Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ® ST. 22 @ LETO X ® 5. JUNIJ 1971
Izreden poslovni uspeh Z P
13 milijard S din ostanka dohodka
PRVO ZASEDANJE NOVEGA DELAVSKEGA SVETA ZP — SPREJET NOVI STATUT ZP — ZADOVOLJSTVO Z DOSEŽENIM POSLOVNIM REZULTATOM ZP V LETU 1970: LANSKA PROIZVODNJA 179 MILIJARD S DIN, OSTANEK DOHODKA PREK 13 MILIJARD S DIN — VREDNOST IZVOZA 17 MILIJONOV DOLARJEV
Kranj, 28. maja — Prva seja novega DS ZP, ki jo jc vodil predsednik ing. Zdravko Tekavec, je bila dokaj razgibana, in vse kaže, da bodo novi člani prihajali dobro pripravljeni na zasedanja.
V prvem delu dnevnega reda je bilo podano poročilo
0	izidu volitev in opravljena verifikacija mandatov novo izvoljenih članov DS ZP. Za novega podpredsednika DS ZP je bil izvoljen tov. Boris Pavlin iz tovarne Avtoelek-trika Nova Gorica. Izvoljeni so bili tudi novi člani komisij za prošnje in pritožbe, štipendij, izume in tehnične izboljšave ter disciplinska komisija. Članom odbora za poslovno politiko ZP je bil podaljšan mandat do sprejetja novega statuta.
Ob predlogu statuta ZP Iskra se je razvila živahna razprava, o čemer poročamo v posebnem članku na prvi strani. Prav tako obravnava poseben članek na 3. strani sklep, da sc v orodjarni Ljubljana, ki je pod začasno upravo konstituirajo upravni organi.
Poročilo o poslovanju ZP so predčasno dobili vsi člani DS ZP, zato posebne razprave ni bilo. V poročilu so bili nanizani podrobni podatki o res uspešnem poslovanju. Iz gradiva povzemamo le nekaj bistvenih pokazateljev:
Proizvodnja je lani dosegla
1	milijardo 790 milijonov dinarjev in s tem za 28 44 presegla proizvodnjo v letu 1969. Index rasti Iskrine proizvodnje visoko odstopa od poprečJa jugoslovanske industrije. Proizvodnjo so povečale vse Iskrine tovarne. Po vrednosti dosežene proizvodnje je bila Iskra tudi letos na prvem mestu v Sloveniji. Tudi na Področju prodaje so bili lani doseženi lepi uspehi, tako na domačih in tujih tržiščih. Celotna eksterna prodaja Iskre je dosegla vrednost 1714,000.000 din, V tej vsoti je zastopana prodaja v naši državi z 87,4 M, izvoz pa z 12,5 fdstotka. Od celotne prodaje Je šlo prek Iskra-Commerce ®w vseh izdelkov naših to-
varn. Prodajo v državi smo povečali za 27 '°/0, izvoz pa za 33 44. Lanska vrednost izvoza je dosegla prek 17 milijonov dolarjev, s čemer je Iskra med izvozniki slovenske industrije in rudarstva obdržala prvo mesto.
Celotni dohodek združenega podjetja Iskra se je lani povečal za 30 % in za desetino presegel letni načrt. Ostanek dohodka je bil izreden, ne le po absolutni vrednosti, pač pa tudi po svojem porastu. V enem letu se jc povečal zg 52 44 jn dosegel vrednost prek 13 milijard S din, kar je rekorden uspeh v našem poslovanju.
4. julija — največja proslava Iskre
Po sklepu poslovnega odbora bo Iskra — Elektromehanika Kranj organizator letošnjega dneva Iskre 4. julija, ki bo združen s proslavo 25-letnice ISKRE. Kot predsedniku pripravljalnega odbora za omenjeno proslavo jubileja je uredništvo stavilo šefu kadrovske službe v kranjski tovarni tov. Ivanu Cvaru naslednja vprašanja:
Vprašanje: Kako so zamišljene oz. ali že tečejo priprave v zvezi s proslavo srebrnega jubileja Iskre?
Odgovor: Priprave za proslavo srebrnega jubileja Iskre in dneva borca so v polnem teku. Napravljen je idejni načrt proslave, ki bo ob idiličnem jezeru Črnava v Preddvoru pri Kranju in to od prireditvenega prostora, to je tribune, plesišča, ozvočenja in do parkirnih prostorov.
Vprašanje: Bi lahko imenovali najožje sodelavce, ki so odgovorni za organizacijo?
Odgovor: Imenovan je poseben pripravljalni odbor, ki ga poleg mene sestavljajo še predsednik DS Henrik Peternelj, predsednik poslovnega odbora inž. Franc Klemenčič, predsednik sindikata Vinko Šarabon, predsednik mladinske organizacije Bogdan Kolenc, sekretar TK ZK inž. Stane Mihalič, šef vzdrževanja inž. Vinko Gaber, predsednik aktiva ZB Franc Križnar in Oto Pičulin kot sekretar od-
(Dalje na 3. strani)
Sprejet statut Združenega podjetja Iskra Kranj
Na 1. zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta združenega podjetja, dne 28. 5. 1971, je bil sprejet statut Združenega podjetja. Ob sprejemu statuta je bila zelo živahna razprava. Člani DS so zelo aktivno in konstruktivno posegali v razpravo in tudi predlagali ustrezne spremembe in dopolnitve.
Med drugim je bil sprejet predlog, da je za vse organizacijske enote v ZP obvezen enoten sistem tehnične dokumentacije, ISKRA standardov, enotna statistika, enotna finančna poročila ter enoten nadzor nad kakovostjo izdelkov. Nadaljnja pomembna sprememba je bila v tem, da jc delavski svet ZP sklepčen, če sta na seji navzoči 2/3 njegovih članov. Zelo obširna je bila razprava, ali naj obstaja pri delavskem svetu ZP dva kolegijska izvršilna organa, to je poslovni odbor ter odbor za kadrovske zadeve in informacije, ali samo poslovni odbor. Po razpravi je DS ZP sprejel sklep, naj obstaja le poslovni odbor, ki naj prevzame tudi pristojnosti s področja kadrovske politike in informacij.
Pri prispevkih, ki jih plačujejo posamezne organizacijske enote za potrebe dejavnosti združenega podjetja, je DS ZP sklenil, da Center za avtomatsko obdelavo podatkov ne plačuje za splošno-tehnično dejavnost; prav tako jc bilo sprejeto, da so pri prodaji sredstev industrijske lastnine organizacije združenega podjetja dolžne takšno prodajo najprej ponuditi organizacijam v sestavi združenega podjetja. Sprejete s® bile še nekatere dopolnitve in spremembe.
Tako smo po obširni razpravi v kolektivih ZP, ki je trajala precej časa, sprejeli novi statut združenega podjetja. Ta bo dan sedaj še v obravnavo Skupščini občine Kranj, ki lahko da v 30 dneh nanj svoje stališče odnosno pripombe.
Takoj, ko bo statut dokončno veljaven, ga bomo izdali kot posebno prilogo v glasilu, tako da bodo z njim seznanjeni in da se bodo lahko po njem ravnali vsi člani kolektiva združenega podjetja.
P. G.
OBISK IZ SAVONE — Kot smo že poročali je Iskro v Kranju obiskala delegacija sindikalnib organizacij iz Savone v Italiji, že pred tovarno so člane delegacije sprejeli predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij kranjske tovarne, v uvodu k razgovorom pa jim je izrekel dobrodošlico tov. Vinko Šarabon. V razgibanem razgovoru, kjer so bili prisotni tudi predstavniki obč. sind. sveta, so se gostje seznanili z organizacijo Iskre in družbeno-političnim delom. Med ogledom proizvodnih obratov so se gostje pogovarjali tudi z delavci in si tako ustvarili jasno sliko o položaju zaposlenih pri nas. — Na sliki: Prihod in pozdrav članov delegacije pred Iskrino restavracijo
Sprejet splošni družbeni dogovor
O NAČELIH IN MERILIH ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Z DOLOČILI ZAKONA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU
Dne 28. maja je bil podpisan splošni družbeni dogovor. Podpisali so ga predsednik Republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek in predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese v prostorih Zveze sindikatov Slovenije.
Podpisan je splošni družbeni dogovor o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu. S podpisom predstavnikov vseh treh partnerjev dogovarjanja se je tako končala etapa prizadevanj za pravičnejšo delitev osebnih dohodkov.
Splošni družbeni dogovor o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu obsega tri dele: v prvem delu so podana načela in merila za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov z zakonom, v drugem delu določbe in merila za neposredno uporabo tega dogovora, v tretjem delu pa postopek za izkazovanje in primerjanje delitvenih elementov; priložena pa je tudi metodologija za izračun obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev po merilih samoupravnih sporazumov, družbenega dogovora in Zakona o samoupravnem sporazumevanju.
