khaja vsak Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libcrtži ^ Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Italijo: Gorica, P.zza Vhtoria "”11. PoSt. pred. (casella post.) ,rs< 431 Pošt. C. r.: Trst, 11-6464 oifnir 1,1 plačana v gotovim
NOVI LIST
Posamezna št. 46 lir
NAROČNINA: četrtletna 'Ur 450 — polletna lir «50 — letna lir 1600 . za ino remstvo: letna naročnina lir 2880 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
517
TRST, ČETRTEK 1. OKTOBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
uri f/p/o/
Dne 22. novembra bodo pokrajinske vo-'*ve na Tržaškem in občinske volitve v okopih občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Re-Pentabor, Dolina in Milje. Dobro razumemo,
|e zadnje čase kar preveč volitev, a tega "e moremo preprečiti. Za nas Slovence je nuino potrebno, da se jih vsi udeležimo, da Ponovimo ter povečamo naš uspeh spomla-anskih deželnih volitev ter izpričamo našo narodno življenjsko silo. Po deželnih volit-Vah je zavel med nami nov duh. Dokazali da število zavednih Slovencev v Italiji ||arašča in da pada število tistih, ki so, ne a bi se morda tega zavedali, z glasovanjem 20 italijanske stranke okrnjevali našo narod-"° zavest ter škodili ugledu ter moči slo-Venske narodne skupnosti v Italiji. Začela je ^agovati zavest skupnosti. Slovenci smo se ^celi zbirati pod plaščem enotnega tabora, |J°d plaščem Slovenske skupnosti. Ta razvoj 518 nnora nadaljevati.
zadovoljstvom lahko rečemo, da nas iz-oi/en/ zastopnik v deželnem svetu dr. Skcrk ' razočaral. Ob podpori vodstva Slovenske ^Upnosti je v kratkem času dosegel uspehe kr nam ustvaril ugled, da smo res lahko v®seli in zadovoljni. A to je šele začetek, *aiti v deželnem svetu še ni bilo moč razviti v,5e?ia našega narodnega, socialnega, gosposkega in kulturnega programa.
Tudi v pokrajinskem svetu se mora slišati !yas zastopnika Slovenske skupnosti! Pokra-linske volitve dne 22. novembra nam nudijo Možnost, da pošljemo tudi tja svoje zastopstvo. p0
spremenjenem zakonu o pokrajinah volitvah je to možno in dosegljivo. Za-
0 se začnimo takoj pripravljati na delo, kaj-
1 čas hiti. V tržaški pokrajini je veliko takš-
,'h vprašanj, ki spadajo v pristojnost po-raiinske uprave, za katere bo imel srce in Josluh samo tisti, ki ga bodo poslali v po-rQiinski svet zavedni slovenski volivci.
, Sodstvo Slovenske skupnosti je sporočilo, * bo postavilo kandidate za pokrajinski in da bo pod svojim imenom in pod r/°iim znakom, to je pod znakom Sloven-' * skupnosti, vložilo kandidatne liste tudi ^ slovenskih okoliških občinah na Tržaškem.
Goriškem namreč letos ne bo pokrajin-'h in občinskih volitev. Na liste Slovenske
► I
lJPnosti bodo prišli tisti kandidati, katere "si že ali si jih ponekod še bodo izbrali' Cani sami iz svoje srede, v. ^jikogar naj ne moti, če se bodo med na-J.^i rojaki našli ljudje, ki bodo sprejeli kan-^aturo na listi te ali one neslovenske rsnke. Niihov nastop je treba v vsakem1 r0c)ledu obžalovati, toda v demokratičnem jim tega ne moremo in nočemo pre-Ij^iti. Prišel bo čas, ko bodo sami spoznanj da nimajo prav. Za vsakega zavednega ovenča pa velja, da imamo Slovenci dovolj bobnih mož in dobrih gospodarjev, ki
NEREŠENO VPRAŠANJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Danes, 1. oktobra, se je začelo novo šolsko leto na vseh osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Začelo se je s šolskimi mašami. Tudi slovenski otroci in srednješolci so se zbrali na dvoriščih svojih šol, da so nato odkorakali v cerkev.
Zlasti prvošolčki so se z veliko resnostjo pripravljali na ta velik dan, ko so se morali prvič postaviti v vrsto in korakati v cerkev ločeni od svojih mamic. Drugi otroci pa so kar veselo in nestrpno čakali na začetek šolskega leta, kajti počitnice so sicer 'lepe in se jih vsakdo razveseli, toda če so tako dolge, kot so pri nas, se jih otroci tudi naveličajo in komaj čakajo, da jih je konec.
Poleg veselega pričakovanja novega šolskega lota pa se pojavljajo tudi razna še nerešena vprašanja. Eno teh je vedno bal j pereče vprašanje slovenskih šolskih knjig.
Na slovenskih srednjih šolah je namreč zadnja leta čutiti vedno večje pomanjkanje učbenikov. Posamezni profesorji si pomagajo z raznimi skriptami, s starimi knjigami, ki se še dobijo tu pa tam od zasebnih prodajavcev, ali pa s knjigami, ki prihajajo iz Jugoslavije. Glede slednjih je položaj zelo zapleten, ker v mnogočem ne odgovarjajo učnim načrtom tukajšnjih srednjih šol. Poleg tega pa je v vseh teh knjigah čutiti več ali manj tudi vpliv komunistične ideološke usmeritve. Najbolj poreč problem so knjige za slovenščino, zgodovino in prirodopis.
