skirani.i^p Najprej W;
Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Leto VI — Številka 20
je značilno pri teh pojavih, da se na stanovanjih takih srednje-šolceVnajdejo zaloge tudi vsega ostalega opozicijskega ilegalnega tiska, kot da so ti dijaki kot nosilci srednješolske komunistične akcije obenem tudi centri za vso ostalo opozicijsko akcijo. Drugo pa je, da take dijake najdemo eno leto. na eni srednji šoli, drugo leto pa na drugi. Če poizvedujemo za vzrok te selitve, izvemo, da so bili na prejšnjem zavodu izključeni zaradi suma komunistične usmerjenosti.
SrtKinj.fi šote ie vzgojna šote
Srednja šola je danes še vzgojna šola, tudi po zakonu, ne samo po naši tradiciji in našem hotenju. Dolžnost srednješolskega učnega osebja se torej ne izčrpava v tem, da se mlade glave napolnijo z učenostjo, njegova dolžnost je tudi, da dijaka vodi skozi življenje in ga pripravi nanj za čas, ko vodnika več ni. Ali je še med nami profesor, ki se zanima, kje in kako dijak stanuje, s kom se druži, s kakšnim delom polni prosti čas? Ali je še med nami profesor, ki se zanima za dijake tudi v izvenšolskih urah, da bi jih iztrgal iz rok brezvestnih političnih akviziterjev? Še so taki profesorji, poznamo jih; toda njihovo število je tako majhno, da izginjajo v množici onih, ln se jih dijak tiče samo kot objekt učenjakar-skega brusa. So še taki, vemo, njihovo požrtvovalno, nesebično in mnogokrat tiho delb je neprecenljive vrednosti, vendar: kaj bo zaleglo to delo spričo splošne indiferentnosti nasproti moralnemu razvoju mladine!
Moj klic velja preko Vas, gospodje člani banskega sveta, vsem slojem naroda: Pazite, kaj se godi v družini, v društvih, v javnosti, v šoli in uradih, v industrijskih delavnicah in v podzemeljskih rovih, da Vas nekoč ne preseneti svet, ki mu bo krščanstvo samo še tarča za pijane dovtipe, ruševine večstoletne narodne kulture pa temelj, na katerega bo postavil svoje brezdušno materialistično carstvo. Moj klic velja posebej še vsem poklicnim vzgojiteljem mladine, to je vsemu našemu nižjemu in višjemu učiteljstvu: Najdragocenejše, kar imamo, je izročeno Vaši skrbi. Čez deset let bo slovenski svet tak, kakršnega Vi danes polagate v mlade duše. Gorje Vam, če se izkaže, da njiv niste pleli, ali da ste celo sejali ljuljko!
Gospod ban dr. Marko Natlačen je v banskem svetu govoril besede, ki so udarjale kot kladivo, ki so zvenele kot bron na ušesa banskih svetnikov, ki bodo odmevale kot rešilna gesla po vsej Sloveniji. Gospod ban je govoril te besede o pravem času in v pravti obliki in je s tem državi in slovenskemu narodu storil največjo uslugo.
Za obrambo države, za obrambo slovenskega naroda, za obrambo krščanske kulture gre in zato je njegova beseda tako velika, tako pomembna, tako pogumna in tako jasna.
Javno je izpovedal, da je 1. Komunizem najnevarnejša razoma akcija in da mora državnemu aparatu stopiti na stran samoobramba ljudstva.
2. Komunistična propaganda se je po sklenitvi Z|ve|ze med Nemčijo in Rusijo in razdelitvi Poljske pri nas ojačila. v
3. Komunisti se skrivajo sedaj pod krinko zakonitih letakov (»Vsemu delovnemu ljudstvu«, »Kaj hočemo«) in hinavsko hujskajo k spremembi družabnega in gospodarskega reda s pomočjo Sovjetov!!! (Streljanje generalov, izgon milijonskih množic z lastne grude v koncentracijske tabore, izropanje in uničenje narodov: Ukrajincev, Litvancev, Fincev itd.)
4. Samo nekateri slovenski listi, med njimi »Straža v v i h a r j u«, vršijc* idejno borbo proti komunizmu, drugi del tiska zamolčuje akcijo komunistov, ki upropašča državo in narod. — »Jutro« je potvorilo besede bana tako-le: »ostali tisk v državi pa molči«. Ne tako! Gre za našo banovino! in del tiska naše banovine molči! Seveda spada »Jutro« samo v ta del tiska kot eden glavnih mutastih krivcev! Da bi se pa bolj skrilo, je potvorilo besede gospoda bana v »ostali tisk v državi!«
5. Velik del mlajše inteligence je pasiven,
ker si iz oportunizma noče pokvariti dobrega razmerja s komunisti! Kako popolnoma točno je gospod ban zadel! Koliko je takih profesorjev na vseh šolah in tudi na univerzi! Češ: saj bodo tudi komunisti potrebovali učnih moči!! Da, da! treba je imeti dvojno železo v ognju. A »Jutro« je te besede gospoda bana spet umetno zverižilo z »ostalim tiskom v državi, češ da ta tisk molči iz oportunizma. Gre za inteligenco, gre za sokolsko, liberalno, za jeenesarsko, napredno slovensko inteligenco, ne za ostali tisk v državi! V nijenem okrilju, v njenih gnezdih se skriva, se koti, se razvija komunizem.
Izhaja vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din 40'— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790
Ljubljana, 15. februarja 1940
Ne bom se motil, če trdim, da je velik del naše inteligence, zlasti mlajše, v tem oziru pasiven ne zaradi tega, ker se ne zaveda nevarnosti ali ker je za politično življenje sploh gluh, ampak zaradi tega, ker si noče dobrega razmerja s komunizmom »pokvariti« za primer, če bi ta vendarle prišel na oblast. To načelno oportunistično stališče, ki računa »za vse primere«, je ono, kar naši borbi proti komunizmu jemlje udarnost in učinkovitost. Pomislite samo, da ljudje s tako miselnostjo vzgajajo mladino, vodijo tečaje, na-čelujejo društvom, posegajo v javno življenje z besedo in tiskom: kakšni morajo biti sadovi takega dela?