Po sprejemu tega družbenega dogovora se pričenja sedaj aktivno delo na sprejemu samoupravnih sporazumov. Kakor je znano, so že imenovane zadevne komisije, prav tako pa je v okviru ZP ISKRA imenovana ustrezna komisija, ki naj bi pripravila vse ustrezne podatke za vključevanje ISKRE v samoupravni sporazum in za čimprejšnjo izdelavo tega sporazuma. Tako sedaj stojimo pred zelo odgovornim delom. Z družbenim dogovarjanjem in samoupravnimi sporazumi naj bi se tako približali načelu: približno enaki osebni dohodki za enako delovno sposobnost in delovno prizadevnost!
Zaradi pomembnosti Splošnega družbenega dogovora bomo le-tega, ko bo objavljen v Ur. listu SRS, objavili v celoti v našem glasilu. Prav tako bomo obveščali naše bralce o izdelavi samoupravnega sporazuma v panogi, v katero se vključuje tudi naše podjetje.
P. G.
Na vprašanja o zunanjetrgovinski dejavnosti ISKRE, odgovarja dipl. ing. MITJA TAVČAR, asistent direktorja izvoznega sektorja ISKRA COMMERCE.
V okviru praznovanja 25-let-nice ISKRE smo se odločili, da v kratkih zaporednih prispevkih osvetlimo tudi dejavnost ISKRE izven naših tovarn, izven proizvodnje oziroma s kakšnimi problemi se ubadajo naši predstavniki doma in širom po svetu, ki so zadolženi za plasman Iskrinih izdelkov.
Vprašanje: Kako ocenjujete uveljavitev ISKRE v preteklem obdobju na področju izvoza?
Odgovor: začetki resnejšega pristopa ISKRE na tuja tržišča so se pojavila pred desetimi leti, ko je znašal naš izvoz slab milijon dolarjev. Izdelke, sposobne za izvoz, bi lahko prešteli na prste ene roke, prav tako tudi ustrezne kadre. V desetletnem obdobju se je izvoz povečal dvaj-setkratno, zgradili smo močno inozemsko prodajno mrežo ter osrednjo izvozno organizacijo, ki je po svojih strokovnih sposobnostih primerljiva ne samo v jugoslovanskem, ampak tudi v mednarodnem merilu.
Pri plasmanu izdelkov se je bilo marsikdaj potrebno prilagajati zahtevam — mnogokrat zelo raznolikim, neprijetnim in na prvi pogled neizpolnjivim, ki jih postavlja tržišče. Potrebno je bilo agresivno prodajati, biti navzoč na zanimivih tržiščih, ne glede na kratkoročne poslovne možnosti, skratka vlagati v tuja tržišča. Vzgajati ustrezne strokovno-usposob-Ijene kadre za izvozno dejavnost, plasirati mednarodno miselnost v vsako tovarno, obrat, oddelek, službo. Zagotoviti čimbolj neposreden
Proizvodnja ZP Iskra v aprilu 1971
IZPOLNITEV v 000 din
ODNOSI v %
Šifra Organizacije		I—IV/70	I—IV/71	Mesečna r.	odnos do plana	odnos do plana LTV.	4:3
1	2	3	4	5	6	7	8
30	Elektromehanika	107.982	140.857	35.914	109,9	36,9	130,4
40	Elementi	61.305	46.147	11.886	78,1	23,9	75,3
50	Avtomatika	31.237	39.553	12.713	112,4	33,4	126,6
59	Sprejemniki	18.483	28.383	6.716	100,2	353	153,6
60	Aparati	31.295	45.099	11.453	983	32,6	144,1
70	Avtoelektrika	62.97 j	65.934	13.419	84,0	34,7	104,7
71	Elektromotorji	14.336	18.094	3.689	59,9	24,9	1263
72	Naprave	7.804	9.514	2.112	72,8	22,6	121,9
73	Elektronika	6.518	6.516	3.237	88,4	223	100,0
74	Kondenzatorji	20.795	25.805	6.774	101,4	32,7	124,1
75	Instrumenti	10.615	12.146	3.320	89,6	31,4	114,4
76	Polprevodniki	7.066	6.643	1.6%	52,6	18,4	94,0
77	Usmerniki	6.062	8.286	1.865	84,8	31,4	136,7
n	Orodjarna	2.224	2.509	661	104,4	33,0	112,8
	SKUPAJ TOVARNE	388.698	455.486	115.455	94,1	31,8	1173
ii	ZZA	32.141	20.426	5.004	83,4	263	63,6
20	COMMERCE proiz. dej.	7.916	15.162	4.125	108,6	333	1913
20	COMMERCE inženiring	47.903	60.210	17.373	107,6	31,1	125,7
98	CAOP	650	1.000	320	128,0	333	1533
	SKUPAJ ORGANIZ.	88.610	96.799	26.827	102,4	303	1093
	ZDRUŽ. PODJETJE	477.308	552,285	142.282	95,6	31,5	115,7
prenos tržnih informacij nazaj v podjetje, brez nepotrebnega formalizma in birokracije. Vzpostavljati in gojiti poslovne vezi, prodajne poti in dobro ime firme.
V mednarodni konkurenci je močno decentralizirana struktura ISKRE premalo
Mitja Tavčar, dipl. ing.
kompaktna za enotno uveljavitev in enovito srednjeročno načrtovanje. Večtirnost na trgu onemogoča konkurenčnost, predvsem pa se to odraža pri skupnem nastopu več tovarn pri enem poslu. Glede solidnosti mnogokrat z malomarno kretnjo levice mimogrede podremo naporno in dolgotrajno dalo desnice.
Vprašanje: Kaj sodite o nadaljnji ekspanziji?
Odgovor: Predvsem in najprej moramo zagotoviti nadaljnjo in neprekinjeno rast obsega izvoza za 25 do 30% letno — kar je izredno trda, vendar neizbežna naloga. Samo takšno povečevanje lahko zagotovi normalno rast in gospodarnost ISKRE, še posebej pa rast in znatne stroške agresivno usmerjene inozemske komercialne mreže. Obstoječa asortimanska in količinska rast Iskrine proizvodnje komaj omogoča neobhodno in zvezno rast obsega izvoza. V naslednjih letih moramo dopolnjevati program z izvozno sposobnimi izdelki in si zagotoviti nujno potrebna sredstva za kvalitetno proizvodnjo.
Se nadalje moramo stremeti za enotnejše nastopanje na trgu, dolgoročno asorli-mansko proizvodnjo in poslovno načrtovanje, kar je neobhoden pogoj za odpravo podrejenosti ISKRE na mednarodnem trgu v primerjavi z mnogo enotnejšo konkurenco. ISKRA se uvršča med največja jugoslovanska podjetja in tudi ni majhna v evropskem merilu. Njena proizvodnja ekspanzija je že zdavnaj prerastla absorbcij-sko moč jugoslovanskega trga in je njena nadaljnja rast pogojena s sposobnostjo plasmaja izdelkov na tuja tržišča.
S SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS
Razprava o socialni diferenciaciji in o uresničevanju akcijskega programa v kmetijstvu
V Ljubljani je bila 27. maja seja centralnega komiteja ZKS, katere obširna razprava je tekla o vprašanju socialne diferenciacije, razen tega pa tudi o poročilu in stališčih glede uresničevanja akcijskega programa na področju kmetijstva. Na tej seji je bil končno sprejet tudis klep o ustanovitvi občinskih organizacij ZK na področju ljubljanskih občin.
Udeleženci v razpravi so zlasti poudarjali, da mora naša družba čimbolj izenačiti možnosti otrok na poti v življenje, uvesti nacionalno zavarovanje, vsestransko vzpodbujati ustvarjalnost, ne obljubljati tega, kar ni uresničljivega, oblikovati davčno politiko tako, da bo zajela presežke, preprečevati je treba nadaljnje špekulacije z zemljo, doseči pravočasen in učinkovit odziv na razne pojave. Miha Marinko je v svojih izvajanjih dejal, da bi morali komunisti odločneje kot doslej ocenjevati in razreševati vprašanje socialnih razlik. Prav tako je menil, da smo na nekaterih področjih pre-
hitro odpravili vpliv države, zlasti tam, kjer bi ga morali najdlje obdižat. Tone Kropušek je razpravljal o razponih osebnih dohodkov v prihodnje, upoštevajoč spremembe v pogojih nadaljnjega proizvajanja. Vinko Hafner pa je razpravo o socialni diferenciaciji ocenil kot pozitivno in zlasti poudaril, da bo na osnovi nekaterih novih stališč in izboljšanih formulacij mogoče obogatiti teze o socialnem razlikovanju, o katerih bo govora na jesenski konferenci ZKS, oz. še prej v javni razpravi. Prav tako je Vinko Hafner dejal, da je razprava na seji ČK ZKS prispevala nekatere, upoštevanja vredne poglede na osebno delo, zaposlovanje žena in po* krivanje splošne potrošnje.