O učbenikih iz Jugoslavije so se pojavile razne diskusije v naših časopisih za in proti. šolska oblast, ki bi bila pravzaprav dolžna, da uredi to vprašanje, pa odklanja sicer nekatere knjige iz Jugoslavije, ne nudi pa pomoči za izdajanje novih, (ki bi bile primerne za naše šole.
Pred leti je bila za slovenske šole ustanovljena posebna komisija, ki je skrbela za izdaje slovenskih učbenikov za srednje šole. Te komisije v zadnjih šolskih letih niso več potrdili in zato praktično ne obstaja več. Manjkajo tudi primerna finančna sredstva za izdajo novih (knjig.
bodo lahko vodili slovenske občine brez vmešavanja italijanskih strank. Slovenci smo že toliko polnoletni in politično zreli ter zavedni, da ne potrebujemo varuštva ali celo ukazovanja neslovenskih strank, čeprav so v njih ljudje, ki govorijo naš jezik.
Zato je izredno važno, da se vsi složno, pogumno in odločno strnemo okrog Slovenske skupnosti, ki nam je v razmeroma kratkem času svojega obstoja izvojevala precej lepih znag ter je poroštvo, da bo slovenska narodna manjšina v Italiji ohranila svobodno življenje!
Ta problem postaja vsak dan bolj nujen, zato ga tudi šolska oblast ne bo mogla dolgo zavlačevati, ampak se ga bo morala resno lotiti, če kaj veljajo njene obljube, da hoče pomagati slovenski manjšini na Tržaškem in Goriškem v lem pogledu'.
Kot smo zvedeli, se je zaradi nastalega položaja v zvezi s pomanjkanjem knjig | zbralo na Tržaškem nekaj požrtvovalnih t profesorjev, iki skušajo brez vsake finančne podpore s strani šolskih oblasti vsaj za silo zamašiti vrzeli za nekatere predmete. Tako je pričakovati, da bodo že sredi oktobra izšla skripta, ki naj nadomestijo učno knjigo za zgodovino za 1. razred srednjih j šol.
I Zelo žalostna je Ugotovitev, da je v nekaj letih po vojni pod zavezniško upravo izšlo na desetine šolsikih knjig za slovenske srednje šole, tiste, ki so izšle v desetih telili, odkar je bil Trst priključen Italiji, pa bi lahko našteli na prstih ene roke. To je žalostno spričevalo za vse tiste, ki bi morali skrbeti za kulturni napredek manjšine na šolskem področju. Krivda pa vsekakor ne pade na slovenske šolnike, ki jim moramo priznati, da v danih razmerah častno opravljajo svojo dolžnost ikot vzgojitelji naše mladine.	—	AN	—
Diši po vladni krizi
1. oktobra sc je sestal vsedržavni svet Krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili novega strankinega političnega tajnika in novo vodstvo stranke. Za rezultate zasedanja vlada veliko pričakovanje v stranki sami, še bolj pa izven nje. Zlasti socialisti pričakujejo, da bo zasedanje vsedržavnega sveta KD »razčistilo položaj« in iim omogočilo, da zavzamejo tudi sami iasno stališče do vlade, glede na to, katere struje bodo odločilno zastopane v vodstvu. Tz tesra razloga se bo prihodnje dni sestalo tudi socialistično, pa tudi socialdemokratsko vodstvo.
Lahko se reče, da d,iši po vladni krizi in da bosta morali vlada in Krščanska demokracija zelo snretno manevrirati, da se temu izogneta. To bi bil hud udarec tudi za prizadevanje za odpravo gospodarske krize.
 •---
Bivši nemški kancler Adenauer si je na nočitnicah v Cad,enabbii zlomil pri padcu eno rebro. Njegovo stanje pa je zadovoljivo, čeprav je star 89 let.
 •---
Priprave za razstrelitev kitajske atomske bombe so odkrila baje ameriška ogledni-ška letala U-2, pilotirana od nacionalnih Kitajcev s Formoze.
RADIO TROT A
Koncil o laičnih diakonih
♦ NEDELJA, 4. oktobra ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja 10.00 Prenos sv. maše iz. stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o pravljici«. Napisal Aleksander Marodič. Igrajo dlani RO, vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednik Mitja Volčič;
14.30 Sedem dni v svetu; 15.45 Pevski zbori Furla-uije-Julijske Benečije; 16.00 Mojstri groze: Bram Stoker:	»Niirnberška	železna devica«, pripravil
Franc Jeza; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore: Nino Kuret: »Pratika«; 21.00 Vabilo na ples.
♦ PONEDELJEK, 5. oktobra ob: 12.15 Iz slovenske tolklore: Nino Kuret: »Pratika«; 18.30 Naši mladi solisti: Klavicembalistka Serena Velicogna; 19.15 Iz lovčevih zapiskov: Ivan Rudolf »Kragulji par«;
20.30 Franco Alfano: »Vstajenje«, opera v štirih dejanjih; Orkester in Zbor Italijanske Radiotelevizije iz Milana vodi Oliviero De Fabritiis. V odmoru (približno ob 21.25) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
♦ TOREK, 6. oktobra ob: 14.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Ženski liki; 18.30 Jugoslovanska sodobna glasba. Komorno zasedbo »Slavko Osterc« vodi Ivo Petrič; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti;
21.30 Radijska novela: Lev Detela: »Sonce za oblaki«; 21.55 Koncertisti naše dežele: Sopranistka Leti-zia Benedetti Trevisani; pianistka Livia D’Andrea Romanelli; violončelist Guerrino Bisiani. Na sporedu so stari italijanski napevi.