Koittuniiem se ne zdravi z zakonom
To so tako imenovani »filokomunisti«, ki jih najdete v vseh slojih prebivalstva v vseh stanovih, v mnogih sicer neoporečnih društvih, v mestu in na deželi, in ki okužujejo zdravo okolico, kjerkoli se pojavijo. So družbe, ki takih ljudi med seboj ne trpe, so društva, ki so svoje vrste neizprosno prečistila, so ustanove, ki niti trenutka ne bi zamudile, če bi se jim javil sum, da hočejo v tej stvari ostati »neopredeljena«. Vendar so to šele začetki, in sicer prav šibki začetki. Morda se je doslej akademski mladini še najbolj ,posrečilo, da vsaj osvetli gibanja in obsodi, kar je obsodbe vredno. Drugod pa nas čaka še mnogo dela. Če se ne bomo sami, vsak zase in vsi skupaj, uprli tej bolezni, nam bo izpodkopala zdravje, ki nam ga ne bo vrnil nihče več. Ne pozabimo, da država pri najboljši volji ne more drugega kakor postopati po zakonu, z zakonom pa se taka bolezen ne zdravi.
Komunizem med srednješolci
Ni čudno, da se je komunistično gibanje, primerno idealizirano, razpaslo celo že med srednješolsko mladino. Imamo dokaze, ki jih je dala preiskava v večjem številu naših srednješolskih mest, da so srednješolci naravnost stopili v službo predstavnikov kominterne, delajo po njihovih navodilih, lovijo pristaše, ko-respondirajo z enako mislečimi in s takimi, ki ne kažejo dovolj odpora, razširjajo ilegalno literaturo ali urejujejo in razširjajo lastne propagandne liste in lističe, ki si često nadevajo obleko nacionalnih aspiracij, da bi ostali ma-
Razorne akcije sicer ne spadajo na dnev-111 red razprav banskega sveta, vendar smatram za svojo dolžnost, da se dotaknem najvarnejše take akcije, to pa zaradi tega, ker *a njeno uspešno pobijanje niso zadostna državna sredstva, t. j. državni aparat z vsemi represivnimi merami, ki so mu na razpolago, a®ipak mu mora priskočiti na pomoč tudi samoobramba ljudstva. To je komunizem.
V začetku leta 1939 se je opazilo popu-Vnje komunistične akcije, kar je v zvezi z Oeuspchom komunizma v Španiji (in z okrepitvijo narodnega socializma v Srednji Evro-P‘i- Zlasti s priključitvijo Avstrije k Nemčiji 1,1 z ustanovitvijo češko-moravskega protekto-r8ta so se zelo poslabšale zveze tukajšnjih komunistov z inozemskimi. V drugi polovici inskega leta pa se je komunistična akcija Pojačila, in sicer po izbruhu vojne in zlasti po sklenitvi zveze med Nemčijo in Rusijo in razdelitvi Poljske, ko so se boljševiki pojavili na
Karpatih.
Komunisti nastopalo iavirio
Značilno za pojačano komunistično akcijo Pri nas je dejstvo, da se komunisti več ne skrivajo v tajnih društvih in tajnem tisku, tem-Vcč da nastopajo v formalnem oziru na povsem zakonit način. Sodelujejo pri raznih re-vMah ali pa izdajajo samostojne knjige — vse v skladu s formalnimi predpisi zakona o tisku. ^®ani letak »Vsemu delavskemu ljudstvu« in ^aj hočemo«, v katerem se med drugim zadeva sprememba družabnega in gospodarskega reda z naslonitvijo na Sovjete, je bil tiskan 118 povsem zakonit način. Je to metoda, ki da “•isliti. Vsekakor je to znak, da bo treba v Večji meri kot do sedaj komunizmu stopiti nasproti tudi z idejno borbo. Naša javnost se svoje dolžnosti mnogo premalo zaveda.
**sk v borbi proti komunizmu
»Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub«, “‘Straža v viharju« so listi, ki imajo pobija-*Me komunistične propagande na programu; iz •Mihovega kroga izhajajo tudi brošure zoper °tnunizem in nedavno je izšla knjiga, v kateri Se na poljuden način prikazujeta človek in fužina pod oblastjo komunizma in se odevajo njegovi pravi cilji. Del tiska pa molči, °t da se ga ta državo in narod upropašča-a akcija ne tiče.
Te oportuniste, ki so v tolikem številu zastopani v napredni inteligenci, je gospod ban imenoval filokomuniste, ki se tudi sicer najdejo v vseh 'S loj ih prebivalstva. So družbe, ki takih ljudi med seboj ne trpe.
6. Morda se je akademski mladini do sedaj najbolj posrečilo izločiti iz svojega kroga komuniste. To je »Jutro« previdno zamolčalo, ker bi pač moralo tu priznati zasluge katoliških akademikov, saj »Jutro« pač menda dobro ve, da »Jugoslavija« in »Slovenski klub« takih zaslug nimata.
7. Komunistično gibanje se je razpaslo med srednješolsko mladino, in preiskava je dala dokaze, da so srednješolci naravnost stopili v službo predstavnikov kominterne in delajo po njenih navodilih. Na stanovanjih takih srednješolcev so se našle zaloge tudi ostalega opozicijskega tiska, kot da so ti dijaki istočasno nosilci komunistične akcije in centri za vso ostalo opozicijsko akcijo.
Spet se je znašla oči vi dno »jugoslovenska« opozicija v objemu s komunizmom, saj je na kako drugo opozicijo težko misliti.
8. Srednja šola je še danes vzgojna šola tudi po zakonu. Dolžnost učnega osebja ni samo učenjakarski brus, ampak da dijaka vodi skozi življenje in se zanima za dijake tudi v
Narod
Čeprav bomo le redkokdaj zašli v težave pri vprašanju, aili naj določeno skupnost ljudi označimo kot narod ali pa naj ji to oznako odrečemo, je vendar težko povedati, kaj je narod. Čeprav imamo očitne zunanje značilne znake naroda, n. pr. jezik, skupnost zgodovinskega razvoja itd., se vendar po natančnejšem preučevanju pokaže, da imamo tudi narode, ki tega ali onega posameznega znaka nimajo (n. pr.: Irci dolgo niso imeli lastnega jezika in ga šele sedaj znova obnavljajo, Nemci pripadajo dvema verama, o skupnem krvnem pokolenju pa tudi ne moremo govoriti, ker rasno čistih narodov zaradi prevelikega mešanja ni). Če opazujemo narode v njihovem razvodu, lahko ugotovimo, da vplivajo na ta razvoj predvsem zemljepisna enotnost in oddeljenost od drugih pokrajin z vsemi vplivi naravnih svojstev in bogastev ozemlja, enakost snovnih življenjskih pogojev in kot njihova posledica bolj ali manj skladno raz-viito narodno gospodarstvo, skupnost koristi, skupne nevarnosti, skupni jezik, književnost, vera, običaji, zlasti pa lastna država. Profesor Stjepan Ratkovič je v knjigi: Sto je narod? {Zagreb 1935) narod označil kot duhovno skuipnost manjšega ali večjega števila ljudi v preteklih, sedanjih in bodočih pokolje-njih, iki se je izoblikovala na določenem ozemlju po dolgotrajnem doživljanju skupne usode (str. 73). Ta skupnost ljudi si ustvari prav svojsko gledanje na svet ■ in življenje, ki se javlja na vseh- poljih narodovega uveljavljanja, zlasti opazno pa v narodnih pesmih, običajih, jeziku.
