja za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske šole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev. — Od 15. septembra naprej, do vštevši 15. oktobra tek. leta se vpisu- lulilill Slinite Ijitti Mi n: Manfreda Anton, župan r\a Iderskem. Fon Josip, sodrgi svetnik v Gorici. Jerič Alojzij, posestnik v Kobdilju. Za milijone kron! so liberalci hoteli oropati deželno in obč. blagajne le pri užltninl! jejo prosilci za sprejem v prvi zimski tečaj deželne kmetijske šole po sledečih določilih: Sprejmejo se kmetski sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo: a) da so dosegli normalno starost 16 let, ali pa, da so pred kratkim zadostili vojaškemu služ.bovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo; b) da posedujejo v elementarnih predmetih zadosto pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vspre-jemnim izpitom: c) da su bili vedno lepega nravnega vedenja in da so krepke fizične konstitucije, primerne za kmetijske poklic. Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino. ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečne prehranitnine se bode oziralo na premoženjske razmere manj premožnih gojencev. Dvajsetim manj premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron, torej po 120 kron za 5-nie-sečno dobo zimskega tečaja ; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožni list. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnje (krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo dobrega nravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odboru do 15. oktobra t. 1. S posebnim obvestilom se naznani dan vsprejemnih izpitov in otvoritev tečaja. Ciganska nadlega. Dne 17. t m. sta dva cigana vodila dva siva konja skozi Sv. Križ v smeri proti Repen-tabru. Kmalu potem pa je prispel orožnik v Sv. Križ ter vprašal Seljane po onih ciganih, na kar se mu je reklo, da sta odšla proti Repentabru. Orožnik je naprosil tri kmete, naj mu pomagajo zasledovati cigane. Blizu vasi Vrhovlje pri Repentabru so jih zasačili. Ko sta pa cigana zagledala zasledovalce, sta skočila s konj, na katerih sta jahala, ter zbežala v grič med grmovje. Niso ju mogli prijeti, ali poznana sta orožniku oba. Konja so gnali na županstvo v Tomaj. Ukradena konja sta last nekega posestnika iz Gornjih Ležeč, ki je bil nemudoma obveščen o dogodku. Umrl med vožnjo. — Na Lloydo-vem parniku »Trieste", vračajočem se z Indije je umrl v Rudečem morju 51-letni Ivan Fabjan iz Štanjela vsled alkoholo-vega zastrupljenja. Po pomorskem običaju so truplo pogreznili v morje. Krščanski vollicl! »Kmečki Glas" Vam prikriva resnico kakor malim otrokom. V „Glasu‘‘ piše Mrmolja, da ni Alojzij .Strekelj nikak svobodomislec po Gabrščekovem receptu. Iz Dalmacije pa je pred tedni prejel Mrmolja pismo, v katerem ga dl. Strekelj roti in priduša, da Gabršček mora priti v dež. zbor. To pač kaže, da je Alojzij Strekelj pristen liberalec, vnet pristaš liberalnega Gabrbščeka in velik časti-telj Gabrščekove svobodomiselnosti. In takega liberalca in svobodomisleca Strekelja ponuja za poslanca našemu vernemu ljud stvu to dobro vedoči TTlrmolja 111 Mestne novice. m Slovenci v Oorlcl ne bodo volili laških kandidatov v splošni skupini, marveč so postavili lastne, slovenske kandidate. Kandidati so ti-le: Brajnik Alojzij od Alojzija, posestnik v Gorici; Dugar Luka, zasebnik v Gorici in Fabčič Iv. Josip, poslovodja tiskarne v Gorici. m Italijanski protestni shod. — V torek se je vršil v tuk. gledališču po goriškem županu Bombiču sklicani protestni shod, ki je trajal čez eno uro. Po shodu — ob 98/« uri zvečer — se je pomikala več stotin broječa množica po Verdijevem tekališču proti Travniku prepevajoč laške izzivalne pesmi. Veliko navdušenje Lahov je ponehalo, ko je nek policist — zatrobil s trobento. Kakor divji bivoli so se »protestantje in protestantinje" spustili v beg ter se razpršili. Policija je na to povsod, kjer so se zbirali radovedneži, še te spravila spat in v pol uri je bil v mestu mir in red. Aretiralo se je več oseb. m Konjsko kopito. — Konjsko kopito protestnega shoda, katerega je sklical za v torek mestni župan Bombič, pokazalo se je na koncu zborovanja, ko je pozval Bombič vse Furlane, ki bodo v nedeljo volili, naj oddajo svoje glasove zanj. Saj je bil pa tudi ta glavni namen protestnega shoda. Lahi so namreč popolnoma prepričani, vse drugo kričanje ne bo imelo nič več vspeha, kot lajanje psa na luno, ki se odseva iz kake luže. m Senzačna aretacija. Na ukaz preiskovalnega sodnika sta bila v pondeljek po noči aretirana odvetnik dr. Rajmund Luzzatto in pa Alfred Lenassi, bivši državni poslanec. Ta aretacija je v zvezi s »krahom" denarnega zavoda „Banca popolare". m Za črnovojnike. Tukajšnji magistrat razglaša, naj se zglase vsi črno-vojniki tekom meseca oktobra pri magistratu v ulici Municipio št. 7. — Seboj naj prinesejo vojaško knjižico, kdor te še nima, pa kako drugo vojaško izkaznico. m Ukraden Je bil dne 18. t. m. v krčmi Alojzija Colja v Gorici v Raštelu nabiralnik »Slovenskega sirotišča". Nabiralnik je moral biti skoraj prazen,ker se je dva dni prej pobralo iz njega. Iz goriške okolice. g Na Gradu pri Mirnu je bilo pret. nedeljo ob vsakoletnem shodu veliko vernikov iz raznih krajev naše dežele. Slovesno sv. mašo je daroval ob številni azistenci v škofovski opravi preč. monsignor Jan. Lukežič, nekdanji zaslužni župnik mirenski; cerkveni govor je imel vIč. g. dr. A. Pavlica. — Spovedovalo je 8 spovednikov, obhajil je bilo nad 900. — Mirenski Grad ima še vedno svojo staro privlačno inoč. g Z dežele, dne 16. sept. —Gledč na bodoče volitve mi je pobijati tu en ugovor. Liberalci profosi in za njimi ljudje, ki ne znajo dovolj misliti, pravijo : Saj v deželnem zboru ne gre za vero, kot morda v državnem, tam se obravnavajo le materijalne posvetne, denarne stvari! Torej, čemu treba nasprotovati brezvercem? — Ta izgovor ne velja. Vzemimo priliko, ker je v posvetnih rečeh človek tako občuten. Dragi kmet, kako ravnaš pri gozdu, polju, hiši ? Ali porečeš: F kaj, saj je ogenj še le v gozdu, do hiš je še daleč! Saj je pridrl hudournik še le v senožet. polje je bolj spodej. Saj izpodko-puje povodenj šele spodnje zidove, zgornje suhote in spalne sobe so še dobre. Saj je ogenj še le v shrambi, ne še v stanovanji; volk ni še v hlevu, ampak še le pri krompirju in zelju!... Menda ne boš govoril tako malo modro! — Katehizem pravi spet (Spi-rago): „Tudi pri izvrševanju državljanskih dolžnostij — volitvah — je n a-vezan državljan na voljo svojega Gospoda in Boga in bo moral nekdaj odgovor dajati pred. sodnim stolom božji m, k a k o je porabil to pravico. — Podložniki so dolžni voliti le krščansko (katoliško) misleče može; zato ker človek, ki nima verskega prepričanja, nikdar ni vesten!" Tu pa ne loči državnih in deželnih volitev! Ne, ne, dragi moji: Nikdar ne bodo vestni taki liberalci (in njih tovariši), ki so dejali: Če ne grč po naši (liberalni) volji, naj vse skup vzame hudič! In ko so zadnjič bili deloma zmagali, so rekli liberalci, kot mi je bilo povedano: Ha, temelj je že izpodkopan! Torej tu jih imaš; sami pravijo, da so že bili (1908) izpodkopali temelj katoliške stranke, in s tem vštevno tudi vero in cerkve. Kdo ne ve, kaj je to: izpodkopani temelj? Pametnemu eno oko dosti! Ali boš volil spet na korist in mlin brezvercev? Ali se sme pomagati, da pride na krmilo brezverec ali protiverec, da bo vedno bolj rastla njega moč, ki jo bo narobe obračala. Ali sme vestni katoličan pomagati takim, ki si želijo, da bi bilo kot na Francoskem? To bi bili grobokopi naroda, Judeži izdajalci! Pomisliti treba malo bolj daleč kot je — od nosa do ust, potem ne izpadejo volitve spet tako strašansko nespametno, kot so volili nekateri zadnjič na korist hudih sovražnikov vere in domovine! In mogotci sveta bi morali pač podpirati te, ki se borijo za pravo krščansko prostost, in ne za namišljeno!... g Renče. — Volitve bodo pri nas mirne, ker je velika večina volilcev po svetu na delu. Vendar brez življenja ni! Imamo agrarce prijatelje kmetov, ki so od slednjih obogateli. Kako, že sami vedo ! Imamo pa tudi kameleone. Ti so v cerkvi silno pobožni kristjani, na vasi prijatelji kmetov in nad strankami, v Gorici pa tekajo in se ližejo kot čisti naprednjaki in svobodomisleci - liberalnim prvakom. Da ti delajo za