♦ SREDA, 7. oktobra, ob: M.45 Italijanski akvarel;
12.15 Pogled na svet; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.15 Slovensko gledališče na Tržaškem: Adrijan Rusija in Rado Nakrst: »V začetku stoletja —- po poti za Kulturni dom«; 20.30 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi Gabor Otvds. Sodeluje violinist Ugo Ughi. Ob 21.30: Knjižne novosti: Josip Tavčar: »Manlio Cecovini in njegova knjiga Farina fina e altri racconti — Drobna moka in druge povesti.
♦ČETRTEK, 8. oktobra, ob: 11.45 Naš juke-bo.\;
12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Suzv Rim; 18.30 Kantate in oratoriji; 19.15 Gradovi na Goriškem: Grad v Dobrovem in Vipolžah; 20.30 »'Pooblaščenec«, radijska drama, ki stajo napisala Carlo Fruttero in Franco Lucentini, prevedla Lelja Rehar. Igrajo člani, režira Stana Kopitar; 22.15 Antonio Solcr (predel. S. Kast-ner): Dva koncerta za dva klavicembala.
♦ PETEK, 9. oktobra, ob: 11.45 Mali ansambli;
12.15 Zena in dom; 18.30 Jugoslovanski solisti. Na sporedu so samospevi Marija Kogoja in Jakoba Ježa; 19.15 šadarnsko morje: Gojmir Budal: »Jugoslovanska pristanišča«; 20.30 Gospodarstvo in delo. Ibcdnik Eg'dij V'šaj; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (probližno ob 21.30) Socialne vede; 22.55 Sodobna glasba.
♦ SOBOTA, 10. oktobra, ob 10.45: Jugoslovanski okestri in pevci; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 15.00 »Volan« Oddaja za avtomobiliste; 15 30 »Lov na divje gosi«, kriminalka, ki jo je napisal Giuseppe Fercmi, prevedel Maks Šah. Igrajo člani RO, režira Stane Kopitar; 17.00 Bodoči solisti - Violinist Aleksander Zupančič, pri klaviriu Daniela Nedoh; Max Bruch: I. in II. stavek iz Koncerta za violino v g-molu; 18.30 Glasbena oddaja za otroke, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Lipa« iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini; 21.00 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
4. oktobra, nedelja: Frančišek, Dejan
5. oktobra, ponedeljek: Dunja, Placid
6. oktobra, torek: Vera, Dalibor
7. oktobra, sreda: Marija, Justina
8. oktobra, četrtek: Simeon, Brigita
9. oktobra, petek: Abraham, Svarun 10. oktobra, sobota: Daniel, Slovenko
Koncilski očetje so sprejeli na 11. vatikanskem vesoljnem zboru nekatere važne od'očbe o notranji organizaciji Cerkve. Izglasovali so načrt o uvedbi laičnega dia-konata, kot posebnega reda v duhovniških stopnjah. Diakoni so delovali že v prvih dobah Cerkve, ko še ni bilo dovolj duhovnikov; pomagali so pri podeljevanju nekaterih zakramentov ter pri poučevanju verskih resnic. Danes se Cerkev zopet nahaja v pomanjkanju duhovnikov, posebno v Južni Ameriki in Afriki.
Za uvedbo laičnega diakonata je glasovala velika večina cerkvenih dostojanstvenikov. Kot diakoni pridejo v poštev starejše osebe, od kakih 45 let dalje, tudi če so poročene. Mlajšim pa je odprt dostop do diakonata le če se zavežejo, da ostanejo neporočeni in položijo obljubo čistosti. Pristojnost za podeljevanje diakonata pripada škofovskim 'konferencam posameznih dežel; njih sklepe pa mora potrdili papež. Nova določba o uvedbi laikov v cerkveno hierarhijo je vehkega pomena za 'azvoj Cerkve v še napol misijonskih deželah. Ni pa še rečeno, da se bo takoj jutri začela izvajati. Vse koncilske sklepe mora. prej še papež potrditi, potem so pa potrebne tudi izvršne odredbe, preden stopi novi red praktično v veljavo.
V ponedeljek je konci1 zahteval, naj se Cerkev jasno izrazi gled.e odnosa do Judov. Prevladuje smer, da se izrazi mnenje, da :udovski narod, kot celota ni kriv za Kristusovo smrtno obsodbo. Protijudov-skim gonjam je treba narediti konec in tudi očitno izjaviti pravico do svobodne veroizpovedi.
S koncila je izšla tudi pobuda, naj se sežiganje mrličev, namesto pokopavanja, ne
Vrenje v Vietnamu
V Južnem Vietnamu je neki ameriški glasnik sporočil podrobnosti o nedavnem uporu planinskih plemen proti osrednji vladi. Povedal, je, da se je začel upor po skrbno pripravljenem načrtu in da so uporniki nastopili z največjo naglico in presenetil tako vietnamske častnike kot ameriške inštruktorje. Vendar Američani mislijo, da upor ni bil pripravljen v sodelovanju s komunisti. Planinska plemena so hotela z nji m le doseči večjo neodvisnost od. saigon-ske vlade. Eno izmed prvih dejanj upornikov je bilo v tem, da so po radiu naznanili ustanovitev avtonomnega kraljestva na visokih planotah v osrednjem Vietnamu. Pozneje se je ministrskemu predsedniku Hanhu posrečilo sklenili z uporniki sporazum, ker je sprejel del njihovih zahtev.