Oollnosti poedinca do naroda
Narod sam po sebi (brez državne organizacije) še ni družba v strogem pomenu besede (ni oblasti in določne zavesti skupnega namena), kljub temu pa ima posameznik važne naravne dolžnosti do naroda, ki so nravno
izvenšolskih vjrah, da bi dijake iztrgal iz rok brezvestnih političnih akviziterjev.
Te besede so prekrasne in važne, da jih posebej podčrtamo. Država plačuje na stotine in stotine profesorjev. Profesorji imajo vso intelektualno sposobnost. Kako se more zgoditi, da sta dve tretjini absolventov srednjih šol levičarsko ali vsaj protikršoansko usmerjeni? Prava razlaga za ta tako žalosten pojav je razdvojenost med učnim osebjem. Učno osebje ni enotno usmerjeno v krščanskem in protilevičarskem smislu, ampak je deloma inficirano od svobodomiselnega naprednjakar-stva. Saj ima del te inteligence veliko večjo mržnjo proti Vatikanu kakor proti Kremlju.
Pa vse te lepe besede o vzgojni dolžnosti srednješolskih profesorjev so pri »Jutru« padle pod mizo ali v koš, ker je gospod ban s svojo tako točno kritiko zadel »Jutrovski« profesorski krog.
Redko je s tako kompetentnega mesta bila izrečena tako točna in ostra sodba proti onim, ki bi bili pač v prvi vrsti poklicani varovati najdragocenejše, kar imamo — našo mladino.
Na tem mestu lahko z veseljem ugotavljamo, da je borba, ki smo jo vodili ramo ob rami s KA in »Mi mladi borci«, našla razumevanje in podporo na kompetentnih mestih.
utemeljene v nravni zapovedi ljubezni do bližnjega.
Splošno lahko označimo te dolžnosti kot dolžnost prispevati po svojih močeh, da se kar najbolj pomnože duhovne in tudi snovne dobrine lastnega naroda. Kadar govorimo o narodu in o delu za narod, ki smo od njega prejeli posredovanje dosedanjih pridobitev in izsledkov človeštva, se moramo varovati, da si ne predstavljamo česa meglenega, ampak se zavedajmo, da živi narod v vsakem svojem članu. Potem bo manj fraz in več dejanj.
Narod in rasa
Novejša doba nam je prinesla novo zablodo, rasizem, ki uči, da je na svetu več ras, ki niso enakovredne. Nacionalni socializem zahteva, naj vsi pospešujejo razvoj najboljše vseh ras, nordijske, in ji služijo. Znanstveno je rasizem ovržen. Tudi moremo o rasah govoriti le v nekem omejenem smislu, iker so vse le inačice vrste »hotno sapiens«, ki jo označujejo enotni duševni in telesni znaki, predvsem razum in 6ut za nravnost. Čistih ras tudi ni. Saj Nemci sami priznavajo, da je med njimi samimi komaj 10% nordijske krvi.
Danes se tudi mnogo govori in piše o evgeniki, iki naj sikrbi za zdrav razvoj naroda. Dokler uporablja v prizadevanju, da prepreči manjvredno potomstvo dedno obremenjenih staršev, človeku primerna sredstva, je treba to prizadevanje pozdraviti, kolikor pa nasilno posega v zmožnosti človeškega telesa, jo moramo kot protinaravno in nravno nedopustno odkloniti (prisilno ojalovljanje). Pozabiti pa tudi ne smemo na pospeševanje dobrih lastnosti naroda (treznost, visoko nravnost itd.). Zlasti pa moramo skrbeti za zdrave družine in za kmečki del naroda, ki je zaradi vednega stika z naravo fiziološko vedno najbolj zdrav in odporen.
Narod in država
Narodi naravno teže po lastni državni organizaciji, ker more vsak narod najbolj
skrbeti za nemoten in skladen narodnostni razvoj v narodni državi. Vendar tudi državnost ni za narod tako bistven znak, da bi narod brez države prenehal biti narod. V narodnih državah imamo tuje narodne manjšine, imamo pa tudi večnarodne države. Vsaka taka država oz. iizvršilci državne oblasti se morajo zavedati, da ni njihova naloga raznarodovati in stapljati narode v neko novo narodnost ali jih narodnostno uničiti v korist
Komunizem je mednaroden in protinaro-den. Tega dandanes ni treba več dokazovati. Najlepši zgled za to nam je Francija, ki je še pred nedavnim puščala na stežaj odprta vrata komunističnemu delovanju, ki pa smatra danes za svojo narodno dolžnost, da pomete s kugo komunizma v vsem javnem in zasebnem življenju.
Protinaroden ni samo nauk komunizma, protinarodni so tudi pripadniki tega nauka, komunisiti. Še se spominjamo, kako so razni Thorezi in slični francoski »rodoljubi« grmeli proti Nemčiji in — žal samo v svojih frazah — branili svojo domovino. In danes? Kje so Thorezi in slični domoljubi? — V Nemčiji, Rusiji. Tam, kjer bi morali biti, tam jih ni.