Gabrščeka vemo dobro! Pravimo, da je veliki narodnjak Gabršček enkrat zdihnil: »Ubogi Renški zidarji!" Za to sočutje se mu srčno zahvalimo! Ampak ubogi bodo res naši zidarji, če bodo po nauku in zgledu »Soče" in »Primorca" udrihali po dui hovščini in cerkvi, od katerih imajo največ zaslužka. — Iz ajdovskega okraja. a Šmarje. — Kako so liberalni agrarci pri zadnji deželnozborski volitvi lagali in ljudi sleparili, nam kaže sledeči pogovor po končani volitvi med pristašem slovensko ljudske stranke in dvema liberalnima agrarcema. G. reče liberalnemu Grdinu; »Ma ste se lagali, ne?" Grdin: »Ja, tako, da sc bolj nisem mogel". Drugi liberalni agrarc Š p egi ar poseže vmes in pravi: „Per moj duš, da se nisi mogel bolj lagati, kakor sem se jaz. Če bi šlo za en miljon, bi se ne bil mogel bolj lagati kakor sem se". — Važno priznanje liberalnih agrarcev, ki sami trdijo, da njih okrožje je laž, in da bolj niso mogli lagati in ljudi slepiti, kakor so. Slovensko kmečko ljudstvo! Ali boš poslušalo še sedaj te in enake slepilce in lažnike? če nisi popolnoma zaslepljeno, se ti morajo oči odpreti in spoznati, da lažniki in slepilci niso tvoji prijatelji in tudi ne tisti, za katere se toliko lažejo, da bi ne mogli bolj tudi za en miljon. a Slepilski volilni shod slepllske stranke. — Nek »volilni odbor" je vabil »drage volilce", da se udeležijo volilne- ga shoda, ki se je vršil v nedeljo 19. t. m. »v velikem številu", pripravijo naj se »temeljito" na volilno bitko. Kako »temeljita" je bila vsa komedija, priča že samo vabilo. Namesto da bi skrivnostni odbor vabil, naj se volilci udeležijo shoda v obilnem številu, kaže svojo temeljito znanje slovenščine s tein, da prerokuje, da sl bo shod vršil v obilnem številu. Kako »dragi" so volilci še bolj ko poper, je pričalo malo število 35 volilcev radovednežev raznih strank. Kdo pa je tisti volilni odbor? Ali je liberalni ali socijaldemokratni ali agrarni? Da ni bil shod kršč. slov. ljudske stranke sta pričala glavna sklicatelja slavno-znana Peter Medvešček in Mrmolja. Ker ni bilo pričakovana odrešenikega dr. Puca iz (iorice, so vsi navzoči ostali z dolgim nosom. Ako bi bila stranka in njen odbor poštena, bi sc ne sramovale podpisati se, da je liberalno-socialdemokraš-kozmešana, ter bi rada svojo neokusno polento zabelila tudi s krsčanskimi volilci. Mrmolja je delil glasovnice. Ko pride k nekemu Lokovčanu, ga ta praša: »Kaj pa čem stem?"Postrežljivi Mrmolja odgovori: »Berite”. Mož mu jo zasoli: »Takih reči ne berem, pač pa fižol". — Pa shod priča, kako neumno znajo liberalci ljudi slepiti in kako neumni in zabiti morajo biti še le tisti, ki se dajo od takih zmešanih šušinarjev zlorabiti. Zares povsod se vidi pri liberalni stranki nekaj prefriganih slepilcev, in čreda najbolj neumnih ljudi« umes pa agitatorji, najporednejši cele občine. Volilci mestne občine sv. Križ, kako dolgo se boste še pustili za norca imeti od takih ljudi? Kaj so rekli pa navzoči možaki naprednega mišljenja? Jezili so se ter rekli, da ne bodo volili agrarcev, pač pa klerikalce, da oni se ne pustijo imeti za norca, najmanj pa od Mrmolje, Petra in Puca, katerega je vredno da bi ga „fejst“ spucali. a Nesebični prijatelj kmeta. — Lo-kavški učitelj, bi bil rad oče lokavške občine. Ima že skor vse časti, ki kaj nesejo, je učitelj, poštar po soprogi, ima posojilnico, zavarovalnico za goveda je organist, rad bi bil tudi duhovnik, pa nima žegnov, slišali smo, da bi sprejel tudi mežnarijo, pa kaj bi rekli njegovi tovariši ki niso mežnarji, županstvo je zdaj frai, no to že prepusti komu drugemu, ki mu nakloni občinsko tajništvo, ki nese, in daje dejansko oblast. — Da ta mož skrbi za blagor ljudstva vidimo iz prizadevanja, da bi bil poštni urad v novi šoli. Goriški šolski okraj je iz visokih naklad in menda na upanje zidal drago šolo, učitelj naj pa na stroške davkoplačevalcev še dobičke dela. Taje lepa! Pričakujemo od c. kr. okr. š. sveta da tega nikdar ne dopusti, da bi učitelj vlekel stanarino za poštni urad v tuji hiši za katero mi plačujemo. Kmet plačaj, učitelj pa vleci! Poštni urad naj o-stane jv občinski hiši, kjer je najbolj primerno, občina naj pa vleče najemnino. Poštarica ima že svojo plačo. Šolski svet je plačeval najemnino za šolo in učitelja. Radi bi pa vedeli, koliko je pa občina vlekla najemnine za šolo? Da, res, znati je treba in kunšten biti in biti učitelj v občini kjer so agrarci, pa gre denar sam v žep. Iz kanalskega okraja. ki Tudi volilce na Kanalskem šunta »Soča" proti naši stranki. Pravi, da niso dobili obljubljenih podpor za ceste, ker so klerikalni poslanci uganjali obstrukcijo ter zavlekli za ljudstvo koristno delo. Slepilci našega ubogega ljudstva I Kdo je provzročil obstrukcijo in prisilil naše poslance k temu koraku ? Kdo je izstopil iz deželnega zbora in s tem onemogočil vsako delovanje ? To so storili slovenski agrarni in liberalni poslanci Gabršček, dr. Franko, Križnič. Alojzij Strekelj itd. v zvezi z laškimi klerikalnimi poslanci. Zakaj niso hoteli letos ti slovenski poslanci zopet vstopiti v deželni zbor? Ker niso hoteli laški liberalni poslanci odstopiti enega deželnega odbornika laškim klerikalnim poslancem. Ko bi bili letos slovenski liberalni poslanci opustili abstinenco, bi bil postal deželni zbor sklepčen in delaven in Kanalci bi bržkone že imeli podpore za ceste in za druga potrebna dela. Zarad laškega odborniškega mesta, ki nas Slovence prav nič ne briga, je „Slovenski'‘ klub razbil deželni zbor in onemogočil podelitev podpor. Tako lahkomiselno in frivolno so se igrali slovenski liberalni poslanci z interesi našega ljudstva! In zdaj se predrzne „Soča“ trditi, da so poslanci naše slov. ljudske krivi, da niso naše občine dobile deželnih podpor! ki Iz Ročinja.1') Že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše občine v Vašem cenj. listu, Kaj dobrega in veselega Vam tudi zdaj ne morem poročati. Da nam je vse toča pobila, že veste. Skoda je prav velika in potrebni smo pomoči in podpore. Kdo nam bo pomagal ? V nedeljo bomo volili .tri poslance za deželni zbor v Gorici in upamo, da bodo ti delali za nas. Kar nas je kmetov, bomo za staro stranko, ker se nam možje, ki jih stranka predlaga, prav dopadejo. Dva izmed njih že poznamo nekoliko. Župan Manfreda in državni poslanec Ton tudi dobro poznata naše kraje. Ton je doma iz volčanske fare in je bil adjunkt v Kanalu. Da bo tudi gospod Jerič mož na svojem mestu, smo prepričani že zastran tega, ker ga predlaga za poslanca gospod doktor Gregorčič, kateremu se imamo mi Slovenci, posebno pa še mi Ročinjci, za toliko dobrega zahvaliti. Vsi trije predlagani možje bodo delali za kmeta, ker dva sta sama trda kmeta, tretji pa je kmečki sin in vsi trije vejo, kako mora kmet delati in trpeti. Ti možje lahko kaj storijo za nas. Pri nasprotni stranki pa ne predlagajo nobenega kmeta. Križnič je mesar in bi rad kupoval od kmetov živino prav dober kup in meso bi rad prav drago prodajal, advokata Trankota poznajo le naši pravdarji in Strekelj je uradnik v daljni Dalmaciji. Ti ne bodo delali za nas. Zato ne bomo več poslušali Križničevih agentov in učiteljev, ki hočejo spet povišanje plač. Mislim, da so doklade že dosti velike. R o č i n j c. ki Kanal. — Pri nas agitirajo »oro in dolo po placo“ za kotlarja, mesarja, industrijalca in barona bodočnosti, Križniča, tako-lc: Gregorčič je utekel v Italijo, ker se mu je prišlo na sled, da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah tako ponaredil volivne akte, da je prisleparil nekaj glasov. Bum-bum — bum-bum-bum! Dvignite orli v jasne višave, krila ponosna, mlade moči! Sove se skrivajo v nizke temine, k solncu, svetlobi orel hiti. ki Bate. — Slišal sem od strani, da me „Kmeški Glas", radi dohoda v Grgar dne 8./9. obdelava. — Dokler ne izvem kako in kaj, ne odgovarjam. Upam, da je „kmet“ g. Mrmolja povedal resnico, če jo pa nw — bom odgovarjal takč, kakor se spodobi. R u s t j a. ki Na konju je prijahal lansko leto bivši deželni poslanec in sedanji kandidat agrarno liberalne stranke, kanalski kotlar Križnič, v Ajbo, kjer se je po starešinstveni seji predstavil zbranim kot kandidat agrarne stranke, ki bo na- *) Radi pomanjkanja prostora šele danes. stopila samostojno pri volitvah. Pozneje se je pa videlo, da je Križnič farbal, ko je to govoril. Nadalje se je razkoračil ter s povzdignjenim glasom tarnal, naj možje pogledajo, koliko morajo plačati krčmarji pri užitnini: Plačati morajo 100 in celo 120%, kar je za nje velika krivica Konečno je rekel, da, ako zmagajo oni, vržejo to davščino doli. Navzoči krčmarji so temu pritrdili ne pa kmetje posestniki. Omeniti pa moramo koj, da je Križnič imel hotel v Kanalu. Torej za znižanje prispevkov pri užitnini bi bil liberalni kandidat Križnič, in dosledno temu pa za zvišanje doklad na zemljiški davek? Lepi ljudski zastopniki se obetajo od strani agrarnih liberalcev! Ljudstvo spreglej vendar! ki Kanal.'