Na seji so se dogovorili, da bodo upoštevali na seji izrečena stališča, predloge in pVl-pombe in z njimi dopolnili teze, preden jih bodo poslali v javno razpravo. Po končani javni razpravi pa bo o teh vprašanjih govora na tretji konference ZK Slovenije, konec letošnjega septembra ali v začetku oktobra.
»Orodjarna« Ljubljana
IV. letne športne igre I podjetja	]
ZP Iskra v Kranju (
Organizator VII. letnih športnih | iger ZP Iskra — komisija za šport in | rekreacijo pri sindikalnem odboru | razpisuje tekmovanje v naslednjih | disciplinah: nogomet, rokomet, od- | bojka, keglanje, šah, streljanje, na- | mizni tenis, balinanje za moške eki- | pe in rokomet, odbojka, keglanje, | streljanje in namizni tenis za ženske 1 ekipe.	|
Vsaka osnovna sindikalna orga- | nizacija ZP Iskra lahko prijavi po 1 eno ekipo za vse navedene športne | discipline. V ekipah lahko nastopajo g samo člani kolektiva ZP Iskra. Os- | novne sindikalne organizacije ZP | Iskra morajo prijaviti svoje ekipe | do 10. 6. na sindikalni odbor ZP | Iskra, Trg prekomorskih brigad 1.
Žrebanje bo 11. junija 1971 ob | 9. uri v prostorih Skupščine občine | Ljubljana-šiška, Trg prekomorskih | brigad 1.
Tekmovanja bodo potekala po | nespremenjenih dosedanjih propozi- | cijah.	|
Tekmovanja bodo 2. in 3. junija | 1971 v Kranju.
Komisija za šport in rekreacijo ZP Iskra
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi
Ukinitev začasne
Delavski svet združenega podjetja se strinja s predlogom generalnega direktorja z dne 26. 5. 1971, da se v Tovarni orodja ukine začasna uprava in razpišejo volitve v delavski svet te tovarne, in v zvezi s tem sprejema naslednje sklepe:
a)	V ISKRI — Tovarni orodja v Ljubljani se s 30. 6. 1971 ukine začasna uprava.
b)	Zbor delovnih ljudi za predlaganje kandidatov za DS te tovarne se skliče dne 9.
6.	1971 ob 13.30 uri v prosto-rh tovarne — prične in vodi
ga do izvolitve delovnega predsedstva član DS ZP tov. Peter Durjava.
c)	Volitve v DS ISKRE — Tovarne orodja v Ljubljani se razpišejo na 22. 6. 1971, DS tovarne pa šteje v smislu določil statuta tovarne 15 članov, vendar se glede na 51. sklep 5. zasedanja DS ZP z dne 2. 4. 1971 volijo za mandatno dobo enega leta.
č) V volilno komisijo tovarne se imenujejo:
Zmago Bcnčan, predsednik Anton Razpet, namestnik Jelka Božič, član
»Elektromehanika« Kranj
Z zasedanja delavskega sveta dne 1. junija 1971
Delavski svet je na seji obravnaval več aktualnih vprašanj. Med drugim je potrdil spremembe pravilnika o štipendiranju, s katerim je zvišal štipendije dijakom in študentom.
Spremenjene štipendije znašajo tako za višje in visoke šole od 350 do 750 din mesečno, za srednje šole od 230 do 400 in za učence poklicnih šol od 100 do 170 din. Zvišane štipendije se bodo izplačevale s 1. 1. 1971.
Delavski svet je potrdil tudi investicijski program za letošnje leto in odobril razpored uporabe posameznih sredstev. Delavskemu svetu je bilo predloženo tudi poročilo odbora za družbeni standard in komisije za prošnje in pri-
tožbe o razporeditvi sredstev graditeljem stanovanjskih hiš.
Na seji so bila izrečena tudi priznanja 24 avtorjem tehničnih izboljšav in izumov. Pri tem je bilo poudarjeno, da je treba področju tehničnih izboljšav posvetiti več pozornosti, predvsem glede vzpodbujanja in stimulacije avtorjem.
Pod točko razno je šef kadrovske službe na vprašanje o spremembi rednega delovnega časa odgovoril, da se v tej smeri izdelujejo ustrezne analize in vršijo dogovori z avtoprevozniškimi ter drugimi podjetji in da bo vsaka sprememba predlagana v razpravo članom delovne skupnosti.	... lin
uprave
Marija Jereb, namestnik Dušan Koritnik, član Jože Pozvek, namestnik.
d)	V komisijo za sestavd volilnih imenikov se imenujejo:
Slavica Kocmur, predsednik
Anica Popovič, član Bojana Pušnik, član.
e)	Kot vršilec dolžnosti di rektorja od 1. 7. 1971, doklei DS tovarne po opravljenem razpisnem postopku ne bo imenoval direktorja tovarne* se imenuje tov. Drago Suša, dipl. ing., dosedanji predsed nik odbora za začasno upr» vo tovarne.
1) Imenuje se komisija za primopredajo poslov med odborom za začasno upravo in vršilcem dolžnosti direktorja tovarne v naslednji sestavi: Leopold Pretnar — predsednik
Maks Sluga — član Zmago Benčan — član Karel Dimeč — član. Komisija v isti sestavi opr» vi tudi primopredajo poslov med v. d. direktorja in direktorjem, katerega bo po opravljenem razpisnem postopku imenoval DS tovarne.
g) DS ZP imenuje že vn» prej v razpisno komisijo za imenovanje direktorja tovarne naslednje tri člane:
Igor Slavec Franc Klemenčič Franc Vršnak, dipl. ing. Ostale tri člane bo imenoval DS tovarne.
Sestanek aktiva ZK ZP
. julija — najvecja proslava
(Nadaljevanje s 1. strani)
bora. Poleg imenovanih v pripravah aktivno sodelujejo tovariši iz propagandne službe Iskra—Commerce in pa odbor za izvedbo proslave pri ZP Iskra.
Vprašanje: Po predvidevanjih bo 4. julija na proslavi v Preddvoru navzočih okoli 10.000 ljudi. Glede tega bo potrebna dokajšnja povezava z vsemi Iskrinimi organizacijami. Je ta kontakt že vzpostavljen oz. ali ste že imeli zadevni sestanek?
Odgovor: Za ta praznik predvidevamo eno največjih udeležb Iskrašev, verjetno jih nikoli še ni bilo zbranih v tako velikem številu. O organizaciji, čimboljši povezavi in organiziranosti bomo razpravljali v petek z vsemi aekre-larji organizacij ZP. NajvečJo pomoč pri izvedbi organizacije propagande, prevoza in udeležbe pa pričakujemo od sindikalnih, mladinskih orga-mzacij in aktivov ZB.
Vprašanje: Kako je zamišljena prehrane tolike množice ljudi?
Vprašanje: Kakšen bo osrednji program proslave?
Odgovor: Vsak prijavljeni udeleženec proslave bo poleg vabila dobil tudi bon za hrano in pijačo. Poleg že tradicionalnega partizanskega golaža, bo vsak udeleženec dobil tudi liter vina, kruh, keramično skodelico z znakom srebrnega jubileja Iskre, žlico, kozarček in značko 25-letnijce Iskre; vse, razen golaža, seveda, bo pripravljeno v polivinilastih vrečkah, kar bo na razpolago pri petih stojnicah, partizanski golaž z grahom pa pri 20 vojaških kotlih. Pribor, ki bo označen z jubilejem Iskre bo vsak udeleženec lahko vzel s seboj kot spomin na veliko proslavo praznika naše Iskre. Izven te oskrbe bo podjetje Central iz Kranja v svojih stojnicah organiziralo prodajo tudi vseh vrst živil in pijače,, sladoleda itd. proti plačilu po dnevnih cenah. Turistično društvo Preddvor pa bo prodajalo spominske razglednice.
Odgovor: Na osrednji proslavi bo v uvodu udeležence pozdravil generalni direktor združenega podjetja in predstavnik skupščine SRS. V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala, Prešernov pevski zbor in recitatorji Prešernovega gledališča iz Kranja in kompleten ansambel Mihe Dovžana, ki bo po programu igral tudi za ples.
Ker bo mlade prav gotovo zanimalo, kako veliko bo plesišče, lahko že sedaj povem, da bo dokaj veliko in sicer v izmeri 600 m2.