Toda taki niso samo francoski komunisti. Taki so prav tako vsi ostali komunisti. V hrbet lastni domovini bodo padli tudi naši komunisti, samo da jim bo dana prilika in da bo kominterna to zahtevala. Oni, ki vodijo našo državo, se morajo vedno dobro zavedati tega neizpodbitnega dejstva. Če je poedinec ogrožan ali če je celo napaden, ima naravno pravico, da se brani z vsemi razpoložljivimi silami. Isto naravno pravico ima tudi narod, da se brani in bori z vsemi razpoložljivimi silami proti sovražnikom, ki ga skušajo uničiti ali mu odvzeti njegovo svobodo. V tej borbi morajo sodelovati vse konstruktivne sile naroda. Borba proti komunizmu je nujna samoobramba vsakega naroda proti najnevarnejšemu sovražniku današnjega časa. Pri tem se ne smejo narod in poedinci pustiti zapeljati od raznih dobro premišljenih fraz komunistov in filoikomunistične družbe. Ena izmed takih fraz, ki jih filokomunistična družba in komunisti vedno zaženejo, če jim oblastva stopijo na prste, je očitanje denun-ciantstva onim, ki so opravljali samo svojo narodno dolžnost, kakor jim to veleva vest.
10.	februarja 1939 je umrl v Vatikanu papež Pij XI. Ne samo med katoliškim svetom, ampak med vsem kulturnim svetom je papež Pij XI. predvsem znan po svojih okrožnicah o krščanski vzgoji, o krščanskem zakonu, o obnovi socialnega reda po evangeljskih načelih, o filmu, o brezbožnem komunizmu in o narodnem socializmu.
Trajno svetal spomin pa si je po vsem sve*-tu postavil s svojimi mirovnimi akcijami, da bi od Evrope odvrnil novo rušilno vojno in da bi Evropi bil ohranjem mir, je daroval svoje življenje.
Papež Pij XI. je bil tudi veliki misijonski
enega naroda. Vsak narod ima po naravnem pravu pravico, da razvije svoje narodno indi' vidualnost, ki se predvsem kaže v jezikUi šolstvu, umetnosti in znanosti, oporo pa j* daje dobro vojeno in narodovim potrebam pr*' memo organizirano gospodarstvo. Država, ki v njej živi več narodov, ne sme kratiti nobenemu narodu svobodnega razvoja, dokler ta ne krši pravic drugih narodov.
Ta očitek ne sme strašiti prav nikogar Vsak naj se dobro zaveda, da to ni nikako denunciantstvo. Ali je kdo že nazval kot de' nuncianta tistega, ki je javil oblastvu zločinca* ki je ali iki resno grozi zažgati njegov rodni dom? Ali je denunciantstvo, če kdo pri obla' stvu javi koga, ki vse sile posveča temu, da bi povzročil požar ne samo na domu poedifl' ca, ampak na skupnem domu vsega naroda1? Če je upravičen javiti zločinca oblastvu v prvem primeru, koliko bolj je upravičen — in tudi dolžan — javiti ga v drugem primeru
Zato nas v naši borbi proti komunistom ne bo plašil niti očitek denunciantstva. Kljub takim in podobnim očitkom bomo nadaljeval* našo borbo proti komunizmu, naj se pojavi v tej ali oni obliki. Nastopili bomo proti vsa* komur, ki bo na kakršen koli način širil ko' munistično laž. Razkrinkali bomo vse pojave« pa naj se naša filokomunistična kavarniška družba razburja, kolikor je je volja in govo' riči o ne vem kakšnem preganjanju človeške osebnosti in zatiranju svobode. To nam bo samo znak, da smo dregnili v pravo smer, pa najsi se vsi levičarji in njih priveski zakade v nas.
Dobro namreč vemo; da je pretežno fl® nas in na naši borbi, »ali bo komunizmu i® zavajalcem mladih ljudi po šolah upadla dr2' nost in samozavest, ali pa bodo postali še drZ' nejši in bodo morda celo iskali potuhe«.
Vsem tistim pa, ki se še niso otresli bv jazni pred očitkom denunciantstva, »osvetlje' vanje komunističnih pojavov ni no b e O0 denunciantstvo, molk v tem pogled0 pa je izdajstvo«.
Vemo, da smo na pravi poti; zato bo naiŠ® borba proti komunizmu in proti komunistom tudi vnaprej prav tako neizprosna kot dosl®)' Kajti to je naša velika narodna d o H' nost.
papež. Koliko novih misijonarjev je šlo za njegovega vladanja med pogane, koliko jih 'e bilo krščenih, koliko novih škofij ustanovlje nih, ve le malokdo.
Trajno bodo ostale v spominu vsem katob čanom papeževe okrožnice in pisma, v katerih govori o Katoliški akciji in katere preveva isti duh: »Skrbite predvsem in nadvse i® vsako ceno ja edinost, za edinost v mišlj®nlUl edinost v čustovanju, edinost v presojanju 111 v volji...«
Slovenci bomo ohranili v toplem sporni1111 nepozabni lik sv. očeta Pija XI. Saj imaano za to še prav posebne razloge.
Borba proti komunizmu - naša narodna dolžnost
Obletnica smrti Pila XI.
15. februarja 1940___________________________________________ 83	»STRA2A	V	VIHARJU«
teka akademija znanosti in umetnosti
15 njeni petdesetletnici
Češka akademija znanosti in umetnosti je i 50 let najvišji znanstveni in umetniški in-sti'tut -češkega naroda. Pobudo za ustanovitev ,e dal deželni zbor ob priliki 40. obletnice vlade avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ^tanovljena pa je bila dve leti kasneje leta *®90 in nazvana »Češka akademija cesarja
P
rfanca Jožefa za znanost, slovstvo in umet-»ost«.
društvo znanosti
Pa tudi že pred 1. 1890 so imeli Čehi podobno ustanovo, ki je imela isto funkcijo kot kasneje češka akademija. Bila je to »Kraljevsko češko društvo znanosti«, ustanovljeno ^ta 1771 v glavnem po zaslugi češkega narodna plemstva, grofa A. Nostica, Frant. J. ^inskega im Ignacija viteza Borna. V publika-Cl)ah tega društva (bile so pisane v nemškem J^iku o čeških kulturnih .in narodnih problemih v češkem duhu) se pojavljajo imena prvih ^®ških buditeljev J. Dobrovskega, Gel. Dob-nerja, M. A. Voigta, F. M. Pelcla, R. Ungara ’• dr. L. 1784 si je društvo nadelo ime »Češko društvo znanosti«; L. 1791 sta bila v okviru društva ustanovljena dva razreda: fizikalno-^atematični in narodnozgodovinski. Z razvoziti češkega znanstvenega dela v prvi pologi 19. stoletja je naistala potreba tudi po ^organizaciji Češkega društva znanosti. Tako 'e bilo 1. 1840. Češko društvo znanosti po za-^gi znamenitega češkega zgodovinarja in pomika Fr. Palackega razširjeno na 4 razrede: Matematičnega, naravoslovnega, zgodovinskega in česko-filološkega. Nastala je doba zelo ^'vahnega delovanja Češkega društva znanosti, ki je bila na žalost prekinjena z dogodki v ^nnem letu 1848. Po 1. 1850 je izdajalo Češko društvo znanosti svoje publikacije (»Rozpra-vV«) v češkem jeziku, pozneje pa je vsak raz-red izdajal svoj »Včstnik«. Do 1. 1890 je bilo Češko društvo znanosti edina ustanova, ki je ^javljala izsledke češkega znanstvenega
udejstvovanja.