— Kako se je naš Križnič vrezal. Ko je bil naš slavni Križnič izvoljen za župana, skrbel je takoj, da si zagotovi v kanalskem »državnem" zboru zanesljivo večino. V ta namen je precej predlagal, naj plača občina vsakemu starešinu 3 Kr. potnine za vsako sejo, kar je bilo seveda z navdušenjem sprejeto; a v pohvalo zato peljal je gospode starešine — ne vse! — na bržadle v Pod-melec. Pa sebe mož tudi ni pozabil. Predlagal je, naj se do takrat običajna letna nagrada župana od 150 Kr. povišana 300 Kr., kar je bilo seveda tudi sprejeto »v blagor ljudstva". Po preteku treh slavnih let županovanja je »naprej videl", da gotovo ne bo izvoljen. Zato je v proračun postavil zopet le 150 Kr. nagrade županu, češ, naj dela v blagor občine. Sprejeto. In res, vkljub vsemu agitiranju ni bil več izvoljen niti v starešinstvu. Toda rekuriral je proti volitvam, volitve so bile ovržene, in pri novih volitvah pomagali so mu vsi svetniki, da je prišel zopet v starešinstvo ter bil zopet izvoljen za župana. Sicer nevoljno je potegnil samih 150 Kr. nagrade, a takoj v prihodnjem proračunu postavil je zopet v vrsto 300 Kr. nagrade »gospodu" županu, se ve, ker dela »v blagor občine". In nikdo mu ni ugovarjal, dasi so se posamezniki porogljivo posmehnili; menili so pač, gospod župan so mesar, in če se mu zamerimo, kdo bo kupoval našo živino, posebno, če se ponesreči? Že precej v začetku njegovega plo-donosnega županovanja sklenilo je starešinstvo enoglasno, da naj se napravi v Kanalu nemudomo javna občinska tehtnica, ki bi bila kmetom v veliko korist, posebno pri prodaji živine. Toda ta bi škodovala mesarju Križniču, zato pa župan Križnič kaj tacega ne dovoli. Tudi ustanovitev otroškega vrteča in ljudske knjižnice bila je predlagana v starešinstvu, vendar ni bilo sprejeto ne eno ne drugo; kajti izrazil se je g. Križnič, da ni čas za to, a modri podžupan g. Gorjup pa je rekel, da knjižnica ni potrebna, saj ima vsak doma omaro| ki Iz Kanala nam poročajo, da je bilo izpuščenih več volilcev iz imenika, celo takih, ki volijo pri obč. volitvah v . ali II. volilnem razredu. Ali se je to zgodilo po pomoti ali nalašč, se ne vč, vendar nam dokazuje izpustitev odličnih volilcev iz imenika površnost v obč. uradu. Kaj pravite k temu, g. Križnič? ki S Kanalskega. — V Kanalu je državna cesta pred poslopji gospoda župana Križniča večkrat do srede založena z njegovimi vozovi, hlodi in drugo šaro. F'o zakonu mora biti cestni tir prost. Ali velja ta zakon samo za kmeta, ali ne morda tudi za gospoda župana vrižniča? Naj blagovoli slavno c. kr. cestno nadzorstvo v Tolminu tudi tukaj kaj ukreniti. ki Iz Kanala. 1’leši pleši medve-dina, da bo vidla gospodinja itd. Tako je svoj čas pel Cič, ko je okolu vodil na vrvi medveda. Te pesmi in napeva sem se spomnil. ko sem v nedeljo tu pa tam na kanalskem poslušal g. dr. Medveščeka iz (iorice, ki je peščici volilcev in ne-volilcev predstavljal prihodnjega deželnega poslanca g. Križniča iz Kanala — kakor Čič svojega medveda. — G. Dr. Medvešček je primerjal dr. Gregorčiča z g. Križničem. Iz govora smo posneli, da je dr. Gregorčič prava ničla proti prihodnjemu poslancu g. Križniču. Ko je bil ubogi »grešnik" dr. Gregorčič, — ki se je po trditvi g. dr. Medveščeka z dr. Pajerjem zveval in Slovence prodal itd., na tla pobit, ostal je telesno veliki a duševno zelo pritlikav g. Križnič, ter vzbudil med poslušalci sc svojimi »obljubami" veliko smeha. Druge nesreče v nedeljo na kanalskem ni bilo. G. Križnič hoče biti toraj poslanec. Toda njegovo dosedanje delovanje kot župan kaže. da ni zmožen biti niti za župana v občini. — Kedor se hoče o tem prepričati, naj si ogleda občinske poti ki vodijo v Kanal. Take poti se dobijo v Turčiji. — Na te poti pripelje g. Križnič vsake tri ali šest let. toda vedno teden pred volitvami, nekoliko blatne zemlje. Duševne zmožnosti g. Križniča kaže tudi poprava jeza čez Sočo v Anhovem. G. župan Križnič ukazal je kot oskrbnik jeza, ki je prišel po njegovi zaslugi v laške roke, „jcz“ popravljati brez načrta, brez dovoljenja politične oblasti. Posestniki iz Anhovega in Ložic. ki bi radi imeli mlin blizu, so se dali po g. Križniču pregovoriti, da so prispevali z robotami. Ko je bil jez skoro dovršen, pa pride g. župan Konjcdic iz Flavij ter g. Križniču pove, da naj se gre učit občinske in deželne postave, ako hoče župan ostati. — ki C. kr. pošta v Kanalu. — V teku par tednov smo dobili par pritožb o tem poštnem uradu. Pritožujejo se zlasti naši somišljeniki v okolici kanalski, da so s kanalsko pošto slabo postreženi. »Primorski List" dobivajo šele v pondeljek in celo v torek. Bo treba podrezati na pristojnem mestu. Najbrže bo to kaj izdalo. Opozarjamo prizadete vnaprej, naj gledajo, da se ne bo kateri lasal, ko bo prepozno. Pika! ki Iz Ročinja. — (Liberalna trdnjava sc ruši.) Kakor razvidno iz rezultata deželnozborskih volitev pretc-dega leta, toliko v splošni, kolikor v uiriji posestnikov, žela je združena agrarno-liberalna stranka pri nas lepih vspehov. Nekatere osebe so smatrale našo občino tedaj za nekako napredno trdnjavo. A letos povzemamo iz vidnih znakov, da se zgodi ravno obratno. Ljudstvu je prišlo v tem kratkem času polagoma uverjenje, da od kandidatov, ki , ih predlaga edina oseba, ne pa stranka oziroma interesentje, ni pričakovati koristi ni požrtovalnosti za občni blagor in napredek. Zelo razveseljivo dejstvo je to, da celo oni vplivni možje, ki jih veže nekaka dolžnost do iib. stranke, so se otresli predsodkov, storili odločne korake ter uveli agitacijo v najširšem obsegu v prid S. L. S. Torej na sploh jrevladuje mnenje, naj se dne 26. t. m. joveri glasove izključno kandidatom S. L. S., a dr. Tranko-tu in drugovoma pak blagohotno prepusti iti preko volišča — gratis in franko. ki Iz Bat. Pretečeno nedeljo je počastil tudi nas Gorjanc poboljšani žni le sprijemi naši nasprotniki. Volilci lenkrat: Ne verujte prav nič marveč lajte vsi v nedeljo glasovnice na katerik |e imena: Manfreda Anton, župan na lderskem. Fon Josip, sodni svetnik v Gorici. Jerič Alojzij, posestnik v Kobdilju. tolminskega okraja. t Gospod Andrej Vrtovec v Tol- vrta, odkar je živ. Nemirna nje-\ narava mu ne da miru. V zadnjih se ga je lotila še „poslanitis", to eko bolestno hrepenenje po dežel-poslanstvu. Pri predzadnjih dežcl-orskih volitvah ga je kandidirala ilna stranka. Takrat je bil še uči-Dobil je bil dopust ter brusil za ete po Tolminskem. Izvoljen pa ni er je moral svoje mesto odstopiti emu kandidatu. Pri letošnjih de-zborskih volitvah je bil zopet začel > in mešati, in sicer v splošni ku-'ostavil se je bil že za kandidata lacu (trgu) v Tolminu. Kako, pove > g. Alondeli, gostilničar v Tolminu, jpet je šla njegova kandidatura po Poslal je namreč „Soči" izjavo, istopa od kandidature. Kot velmož :lik državnik je objavil svojo izjavo iki nekakega manifesta do volilcev ežene grofovine Goriško-gradiščan-l/.java se glasi: Podpisani izjavila odstopam od kandidature v ni kuriji zaradi dobre stvari in trebne discipline. Priporočam is-1 neumorno delati na to, da bodo s častno večino izvoljeni postavljeni kandidatje. Volite samozavestno in s ponosom dne 26. t. m. te-le kandidate: Alojzij Štrekelj, državni poslanec in posestnik v Komnu, Alojzij Franko, odvetnik v Gorici in Anton Križnič, župan v Kanalu. V Tolminu, 15. septembra 1909. Andrej Vrtovec. Gospod Vrtovec torej priporoča gori imenovane tri kandidate združenih liberalcev, zdaj pa naj blagohotno posluša, kaj mi njemu priporočamo. Gospod vpokojeni nadučitelj! Krotite svojo nemirno žilico in živite mirno v pokoju. Če Vam srce res gori za kmeta, vrnite pokojnino, katero uživate že toliko let, saj ima tolminski okr. š. svet 400.000 K dolga, katerega bode moral plačati kmet. t Baška dolina. Libcralec