V Saigonu je v sredo skupina mladiih generalov zavzela stališče v prid vlade. To so generali, ki so predložili pretekle dni nekak ultimatum ministrskemu predsedniku Hanhu. V izjavi, ki so jo objavili v sredo v listih, pravijo, da so predložili vladi samo načrt, kako izključiti iz vojske ko-rumpiraine častnike, da bi 'bila tako utrjena enotnost oboroženih sil v boju proti komunistom. Mlad.i častniki zagotavljajo, da hočejo disciplinirano vztrajati na svojih mestih v vojski in izvajati samo konstruktivno kritiko v okrepitev vladne akcije.
smatra več za smrtni greh. Priporoča se pa kot doslej pobožno pokopavanje rajnih.
Zadnjih sej koncila se je že udeležilo tudi nekaj ženskih »opazovalk« redovnic in tudi laičnih žensk. Koncil želi, kol se vidi, prilagoditi Cerkev novim potrebam in časom, ne da bi odstopila od svojih naukov in temeljnih uredb.
NOVI SVETNIKI
V soboto dopoldne je proglasil papež Pa' vel VI. na konzistorialni seji 22 črncev za svetnike. Pretrpeli so mučeniiško smrt 'j Ugandi. Obred kanonizacije se bo izvrši' z vsem sijajem 18. okto/bra v baziliki sv-Petra. Navzoč bo tudi Freddy I., bivši kraji Ugande in sedanji njen predsednik. Ta b’ tudi vnuk tistega črnskega poglavarja, k' ie ukazal mučiti 22 rojakov, ker so se spreobrnili h katoliški veri.
Kanonizacija črnskih svetnikov je velikega pomena za napredek cerkvenega občestva v Afriki.
JEZUITI PROTI KOMUNISTIČNI »PONUDENI ROKI«
Jezuitska revija »Civilta Catlolica« ba prinesla v prihodnji številki razpravo, k' zavrača komunistično »ponucleno roko«, kd io je omenil Togliatti v svoji »jaltski« spomenici. Po mnenju jezuitov gre samo z‘l taktično potezo komunistov v njihovcK protiverskem boju.
Jezuitska revija postavlji vodstvu i tuj1' janske komunistične stranke vprašanje, ci še vedno odobrava Leninove teze iz 'el3 1909, h katerim se je priznala italijanski partija še leta 1952 in ki se glasijo: gija je opij za ljudstvo; ta Marxov rc predstavlja temeljni kamen vsega mark*1' stičnega pojmovanja glede religi je ...«
Jezuiti ugotavljajo, da jim ni znano, ^ bi se bila italijanska komunistična partij*1 odrekla temu Leninovemu stališču o ve D'
Togliatti je hotel s svojo »ponudeno |U ko>< le uvesti novo metoda boja, da bi koristil razne nove struje v katoliških v' stah.
NOVI ITALIJANSKI PRORAČUN
Vlada je na svoji seji 30. septembra brila novi italijanski proračun za prihodnU finančno leto, ki se bo prvič — v skla s popravkom ustavnega značaja — sklada s koledarskim letom.	,
Proračunski državni dohodki so predvid r i na 6619,7 milijard lir (od tega 94,2°/» davkov). Izdatki pa bodo znašali 7276,3 n 'iiarde lir. Primanjkljaj je predviden 656,6 milijard in bo tako za 38,6 m i 1 i .1a 1 manjši kot v finančnem letu 1964-65.
Vlada je na isti seji tudi odobrila °sl1.(J. tek zakona o 20% zvišanju splošnega P1 metnega davka. To je zaenkrat določen0 ^ iri leta, v okviru prizadevanja za ozdu ':enje italijanskega gospodarstva.
• hi'
Bivši SS-ovski general Karl VVoll je ^ obsojen od sodišča v Munchenu na 1-ječe zaradi sokrivde pri nacističnih nih nad. Judi. Ušel pa je dosmrtni ječi, ^ je sodišče spozna'o, da je bil bolj 'sleip^ ^ in omejen — izvrševalec povelj, kot Pa ' budnik zločinov.
Kitajci z atomsko bombo
Ameriški zunanji minister Dean Rusk jc objavil 29. septembra izjavo, v kateri je rečeno, da »že nekaj časa vemo, da se 'komunistična Kitajska bliža trenutku, ko bo 'ahko izvedla prvo atomsko eksplozijo. Če se bo to zgodilo, smo v stanju, da to zvemo in da to novico objavimo. Že od petdesetih let se je vedelo, da komunistična Kitajska dela na projektu atomske bombe. Ne le, d.a ni hotela pristopiti k pogodbi o delni prekinitvi atomskih preizkusov, am-Pak se je tudi silovito uprla pogodbi ami. Eksplozija prve atomske bombe pa ne poceni, da Kitajska poseduje atomsko orožje, 111 tudi ne, da razpolaga Kitajska z moder-11'mi raketami zanje.«
Rusk je tudi naglasil, da so Združene države že pred časom predvidele, da si bo Judi Kitajska preskrbela atomsko orožje, "i da so skrbno precenile, kaj bi to pome-lilo za njihov vojaški položaj in za njihov Program atomske oboožitve. »Ne bomo mo-j-H drugega kot obžalovati, da bo Kitajska Uvedla atomsko eksplozijo v ozračju v hi-Pu, ko se skoraj vso druge države resno frud ijo, da bi obvarovale ozračje pred radioaktivnim okuženjem, in zdaj, ko se te druge države trudijo za omejitev tekme v oboroževanju.«
Rusk je hotel s tem predhodnim naznanilom o razstrelitvi kitajske atomske bom-)e> kar se bo verjetno zgodilo prav kmalu, Pripraviti svetovno javno mnenje na to in Preprečiti, da bi se kitajski komunisti okoristili s psihološkim učinkom svoje eksplo-z,je na azijske narode. Združenih držav namreč ne skrbi toliko kitajska atomska bomba, ker računajo, da bo poteklo vsaj še pet do deset let, preden bi jo Kitajci ^'hko uporabili, ampak njen politični učinek v Aziji. Kitajska je prva azijska država 'n prva država barvne rase, ki bo imela
RECEPT (»TRIKRAT PO OSEM«
Kot po navadi so vprašali časnikarji pred ^ratk:im nekoga sto lot starega kmeta v Vestfaliji, kaikšen recept je uporabljal za a’ko visoko starost: »Osem ur dela, osem. Ir spanja in osem ur prostega časa.«
Zdravniki so potrdili, da res ohrani »tni-j^at po osem« človeka zdravega in lepega. anes ljudje po večini premalo spijo. Naša (|«Hka civilizacije, iko se vsakdo peha za dobičkom in hoče biti pri vsaki stvari zra-naredi človeka — vedno utrujenega. Neprestani lov za lagodnejšim življenjem, uveljavljanjem mu krati spanje, in kar najhujše, tudi prosti čas. Človek postaja ?°drnjav nespečne/., starikav im tudi če si 10 na koncu vse pridobil, ga čaka prezgodna. smrt. Izognite sc torej taki starosti z Cceiptom »triikrat po osem ur dnevno.«.