Akademija znanosti In umetnosti
Ko je nastal v 80 letih preteklega stoletja ^Pričakovano veliki razvoj češke narodne kulture na vseh poljih, — tedaj je bil na vrhuncu svojega tvornega delovanja slavni skladatelj B. Smetana, slavo češkega imena je *ril v tujini njegov tovariš A. Dvorak, bleste-
dela so dali svojemu narodu slikarji J. Ma-in Mik. Aleš, kipar Myslbek, poezijo in Prozo so privedli na svetovno višino Jar. Vrch-‘^cky. Jul. Zeyer, Svat. Čech, tedaj si je tudi {e>Ski narod postavil s pomočjo javne zbirke P® ‘mestih in vaseh (pod geslom »narod sebi«) 5l°veče narodno gledališče (»Narodni divad-na bregu Vltave' in ga otvoril 1. 1883 z nailepšo Smetanovo opero »Libušo« — je navala nujna potreba po ustanovitvi take msti-^cije, ki bi odgovarjale novim potrebam in ^ veliki razmah češkega narodnega genija °Wržala in še dvignila.
Razmišljali so o ustanovitvi Češlke akade-M*)® znanosti in .umetnosti. Zato pa je bilo *r®ba predvsem velike finančne podpore. Te-d&j se je jasino pokazalo v kako ozki zvezi je *ivel češki človek >s češko narodno kulturo ln češkim duhovnim napredkom. Praški me-
ščan, arhitekt J. Hlavka je kot anonimni mecen daroval 200.000 goldinarjev, da bi omogočil ustanovitev Češke akademije znanosti in umetnosti. S cesarskim dovoljenjem je bila v januarju 1890 akademija ustanovljena. Plemeniti mecen je s tem dal blesteč primer, kakšne vsote je treba darovati za umetnost in znanost. Njegov čin je zgovoren dokaz, kako je češka kultura rastla iz narodnih potreb, kako so Čehi znali sami skrbeti za svoje kulturne potrebe, prinašajoč radi težke žrtve.
Namen akademije
Namen akademije je podpirati moralno in gmotno češko znanstveno in umetniško prizadevanje z izdajanjem izvirnih del, dajanjem podpor, nagrad in štipendij.
Organizacija akademije
Akademija je razdeljena na 4 razrede:
1. razred: filozofija, državoslovje, pravo, sociologija, zgodovina in starožitnosti;
2. razred: matematika, naravoslovje z medicino in zemljepis;
3. razred:, jezikoslovje in literarna kritika;
4. razred:	leposlovje,	likovna umetnost,
glazba.
Člani akademije se dele na:
1. častne (po štirje v vsakem razredu);
2. redne (I., II. in IV. razred po 15 članov, IV. razred 12 članov);
3. izredne (v vsakem razredu toliko, kot rednih);
4. dopisne (v vsakem razredu 2 krat toliko kot rednih);
5. zunanje (20 članov v vsakem razredu).
Sedež akademije je v Narodnem muzeju
v Pragi.
Poleg izrednih publikacij izdaja akademija od svojega početka nasledje periodične časopise:
1. »Rozpravy Češke akademie«. V njih iz* daja vsak razred znanstvena dela svojih članov.
2. »Vestnik« prinaša vsak mesec poročila o delu Akademije.
3. »Almanach« vsebuje pregledna letna poročila, predavanja in seznam članstva.
4. »Zbornik svetove poesie« izdaja IV. razred Akademije.
Po prevratu 1. 1918 je Akademija spričo novih razmer spremenila in popravila svoja pravila in si nadela novo ime: »Češka akademija znanosti in umetnosti«, obnovila je pretrgane stike s tujino in postala član centralnega društva akademij znanosti:	»Union
academique« v Brusselu.
Po uničenju češkega visokega šolstva ima Akademija tem važnejše in odgovornejše poslanstvo. Češki narod veruje, da bo pod vodstvom sedanjega prezidenta, češkega zgodovinarja J. Šuste uspešno dopolnila svoje poslanstvo.
DijaSka ura v ljubljanskem radiu
Z uvedbo dijaške ure je ljubljanska radijska postaja izpolnila svoj pester in bogat spored in. omogočila, da se velika dijaška armada, ki je raztresena po vsej Sloveniji, združi ob radijskih aparatih, tvori eno celoto in posluša o nalogah, ki jih slovenski narod stavi na svoje dijaštvo.
Prva oddaja je bila v nedeljo, 11. februarja, ob pol 5 uri popoldne. Za uvod so dijaki klasične gimnazije zapeli študentovsko himno; zatem je spregovoril Jože Peterlin o pomenu in namenu dijaške ure v ljubljanskem radiu. Dekleta s Krekove gospodinjske šole in dijaki s klasične gimnazije so zapeli še vsak po eno pesem, nakar je za uvod podal prof. dr. Vraber pregled slovenskega šolstva in dija-štva. Dijaška ura se je zaključila s Paučni-kovo recitacijo Beličičeve Domovine.
Oddaja je bila zelo skrbno pripravljena. Spored je bil pester. Vsi oni, iki so bili pri radijskih aparatih, so prav gotovo sklenili, da ne bodo zamudili v bodoče nobene dijaške ure. Vsem onim pa, ki v nedeljo še niso bili pri radijskih aparatih, prihodnja oddaja bo v nedeljo, 25. februarja, ob pol 5. uri. Tedaj pa vsi k radijskim aparatom!