hodi ol> potoči, polomljen trnek nosi v roci. Jezno v njega gleda, kaj volivce inu odjeda ? Hej, da bi videli našo liberalno gospodo in druge tako važne ude človeške družbe, kakšno skrb imajo za nas revne kmete in delavce. Same gorke ljubezni do nas se jim bode srce za nas trpine stopilo, tako, da jim po volitvah nc ostane drugo, kakor suho — trdo, mogoče močno ljubeče srce za •naše — kronce. Iz strašnih skrbi za nas revne ljudi so zapustili svoje palače, katere smo jim pa mi zgradili in nas obiskujejo po naših zakajenih »bajtah" ... Res, kako dobro bode za nas uboge kmetiče, ko nas jc začela tako ljubiti liberalna jara gospoda, da bi nas v žlici vode rada imela. Zlate čase nam obeta, a ta preklicani kmet, gospodi noče verjeti 1 Strašno in grozno, liberalni junaki so se vstrašili črne Hudajužne. Zato bodo za srednji del doline volitve tudi na Grahovem. Klerikalci pa smo drugi tiči. Ne vstrašimo se iti volit, magari v liberalni Jeruzalem. Čim več volišč bo, tem več nas bo. Volivci! Sedaj pa roko na srce! Naši prijatelji libcralci se bodo kar cedili samih lepih obljub. Kaj so njih obljube in grožnje, smo skušali že ne-brojkrat. Nobeden jim nič ne verjame, a kljub temu ne odnehajo. Le poglejte, kako strastno agitirajo, kako vstrajajo, kako se pehajo za njih sebične namene. Storimo tudi mi tako! Poglejmo malo nazaj. Spomnimo se na neštevilne psovke, nagromadene laži in obrekovanja. To nas mora ogreti, da ne bodemo le sami z navdušenjem volili, temveč pridobimo tudi one, ki tavajo še za liberalci. Pokažimo, da smo zavedni pristaši S. L. S. in nc nevedni ljudje, kakor nas je opsoval nadkmet Mrmolja. Poženimo liberalizem in njegove pomagače tako, da bodo videli, da pri nas ni prostora za stare, trhle in gnjile stranke. Dvignimo pa visoko prapor S. L. S. Pod to zastavo živimo, pod to se borimo, pa tudi umrimo! zato pa: Naprej zastava slave, Na boj junaška kri. Za Slovensko Ljudsko Stranko, Naj se glasovnica glasi! t Ljudski zapeljivci. — (Iz pod-melškc fare.) To so tiste propalice, ki ne znajo drugega, kakor po duhovnikih udrihati. Ako se napravi pri nas kaka dobra reč, so že vsi iz sebe. Ker so jih pa pametni in razsodni ljudje spoznali, nimajo drugod prostora, kakor le v gostilnah, tam je njih cerkev, njih šola. Stari, gnjili liberalizem, ako dobi v svoje kremplje kakega poštenega človeka, ga gotovo izpridi. Mladino nam zapeljuje vsa svoj smrdljivi tabor. Svarimo pred takimi zapeljivci in rečemo le, da „gliha vkup štriha". če boste nauke od liberalcev jemali, gotovo ne boste srečni! Torej pozor pred zapeljivci! t Ponikve. — Dne 15. t. m. je umrl Anton Kofol, ki je bil najstarejši mož v županstvu. Star je bil 93 let. Bil jc vedno pristaš S. 1.. S. Pri zadnjih volitvah je šel tri Četrt ure daleč peš na volišče. Naj v miru počiva! Volilci. možje in mladcnči! Zopet bo treba iti na volišče. Koga bomo volili? Tistega, ki ima srce za kmete. In ti so kandidati S. I.. S. Torej v nedeljo, dne 26. t. 111.. vsi naši možje in mladeniči na volišče. Pokažimo, da pri nas vlada verski čut. Mislim, da sc volilci nc bodo ozirali na naše liberalce, ker jih dobro poznajo. Koliko so oni pisali v „Sočo“ in »Primorc" v svojo lastno škodo, in proti možem, ki so bili spoštovanja vredni. Torej v boj proti liberalizmu!. V o I i 1 ec. t Na Slapu priredilo je „Pevsko in bralno društvo" dne 12. septembra I. I. plesni venček. Udeležba je bila tako »imenitna", da so naprednjaški fantje zbobnali na ta ples ogromno število slapskih deklet, namreč cele tri. Celo „Sokoli" iz Cerkna, kateri so se ravno mimo peljali, so sc le kratek čas ustavili. ker jim je menda preveč »imponi-rala“ omika slapskih naprednjakov. Opazovalec. t Iz Gor, dne 17. sept. Zopet bo treba torej voliti; tega so krivi naši liberalci, zavezniki z Lahi. Prosimo naše ljudi, da se nc naveličajo; dolžnost je, protiviti sc slabemu in delovati za katoliško stranko. Proti nam bodo tri, oziroma dve stranki. 1. Dober katoličan nc sme voliti za brezverske socija-liste ali s o c i j a 1 n c demokrate. Ti hočejo namreč šiloma odvzeti ljudem njih zasebno lastnino. Zato pravi Spi-ragov potrjeni katekizem: Socijalisti in tisti, ki podpirajo njih stremljenja (prizadevanja) živijo v stanu smrtnega greha. 2. Katoličan ne sme podpirati liberalcev ali prostomišljakov, ki hočejo n. pr. svobodno šolo brez Boga in krščanskega nauka itd. ter zagovarjajo nazore ali novo mišljenje o svetu brez katoliških verskih resnic, ki imenujejo naše katoliške cerkve (po pasje) „botege“. Kar so zagrešili liberalni glavarji pri nas na Goriškem, popravili bodo komaj sodni dan popoldan! Pametni in vestni kristjan ne sme nikdar ž njimi! Njih orožje je laž in hudobija! 3. Pa morda bomo volili s takozvanimi agrarci, to je »poljedelci", s poljedelsko, napačno imenovano, ponarejeno „kmetovsko stranko". Saj je upila zadnjič — na pust — kme-tiška ženica: „Za kometa, za kometa!" In res so bili šli mnogi kmetje v tistem kraju pljuvat v svojo skledo! Volili so namreč kmetove škodljivce. Naši ljudje naj pomislijo, da beseda „agrarec" ali poljedelec je le p e-sek v oči, je le pustna maškara, s katero se zakriva ta stranka, kjer so dohtar Franko, advokat, več najbolj zagrizenih protiverskih učiteljev, in krčmarjev, ki bi hoteli, da bi ne dob i-v a 1 a „d a c a" cela dežel a, ampak kot poprej zasebni podjetnik, kjer bi bilo osebno za nje boljše. Zato pa zmerjajo taki krčmarji druge poštene katoliške krčmarje: Ti si neumen, ker nočeš skrbeti za svojo k r č 111 a r s k o korist, kot je bilo pod prejšnjimi dacarji . . . Gledč učiteljev: Poglej v davčno knjižico: Koliko plačuješ že za šolo, kaj za duhovna ? — (Menda o duhov, plači nemaš n i č notri!) Zdaj se objemajo najhujši liberalci in ti agrarci, in oboji so postavili skupne kandidate ali ponudnike za deželni zbor; gliha vkup štriha! Povej mi: s kom držiš, pa ti povem, kdo si! Libcralec in sedanji „agrarec“ je vse ena pašta! Katoliški volilci, odprite oči in ne volite svojih sovražnikov, ki nočejo koristi dežele, ampak jej bodo le škodovali in zlasti povzdignili zopet plače učiteljem, kateri — če so proti veri so največji sovražniki in poguba slovenskega naroda. (Dobrim učiteljem vsa čast!) — Pregovor je malo krepak, pa ni slab, ki pravi: Le največja teleta volijo sama svojega mesarja. — Poglej v davčno knjižico: za šolo! — 4. Če ste dobili moč v roko, rabite jo pametno in vestno: Volite torej vsi edino za katoliško ali slove 11 s k o I j u d-s k o stranko, ki je pokazala že stokrat, da ima srcc za kmeta in delavce in sploh za pravo korist deže-lanov! t Podbrdo. — Dne 19. t. m. umrla jc tukaj po mučni bolezni, ki jo je držala »/« leta v postelji in sicer tako. da se niti ganiti ni mogla, 51 letna udova Ana Lenar iz občeznane rodovine Pajntar p. d. Koren. Bila jc večletna naročnica „Prim. Lista". — Dne 16. t. m., torej tri dni poprej, umrl je pa 24 letni mladenič Jakob Baloh, ki je tudi več mesecev zelo trpel na neusmiljeni bolezni, v kateri 11111 je uboga mati-udova stregla noč in dan. Pri pogrebu sta bila oba 0-bilno spremljana od svojih dragih k večnemu počitku. Ostalim naše iskreno sožalje, pokojnima pa večni mir! t Iz PoUublnja pri Tolminu. — Pozvali smo dopisnika »Soče" iz Po-Ijubinja naj nam naznani imena tistih „več Poljubinjcev starišev", kateri zavoljo petja svojih otrok zjutraj ne morejo sklicati na delo. Do danes nam ni dal ogovora. Poživljamo g a s tem v drugič, naj stori to sebi v opravičenje, nam v poduk. Po I j u b i n j c i. t Podmelec. — Dne 3, oktobra t. I. na rožnivensko nedeljo popoldne po blagoslovu prične poslovati tukajšnja »Kmečka hranilnica in posojilnica". Na ta dan bo imel g. vodja »Goriške zveze" tudi primeren pouk in vršila se bo prva seja načelstva in nadzorstva. V ta namen sc vsi udje načelstva in nadzorstva in vsi pošteni krščanski gospodarji uljudno vabijo, da se 3. oktobra po blagoslovu zbero v prostoru izobraževalnega društva v Podmclcu. t Cadrskega učitelja so našli mrtvega v čadrski grapi dne 22. t. m. V nedeljo jc šel z doma v Tolmin, kjer je bila vesclica in ples. Mogoče se je vračal pozno domov in se mu je spodrsnilo ob robu prepada. Bil je še mlad, nekaj nad 20 let. Iz kobariškega okraja. kd Z Livka. V sredo, dne 15. t. m., je v vasi Peradi okrog treh in pol popoldne treščilo v neko smreko, od katere je strela švignila na