NA LASTNEM GROBU
, Ves potrt se je vrnil Anglež Samuel Blyth Potovanja po Belgiji. Na belgijski fronti 'S je bojeval kot vojak v strelskih jarkih.
je prišel na vojaško pokopališče v ^Pern, je kar obstal, ko je bral na narobnem kamnu svoje ime. Tudi vsi ostali Podatki so se natanko ujemali. Štirideset je vojak Blyth veljal uradno po vojakih seznamih za mrtvega. V civilnih sezamih pa živi kot hišni posestnik Blyth. ^c'aj ima mož velike težave, da bi dal zbrisi z groba svoje ime.
atomsko bombo, in to bi seveda lahko imelo svoj odmev pri barvnih narodih, ki trpijo na kompleksu manjvrednosti nasproti belcem, tudi negled.e na ideološke razloge.
Gotovo pa je, da bi se atomska bomba ne mogla znajti v nevarnejših rokah, kakor so Mao Tse Tungove. On in njegovo okolje so ljudje, ki se vdajajo sanjam o nadvladi nad Azijo in morda nad svetom in ki jim je za vzor celo Džingis kan. Toda to bo tudi verjetno pripomoglo k poglobitvi preloma med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, hkrati pa bo dejansko zbližalo Rusijo in Zahod pred skupno »rumeno.« nevarnostjo.
BOLNI KONJI SVETEGA MARKA
Štirje bronasti konji, ki krasijo pročelje bazilike sv. Marka v Benetkah, bodo morali v kratkem v restavratorsko delavnico, ker so ugotovili, da jih je napadel takolmenovani rak brona. Razjeda jih neke vrste rja, ki jo povzročajo naslage iz padavin in prahu. Vso bronasto skupino bodo ob-! dali s posebno prozorno kemično snovjo, da jo 1 bodo zavarovali za naprej.
Te bronaste konje so izdelali v tretjem stoletju pred Kristusom v eni izmed slovitih helenističnih I kiparskih šol. Najprej so krasili Hadrijanov slavolok v Rimu. Pozneje so jih prepeljali v Bizanc, od tam pa jih je pripeljal beneški dož Enrico Dandolo na povratku s križarske vojne leta 1204 v Benetke. Tudi Napoleon jih je svoj čas odpeljal v Pariz, a so jih morali Francozi [pozneje vrniti na posredovanje avstrijskega cesarja.
PrijaHi, obrodile so trte vince nam sladko...
Oktober ali po starem vinotok zlati naše vinske brajde in pašne. O žlahtni trti in sladkem vinu se plete govor med trgači v p’aritah in ob stiskalnici v hramu.
Kdaj so bili tisti časi, ko je pel kmet prvo hvalnico vinski trti:
Na svetu lepše rožice ni, kot je ta vinska trta, pozimi spi, polet’ cveti, jesen’ nam vince daje.
Ej, dolgo je že tega! Slepi grški pevec Homer, ki opisuje dogodke v stari mikenski dobi, torej že 1200 let pred Kristusom, omenja vino v svoji Ilijadi na 49 mestih; v Odiseji pa kar 85 krat. V svetem pismu stare in nove zaveze beremo o vinu in trti nič manj kot na 500 mestih. Znanstveniki so ugotovili, da je rastla divja trta že v terciarni dobi, torej še predno se je pojavil prvi človek na naši zemlji. V 9. poglavju Mojzesove knjige beremo o potopu, ki se je pojavil okrog leta 5000 v medrečju ob Evfratu. Zapisane je, da je postal Noe po potopu poljedelec in da je zasadil vinsko trto. Njena domovina bi torej bila nekje v prednji Aziji, morda prav v Armeniji. Starost vinske trte jc pa tako častitljiva, da sega še v prazgodovino.
Drugo je pa vprašanje, kdaj in kako si je človek izmislil stiskati jagode in pridobivati iz njh močno pijačo. O očaku Noetu zopet beremo, da ga je sok vinske trte tako omamil, da je... no, da je postal uradni prednik vseh vinskih bratcev. Vsekakor pa je izpričan kot prvi vinski pridelovalec, čeprav je le slučaj nanesel, da je spoznal moč vinskih duhov.