Stražni ognji
Druga številka »Stražnih ognjev« leži pred nami. Na naslovni strani irria sliko evharističnega križa na vrhu Triglava in uvodnik o domovini. Na naslednjih straneh si slede članki o slovenski dijaški zvezi, o pomembnih obletnicah v februarju, o koroški zemlji, poročila o delovanju krožkov SDZ, literarno črtico Študentka Jožica iz Barake, nekoliko besed je posvečeno športu, zadniji kotiček pa Židani volji. 2e iz te kratke navedbe vsebine je razvidna pestrost, ki jo poživljajo krasne slike koroških krajev.
Če bodo »Stražni ognji« tudi vnaprej vsebinsko tako bogati in pestri ter tehnično dobro urejevani, bodo brez dvoma daleko nadkrili slične liste. List ije namenjen za dijake nižjih razredov srednjih šol in za dijake meščanskih šol. Prav gotovo je, da so »Stražnji ognji« na tem področju zamašili veliko vrzel, prav tako pa je tudi gotovo, da je njih naloga prav zaradi tega, ker leži na njih velika odgovornost, ki so si jo prevzeli z izhajanjem, težka. Toda začetek, je dober. Želimo, da bi »Stražni ognji« zagoreli visoko čez vso Slovenijo, da bi ponesli našo toplo ljubezen do Boga, naroda in države v srce slednjega dijaka, da bi se ob njih ogreli vsi, ki danes ne korakajo še z nami.
Vsi, ki še niste prejeli »Stražnih ognjev«, pišite takoj na upravo, Miklošičeva cesta 5. Slovenska dijaška mladina, zavedaj se, tvoj list so »Stražni ognji«! Ostala slovenska javnost, podpri stremljenja slovenske katoliške mladine!
Opozarjamo Vas
na aktualno knjigo dr. Žebota:
.•Korporativno narodno gospodarstvo"
Založila Mohorjeva družba
Vrednost knjige dokazuje pobesneli prostaški napad v komunistični Sodobnosti.
Nedeljske misli
Kaj je salonsko krščanstvo? To je nedovoljeno razmerje z vsemi ali nekaterimi zmotami oziroma razvadami sodobnega časa. Salonski kristjan hoče tako živeti, kakor živijo povprečno vsi moderni ljudje. Če je v modi spolzka knjiga, se čita; če kino ali gledališka predstava, se obišče. Vsaka modna norost se posnema. Če je ples. se gre pač plesat. Če je moderen zimski ali poletni šport, se mu je treba posvetiti, pa četudi na škodo nedeljske maše. Če prinese moda razvado, ki krši božjo ali cerkveno zapoved, se vest pomiri z ugotovitvijo, du je pač treba s časom iti naprej. In moda vedno zmaga! Če apeliraš o •imenu krščanstva na salonskega kristjana, da bi se tej ali oni ne-krščanski ali v poganstvo vodeči razvadi odrekel, imaš občutek, da bi na tej točki kmalu prišlo do razkola. Najbolj ranljiv pa je salonski kristjan takrat, kadar mu kdo osporava iskrenost in doslednost njegovega krščanstva. V besedah je salonski kristjan vedno najboljši kristjan. Če je treba, zna svoje krščanstvo dokazovati na več različnih načinov. Le njegovih zavitih pojmov in sodobnih navad iz velikega nevernega sveta se ne dotakne, zakaj tam je po njegovem vse v najlepšem redu. Nekaj letno opazovanje salonskih kristjanov pa pokaže kljub temu, da ti ljudje stalno drsijo navzdol o mlačnost, v brezbrižnost za vero in še kam drugam. O njihovih otrokih žal ni, da bi govoril.
S temi mislimi primerjamo nedeljsko mašno berilo in evangelij. Sv. Pavel piše: »Prosimo vas in opominjamo, da čim dalje bolj napredujete.. .To je namreč volja božja. da se posvetite.. .^ (1 Tes 4.) Kajne, to je čisto nekaj drugega kot salonsko krščanstvo? Salonski kristjan gleda samo okrog sebe na modo časa in jo skuša dohitevati. Pravi kristjan gleda navzgor, na življenje v nebeški slavi, na taborsko svetlobo spreme-njenja (gl. evangelij!). V svitu njenih žarkov se marsikaj prevrednoti, kar ima na tem svetu drugačno ceno in potem je človeku marsikaj lahko, kar je sicer zelo težko. Tako sta okrog nas dva tipa kristjanov. Prvi tip nastaja na ta način, da nekateri vedno gledajo na moderni svet in ga skušajo v vsem vzporedno dohitevati. Drugi tip zajema moč v premišljevanju božjih zapovedi in nebeške slave. Tudi ta tip je moderen, le da noče, da bi se po svetu ravnal, ampak da bi se svet po njem ravnal. Ocenjevati oba tipa ni težko. Praktična izbira pa je nekaterim težka. Za enega se zahteva, da s svetom prepeva; za drugega, da proti toku plava. In elita mora vedno plavati proti toku ...
Počitniški tabor $DZ 1940 v Ptuju!
Fantje: od 5. do 8. julija Dekleta: od 9. do 12. julija
Agitirajte. Zbirajte dinarje. Oskrbite si kroje. Letošnji tabor bo prekosil vse dosedanje. — Geslo: Vsa armada SDZ se zberi v Ptuju!
Brez naslova
Mavricij Vrana je hodil po sobi od okna do vrat in od vrat do okna, gledal v tla in štel parketne, deščice, ki so škripale pod njegovimi koraki. Sneg je padal v debelih, mokrih kosmih in ceste so bile čez in čez zame-teme. Žive duše ni bilo zunaj, samo velik pes se je ob drvarnici sosedne hiše trgal na verigi in besno lajal v vrabce, ki so se stiskali pod strešni žleb. Včasih se je bliskovito vrgel za snežinko, ki se je počasi vrtela nad njim in mu kakor muha obsedela na hrbtu.