zraven nahajajočo se s slamo krito hišo, katera je bila v trenutku v plamenu. Na vpitje in plat zvona so ljudje od vseh strani hiteli med bliskom, gromom, dežjem in točo na kraj požara. Kmalu je bilo i drugo zraven stoječe tudi s slamo krito poslopje v plamenu. Nevarnost ob požaru za vas je bila velika. Hvala Bogu, da so bili vodnjaki vsled deževja napolnjeni z vodo in da je bilo le malo vetra, ki je še ugodno pihal namreč v ono stran, kjer ni poslopij. Z velikim naporom so domačini in drugi možje in mladeniči, ki so pritekli prvi na lice mesta, zabranili, da se ni požar razširil. Med tem se je nabralo iz vseh vasij mnogo ljudstva v pomoč. Iz vodnjakov so žene in dekleta z veliko požrtvovalnostjo donašale vodo za na strehe, kjer so do skrajnosti vstrajali nekateri možje in fantje. Pri rešilni akciji so se posebno odlikovali zidarji Benečani, ki sedaj zidajo v Livku. Rešilo se je, kar je bilo mogoče. Čast požrtvovalnosti v pomoč bližnjega! — Zgorela so tri poslopja, izmed katerih je bilo le eno zavarovano, katero pa je bilo slučajno prazno, ker se družina nahaja v Ameriki. Prizadet je najbolj neki krojač, kateremu je razven šivalnega stroja in nekih drugih malenkosti, vse drugo uničil požar. — Nesreč, hvala Bogu, ni bilo nobenih. Pač pa bi bil kmalu zgorel enoleten otrok, da ga ni oče v zadnjem trenotku, ko je vže plamen prodrl v spalnico, vzdignil in odnesel iz gorečega poslopja. — Treska in hudega vremena — reši nas, o Gospod! Iz cerkljanskega okraja. c Iz Cerkna (Volitve.) Opozarjamo naše volivce da se voli od črke A do M v »Gospodarskem domu", od črke N naprej, pa v ljudski šoli. Volitev se prične ob 8. uri zjutraj ter traja v „(iospodar. domu" do 12. ure, v šoli pa do II. dopoldan. Opozarjamo vse zaupnike in volivce naše stranke, naj se strogo pazi na to, da bodo vsi volivci pravočasno na volišču. Vsi na volišče! Boj gosposkim liberalnim zdražbarjem v deželi! Naj zgine tudi pri nas okoli liberalizem, kakor so ga vrgli med staro šaro že po vseh slovenskih deželah. Z Bogom za ljudstvo I Veselica telovad. odseka „Orel" je v vsakem oziru krasno vspela. Daljše poročilo objavimo prihodnjič. Liberalni shod pretečeno nedeljo je bil velik „fijasko". Ni čuda, da ni šlo govornikom nič kaj od srca. Dr. Puc je skušal celo iz sv. pisma nekaj citirati, (kako so pobožni ob volitvah) pa mu ni šlo. Ljudje so se mu smijali. Videl je, da nima vspeha, zato je napravil „na kratko". Opazil je bil tudi, da je navzočih več ..klerikalcev" kakor liberalcev. Shod se je namreč vršil še le po litanijah, ker ob 1. uri ni hotel priti nobeden človek blizu. Pač žalostna osoda liberalnega shodiča. Kdor danes še z liberalci drži, je ali velika duševna reva, ali pa odvisnež, ki si ne upa pokazati svojega prepričanja. Ne vemo, kako bi se mogla drugače še komu pri-Iagobiti morala Korbarjevega Tomaža.... Avguštinov Peter že delj časa nima mirnega spanja. Neprenehoma študira je namreč študent) kako bi čim več volivcev vjel v Gabrščekovo past. Pravijo, da je pisal Zeppelinu, da bi mu posodil zrakoplov. Ni pa gotovo, da zrakoplov enkrat za vselej odnese Petrove „ideje" na ..severni tečaj" — kjer se nahajajo sami taki študenti, ki so že vse fakultete obrali in penzioniralni liberalci. Zakojlca. — Z ozirom na dopis priobčen v zadnji štev. „Prim. lista", v katerem je bilo rečeno, da so šle za-kojske dekleta na sokolski ples v Cerkno, nam zakojske dekleta poročajo, da ne vse zakojske dekleta, ampak le tretjina njih, namreč kakih 7, se je podala v Cerhno. Druge dekleta pa so bile že toliko pametne, da so ostale doma. Iz komenskega okraja. km Kraški volivci! Katero nesmrtno zaslugo ima napredna liberalna stranka? Kraške trte in razne pojede-rije I Kraševci 1 Nečuveno Je, kar so uganjali več let nekateri kraški napredni možje. Kar Je bile objavljeno v naših listih glede trt, bilo Je le malo kvasa. Ta grda zadeva bode objavljena takrat, ko konča sodna preiskava. Za danes povemo le, da segajo kraške trte izven komenskega okraja do Ustja, rihemberških Brij in na Tomajščlno. Zato pa pometimo enkrat za vselej dne 26. t. m. z liberalno strankol km Gabrovica pri Komnu. — Dne 18. t. m. je bil županom izvoljen g. Alojzij Ostro uš k a, Coljava št. 5, naj-odločnejši pristaš „SIov. Ljud. Stranke". Na zdar! Volilci komenskega okraja! Kateri stranki pripadajo mo&je, ki so prodajali Vaše trte in se norčevali a Vami? Naprednjaki, liberalci so, ki bi radi spravili Vas in Vaše imetje pod svojo oblast. Zato prot & njimi Dovolj naj bo! Kiti Kobljeglava. — Radi dežel-nozborskih volitev se bode letos obhajala slovesnost sv. Mihaela dne 29. t. m., t. j. v sred o. kmVolčjigrad pri Komnu. Nekemu brezumnemu dopisniku »Primorca" ni bilo prav, da se nas je šlo toliko klerikalcev poklonit knezonadškofu. No, tako se je v resnici zgodilo, a revčku ne moremo pomagati, ako ga to jezi. Dalje pravi omenjeni brezumnež, da je postal naš podžupan kar čez noč krotka ovca v hlevu gospodovem. Mi pa mu odgovorimo, daje ušel on kar čez dan iz hleva... gospodovega ter postal volk in še nekaj drugega... Neresnično pa je, ko trdi. da so nekateri gospodu dekanu čestitali na pridobitvi šole. Sola je še na papirju in šele, ko jo dobimo mi, bomo čestitali vsem onim, ki so k temu pripomogli. Gotovo pa je, da g. dekan ne bode med zadnjimi; ki so se za pridobitev šole potrudili. To je znano vsem vaščanom. Da smo šli mi in Toinačevljani k g. dr. Gregorčiču v Gorico v zadevi šole je popolnoma naravno, kajti tam so vrata, skozi katera se pride do šole. Ubogi revček I Ti pa še tega ne veš, zakaj imamo deželne šolske svete. Skoda, da si toliko let trgal hlače po šolah. Ne nunci, ampak ljudje tvoje vrste, bi nas radi vodili za nos, pa se jim ne pustimo. Kar se pa tiče pevcev, povedano bodi dopisniku, da je bil le jeden zagrljen in še ta jena zdravnikovo povelje takoj odstopil. Smodnika, ki se je postreljal o knezonadškofovem prihodu, ni vredno omenjati. Saj bi se bilo morebiti tudi na čast dopisnika lahko ke-daj streljalo, ako bi ne bil zgrešil prave poti. — Cevi pri naših vodnjakih so dobre, vodnjaki prav nič ne puščajo in so polni vode. Morebiti pa pušča kaj pri dopisniku ..Primorca". Sam raje naj pazi na svoje premoženje. — Konečno se pa dopisnik zaganja še v občinsko gospodarstvo. Potemtakem gospodari v občini slabo njegov prijatelj župan. Tega naj torej potegne za ušesa. Tam naj se tudi prepriča, kaj nesejo občini lokev, kal in lov. Več občina rj e v. Volilci / Kdo se poganja aa napredne kandidate? Tisti kraški čupani in njih pomagači, ki so Vam pobrali ono pičlo vladno podporo a dršavnimi trtami, ter so tako krivi, da morate trumo* tna celo trikrat in Štirikrat na sodnijo ! Oni so krivi, da morate aaradi njih prisegovatil km S Krasa. — Kraškim volivcem! Gabršček je postavil Al. Štreklja med kandidate v splošni kuriji z upom, da bo Štrekelj vlekel voMvce na-se kakor magnet. V komenskem okraju, torej v Štrekljevem rojstnem okraju, je Štrek-ljencu odklenkalo. Za Štreklja se potegujejo le še kraški „trtjoni" in oni, ki so od njih odvisni ter nekateri učitelji. Drugi ne marajo več za njiju. Kraški volivci! Pojdimo v nedeljo vsi na volišče in dajmo svoje glasove kandidatom S. L. S., med katerimi se nahaja tudi spoštovani poštenjak AL Jerič iz Kobdilja! Iz fržiškega okraja. tr Iz Devina. — Prejšnji teden smo pokopali enega izmed najstarejših Devin-cev Janeza Pecikar po domače Levdona. — Bil je mož vse svoje žive dni udan Bogu in narodu. — Ni bilo nedelje ali praznika, da bi po nemarnosti zamudil sv. mašo ali popoldansko službo božjo. Bil je skrben oče in odgojitelj svoji obilni družini, ki dela sedaj čast občini in slovenskemu ljudstvu. Da še celo pri zadnjih deželnozborskih volitvah je črez 80 letni starček šel peš iz Devina v Šti-van, kjer je po svoji vesti in prepričanju glasoval za kandidate S. L. S. Sploh je bil celo svoje življenje inož-značaj, kakoršnih ne srečavamo vsak dan v življenju. In ko je čutil, da se bliža konec njegovemu pozimskemu življenju, poklical je duhovnika, ki ga je previdel z svetstvi za umirajoče. Po dokončanem sv. opravilu je vskliknil starček: „0li, zdaj sem pa zadovoljen I" Tako je zatisnil svoje trudne oči mož, ki je vse svoje življenje živel Bogu in narodu. Kako je bil od vseli spoštovan in ljubljen, pričal je velik in krasen pogreb. Bog mu daj luč nebeško in vzbudi obilo posnemovalcev! Iz korminskega okraja. krZapadna Brda 19./9. 