Kraljevo zdravilo
V »Avesti«, v staroiranskem jeziku pisani sveti knjigi Parzov, je zapisano o iranskem kralju Džemžid.u, da je gojil trto. Sladke grozde je skušal čimdalje ohraniti. Ukazal jih je zložiti v hladni kleti v glinaste posode. Nekega dne pa je začelo v posodi brbotati in kipeti. Preplašeni služabniki so prihiteli h kralju z novico, da hočejo zlobni demoni zastrupiti njegovo zalogo grozdja. Prav takrat pa je kraljeva prva žena tako trpela na glavolbolu, da se je sklenila zastrupiti. S'išala je o strupu v kle-j ti, š’a je in se napila mošta. Prijetno ču-slvo se je razlilo kraljici po udih. Namesto smrti jo je objel trden spanec, iz katerega sc je zbudila popolnoma zdrava. Od tedaj so imenovali grozdni sok »Kraljevo zdravilo«.
Prvo ime za novo pijačo pa je prišlo iz staroarmenskega jezika in sicer »uoinos«.
V besedi je indogermanski koren »uei«, iki pomeni viti, upogibati. Vinska trta in njene vitice se tudi vijejo in upogibajo. Grki so besedo uoinos, potem oinos, kar prevzeli v svoj besedni zaklad. Iz oinos so Latin-ci naredili voinos, potem vi n um in iz tega sta pnišla nemški izraz wein in naše vino.
V vseh indogermamslkih jezikih je beseda vino skupna, kot na primer za mater.
Stari vinogradniki in kletarji
Kje pa najdemo prve opise trgatve in pridelovanja vina? Najdemo jih v latinski knjigi »De agricultura«, katero je napisal Marcus Portius Cato, ki je umrl leta i 49 pred Kristusom. Rimljani so hranili vino v velikih lončenih posodah, ki so držale do pet hektolitrov. Dve tretjini na globcko so jih zakopali v pesek. Za rabo so pa imeli druge lončene posode ali amfore po 25 litrov, katere so na vrhu zasmolili ali pa zaprli s plutovinastimi zamaški. Amfore so hrani'i v posebnih prostorih, imenovanih apoteke. Tu so jih tudi prekajevali, misleč, da postane vino v dimu bolj milo in čisto. Vedeli so tud.i, da morajo biti obrnjene vinske kleti proti severovzhodu, ker se vino bolj očisti. Iz amfor so vino natakali v namizne posode s cevjo liz kozje kože, uter vinarius. Vino so prevažali v mehovih, »cu-leus« imenovanih, ki so držali do dvajset amfor, šele pozneje so v severnih krajih znali delat: sode z lesenimi obroči.
Bolj natančno je opisal kletarjenje rimski naravoslovec P linij okrog leta 60 po Kristusu takole: Malo prej ko grozdje dozori, ga jc treba obrati in sušiti na vročem scncu, tri dni je treba grozdje po trikrat obrniti, četrti dan pa iztisniti, naliti
v posode; te je treba pustiti na soncu, da se vino umiri in sčisti. V kleti je treba, posode zamašiti, jih obliti s slano vodo lin jih nato potrositi s pepelom iz trtnih vej; klet pa prekaditi z dišečo mirto.
Od Plimijevih časov dalje pa se je vinogradništvo in kletarstvo v marsičem izbo'j-ša'o. V sodih že vre in sili na pokušnjo. Pa zapojmo z Župančičem: Hej, prijatelji!
Zdaj pa dajmo tistega, tistega od zida!
Svet je malo prida — radi bi bolj čistega;.
Bistrega, prozornega, kakor je ta čaša in kot misel naša!
NAČRT ZA NOVO BOLNIŠNICO	sih več kot neprijetno, ker se naklada na-
Vladni komisar Mazza je sprejel te d.ni njo vse, od hrane do umazanih in okrvavil redsednika združenih tržaških bolnišnic Ijenih obvez pri prevezovanju. Za več oma-Morgero ter arhitekta Calabija in Semera- ric pa ni prostora. Tudi higiena seveda tr-nija, iki so mu predložili dokončni načrt za 1 pi v takih razmerah. Za toliko 'bolnikov je novo bolnišnico pri Sv. Magdaleni. Načrtu \ odločno premalo prostorov za umivanje, da
je priloženo podrobno poročilo, iz katerega je razvidno, da je načrt za bolnišnico plod dolgega preučevanja bolniških upraviteljev, zdravnikov in arhitektov.
Nova bolnišnica bo vzorno sodobno zgrajena in urejena. Razpolagala bo s 700 do 800 posteljami. Stala bo približno štiri milijarde lir. Ta d,enar bo treba še preskrbeti. Posamezni oddelki bodo imeli največ po 80 postelj.
Načrt bodo zdaj poslali ministrstvoma za zdravstvo in za javna dela. Višji zdravstveni svet bi ga moral začeti preučevati že v enem mesecu.