Mavricij Vrana ni imel časa gledati skozi okno in miriti razdraženega psa. Njegove oči so zrle zamišljeno izpod namrščenih obrvi in visokega izbočenega čela, ki se je čezenj potegnila globoka guba prav od stikališča obrvi pa gor do velike rdeče lise, ki je nastala tam že bogve .kdaj. Na vsem njegovem obrazu in na drsajočih korakih se je poznalo, da se ea tem visokim čelom pletejo velike misli. In kadar je Vrana premišljeval o kaki sila važni stvari, je hodil po sobi od okna do vrat in nazaj ter štel parketne deščice. Na veliki, nepogrnjeni trhli mizi pa je na vrhu vzornega nereda ležala odprta najnovejša številka literarnega lista »Repa« in na prvi strani je bilo v debelih rdečih črkah objavljeno, da
».. . uredništvo razpisuje veliko nagrado za najboljšo novelo, ki bi na najbolj plastičen način pokazala vsakemu, posebno pa našemu izobraženstvu, silno važnost nerazrušljive sloge vseh plasti naroda in njegovih struj v sedanjih razcefranih čaisih .. .«
To je bila vsekakor epohalna stvar, vredna najvestinejšega razmišljanja za vse iz ob raž en-stvo, najbolj pa za literate. Mavricij Vrana pa je bil literat od nog do glave. Sicer še noben literarni list ni imel časti priobčiti njegovih del, tudi ni še nihče videl niti ene same črke, ki bi jo bil Mavricij Vrana napisal z namenom, da obogati našo literaturo, toda — v srcu — v duši! Tam so ležali zakopani neizmerni zakladi, ki jih je bilo treba odkopati in izvleči in dati njim, ki so lačni in žejni umetnosti! Zdaj je prišla prilika, ugoden trenutek, da se uveljavijo vsi še skriti talenti na najsijajnejši način: kot svetli vodniki nesložnega naroda na poti v lepšo bodočnost! In Mavricij Vrana je bil talent, izreden talent! Kaj zato, če ni še ničesar napisal? — Ali zdaj! — Zdaj je zadnji čas, zdaj je najugodnejša prilika, zdaj je — — Ah! — Koliko moči ima mladost v sebi, koliko življenja, koliko idealov! — Ali naj res nima nihče nič od njih? Ali naj res umro in odpadejo kot orumenelo listje jeseni? — Ne! — Nikdar! — Zdaj je prišel čas! — Prišlo je, Izrael, tvoje odrešenje!
Toliko moči je nenadoma začutil v sebi, da je moral pospešiti korake in sunkoma dvigniti glavo proti stropu. Stisnil je pesti v hlačnih žepih, da ga je zaskelelo v sklepih. Z mezincem bi bil tedaj prevrnil nebotičnik na glavo, če bi ne bil tako globoko zamrznjen v zemljo.
*
»Novela! — Novela! — Novela! — Kaj je prav za prav novela?« Vrana je sedel pri mizi s peresnikom v roki in slinil ustnice z jezikom.
»Ah! Nazadnje je vseeno, kaj je novela!
— Kar bom napisal, bo pač novela!«
Odprl je črnilnik in globoko pomočih pero.
»Homer je klical Muze, predno je pisal Ili-
jado, Tasso svoj Osvobojeni Jeruzalem! — In jaz? — Koga naj kličem? — Phaa! Nikogar!
— Moje delo bo samostojno! — Ali mladi smo močni!« Presedel se je na stolu z desne plati na levo in se naslonil na rob mize.
»Zdaj je treba poiskati naslov! — Torej — Kakšen bi bil primeren? — Ta-le na primer:
— V slogi je moč! — Ne! — O-mile: Sloga ja-či, nesloga tlači! — Tlači! — Oh, ja! — Vse preveč prozaično, preveč oguljeno je to! —
Nekaj izvirnega mora biti! — Na primer-------------
na primer Čemu vraga imajo novele naslove? — Pa vendar, nekaj izvirnega, modernega — — Ah, pa naj bo brez naslova, kar
brez nasl Harrr duš! To, to je pa
domislek, to je pa več kot moderno! — Naslov naj bo: — Brez naslova! — Da, da! — Kar — Brez naslova!«
Mavricij Vrana je še enkrat z dostojanstveno kretnjo pomočil pero v črnilo ter z velikimi, strogimi črkami napisal na vrh pole kon-ceptnega papirja: — Brez naslova —. Potem je poslinil ustnice z jezikom in potegnil pod naslov tri debele črte.
»Tako! — Zdaj pa v božjem imenu začn....«
»Gospod Mavricij, ura je deset in veste, kaka je navada v naši hiši!«
Vrana je tiho zamašil črnilnik in ugasnil luč. Čez četrt ure je že zaspal.
Sončen dan. Čez dve uri poteče rok za oddajo novele v uredništvu. Vrana stopa po cesti ponosno zravnan, s širokim črnim klobukom na glavi. Take klobuke imajo samo veliki umetniki. Kupil ga je v starinarni nalašč za to priliko. Orokavičene roke drži v žepih oguljene zimske suknje in desno nadlaht za spoznanje tesneje pritiska k telesu, kajti tam je v notranjem žepu suknjiča v modrem ovitku njegova prva- novela. »Brez naslova«. Če stisne rame, ali če se prime za desno stran, začuti rahlo trdoto in vsi njegovi čuti imajo čeiz glavo dela, da pravočasno zaznamujejo neizmerno zadovoljstvo, ki ga vsega prešinja. Sonce se smeje z neba, hiše se smejejo ob cesti, okna bliskelajo in mežikajo v soncu, sneg se iskri v milijon biserih, ljudje se smejejo in hitijo mimo in gledajo Vrano kot čudo z onega sveta. Vsa praznična je pot, prazničen je dan, slovesno je v njegovi duši. In na desni strani ga žgečka njegova prva novela, epohalno delo, ki je ležalo v njegovem srcu zakopano vse do danes, ko je nastopil svojo zmagoslavno pot, da vidi in spozna svet njegov talent, njegove sposobnosti in ga dvigne nad zvezde.
Pred uredništvom. Vrata so stroga in različni plakati že od daleč kričijo z njih: Potrkajte! — Osnažite čevlje! — Pustite pse zunaj!
Vrana potrka z vso samozavestjo.
»Prosto!«
»Dovolite, gospod urednik, moje ime Mavricij Vrana, pisa ...«
»Ah, drago mi je, gospod Vrana! — Ste prinesli novelo? — Da? — To je lepo!«
Vrana seže v žep in izroči uredniku svojo novelo. Zazdi se mu v tem trenutku, da se je neizmerno povečal v svoji duši, tako povečal, da bi z lahkoto v prah pohodil Prešerna, Cankarja, Zupančiča ...
Urednik pretrga ovoj.
Zdaj . . . zdaj bo pač moral omedleti od navdušenja nad lepoto tega dela .. . Zdaj bo , . .
Urednik preleti s pogledom prvo stran.