1909. Dopis iz zap. Brd v zadnjem »Prim. Listu" je dregnil v sršenovo gnjezdo. Podtikajo prizadeti dopis g. župniku iz Šlovrenca, kateri pa ni v nikaki zvezi ž njim, kar sl. uredništvo lahko potrdi.*) Žalostno bi bilo, ako bi ne znal v zapad. Brdih noben drugi pisati kakor sami duhovniki. Torej: prizadeti stikajo za dopisnikom, a ugovarjati ne morejo dopisu. Da bo oni dopis še nekoliko bolj osvetil agrarno blato, kakoršno se je prikazalo v Gabrijah pri Mrmoljevem shodu, povedati je treba, da je tisti, ki je imel barbin kakor en »pinel", lagal, kmečka banka da posojuje po nižjih obrestih kakor n. pr. Centralna. Tudi očitanje nekemu kolonu, da »ima presico od društva" (goriškega kmetijskega) je imelo uplivati na volitve. Sedaj lahko mislimo, da v »Goriškem kmetijskem društvu" nima prostora nihče, ako ni član ali pristaš Frankotovih agrarcev; gospod predsednik ima sedaj besedo.**) Dragi tovarši-trpini koloni! Slišali ste, kaka očitanja je dal nek župan in podžupan 1. Sfiligoju ? Ali ste slišali tiste kletvine oš..a. Tako hočejo rešiti naši agrarci naše kolonsko vprašanje. Zapomnimo si to tudi za prihodnje volitve. Naše glasove dajmo Fonu, kandidatu Sl. L, S. Porezana kamižola naj nas spomne na našo dolžnost, nam bodi opomin pri volitvah. Kolon ne agrarec. ») Omenjenega dopisa ni spisal g. župnik, ampak spisal ga je priprost kmet. (Op. ur.). **) Op. stavca: Mogoče je šonkal »presico« dr. Kranko?! Naznanilo. Podpisani opozarjam sl. občinstvo v mestu in na deželi, da moja žena Frančiška ni pri zdravi pameti ter prosim ne dajati isli ne denarja ne blaga na upanje; njenih dolgov ne bo- dem plačeval. Doma mi krade denar in tudi drugo blago, ako more. Trosim sl. občinstvo v mesin in na deželi, naj pazi na to. Kadar jo kdo kje zasači naj jo domov pripelje, že več tednov je od doma. V' Ravnic I, 8. septembra 1909. Jožef Pavšič. Ikimlrn sprejme na stanovanje in irijtikt hran0 Dora KRIŽNIC, Gorica, Trg sv. Antona 9. ZAHVALA. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše srčno ljubljene matere Terezije Urbančič rojene Fon kakor tudi za mnogobrojno sprernstv pri pogrebu izrekam v imenu cele dru žine presrčno zahvalo. V Staremselu, 22. septembra 190! Ivan Urbančič žalujoči sin in drugi Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno nazna njam, da sem prevzel od g. Anton Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnic v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstv za mnogobrojna naročila in zagola ljam točno in dobro postrežbo zmerne cene. ✓ Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Slovenci! Izida volitev veselite se in oznanjajte ga občinsfj potom umetnih ognjev in raket. ^ Iste dobite pri nn. mmjim PIROTEHNIKU = v GORICI =4 (blizo tovarne za žveplenke.) občinstvu naznani /Vntoiu vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se pripor za obilno naroebo. — Ima v zalogi vsak vrstnega obuvala ter sprejema naročila ^ zmernih cenah. s ii k It d< m dt že če se K<> vč, od od pit bri Priloga »Primorskemu Lisfu“ šf. 38. z dne 23. septembra 1909. Jmežki jlaf ni črhnil besede proti novemu odvetniškemu tarifi, ker m» teia najbrže ni pustil advokata dr. Frankota žep. Napredne laži. V svojem priporočilu liberalno-agrarnih kandidatov za deželni zbor trdi »Soča" z dne 18. septembra t. I. med drugim, da sta Pajer in Gregorčič zakrivila nove volitve ter da sta glavni oviri, da ne more delovati deželni zbor. Tako se drzne pisati ta lažitorba v očigled dejstvu, da so zapustili poslanci slovenskega in Paiduttijevega kluba zbornico vkljub temu, da so imeli ti poslanci večino v zbornici. Ves politični svet ve, da tem ljudem je šlo le za to, da bi bila postala A. Gabršček in njegov podložni sluga, dr. Franko, odbornika, Paidutti ali kak njegov pristaš deželni glavar in tajnik Gasser odbornik. Tepec mora biti pač naprednjak, ki veruje tem lažem, da sta imenovana gospoda onemogočila zborovanje, potem ko sta v zadnjem zasedanju skrbela za redno poslovanje zbornice in vpeljala uzoren red v vsem poslovanju deželne uprave. Volilci! Proč s kandidati, katere priporoča „Soča“, koje lastniki so pokazali absolutno nezmožnost pravilno opravljati narodna podjetja, takozvane narodne pirulie! Veletrštvo s trtami na Krasu, gospodarstvo z narodnimi pirulii, Mizarsko zadrugo in narodnim skladom in Gabrščekovo žajfo so Vam jasen dokaz, kam bi prišla dežela, ako bi se njena uprava izročila poslancem, od »Soče" priporočanim. In dr. Franko, za- Volilci! Le te izbruhe plemenitih liberalnih duš oglejte si dobro, in takoj se morate prepričati, da je stranka, ki deluje s takimi lažmi, brezvestna in taki ne morete in ne smete izročiti deželne uprave. Volilci! Tlagiaspovejtevsa-kemu, da je vseto, kar piše „So-ča“ in njen vreden pobič »Km. Glas" o deželni upravi, obrekovan je, na p i sa n o le z namenom, da bi politična bratca Gabršček in Frankoziezla v deželnoodbor-niško suknjo. Učiteljske plače. Gospodje učitelji so sc začeli umikati ! Zbali so se kmeta, kateremu smo v naših člankih razložili, kake usode-polne posledice bi imela zanj izpolnitev učiteljskih zahtev. V „Kmečkem glasu" trdijo zdaj liberalni učitelji, da so oni zahtevali, naj prevzame država vse stroške za ljudsko šolstvo. Mi konsta-tiramo še enkrat to-le: Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev je lani meseca septembra zborovala v Gorici in zborovanja so se udeležila tudi goriška učiteljska društva. Na tem zborovanju se je sprejel sledeči predlog učitelja Peska: Učiteljstvo prosi in zahteva, da slavni deželni zbor: a) sklene k § 55. državnega šolskega zakona iz leta 1869 kaj sili v zbornico Ste ga videli do-sedaj kje pri narodnem delu? Sama »Soča" ga je pred zadnjimi volitvami izvrstno fotografirala ter mu rekla, da je on koval iz pravd rumenjake, dočiin so se drugi žrtvovali za narod, »Soča" piše tudi, da so liberalno-agrarni gospodje siti dosedanjega gospodarstva v deželni hiši »pod zvezo dr. Gregorčič-a in Pajerja", da so nastala suha leta in teh suhih let da ne bode konca ne kraja, ako ostaneta ta dva moža še nekaj časa na krmilu v deželni hiši. Da, da, to je res! Za „S'o-čine" pristaše, ki so se mastili pri užitnim, ostanejo še nadalje suha leta, dokler bosta imenovana gospoda v deželni hiši; a za občine in kmete nastanejo suha leta tedaj, če pridejo liberalno-agrarni poslanci v zbornico, ki oddajo zopet užitnino zasebnikom v zakup. Pri »Siidbahn-Hotelu", »Mizarski zadrugi", »Jelenu" in »Trgovsko-obrtnem domu". Tam, tam so suha leta in ostanejo, dokler bodo liberalci gospodarili. In ravno taka suha leta bi nastala pri deželni upravi, ako bi se ista izročila liberalno-agrarnim gospodom. Volilci! Na dan volitve pokažite, Ja ste možje. Pred celem svetom pokažite, da naša domovina ni molzna krava, katero bi nekaterniki radi molzli na svoj račun, možje, ki niso dosedaj še nič storili za narod in kmeta! Svoje glasove oddajte za kandidate „S. L. S." in s tem boste najbolj varovali vaše koristi! Kar kvasi »Soča" o gorskih železnicah in o červinjanski, je preneumno, da bi s takimi lažmi ujela na te li-mance le jednega gorskega kalina. Vsa dežela ve. da so se načrti za označene železnice oddale istemu podjetniku, in če je isti začel z furlanskim načrtom, se je zgodilo raditega, ker ni mogoče v gorah po zimi tracirati. Vsak bedak tudi ve, da izvršitev in zgradba železnic je odvisna od vlade in ne od deželnega odbora. In s takimi sredstvi hoče slepiti „Soča“ volilce! Se ne pravi to, norce briti iz našega razumnega ljudstva? pridatek: Kot minimalni dohodki učiteljev na ljudskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI., X., IX. in Vlil. činovnega reda; b) naj sprejme Fppingerjev predlog, da naj država pomaga sanirati deželne finance na ta način, da prevzame država polovico šolskih stroškov od dežel. S tem je jasno dokazano, da so goriški učitelji zahtevali, da naj prevzame država polovico in ne vseh stroškov za ljudsko šolstvo. Res je le, da je učiteljsko društvo za goriški okraj zahtevalo, naj prevzame država bremena za ljudsko šolstvo, a to je storilo le to društvo. Res je tudi, da je o tern govoril tudi »Kmečki glas". A to so le pobožne želje. Finančni minister Bilinski se je izrazil ce!6 proti temu, da bi država prevzela polovico šolskih