Arhitekta pa sta začela zdaj sestavljati načrt za obnovo stare glavne bolnišnice. Dokončala ga bosta v nekaj mesecih. To ne bo lahko delo, ker je poslopje že zelo staro in ga bo možno moderno preurediti samo iz velikimi stroški in predelavami. Toda to je hudo potrebno, ker so razmere v bolnišnici, kljub vsej prizadevnosti uprave in osebja skoraj neznosne. Oddelki so prenatrpani, saj leži v posameznih prosto rih (na »hodnikih«) tudi po več desetin bolnikov ali bolnic, in po dva morata uporabljati isto posteljno omarico, ikar je vča-
P/sma uredništvu
Cenjeno uredništvo,
glede na dopis v predzadnji številki Vašega lista o skopuštvu med Slovenci bi imel pripomniti tole:
Zdi se mi, da je skopuštvo spremljevalni pojav kruhoborstva. Slovenci, ki nismo imeli svoje narodne države in smo bili stoletja pod tujo oblastjo, vedno samo prosilci za službe, smo imeli dostop samo v nižje slabše plačane uradniške službe, pa tudi velikih zasebnih pobud v gospodarstvu nismo mogli razvijati, ker je bilo tudi to zvezano s krediti, iki so jih dajale banke v tujih rokah. To je napravilo Slovenca malenkostnega v boju za vsakdanji kruh, naredilo ga je štedljivega in celo skopušikega. Kajti če je hotel priti do denarja, da bi začel kakšno večjo gospodarsko dejavnost, ali če si je hotel zagotoviti starost brez materialnih skrbi, je lahko prišel do njega samo s tem, da je stiskal pod palcem, kar je imel, in odtrgaval sebi in svoji družini od ust.
Danes sicer ni več tako, vsaj ne v taki meri. Toda tisti notranji občutek v ljudeh je ostal. Mno gi slovenski meščani in intelektualci pri nas čisto dobro zaslužijo, toda po miselnosti so ostali kru-hoborci, ikakor njihovi očetje. To jim je ostalo kot kompleks. Da se ga ne morejo znebiti, je vzrok v tem, da sc ga ne zavedajo, ker je postal del njihove narave. Tega kompleksa se lahko znebi le v resnici kulturen in široko izobražen človek, ki je odprt za ideje, katerim daje večjo važnost kot denarju. Takih ljudi pa je po mojem mnenju med Slovenci še premalo. Imamo sicer veliko šolanih ljudi, ki so napravili potrebne izpite in dosegli to ali ono diplomo. Nimamo pa dovoli v resnici izobraženih ljudi, katerim znanje ni samo sredstvo za dosego b oljšc službe, ampak sredstvo kulturnega in moralnega dviga,
Skopuštvo je torej v bistvu znak duhovne in idejne revščine in tega, da se tisti človek ni povzdignil iznad kulturne ravni primitivnosti. Iz tega razloga tudi ne more spoznati važnosti in smisla raznih slovenskih kulturnih in političnih pobud,
> katere naj bi prispeval svoj obolus. T.tk "lovek je po mojem vreden bolj pomilovanja kot obsojanja.	Z. (J., Trst
ne govorimo o kopanju.
ODSTOP OBČINSKEGA SVETOVAVCA CUMBATA
Na torkovi seji tržaškega občinskega odbora so sprejeli na znanje ostavko občinskega svetovavca in podžupana prof. Cum-bata. Ostavka začne veljati 1. oktobra. Župan in odbor sta izrekla prof. Cumbatu zahvalo za njegovo delovanje.
V nadaljevanju seje so odobrili poročilo odbornika Verze o študiji prof. Marussija za izkoriščanje vodnih virov Glinščice za preskrbo mesta z dobro pitno vodo. Z vodo iz Glinščice bi lahko popolnoma rešili problem pitne vode za Trst.
Boljunec:
PRAZNIK GROZDJA
V nedeljo popoldne se je Boljunec ves razživel v praznovanju grozdja in trgatve. Središče praznika je bilo »Na gorici-«, kjer je bil postavljen oder za kulturne nastope. Vse naokrog so pa bile razpostavljene stojnice z izbranim grozdjem po 100 lir kilogram. Bolj so se pa številni gostje drenjali okrog stojnic, kjer so točili že letošnji sladki mošt, za prave vinopivce pa tudi lansko belo in črno kapljico. Ni manjkalo seveda tudi domače gnjati in okusnih čevapčičev.
Kulturni spored se je začel z godbo na pihala, ki je izvajala operne melodije, pa tudi vesele poskočnice. Nato je zapel bazoviški zbor »Lipa« pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca vrsto naših ljudskih pesmi. Nastopila je tudi furlansika folklorna skupina, ki je žela burno odobravanje za rezijanske in štajerske plese. Na zadnji točki sporeda je pel zbor »Seghizzi« iz Gorice pod vodstvom pevovodje Franceta Valentinčiča ml. Prihitel je v Boljunec, kljub avtobusni nesreči, ki ga je dotekla na cesti v Jami j ah in pri katerem se je zborov predsednik Martelanc težko poš/kodoval. Kljub nezgodi pa je zbor vztrajal in je žel tem večjo pohvalo. Boljunski grozdni praznik je vsako leto privlačnejši, s tem mnenjem so se gostje razhajali že pozno v noč.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BO DOBILO SVOJO STALNO DVORANO
Novo slovensko gledališče v Trstu bo odprto zelo verjetno 3. decembra. Gledališče stoji, kot znano, v ulici Petronio. Prva predstava v njem bo izvirno delo Bratika Krefta pod naslovom »Po neskončni poti« in bo posvečeno pesniku Francetu Prešernu. Režiral bo Jože Babič, za scenografije pa skrbi Avgust Černigoj. Delo bo glasbeno oprmil Pavle Merku.
Gledališka dvorana bo imela prostora za 536 sedežev. Foyer bo okrašen z lestenci iz Murana in z intarzijami Avgusta Černigoja.
Tako bo Slovensko glndališče končno prišlo do svoje stalne dvorane.