Vprašanje: Na proslavo bo poleg udeležencev z organiziranim prevozom prišlo dokaj Iskrašev z vlaki oz. avtobusi do Kranja. Kako bo na ta dan — 4. julija organiziran prevoz z avtobusi na relaciji Kranj—Preddvor (11 km)?
Iskre
Odgovor: Organiziran bo avtobusni promet Kranj—Preddvor in sicer vsake pol ure. Parkirnih prostorov za osebne avtomobile bo dovolj ob samem prireditvenem prostoru, avtobusi pa bodo parrki-rali v približno 300 do 400 m pred prireditvenim prostorom Pri urejevanju prometa bo pomagala prometna milica UJV Kranj. Smerokazov bo dovolj, prav pa je, da povemo tistim, ki še niso bili v Preddvoru, da je relacija ceste Kranj — Jezersko, ki se v Preddvoru odcepi na levo. Ob cesti Kranj—Preddvor bodo mlaji z napisi in propagandni panoji o Iskri. Na samem prireditvenem prostoru pa bodo poleg okrašene tribune in ozadja viseli baloni z napisi vseh organizacij Iskre.
Vprašanje: Vaše želje?
Odgovor: čimvečja udeležba na tej jubilejni prireditvi in da bi se na proslavi, ki bo trajala lahko tudi pozno v noč, saj je drugi dan praznik — čimbolje počutili.
ABC
V	torek, 2. junija se je v Ljubljani sestal aktiv ZK ZP, ki je po obširnem dnevnem redu razpravljal p vsej problematiki, ki zadeva njegov» delo. Poseben poudarek je bil v razprava dan organiziranosti komunistov na ravni ZP in učinkovitosti njegovega dela.
V	razpravi je bilo ugotovljeno, da obstaja prešibka povezava v delu komunistov, potrebna pa je tudi pogost-nejša medsebojna izmenjava mnenj in izkušenj.
Nadalje je aktiv sklenil, da si bo izdelal svoja pravila, ki bodo predstavljala temelj njegove organiziranosti v ZP. Prav tako pa je sprejel tudi pobudo sindikalnegao dbora ZP, da pripravi skupni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK ZP in predi sednike sindikalnih organizacij, na katerem se bodo obširno seznanila z razvejan» dejavnostjo in s problematiko ZP ter konkretizirali stališča do posebnih, odprtih vprašanj.
Govorijo jubilanti 25-letnega dela
samostojna
Gorici.
tovarna v Novi nilllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll||||||||||||;;i,|lr
Franc Šušteršič - kontrolor tehnične dokumentacije
r .	-
Tudi Franc Šušteršič iz ZZA je med jubilanti 25-letnega dela v Iskri. Tuše je zaposlil tik pred koncem druge svetovne vojne. Po osvoboditvi je začel delati v oddelku konstrukcije, kjer je začel urejati tehnično dokumentacijo. Sprva je bil arhivar, nato administrativni kontrolor tehnične dokumentacije. Vesten in marljiv, predvsem pa natančen pri svojem delu, je v petindvajsetih letih službovanja na tem področju za ta zahtevni posel usposobil precejšnje število sodelavcev.
Razen tega je pomagal urejevati tehnično dokumentacijo v vseh večjih organizacijah ZP Iskra, vzporedno pa vzgajal nove referente za to delo.
Franc Šušteršič je od 1.1964 zaposlen v splošno-tehničnih službah ZZA kot kontrolor tehnične dokumentacije, vodi pa tudi evidenco o tehnični dokumentaciji. Seveda ga stalne potrebe še zdaj prisilijo, da pomaga pri urejanju dokumentacije v nekaterih organizacijah ZP.
Ob petindvajsetletnem jubileju Iskre nam je Franc Šušteršič poslal zapis o spominih na začetke urejenega poslovanja s tehnično dokumentacijo, katerega v celoti objavljamo.
Takoj po vojni se je v nekdanjo LGV naselila tankovska enota. Na dvorišče so navlekli pokvarjene avtomobile in tanke in jih popravljali.
Nato se je tovarna preimenovala najprej v Strojne tovarne. Od začetka so v tovarni izdelovali prsne in ročne vrtalne stroje in stenske ure.
V	vrhnjih nadstropjih stavbe nebotičnika so začeli konstruirati prve načrte za navedene izdelke. Kot prvi strokovnjaki so prišli v oddelek ing. Dušan Lasič, ing. Ivan GruJen-Peter, ki je bil nato vodja Tehničnega oddelka (direktor) in ing. Mirjan Gruden, sedanji rektor ljubljanske univerze.
V	oddelek konstrukcije so začeli prihajati prvi inženirji in konstrukterji, med njimi ing. Franc Spiler, ing. Franc Sila, tov. Železnik, Prajnfalk, Komac, Rorman, Magajna, Kožuh, Milek. Bili smo kot ena družina, delali smo v glavnem od jutra do večera brez kakih plačanih nadur.
Prve načrte so začeli risati za stensko uro, katere so oštevilčili z oznako U in za-
poredno številko, šele nato so postopno začeli konstruirati ročne, prsne in električne vrtalne stroje. Kmalu zatem so začeli pripravljati načrte za avtoelektrične izdelke, števce in kinoprojektor.
Že takrat se je pokazala potreba bolj specializirane konstrukcije in razvoja, razdeljene po skupinah in nato po panogah proizvodnje. Tov. Milan Železnik je osnoval z nekaj sodelavci konstrukcijo in razvoj za števce. Med tem je diplomiral za inženirja, kasneje pa je bil imenovan za tehničnega direktorja v že preimenovani ISKRI. Ing. Franc špiler je s sodelavci osnoval razvoj in konstrukcijo prvega kinoprojektorja. Nato je za potrebe konstrukcije osnoval prvi risarski tečaj, koder je izučil prve risarje, ki še danes v glavnem delajo na dokumentaciji. V ta tečaj sem hodil tudi sam. Ing. Franc Sila je za ing. Mirjanom Grudnom prevzel vodstvo razvoja in konstrukcije ter bil dolgoletni vodja tega oddelka. Tov. Milek je postopno začel delati na panogi avtoelektrike, koder je še danes vodilni konstrukter za to panogo, iz katere se je razvila
Profesor dr. ing. Bedjanič | ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
je osnoval razvoj visokonape- = Kdk , tostnega koncentričnega ma- § «-aarovsica sluzoa teriala.	=
V teku leta se je že nabralo precej originalnih načrtov, katere so vlagali vsakega zase v železno omaro, kopije pa nosili brez evidence po oddelkih tovarne. Spremembe za kopije so začeli pošiljati po oddelkih v obliki dopisov, kopije dokumentacije pa so neštetokrat ostale nespremenjene.
OBVESTILO
Člane kolektiva ELEKTROMEHANIKE obve- | ščamo, da bomo sprejeli v juliju in avgustu po 1 100 učencev — starih najmanj 14 let, na počitni- 1 ško delo.
Za ureditev arhiva so v letu 1946 zadolžili mene. Že takrat sem ugotovil, da brez kartoteke originalov in kopij ni mogoče urediti arhive. Kot prvo sem s pomočjo ing. Sile skiciral na As format kartoteko originalov in kopij z vsemi potrebnimi podatki. Nato smo jo dali tiskati na karton. Šele tedaj je bilo mogoče urediti originalne načrte. Izdelati smo dali še par namenskih žigov za opremo kopij; na osnovi teh smo začeli s spremnim dopisom pošiljati dokumentacijo po oddelkih tovarne.
Interesenti NAJ IZPOLNIJO PRIJAVNICE, ki | jih dobijo v kadrovskem oddelku ali v tajništvih I ATN, EMI, »Stikala« in »števci« — TER JIH 1 POŠLJEJO DO 15. JUNIJA NA KADROVSKI i ODDELEK naše tovarne.
uiiitiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Reševanje stanovanjske problematike v Aparatih
Med tem se je pokazalo, da je treba vse načrte oštevilčiti. Prvo kodno knjigo je osnoval po panogah pokojni profesor ing. Roman Strojnik v nekaki obliki klasifikacije. Kot prvi je on pričel tudi prevajati DIN standarde v slovenščino in jih označil z oznako ISN. Tako je zaoral ledino klasifikacije in standardizacije.
Naslednji zelo težak problem je bil uvesti administrativno kontrolo nad izdajo redno izdelane dokumentacije in centralno vnašanje sprememb v celi tovarni. Potrebno je bilo zopet izdelati enotne obrazce za obvestilo o spremembi, skicirati obliko žigov za opremo izdanih kopij, uvesti pripadnost kodnih številk v kodni knjigi, vnesti zadolžitev rednih kopij na kartoteko.
S skupnim naporom smo opravljali pionirsko delo, katero pa še po tolikih letih tare nekatere organizacije ZP Iskra.