stroškov; rekel je, da je Fppingerjev predlog neizvedljiv. Posledice zvišanja učiteljskih plač bo vsekako čutil naš kmet. Ako bi sprejela država polovico stroškov, bi moral plačevati tolminski, goriški in sežanski šolski okraj še najmanj 150 odstotne doklade na vse izravne davke le v pokritje učiteljskih prejemkom; ako bi pa država nič ne prevzela, bi morali plačevati ti šolski okraji najmanj 300 od sto. * * * Na skupščini „Zaveze" so učitelji sprejeli tudi Ganglov predlog, ki zahteva osemletno obiskovanje ljudske šole namesto šestletnega obiskovanja, ki je bilo dozdaj na deželi v navadi. Pri utemeljevanju svojega predloga je rekel Gangl med drugim: »breči nam se ie brezpogojno in neizprosno za osemletno obvezno šolsko obiskovanje brez izjem in olajšav . .. Po zakonitih določilih je smatrati vsako delo, ki ostane zaradi njega otrok doma, kot neopravičlji\ izgovor. Neopravičene zamude sc morajo naznaniti; zaradi teh so starši najprej opominjani, pozneje kaznovani”. Naše učiteljstvo zahteva torej, da hodi kmečki otrok v šolo do izpolnjenega i4. leta; zahtevajo tudi celdnevni pouk, to je da hodi učenec v šolo pred-poldnem in popoldne. Oni so torej za osemletno šolsko obiskovanje brez izjem in olajšav. Ako sc ta učiteljska zahteva izpolni, bo kmet še bolj tepen. Stroški za šolstvo bi se zvišali zaradi novih šolskih poslopij, oziroma zarad razširjanja starih šolskih poslopij in zarad večjega števila učiteljev. Pomanjkanje delavcev na deželi je že zdaj ena največjih nadlog, ki tarejo našega kmeta. Pri poldnevnem pouku in šestletnem šolskem obiskovanju je kmečki otrok pomagal svojim starišem pri delu zlasti ob času najnujnejših del spomladi, poleti in jeseni. Ako se uvede celodnevni pouk in osemletno vsakdanjo šolo, izgubi kmet še to malo pomoč pri svojem trudapolnem delu. Bivši deželni poslanci dr. Franko, Gabršček, Savnik in drugi so bili na skupščini Zveze učiteljskih društev, sprejeli so ovacije učitelje, a noben teh »kmečkih" zastopnikov se ni spomnil našega kmeta, nikdo se ni oglasil proti tem pretiranim učiteljskim zahtevam. In zdaj pred volitvami se drzneta »Kmečki glas" in »Soča" kmeta še slepiti, da ga hočejo liberalni učitelji razbremeniti! Po teli pojasnilih razvidi lahko tudi najpripro-stejši kmet, da ne sme voliti kmečkih »prijateljev", katere mu bodo liberalni učitelji priporočevali; ako to stori, bo delal proti sebi in svojim interesom. Dva Slovenca sla toliko vredna, kot eden Lah. S takimi trditvami agitirajo proti naši stranki agrarni liberalci ter slepijo ljudstvo, češ, da so slovenski poslanci krivi, da imajo Lahi večino v deželnem zboru, čeravno nas je Slovencev mnogo več v deželi kot pa Lahov. Pravijo nadalje, da so slovenski poslanci prodali slovensko ljudstvo Lahom in da ako bi bili pravi zastopniki ljudstva, bi napravili tak volilni red, po katerem bi Slovenci dobili večino v deželnem zboru. — V enem dnevu smo dobili kar tri taka poročila z dežele; zlasti na Krasu širijo agrarni liberalci to napredno robo iz Gabrščekove tovarne, kjer se producirajo psovke in take-le neresnične pokveke. Uže neštetokrat smo v naših listih pisali o tem liberalno-agrarnem šimeljnu, ki šepa na vseh straneh. Seveda, libcralno-agrarni slepilci po deželi ljudstvu tega ne povejo, da so bili Lahi v večini (kakor so še danes), ko se je sklepal novi volilni red ter da so Lahi toliko previdni (kakor bi bili tudi Slovenci v enakem slučaju), da ne dajo iz rok deželne uprave, čeravno sami dobro vedo, da se Slovencem godi krivica. Pred sprejetjem novega volilnega reda so imeli Lahi večino enega poslanca, po novem volilnem redu imajo tudi večino enega poslanca. Pripomnimo pa, da so za novi volilni red. po katerem kakor pravijo liberalni agrarci — velja eden Lah toliko kakor dva Slovenca, glasovali tudi liberalni poslanci. Sicer liberalni agrarci dobro vedo, da s trditvijo o enem Lahu in dveh Slovencih farbajo ljudstvo in da od goriškega deželnega zbora ni pričakovati. da bi sklenil tak volilni red, po katerem bi Slovenci dobili večino tudi. če pridejo v deželni zbor sami Ga-brščeki, Frankovci in Štrekljeva. Tudi oni dobro vedo, da Slovenci pridemo do večine v deželnem zboru le potom splošne volilne pravice'ali pa ako zmagamo Slovenci pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, ki pošilja dva poslanca v deželni zbor. ki sta bila do sedaj vedno Laha in ako bo vodil, kakor dosedaj, tozadevno akcijo Gabršček, bodeta tudi v naprej. — To je resnica o agrarno-liberalnem švindlu, ki venomer govori, da sta po novem volilnem redu vredna dva Slovenca toliko kot eden Lah. Kakor smo uže rekli, vsi Gabrščeki. Štreklji in Frankoti ne naredijo v deželnem zboru takega volilnega reda, ki bi dal Slovencem večino. To je pribito. Lahi vendar niso tako neumni, da si ovijejo vrv okoli vratu, s katero bi jih Slovenci obesili. Dokler imajo moč v rokah, sc čutijo, ko. pa pride tudi za goriški deželni zbor splošna in enaka volilna pravica, takrat odklenka laški premoči, kar naj bi sc zgodilo čimpreje. Kmetje volilci, ne verujte »Kmečkemu Glasu", ki se kaže zdaj nasprotnega „Soči“l to je sama hinavščina I „Glas“ in „Soča“ sta tesno združena, saj sta postavila iste liberalne kandidate: Franko — Križnič Strekelj, katerih nobeden ni kmet ali kmetovalec. Koga bomo volili? (Z dežele.) Koga bomo volili? Tako in enako se poprašujejo naši kmetje, vračajoč se s polja in gredoči na polje. Deželnozborske volitve so pred durmi. Že se nam bliža 26. dan septembra, dan odločitve, ko si bomo s svojimi glasovi postavili svoje bodoče zastopnike v deželni zbor, može, kateri imajo zastopati naše koristi, može, kateri bodo v imenu nas govorili in sicer nam v prilog ali v škodo. Torej katerim hočemo poveriti svoje zaupanje? Liberalnim agrarcem ? Svobodomiselnim liberalcem? Ali celo socijalnim demokratom?! Ne, ne!! Nobenemu kandidatu iz omenjenih strank! Ampak brez vsakega nadaljnega pomisleka bomo mi volili dne 26 t. m. kandidate naše Slovenske Ljudske Stranke! In sicer radi več tehtnih razlogov, kateri nas silijo v to. In ti razlogi so sledeči: l. Mi bomo volili kandidate S. L. S. zato, ker edino ti kandidatje stremijo za krščansko-verska načela ter so vsi odločno proti Gabrščkovemu enotnemu svobodomiselnemu svetovnemu nazi-ranju. 2. Kandidate S. L. S. bomo volili zato, ker edino ti kandidatje so našega stanu. Sta dva kmeta poleg Fona, dva naša sotrpina. Zato jim poverimo svoje zaupanje, ker poznata križe in težave kmečkega stanu, ker se tudi sama nahajata do grla v njih. 3. In tretjič bomo volili kandidate S. L. S. tudi zato, ker edino od teh pričakujemo vspešnega, skupnega dela za splošni ljudski blagor, ker le-ti kandi-dafje sc nahajajo v stranki, katera je že večkrat javno pokazala, da ima srce za kmeta, da so ji pred vsem mari le kmečke koristi, katera ima za seboj lepo preteklost v prospeh slov. ljudstva vseh stanov. Zakaj pa ne bomo volili kandidatov liberalno-agrarnega sistema? Liberalno-agrarnih kandidatov ne bomo volili: 1. Zato. ker dotični kandidatje kandidirajo na podlagi brezverske, svobodomiselne stranke, o kateri se je sam sedanji nje kandidat, dr. Franko, lani na nekem shodu v Gorici izrazil doslovno tako-le: „S stranko, katera ima v svojem programu točko o svobodomiselnosti, svobodni šoli itd. se nikakor naša .Kmečka stranka" ne more mešati." Toda čujte, ljudje božji! On sam, dr. Franko, sedaj kandidira na podlagi te svodomiselne stranke! Sramota ! 2. Kandidatov liberalno-agrarne stranke ne bomo volili zato. ker ti možje niso naši kmečki možje, marveč so le komodna gospoda, katera sc iz kmeta le norčuje. In sicer: Dr. Franko je odvetnik v (iorici, ta ni kmet. Anton Križnič je kotlar in trgovec v Kanalu, ta tudi ni kmet. Tretji kandidat, Alojzij Strckelj, je. vinarski nadzornik za Dalmacijo, on je c. kr. uradnik, ne pa kmet. Tega moža poznamo že izza njegovega puhlega delovanja v drž. zboru. O tem le prašajte Kraševce! 