»Vi! ... Vi mislite norce briti iz nas? ... Ven!« zagrmi nenadoma nad Vrano in Vrana prebledi tako temeljito, da se mu niti rdeča lisa na čelu ne pozna več. Ves se razleze v nič, samo njegove preplašene oči še žive in buljijo v ta grmeči obraz, v te besno mahajoče roke, ki v velikanskih kolobarjih trgajo njegovo novelo na kosce.
»Za nič! — Totalno za nič!«
Vrana zajeclja.
»Kkakkko ggossppp ...?«.
»Za nič? — Čujete? — Zaa niiič!«
»Zza nnič? ...«
.»Brez naslova! — Ne-za-sli-ša-no! — Slišite? — Vi! — Brez naslova!«
»Ali gospod u-,rednik, to je vendar moder ...«
»Tepec!«
»Kakko g gosp ...?«
»Tepec! — Teepeeec!«
Vrana je uničen, do tal uničen, tako uničen kakor drevo, ki ga je podrl vihar. Oči se mu polnijo s solzami.
»Brez naslova! —- Neverjetno! — In tako pišete vi o slogi, o nerazrušljivi slogi vseh struj in plasti naroda? — A? — O, ubogi, preubogi narod naš! — Sluga!«
»Želijo, gospod urednik?«
»Potočite tega tepca po stopnicah!«
Vrana sedi na zadnji stopnici in popravlja svoj umetniški klobuk, ki je prifrčal za njim.
»Izrael, Izrael! — Lažje bo pač Sodomi in Gomori na dan sodbe!«
*
Ko se je Mavricij Vrana zjutraj prebudil in se prepričal, da je še v svoji sobi, je skočil s postelje, pograbil polo konceptnega papirja z naslovom: Rrez naslova — in jo raztrgal na tisoč koscev. Tako je umrlo prvo njegovo delo, še predno se je rodilo.	Tine.
 Spori
TEKME »AKADEMSKEGA ŠPORTNEGA KLUBA« ZA ZLATI POKAL DR. KOROŠCA
Idilični Črni vrh nad Jesenicami je bil dne
11.	februarja praznično razpoložen. Že v zgodnjih jutranjih urah so ASK-ovci drseli po snežnih poljanah in mnogoštevilnemu občinstvu obljubljali najlepše uspehe. Megla, ki je pred dnevi pritiskala na našo Gorenjsko, je zadnje dni izginila in nam obetala najlepše vreme. Prav to je privabilo na naše tekme toliko ljudi, da jih še nobene ASK-ove tekme ne pomnijo. Poleg velikega števila ASK-ovcev in drugih prijateljev kluba je posetilo našo prireditev izredno veliko število članov ASK Gorenjca, TK Skale, SK Bratstva, SK Ljubljane in JASO. Vse je kazalo, da bo borba kakor v klubskih tako tudi v medklubskih tekmah izredno napeta.
Proga, ki je potekala s Španovega vrha, je dolga približno 3 km in je bila zaradi zamrzle-ga terena izredno težavna ter je zahtevala od
tekmovalcev popolne tehnične sposobnosti, ki so jo vsi tekmovalci, katerih je bilo 35, od prvega do zadnjega sijajno obvladali.
Smuk:	1.	Herle Franc 2:30, 2. Hafner
Ivan 2:58.8.
Slalom: 1. Herle Franc 2:26.7, 2. Končan Oskar 3:02.3,
Alpska kombinacija: 1. Herle Fr. 238.02, 2. Hafner Ivan 290.76, 3. Končan Oskar 306.98, 4. Šrnitek Žane 312.62.
Krasni zlati pokal, ki ga je klubu podaril njegov največji dobrotnik dr. Korošec, si )e ponovno priboril naš odlični alpski vozač Herle Franc ter s tem dokazal, da je najboljši klubski tekmovalec. Poleg pokala prejme lično plaketo; Hafner in Končan prejmeta prav tako krasne plakete.
Družabni večer SkK Straže
AK Straža daje svojim članom poleg ostale izobrazbe tudi možnost, da se privadij0 pravi družabni kulturi, ki je potrebna vsakemu inteligentu. V ta namen prireja vsako leto za svoje članstvo družabni večer.
Tako je tudi 5. februarja bil družabni večer AK Straže, katerega so se poleg akade-mikov-stražarjev udeležili tudi odlični predstavniki našega javnega življenja in zastopniki ostalih kat. akademskih društev. Večer je potekel v prijetnem razpoloženju brez plesa. Na sporedu so bile orkestralne točke-katere so izvajali naši tovariši. Tov. BerkopeC je govoril o programu in delu »Straže«. Gospod prof. Pilih nam je na harmoniko zaigra^ venček slovenskih narodnih pesmi in inter' mezzo iz »Cavalleria rusticana« ter arijo *z »Bohema«. Dumo je recitiral tov. Paučnik-spomnili srno se tudi tragedije našega bratskega naroda.
Za zaključek pa smo sprejeli v svoj akademski krog tovariše-bruce, ki so položili svO) prvi življenjski izpit.
V veselem in prijetnem razpoloženju se je s slovensko pesmijo ob tri četrt na 12 zakljU' čil stražarski večer.
Srednja šola
IZ MURSKE SOBOTE
Mi severni stražarji ne počivamo. Zvesto bdimo na braniku zemlje, ki so nam jo n3®* očetje izročili v varstvo.
Precej nas je na gimnaziji kneza Koclja' Zbiramo se pri naših sestankih ter se pripravljamo za veliko delo, ki ga bomo pozne)® vršili med narodom. Zavedamo se resnosti dn*< ki zahtevajo moža, ne polovičarja! Zato delamo!
Naš krožek SDZ je priredil dne 3. februarja uspelo opero' »Kovačev študent« z vesela predigro »Denar za doktorski izpit«. Javnost je razumela dobro voljo mladine ter je t>d Prosvetni dom ob priliki predstave skoraj premajhen. 5. februarja je bila predstava 1 istim sporedom za dijaštvo, ki se je je tud* polnoštevilno udeležilo. Igralci, pa tudi pevci« so dobro rešili svoje vloge, nekateri zelo dobro. S to predstavo smo v novem letu prvi® stopili na plan. Prepričani smo pa, da ne zadnjič. Delali bomo ter vršili poslanstvo, ki s£> nam ga izročili naši voditelji.	Joža	C.