Ta sistem administrativnega poslovanja s kontrolo tehnične dokumentacije je bil osnovan že pred dvajsetimi leti v Elcktromehaniki Kranj. Od tod pa se je razširil skoraj po vseh organizacijah današnjega ZP Iskra.
Eno izmed meril stopnje življenjske ravni je urejenost stanovanjskih razmer. Da na tem področju ne dosegamo boljših rezultatov, je krivda v veliki meri v naraščanju cen gradbenim materialom in gradbenim ter obrtniškim storitvam. Cena 1 mz stanovanjske površine narašča iz leta v leto in to za 20—30 W, ter znaša letos že cca 4000 din (3 poprečne mesečne plače).
V »Aparatih« se zavedamo aktualnosti stanovanjske problematike. Zaradi močno povečanega obsega proizvodnje v zadnjih letih sprejemamo večje število sodelavcev in to predvsem mlajših, kateri pa še nimajo urejenih stanovanjskih razmer in so potencialni prosilci za pridobitev stano-
vanjskega posojila oz. stan» vanja.
Zaradi omejenosti razpoloi-ljivih sredstev je sprejel d» lavski svet sklep, da kupimo letno dvoje stanovanj, ostala sredstva pa razdelimo prosilcem kot posojilo za nakup, gradnjo ali adaptacijo stan» vanj. S to odločitvijo je om» gočena pomoč pri pridobivanju stanovanj širšemu krogu sodelavcev. Ker je delež sredstev iz 4 W stanovanjskega prispevka prenizek, ga vsako leto povečujemo za del d» hodka tovarne, izločen v sklad skupne porabe in namenjen za stanovanjsko izgradnjo.
V zadnjih štirih letih so bila skupno v ta namen- izl» čena naslednja sredstva:
Leto	Štev. prosilcev	Višina kreditov	za nakup
1968	22	500.000 din	—
1969	37	800.000 din	—
1970	57	1,395.500 din	155.000 din
1971	61	1,779.000 din	400.000 dm
Za objektivno dodeljevanje posojil je v pomoč stanovanjski komisiji pravilnik o pomoči delavcem pri pridobivanju stanovanj. V pravilniku so določeni kriteriji za upravičenost pridobitve poso-
Elektronske naprave za merjenje pozicije N P na obdelovalnih strojih
Z razvojem avtomatizacije T industriji je prišlo do zahtev po raznih napravah, ki omogočajo večje izkoriščanje tudi starih obdelovalnih strojev. V Biroju za avtomatizacijo v industriji se je pričel že pred nekaj leti intenziven razvoj na tem področju. Izredno pomemben proizvod je elektronska naprava za indikacijo pozicije NP na obdelovalnih strojih. Serija naprav, ki se danes proizvajajo, predstavlja po rešitvi in kvaliteti vrh elektronske industrije. Glavne karakteristike
naprav so:
—	izvedba v tehniki integrir-nih vezij
—	inkrementalni način merjenja pozicije
—	indikacija pozicije na NIXIE elektronkah
—	moderna mehanska izvedba (male dimenzije, namizna in panelna izvedba)
Uporaba naprav za merjenje pozicije na obdelovalnih strojih povzroči vrsto prednosti:
—	čas obdelave se zmanjša tudi do 60 %
—	poveča se točnost obdelave
—	zmanjša se izmet
—	možnost vgradnje na nove in stare obdelovalne stroje
Naprave so bile razstavljene na več sejmih doma in v tujini. Na razstavi »Die gute Industrieform 71« v sklopu velesejma v Hannovru je ISKRA prejela posebno priznanje za izredno dovršeno obliko.
V komercialnem pogledu jte bilo v tem letu sklenjenih več pogodb za prodajo teh naprav. Naj večja kupca sta »Ju-goturbina« Karlovac, ki bo opremila 26 različnih obde-
lovalnih strojev (stružnice, vrtalne stroje, karusle, rez-kalne stroje) z indikacijskimi napravami, »TOS« Čelakovi-ce iz CSSR, kjer bo opremljenih 25 stružnic z našimi napravami, ter »TOS« Kovo-svit, kjer bodo naše naprave kot redna oprema za precizne koordinatne vrtalne stroje.
Skupna realizacija indika-cijskih naprav v letošnjem letu bo znašala cca 5 milijonov N din, po dogovorih pa so realna predvidevanja za prihodnje leto nad 10 milijonov din.B. Robavs, dipl. ing.
jila in to: najmanj 2-letna zaposlitev v tovarni in predložitev potrebne dokumentacije. Za višino kredita je d» ločena zgornja meja 40.000 din, katero se lahko prekorači le v izjemnih primerih. Pri sestavi prioritetne liste prosilcev predvideva pravilnik naslednje kriterije: stanovanjske razmere (velikost in kakovost stanovanj), socialna razmere, delovna doba v t» vami in pomembnost delovnega mesta prosilca. Iste kriterije se uporablja pri dodeljevanju tovarniških stan» vanj.
Iz podanega je razvidno, da dokaj uspešno rešujemo stanovanjsko problematiko, ker zavedamo, da je pomoč
se
pri pridobivanju stanovanj " investicija v kadre — enak» vredna investiciji v razširjeno reprodukcijo oz. ie cel njen sestavni del.
je
C. D
Prvo glasilo izšlo leta 1950
Ko pričakujemo veliko slavje ob 25-letnici kranjske Iskre, ko smo prebrali nekaj zanimivih spominskih beležk jubilantov 25-Ietnega dela, in kaže, da jih bomo že prebrali — bo kar prav, da poberemo že nekaj drobtinic iz vsebine naših glasil, ki so v teku let postala dokajšnja kronika življenja in dela v Iskri.
Zanimivo je to, da ljudi, oz. člane kolektiva v letošnjem jubilejnem letu zelo zanima, kdaj je izšlo prvo glasilo Iskre. Skoraj večina je mnenja, da leta 1955, vendar nas je tov. Jaka Vehovec presenetil z letnico 1950. Na že dokaj obledelem ovitku številke je narisan kinoprojektor, v levem gornjem kotu je Iskrin znak, spodaj pa piše: »Iskra« strokovno glasilo sind. podružnice tovarne »Iskra« Kranj.
Na notranji strani prve številke je naslov ponovljen, nato pa sledi tole besedilo:
Odgovorni urednik: Bajda Herman.
Člani uredništva: Inž. Špi-ler Franc, dr. Trost Miroslav, Renčelj Dušan, Slavec Igor, Jež Pepca, Abe Stane, Dragonja Branko, Vidic Zvonko.
Glasilo izhaja enkrat mesečno. Cena izvodu dip 12.
Vsebina:
1.	Pomen zveze sindikatov Jugoslavije (Jež Pepca),
2.	Kako smo presegli plan kinoprojektorjev (Puhar Janez),
3.	Izgradnja stanovanjske naselbine (Pečnik Maks),
4.	Naša kinopredvajalna naprava (ing. Vidmar Herman),
5.	Električni merilni instrumenti (Tavzes Radovan),
6.	Električni vrtalni stroj (ing. Sikošek Boris),
7.	Zgodovinski razvoj telefona (ing. Vuga Odon),
8.	Pomen orodja in priprav v proizvodnji (Renčelj Dušan),
9.	Izmet v našem podjetju (Marinič Vjekoslav),
10.	Ustanovljeno planinsko društvo »Iskra« (inž. Sikošek Boris),
11.	šah (Kryštufek Pavel).
Iz prvih številk glasila bomo v našem časopisu v naslednjih tednih objavili nekaj povzetkov iz zanimivejših člankov.
Zakaj je glasilo po izidu 4/5 številke, ki je izšla v maju 1950. leta, prenehalo izhajati, ni moč pojasniti. Morda bo kdo od sodelujočih vedel na to vprašanje odgovoriti.
V oktobru 1955. leta pa je začela izhajati revija Iskra, ki ima na ovitku številke objavljeno fotografijo predsednika Tita, ko je obiskal Iskro in govoril zbranemu kolektivu. Pod znakom Iskra je besedilo: Glasilo delovnega kolektiva tovarne Iskra Kranj. Na notranji strani ovitka je objavljeno: ISKRA, glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomeha-ničnih izdelkov »Iskra« Kranj.
Leto 1955
Oktober
štev. 1
Izdaja: upravni odbor
Ureja: uredniški odbor
Odgovorni urednik: Dovjak Tone
Tisk: Gorenjski tisk
Naklada: 2800 izvodov
Kot vse kaže, je prva revija Iskra izšla ob desetletnici, saj uvodni članek začne takole: »Pred 10 leti, ko je ISKRA storila prve razvojne korake ...«
(Se nadaljuje)
HRP MMIIMlir11 *.......