3. Ali jih ne bomo volili tudi zato, ker pripadajo po svojem mišljenju stranki, katera ni naredila za kmeta še njč, katera nima niti ideje za delo v korist kmetu; pripadajo stranki, katera je le za /.dražbo v deželi in ni za nobeno resno delo v prilog nižjim slojem ; pripadajo stranki, katera vidi le sebe in svoj Žep v ospredju, trpečega ljudstva pa ne vidi. Liberalna stranka je zasejala in povzročila razkol med slov. ljudstvom na Goriškem. Zato pa ne bodemo mi pošteni slovenski volilci volili ž njo. S tem pa. da bodemo vsi zavedni goriški slovenski volilci dne 26 t. m. oddali svoje glasove kandidatom S. L S., izrečemo liberalno-agrarnim kandidatom smrtno obsodbo. V imenu več sto volilcev. N k. Vsi do zadnjega na volišče! Ne verujte hinavcem in slepilcem! V zadnjem „Glasu“ se postavlja g. Alrmolja po robu Gabrščeku. Pravimo: Alrmolja, kajti dr. Franko bi se do tolikegi' junaštva ne upal povspeti. Mož se je pred Andrejem Groznim še precej razkoračil, pravi mu v brk marsikatero bridko resnico, katerih glavna je la. da sc Gabršček le obeša ob agrarcc, da sam s svojo izginjajočo stranko ne more nič, da pa se v „Soči“ ..napihuje", kakor da bi bil ves uspeh pri zadnjih volitvah le njegov, vseli (> poslancev v bivšem „Slov. klubu" le „Sočinih“ itd. Kaj ne, za Gabrščeka, generala brez armade, hud poper! Dalje se huduje „ogorčcni“ in ..razjarjeni" Alrmolja nad Gabrščekom, da nasprotuje sv. veri in nje dogmam itd. Kaj ne, vse res, ljudje božji, ali le nekaj je vmes. Vmes je čas od zadnjili volitev do petkovega članka „Glaso-vega“. In ta čas je, ki postavlja ta članek „Glasov‘‘ v čudno luč, v luč hinavstva, laži ln sloparstva. Vse to. kar Alrmolja zdaj graja na Gabrščeku, je to zagreševal v „Soči" tudi lani po volitvah, bahal sc, da je na Goriškem liberalizem zmagal nad .klerikalizmom, ignoriral je agrarne solibcralce, smešil sv. vero in nje dogme itd. Ali „Glas" je k vsemu temu molčal, če tudi ga je „Gorica" ponovno dregnila pod rebra! „Glasovi“ gospodje so se takrat (in sc za kulisami na skritem še zdaj!) popolnoma in molče podvrgli vodstvu Gabrščekovemu, naslovljali na njegovo tiskarno brzojave o izidu volitev, prepustili njemu razobešanje telegramov od „Glasovih“ pristašev pod firmo „naprednilr in ne „agrarnih“ zmag, tako da je v onih dneh „agrarstvo“ popolnoma izginilo s pozorišča. Šli so »Glasovi" kolovodje v svoji podložnosti še dalje: Praznovali so z Gabrščekom pri „Jelenu“ liberalno zmago in — kar je najhuje — zlezli so slepopokorno in molče v Gabrščekov liberalni „slov.“ klub ter sc uklonjenih tilnikov podvrgli njegovemu vodstvu. Ali ni to nezaslišana sramota za stranko, ki sc v „Glasu“ baha z zma-govitostjo! Ali je bilo kedaj kaj takega slišati o novi stranki, ki je stopila v življenje kot nasprotnica stare stranke, kateri pa pri volitvah mirno dopušča, da se ji obeša na krilo, ji dalje prepušča, da se baha z nje (nove stranke) zmagami ter stopa v zbornico kot delegacija stare stranke! Vprašamo: kdo naj to zagonetko razume? Odgovarjamo: Vsakdo, kot mi, ki ve, da je ta nova stranka le kri od krvi, meso od mesa stranke, da so kolovodje nove stranke le preoblečeni pristaši stare' stranke. In kako pa zdaj naenkrat la afront, ta nastop v »Glasu" zoper „Sočo"?! Prav naravno! »Glasovi" kolovodje uvidevajo, da je naše ljudstvo na deželi začelo izpoznavati grdo sleparstvo, katero zagrešuje tako imenovana »kmečka stranka", ki nima drugega namena nego pomagati Gabrščekovemu liberalizmu zopet na noge. In to izpoznavanjc naše »Glasovce" grozno skrbi. Ni čuda, volitve so tu, in tako izpoznanje prinese lahko za nje — katastrofo. Zatorej, kmetje, volilci! Ne verujte novi taktiki »Glasovi"! Oglejte si že prve njih tri kandidate! Ali Vam ne predstavljajo po svoji preteklosti in sedanjosti najtesnejšo spojitev „Soče“ in »Glasa"? Franko je zdaj najzvestejši oproda Gabrščekov. Križnič in Štrekelj, dva stara, zakrknjena liberalca, katera je postavil »Glas" za kandidata menda samo zato, da bi zastavljala pot kmetom v deželni zbor. Zares lepa kmečka stranka, ki že med prvimi kandidati nima niti enega kmetovalca ali kmeta! »Glas" rohni zdaj pa zdaj proti »Soči", ali po volitvah se bodeta zopet bratski objemala. Temu so »Gla-sovci" že v kompromisni ponudbi pri- pravili pot, ker so tri mesta prepustili Gabrščeku, katera bi mu »Glasovci" združeni z našo stranko lahko kar igraje izvili iz rok. Kmetje, ne verujte volilnim sleparijam ! Loterijske Številk« 18. seplumbr.1. Dunaj . . . . 25 I Sl 62 .12 Gradec ... 9 90 29 64 73 j#jj Spominjajte se ob vsaki j * priliki »Šolskega Doma ,, Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno —— delavnico. = Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježitn z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. VIKTOR TOFFOLI = (SORICA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj- . ■ - .... ugodnejših krajev _ Jedilno olje po 96 v. liter Jedilno fino K 1-04 ; Marsiglia . . . K 128 Istrsko „ „ 120 i Bombay . . . . „ 1-20 Corfi'1 „ „ 1-20 I Bari . . . . • „ 1'40 Puglie „ 1-28 Lucca . . . . Jusih vinski najtinojše . . Milo in luči. • „ 2- Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IG in via Se-minario 10. tm~ POZOR! Denar si prihranite, ako kupite pri meni! rUZiOK! -*■ Šivalni stroji so čudovito dobri in po ceni! prrecisonoc 0 pRAEClSOftOc l/l 'Tj pSEIiiEfi5£5iN.Nf| 1/1 (D vr*tiiej;a pec.lva, torte, kolače za blrnianoe in poroke, plnee Itd. Prodaja različna lina vina in likerji- na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se trt. občtuHtvu. (Viit* lako nizki*. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GOKICA, ulica Jo«. V,rdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pyizenj-Skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko jjoriška postaja. Cene zmerne. mizarska s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela /a stavbe. fl ŠULIGOJ! urar c. kr. državne zeležnice v GORICI, Gosnoska ulica št. 25. POZOR! Edini specijalisf - optik S, Primoži® Gorica na Kor mi St. 13, priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh šte vika h. (Bergknstal), leče itd. S •3 *• d g o d h 7 o a ” a —. «4 >2 ... (_ >&o -c g ® ** S aj crc~ © S !£ ® ■S >e-a č •=, S O t. in e- - 3° > d ■5^5 ° ^ 2 > . n mB o ■— > laBJd rt g o ' “ <" > 5,2 m >N o J= top ci o 2 ■n n a rt ® > bC S” «* 2 a ■> o u a .S stan. -------------------------i© * Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registru vana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natopil kmetijskih potrebščin in pri prodaji -'V' ^ ^ kmetijSkin priaeliov. ^ ^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE*' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32- Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbdr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. — 1 Za mnogobrojna naročilu so toplo priporočani ANTON BREŠČAK. pRnecisoNor, Ljub tovariš v dolgih zimskih večerih je gotovo gramofon. Gramofone vseh vrst, tudi avtomatne, prodajam po najnižjih cenah od 40 K naprej. V zalogi imam slovenske plošče in orkestrione. Priporočam šivalne stroje v največji izberi orl 38 K naprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo. Ignac Šuligoj, urar, Sr. Lucija ob M i Prosiva aahtevati listke! i r ajverja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC orica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikansko blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. 1 ►d S s i ir o p o p p fl p & o i Lft? -TE" • Prosiva zahtevati listke! Nova slovenska trgovina! Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih ccnah. Popravila Izvršujejo se točno In ceno. - Vsaka ura se Jamči eno leto. — Aleksander Ambrožič, urar in trgovec v Gorici, Tekaiišče Joh. Verdija 2(>. IVAN SCHINDLER, Dun j lll.|i., Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro znane 5tro)e vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje Škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, Irijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi. 0<1 sedaj po zopet zdatno znižanih cenah! Itavno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve iu konopljene cevi. gumijeve ploče. stroj za točenju piva, Skrinji' za led, stroje /.a sladoled, pripravo za izdelovanje sodovke iii penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehnice, decimalne telinice; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in Biroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse 3 večletnim jamstvom! Po najifioflntji plačilnih pogojih, tnili na obroke! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, prekiipci iu agentje za/,oljeni. = Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost Ivan Schindler, Dunaj III\i Erdbergstrasse št- 12. B&fH