Elektronska naprava za merjenje pozicije NP na obdeloval-tea stroju
Prejeli so prva odlikovanja
člani kranjske tovarne, ki so ob koncu leta 1949 prejeli prva odlikovanja oz. medalje dela: (Prva vrsta od leve): Ivan Ječnik, Franc Beguš Franc Kopač, Ivanka Taler, direktor tovarne Vjekoslav Marinič, Ana čuda, Emil Zajc, Adoll Primožič, Janko Lampič. (Druga vrsta od leve): Ivan Marc, Feliks Bavec, Tone Seljak, Radovan Tavzes, inž. Franc špiler, Franc Cotič in Ivan Bečan. Sliko nam je posredoval tov. Franc Cotič, ki je sedaj zaposlen v tovarni Usmerniki Novo mesto. Za pozornost se mu iskreno zahvaljujemo
Ob prazniku v Trbovljah
1. junija 1921 so se rudarji v Trbovljah spopadli z »Orjuno«. V spomin na ta dogodek je 1. junij trboveljski občinski praznik, že nekaj let se na ta dan vrstijo otvoritve različnih gospodarskih objektov, asfaltiranih cest, obratov, tovarn.
Pred petim leti je lepa tovarna v zgornji trboveljski dolini dobila ime Tovarna polprevodnikov Iskra. Ta tovarna je vse do lani, ko je v njeni neposredni bližini postavil obrat tržiškl Peko, edina v večji meri zaposlovala žensko delovno silo. V Iskri dela in se izobražuje precejšnje število mladih strokovnjakov, ki bi sicer morali na delo iz Trbovelj. Tovarniške kapacitete pa še vedno niso izčrpane.
S postavitvijo Tovarne polprevodnikov v zgornjih Trbovljah se je močno spremenila zunanja podoba tega dela kraja. Okrog nje rastejo novi obrati tako, da postaja Iskra v Trbovljah središče novega industrijskega centra.
Tovarna polprevodnikov Iskra sc jc aktivno vključila v družbena dogajanja v svojem kraju in postala tako njegov nepogrešljivi sestavni del. Na sliki: središče Trbovelj, z novim hotelom v ozadju
Misli o iznajditeljstvu
Ob podelitvi priznanj domačini izumiteljem za uspehe v letu 1970
Tehnično razvitost neke dežele, pa tudi posameznega podjetja merijo po svetu tudi s številom prijavljenih oziroma podeljenih patentov. Zal, pa to ne velja za našo razmere. Kljub precejšnjemu tehničnemu napredku v povojni dobi je Jugoslavija v pogledu števila prijavljenih patentov na milijon prebivalcev še vedno na predzadnjem mestu v Evropi, tik pred Albanijo, pa tudi na ostalih kontinentih so za nami le najmlajše države v razvoju.
Za tako stanje prav gotovo ni vzrok manjša tehnična nadarjenost naših ljudi, saj bi sicer iz naše zemlje ne zrasli umski velikani, kot so bili Jurij Vega, Jože! Štefan, Jožef Ressel, Nikola Tesla, Mi-hajlo Pupin in drugi. Tudi v sedanji dobi nam številne patentne prijave in ugledni položaji naših zdomcev na svetovno znanih univerzah in v renomiranih podjetjih dokazu’“'''1. da je tudi naša današnja generacija dorasla času, ki ga doživlja.
Kje pa so potem vzroki, da ljudje isle generacije v domačih razmerah ne uspevajo tako in ne ustvarjajo toliko kot tisti, ki so zapustili rodno deželo?
Eden glavnih vzrokov je naša pretirana skromnost, saj mnogi med nami ne čutijo potrebe, da bi za svoje nove tehnične rešitve sestavili patentno prijavo. Kot drugi vzrok bi pa lahko navedel neugodno okolico, ki se marsikdaj izumitelju posmiha, ob morebitnem moralnem in materialnem uspehu izumitelja pa neprikrito izraža svojo zavist.
Z namenom, da bi premagali ene in druge vzroke, je bila že v prvem letu obstoja ZZA ustanovljena posebna služba za patentno zaščito, katere naloga je, poleg zasledovanja tujih patentov.
predvsem pomagati domačim izumiteljem celotne ISKRE pri sestavljanju patentnih prijav. Uspeh ni izostal, saj je število prijav iz leta v leto naraščalo, tako da smo v preteklem letu dosegli rekordno, a še vedno premajhno število 22 prvih prijav, poleg tega pa še 6 ponovnih prijav v tujih državah. Poudariti je treba, da imajo pri tem levji delež sodelavci iz Zavoda, kar je razumljivo, ker je tu še vedno skoncentriran precejšen del celotnega razvoja ISKRE.
V industrijsko razvitih državah izvira 80 % prijav iz ustanov, ki imajo organizirano znanstveno raziskovalno in razvojno delo, le 20 % prijav je plod individualnega dela. V Jugoslaviji je to razmerje prav obratno, 80 % je individualnih prijav in le 20 odstotkov prijav prispevajo vsi številni raziskovalni in razvojni instituti.
ISKRA je glede tega v jugoslovanskem merilu častna izjema, saj ima takoj za združeno farmacevtsko industrijo — čeprav absolutno še vedno majhno, vendar v primerjavi z drugimi podjetji — največje število patentnih prijav.
K temu uspehu je delno pripomogla tudi propagandna akcija, ki smo jo izvedli pred letom dni, ko smo podelili pismena priznanja — vendar brez nagrad — vsem, ki so v letu 1968 vložili prijavo in vsem, ki jim je bil patent tega leta že tudi priznan. Letos smo se zbrali na podobno prireditev z namenom, da podelimo priznanja 12 izumiteljem Zavoda, ki so v letu 1970 svoje izume prijavili, 2 izumitelja, ki sta na svoje prijave iz prejšnjih let v letu 1970 prejela potrditev v obliki patentne listine, sta pa taki priznanji prejela iz rok generalnega direktorja
na svečani seji DS ZP ISKRA v petek 2. aprila.
Dodatno k temu je letos uspelo iz sredstev dejavnosti 2 določiti vsakemu avtorju izuma še skromno nagrado in sicer za vsak podeljeni patent 1000.—, za vsako novo prijavo pa 600.— dinarjev. Te nagrade je smatrati kot dodatek in niso v nikakršni zvezi z odškodnino, ki naj jo vsak izumitelj prejme od organizacije, ki njegov izum izkorišča.
IZUMITELJI ZZA, KI SO y LETU 1970 DOSEGLI PODELITEV PATENTA
Leopold Milek, strojni tehnik (Vzmet za ščetko električnih strojev),
Bruno Rusjan, dr. dipl. ing. (Naprava za regulacijo gladine zgornje vode hidroelektrarne)
IZUMITELJI ZZA, KI SO V LETU 1970 SVOJE IZUME PRIJAVILI:
Avgust Dacar, elektrotehnik (Polprcvodniški napetostni regulator za alternatorje. Tiristorski napetostni regulator za alternator),
Jože Gajšek, dipl. ing. (Prilagoditvena vezava programa-torja v avtomatskih pralnih strojih),
Alojz Kline, dipl. ing. (Vezje za avtomatski vžig plazme),
Rudolf Lovšin, tehnik (Ureditev za spreminjanje hitrosti pri dvohitrostnih strojih),
Rajko Noe, dipl. ing. (Vezje za breznapetostni časovni rele),	.
Edo Prostor, elektrotehnik (Izdelava vzbujalnih tuljav iz ploščate žice — Dodatna inkapsulacija elektronskih delov s penasto snovjo — Postopek izdelave statorskih navitij — Lepilo za lepljenje s točno določeno razdaljo — Zaščita elektronskih delov z umetnimi smolami in anorg, polnili) — (Lepljenje širokih reg z maksimalno polnjenimi umetnimi smolami — soavtor),
Bruno Rusjan, dr. dipl. ing. (Izboljšani regulator pretoka materiala — Vezje za avtomatsko sinhronizacijo — Vezje za avtomatsko izenačevanje frekvence),
Marko Samaluk, kemik (Lepljenje širokih reg z maksimalno polnjenimi umetnimi smolami — (soavtor),
Mitja Stary, elektrotehnik (Sestava kasete za elektronsko opremo),
Mitja Vidmar, dipl. ing. in Jože Trojar, tehnik (Vezje za indikacijo delovanja, vklop vzbujalnega toka in zaščitnega releja z indikacijskim relejem),
Erik Vrenko, dipl. ing. (Naprava z izvorom koherentne svetlobe za otipavanje ali reprodukcijo ravninske slike).
Vsem našim izumiteljem iskreno čestitamo z željo, da bi pri svojem vsakodnevnem delu še naprej iskali nove in boljše rešitve in da bi s svojim zgledom pritegnili v krog izumiteljev čim več drugih, zlasti mlajših sodelavcev.
Inž. Franc špiler
Iskra — Tovarna usmemiških naprav Novo mesto
RAZPISUJE prosto delovno mesto
VODJE TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA
Za razpisano delovno mesto mora kandidat poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo elektro smeri
—	pet let ustrezne prakse v stroki
—	pasivno znanje enega svetovnega jezika
Dodatno znanje:
—	sposobnost vodenja in organiziranja dela v sektorju
—	sposobnost poslovanja z zunanjimi institucijami
—	poznavanje osnov psihologije dela.
Vlogi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis.
Tovarna nudi stanovanje po dogovoru.	.
Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi.
RAZPIS
šolski center ZP Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1971/72 v šole v sestavu centra naslednje število učencev v I. letnik:
30 učencev v strojni odsek 30 učencev v elektrotehniški odsek — šibki tok 30 učencev v elektrotehniški odsek — jaki tok 118 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj:
0 Tovarno elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov v Kranju:
15 orodjarjev 13 finomehanikov 5 brusilcev
12 strojnih ključavničarjev 15 rezkalccv 20 strugarjev 10 telefonskih mehanikov 10 elektromehanikov
0 Tovarno električnih merilnih instrumentov v Oto-čah:
3 orodjarje 3 finomehanike
1	rczkalca
3	elektromehanike
9 Tovarno elektromotorjev v Železnikih:
2	orodjarja
2 strojna ključavničarja
1	rezkalca
2	strugarja
1	brusilca
V	poklicno kovinarsko in elektro šolo v Kranju bomo za poklice strugar, rezkalec in brusilec vpisovali tudi kandidate z dokončanimi sedmimi razredi osemletke. Za te učence bo organiziran pri Delavski univerzi »Tomo Brejc« v Kranju med letnimi šolskimi počitnicami tečaj za osmi razred po intenzivnem programu. V šolo pa bodo sprejeti samo tisti kandidati, ki bodo uspešno zaključili tečaj in opravili vse predpisane izpite za osmi razred. Tečaj bo brezplačefi.
Tako kot učenci s končano osemletko, morajo tudi učenci s končanimi sedmimi razredi predložiti vse za vpis potrebne listine v roku, ki je določen za vpisovanje.
Vsi učenci, ki bodo sprejeti v poklicno kovinarsko in elektro šolo Kranj, bodo prejemali med šolanjem na tej šoli štipendijo.
V	poklicno kovinarsko in elektro šolo Ljubljana 95 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj:
•	Tovarno električnih aparatov v Ljubljani:
2	orodjarja
2 strojna ključavničarja 2 strugarja 7 elektromehanikov
0 Tovarno za elektroniko in avtomatiko v Ljubljani — Pržan:
2 orodjarja 2 finomehanika
4	strojne ključavničarje
1	strugarja
2	elektromehanika 4 RTV mehanike
•	Iskra Commerce v Ljubljani:
1 strojnega ključavničarja 10 TT mehanikov 4 elektromehanike 4 RTV mehanike
0 Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani:
1 finomehanika 1 strojnega ključavničarja 1 TT mehanika
1	elektromehanika
2	RTV mehanika
•	Tovarno elementov za elektroniko v Ljubljani:
3	orodjarje
1	finomehanika
9 strojnih ključavničarjev
2	rezkalca 2 strugarja
2 elektromehanika
e

0 Tovarno elektronskih naprav v Ljubljani:
3	orodjarje
4	strojne ključavničarje
1	rezkalca
2	RTV mehanika
0 Tovarno elektronskih merilnih instrumentov 'v Horjulu:
1 orodjarja 1 finomehanika 1 strugarja 1 elektromchanika
0 Tovarno usmernikov v Novem mestu:
1 orodjarja
3	strojne ključavničarje
5	clektromehanikov
Kandidati za sprejem v navedene šole naj predložijo osebno v dneh od 15. do vključno 26. junija 1971 naslednje listine:
—	prijavo za vpis v X. letnik na obrazcu 1,20, kolkovano z državnim kolekom za 1 N din (v prijavi morajo kandidati za poklicno šolo navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za tehniško šolo pa odsek)
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo v Kranju morajo predložiti potrdilo obratne ambulante Iskre v Kranju).
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Prijave za vpis v tehniško in poklicno šolo v Kranju sprejema tajništvo šolskega centra ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo v Ljubljani pa vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35.
Prijavljeni kandidati bodo morali opraviti psihoteste. Datum le-teh bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov iz matematike in slovenskega jezika ne bo. Kolikor se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom z osemletke in z boljšim rezultatom psihotestov.
Pri sprejemu v obe poklicni šoli bodo imeli prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraju ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero se bodo šolali. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu naj zaprosijo za sprejem v Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Učenci, ki se bodo vpisali v poklicno šolo v Ljubljani, pa bodo dobili zadevne informacije pri vpisu v šolo.
MILAN NOVAK je v kranjski tovarni zaposlen od 1955. leta. Bolezen mu je močno poslabšala vid. Zaposlen je pr: pakiranju gotovih izdelkov v obratu ATN. Delo opravlja vestno in prizadevno.
Zanesljivost elektronskih naprav
Če hočemo izdelati zelo zanesljive elektronske naprave, moramo uporabiti sestavne dele z majhno pogostostjo odpovedi. Preden napravo odpošljemo, pa se moramo prepričati tudi o tem, če je uspešno prestala poskusno delovanje.
Odločilnega pomena je kon-* trolni sistem, ki zagotavlja izvajanje ukrepov, predvidenih pri konstrukciji zato, da bi dosegli določeno zanesljivost. Pogostokrat proizvajajo v tovarnah več generacij določenih naprav.
Pri razvoju generacije s pridom uporabljajo podatke o zanesljivosti prejšnjih generacij.
V	nekem angleškem podjetju so proučevali zanesljivost pri treh generacijah prenosnega radijskega aparata. Pri tipu aparata z elektronkami so pogostnost odpovedi v predvidenem času delovanja zmanjšali za faktor 2,4, če so aparat izpostavili obveznemu poskusnemu delovanju v poostrenih pogojih. Druga generacija tega aparata je bila sestavljena iz polvod-niških elementov. Pri proizvodnji se je zmanjšala pogostnost odpovedi med poskusnim delovanjem s 60 na 2 .. . 8 %. Najmlajša generacija aparatov je bila sestavljena iz integriranih vezij in je pri doslednem izvajanju ukrepov, dognanih na starejših generacijah, dosegla povprečno dobo med odpovedmi, ki je znašala 90 % predvidene dobe delovanja.
V	mnogih objavljenih prispevkih prevladuje mnenje.
da so za zanesljivost naprav odgovorni samo sestavni deli. To pa ne velja zlasti za mobilne naprave, ki delujejo v težkih pogojih. Statistična analiza raziskav zanesljivosti aparata z elektronkami, o katerem smo prej govorili, je pokazala, da samo 65 % vseh odpovedi povzročjo odpovedi setavnih dolov, 25% pa napake v konstrukciji.
Podatek o povprečni dobi med odpovedmi je smisel le v primeru, če so podani pogoji preskusa in kriteriji za odpovedi. Ta doba je dosegla pri aparatu z elektronkami pri poostrenih preskusnih pogojih 66 ur, v blažjih pogojih pa 194 ur. V dejanskih pogojih delovanja je bila povprečna doba med odpovedmi pri teden dni trajajočem preskusu v teku enega meseca pa 334 ur.
Iz »Technische Mitteilungen — Communications de natura technique«:	Zuverlessigkeit
elektronischer Geräte Bull. ASE 61 (1970) 21, 17 octobre.
Tckavec Tone, dipl. ing.
Zveza slepih Slovenije praznuje 25 - letnico svojega delovanja
V Iskri je zaposlenih 13 slepih delavcev
Ho ^ Vatkim se Je poslovila od sodelavcev in odšla v zasluženi pokoj tov. Pavla Ban zapo-a *ot snažilka v oddelku tehnični razvoj obrata ATN v kranjski tovarni. Upokojenka Prek uredništva iskreno zahvaljuje za pozornost, dobre želje, voščilo in šopek cvetja in u v'senui kolektivu čimveč uspehov
Zveza slepih Slovenije praznuje 25-letnico svojega delovanja. Ta humana organizacija združuje v sebi vse pozitivne geste za zaščito in skrb osebam, ki so izgubili enega najosnovnejših človeških čutil — vid. Zaradi tega so slepi ljudje veliko prikrajšani v življenju. Vezani so na tujo pomoč, njihova utrujenost se ne more sprostiti ob uživanju lepote narave, zelenja :n cvetja. Orgamzncija slepili skrbi za njihovo zaposlova-
nje, rekreacijo in tudi kulturno .izživljanje.
V Sloveniji je od 1700 slepih oseb zaposlenih 303. Na Gorenjskem je včlanjenih v društvo slepih 299 oseb, od tega je 73 oseb zaposlenih. V tovarni Iskra — Elcktrome-hanika Kranj je zaposlenih 13 slepih delavcev. Izrečemo jim lahko vso pohvalo za marljivost in vestnost nri delu.
Zvezi slepih Slovenije želimo tudi v bodoče plodno in uspešno delo.	— ka
Fotoamaterjem v vzpodbudo
V letošnji 16. številki našega tednika smo objavili na 7. strani razpis za amaterske fotografske posnetke, po katerem naj Iskraši, fotoamaterji z uspelimi posnetki prikažejo sodelavce, izdelke Iskre v proizvodnji ali v uporabi, delovno okolje, oz. vse, kar ima zvezo z Iskro.
Ta razpis je vezan na 25-Ietnico Iskre in, da bi naše fotoamaterje vzpodbudili k aktivnosti na tem področju, danes znova objavljamo najpomembnejše iz razpisa.
Amaterji in profesionalci, ste morda v tem času že napravili kak uspel posnetek, ki bi prišel v poštev za ta naš razpis? Pošljite jih!
Uspela in odkupljena dela bomo široko uporabljali. Vsako leto nastopa ZP Iskra na številnih mednarodnih komercialnih sejmih in tehničnih razstavah, kjer takšnih fotografskih prikazov nikoli ni dovolj. Imamo številne trgovine, kjer bi taka dela lahko s pridom uporabljali za dekoracijo notranjosti in izložbenih oken. Tudi naše komercialno-tehnične publikacije bi lahko uspešno poživljali s takimi ilustracijami. Kot že rečeno, tudi na dokumentacijsko vrednost ne smemo pozabiti. Fotografije bomo sprejemali do 31. 11. t. 1. in jih bo ob začetku decembra letos ocenjevala strokovna komisija.
Slike naj bodo nekaširane, vendar pa tehnično obdelane in v formatu 18 X 24 cm ali večje. Neodkupljcne oz. nenagrajene posnetke bomo avtorjem vrnili do
15.	januarja 1972. Slikam priložite tudi ustrezen negativ. Slike pošljite zaščitene in priporočeno. Podrobnosti bomo še objavljali na tem mestu.
Dela bomo seveda nagrajevali in sicer po duhovitosti in po dokumentarni ter umetniški vrednosti.
Nagrada za najbolj uspeli posnetek 2.000,00 din
Druga do 4. nagrada po	1.000,00 din
Peta do petnajsta nagrada po	500,00 din
Fotografije oddajte na naslov: Iskra Commerce, sektor marketing, Ljubljana, Linhartova 8 a.
Avtorji, ki bodo svoje prispevke poslali do 15. junija 1971, bodo lahko sodelovali na fotorazstavi, ki jo ob 25-letnici Iskre prirejajo fotoamaterji tovarne »Elek-tromehanika« Kranj.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
FOTOAMATERJI !
Ob 25-letnici ISKRE pripravljamo razstavo fotografij, ki naj bi prikazala naše delo, rekreacijo ipd., zato je zaželeno, da vsi člani kolektiva, ki se v prostem času ukvarjajo s fotografijo, na tej razstavi sodelujejo z najuspešnejšimi posnetki.
Fotografije (število ni omejeno) pošljite v pisarno sindikalne podružnice »Iskra« Kranj (nad restavracijo Iskra), in sicer v velikosti 18 x 24 cm, lahko pa tudi v formatu 6x9 ali 9 x 12 cm, če bo sliki priložen negativ, seveda s točno označbo avtorja.
Rok: do vključno 15. junij 1971, nakar bo žirija (člani fotokluba »Janez Puhar« iz Kranja) izbrala najboljše fotografije za omenjeno razstavo.
Vabimo vse fotoamaterje ,da pošljejo čimveč lepih, oz. uspelih posnetkov!
Izbrane fotografije bodo po razstavi poslane v pregled org. Iskra-Commerce, ki bo najboljše odkupila v propagandne namene.
Prostovoljno delo
za športne objekte
Na splošno, čeprav ne vemo zakaj, le redko zapišemo kaj o kolektivu naše tovarne elektronskih naprav v Ljubljani, na Stegnah. Objektivno presojeno — malce smo krivi mi v uredništvu, malo pa sami v tovarni, ker se tako poredko oglasijo.
Za danes nekaj besed o delu športnikov v tej naši delovni organizaciji in njihovih prizadevanjih, da bi športna dejavnost še bolj zaživela.
Športniki v tovarni elektronskih naprav so dokaj aktivni in marljivi, imajo pa ob kopici lepih načrtov žal premalo sredstev na razpolago, da bi te načrte izpeljali. Pa kljub temu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so tudi s skromnimi možnostmi že precej napravili. S prostovoljnim delom in dokaj skromnimi sredstvi sindikalne organizacije so si doslej na prostoru ob tovarni uredili dve balinišči in igrišče za odbojko. Prostora imajo še dovolj, volje za delo tudi in, ko bi imeli le še kaj več cvcnka.
bi se lotili izgradnje igrišča za tenis, za katerega je precej zanimanja, prav tako pa bodo v prihodnje skušali na razpoložljivem prostoru urediti tudi igrišče za mali nogomet.
Tisti najbolj vneti in prizadevni športniki trdno verjamejo v to, da bodo v prihodnosti športno dejavnost v tovarni zdaj, ko imajo našteta igrišča, še povečali in za
redno vadbo v raznih športnih disciplinah pridobili še več sodelavk in sodelavcev. To bo nedvomno pripomoglo, da se bodo športniki tovarne elektronskih naprav v bodoče še bolj odrezali, tako na letnih, kakor tudi na zimskošportnih igrah Iskre in na mnogih sindikalnih prvenstvih Ljubljane.
To j im spričo njihove prizadevnosti tudi od srca želimo.
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, sina, brata in strica
FRANCELNA ŠTEFETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, kii so sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Posebna zahvala njegovim sodelavcem iz elektro delavnice, vzdrževanja naprav, sindikalni organizaciji vzdrževanja naprav, sindikalni organizaciji tovarne in sodelavcem kadrovske službe za podarjeno cvetje, sočutje in denarno pomoč. Iskrena zahvala tudi sodelavcu Vinku Udoviču za ganljive besede in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob.
Vsem, ki ste Franceljna imeli radi, še enkrat iskrena hvala!
žalujoči: žena Zofka i sinom Milanom, hčerko Jano, mama in oče ter sestra Dana z družino
ISKRA- glasflo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sde — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 - Tisk in klišeji »CP Gorenjski tisk« Kran:
OBVESTILO
Uprava Počitniške skupnosti obvešča vse zainteresirane in vse kolektive ZP Iskra, da ima še dovolj prostih mest za letovanje v kampu »Mir« na Dugem otoku in v počitniškem domu v Trenti. Dom v Poreču pa je v glavnem zaseden od začetka do konca sezone. Kamp »Mir« ima še dovolj prostih mest v juniju in v prvi polovici julija meseca, avgust je zaseden. V kampu bo letos nekaj vidnih sprememb. Zagorela bo električna luč v nekaj dneh. Agregat jakosti štiri kw japonske izdelave »Honda« bo napajal hladilnike, razsvetljavo, televizijo in radio. Te velike spremembe so nam nujno potrebne, še zlasti, ker je bila v neposredni bližini kampa zgrajena velika restavracija, z vso opremo in električno razsvetljavo. Iskra pa je do sedaj pošiljala svoje goste prenočevat v šotore s svečami. Napredek je bil nujen. Vložena sredstva bodo pripomogla k izboljšanju pogojev za letovanje naših delavcev.
Tudi vodni smučarji bodo prišli na svoj račun, ker bomo organizirali vodno smučanje v zalivu Telaščica.
Dovoljen je tudi podvodni ribolov s prijavo in dovoljenjem.
Skratka vabimo vas na lep oddih v kamp Mir.
Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest, prednost pa imajo člani kolektivov Iskra, vabimo pa tudi ostale goste.
Počitniški dom v Trenti ima do sedaj zelo malo prijav, zato pozivamo vse ljubitelje planinskega sveta, da izkoristijo nizke cene penzionov in preživijo svoj dopust v mirnem gorskem kraju v Trenti.
Uprava Počitniške skupnosti Iskra
s	}
| Obvestilo	J
! štipendistom i
| Štipendijo za mesec junij bomo izplačevali ^ štipendistom ZP Iskra — Kranj na referatu k s za štijiendije v Ljubljani, Trg prekomorskih s | brigad 1, v dneh 15., 16. in 17. junija	|
^	i
|	Referat za štipendije