PRIZNANJE TRSTA ZA SKLADIŠČE KAVE
Tržaški župan Franzil je v sredo izročil bivšemu predsedniku brazilskega zavoda za kavo Renatu da Costa Lima pergament ° častnem meščanstvu za zasluge, iki si jih je pridobil za postavitev skladišča za brazilsko kavo v Trstu. Svečanosti so se udeležili vsi občinski svetovavci, ki so prej soglasno odobrili predlog za podelitev častnega meščanstva Renatu da Costa Lima. Predlog je utemeljil župan, ki je orisal prizadevanja odlikovanca za ustanovitev skladišč3 brazilske kave v Trstu in za ustanovitev brazilskega konzulata v našem mestu.
Oboje ima tem večji pomen glede na zastoj v razvoju tržaškega pristana in na dejstvo, da je bilo ukinjenih že več tujih konzulatov v Trstu, med njimi celo angleški, kar vzbuja v tržaških gospodarskih krogih upravičeno pesimistično občutje-Brazilska pobuda pa je vnesla v ta peS'' mizem vedrejšo noto, in kot vse 'kaže, se je tudi obnesla.
 •--
I Prodamo žensko in moški slovenskn narodn nošo. Ponudbe na uredništvo N L.
Tipana:
POTREBNA SO JAVNA DELA
V naši občini so potrebna razna nujna dela, ki jih županstvo še vedno odlaga na boljše čase.
Zato so poslali nekateri občinski sveto vailci, na pobudo slovenskih zastopnilkov> občinskemu odboru pismo z navedbo jaV' nih del, katera je treba vzeti brez octI°Sa v poštev.
Med, temi je uvedba avtopievoznih P>'°= iz Platišč v Videm in v Brezje, ki so daneS še vedno odrezane od sveta. Enako potreb' na je tudi zveza iz Viskorše in Krnahte' Manjkata še vedno poštna urada v Viško!-' ši in v Prosnidu; začeli so že s priprava^1 zanju, a so jih iz neznanih v7rokov prc#' mili.
Potreben jc tudi mostič čtz Krnahto zašel ju Debeleži; kanalizacija za g /ezn*cC
v Platiščih; popiava in razširitev ceste ^ avtobusni promet iz Tipanc v Pozore in 'j Križu. Potrebno je asfaltiranje trga pre cerkvijo v Tipani. Zelo važna je tudi obn^ va starega mosta na Nadiži, med Platiš in Breginjem, za turistični in trgovski p1"0' met. Prav posebno pa kliče po gradnji °e' sta med mostom na Nadiži in Prosnid0*11' potrebna sta le dva kilometra, da sc P1’0 snid, ki je najmanj povezan s svetom- 11 Platišča odpro proti Kobariškemu kotu.
Na koncu zahteva posebni odbor za nomsko povzdigo- slovenske Benečije tuC. ustanovitev srednje in obrtne šole v Tip311'
Kot vidimo, je v občini še nešteto P°. treb, vzeti bo treba v pretres vsaj najb° nujne.
škrutovo:
SMRT V TUJINI
Iz daljne Kanade je prišlo nedavno lostno sporoči(lo. V tujini se je na . smrtno ponesrečil naš domačin Ivo ZaW ’ po domače Gorjupov, že deset let je teg ’ odkar je šel zdoma isikat kruha po sve a je našel komaj 35 leten nesrečno smrt-Kojliko naših ikrepkih mož in fantov ^ še požrla tujina, ker jim domovina ne re dati zaslužka in kruha?
Ju (ji* 't ih 1s v
NOVO ŠOLSKO LETO
Danes se je začelo s sveto mašo novo šolsko leto tudi na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Letos jih bo obiskovalo 248 dijakov, ki so po šolah raznih vrst takole razporejeni: na učiteljišču jih je 24, na gimnaziji in liceju 39, v enotni nižji srednji šoli 185. Tu je vštet tudi tretji razred strokovne šole s 13 dijaki in 12 dijakinjami. Prihodnje leto bo ta razred odpadel, ker bo obstajala po novi šolski uvedbi samo enotna nižja srednja šola s tremi razredi.
V primeri z lanskimi vpisii le letos 23 dijakov in dijakinj manj. Vemo, da so kljub javnim opominom še vedno nekateri slovenski starši brezbrižni d,o svoje narodne dolžnosti, kar jim nikakor ni v čast, njihovi otroci pa jih zato tudi ne bodo bolj spoštovali.
Kar se pa tiče učne in pedagoške ravni naših srednjih šol, je dovolj, če pogledamo končne uspehe go riških slovenskih maturantov. Z učiteljišča so v poletnem in jesenskem roku položili vsi usposobijenostne izpite. Maturanti z goriškega liceja so tudi
• HniialbUii r/o/t»»r«
1'o jda:
ŽALOSTNA OBLETNICA
V nedeljo je vse prebivalstvo' Fojde, Ahtna in Nem obhajalo dvajsetletnico strahotnega požiga in pokqla, katerega so zakrivile podivjane SS-ovske čete s pomočjo domačih fašistov.
2e avgusta 1944 so med Terom in Nadižo divjali vlasovski kozaki v nemški službi, ko so jih partizani odbili, so kozaki iz maščevanja opustošili ves Torlan. V nek hjlev so nagnali 36 oseb, tudi ženske in otroke, ter so jih žive sežgali. Po večdnevnih bojih so bojevniki za svobodo očistili ozemlje in so proglasili v Nemah Vzhodno osvobojeno ozemlje, ki je segalo od Brcginja do Čedada in Cente. V Italiji je bil ta okraj prvo svobodno ozemlje z lastno upravo, medtem ko je biila vsa ostala država v oblasti hit-lerjanskih in fašističnih čet. Seveda je bila
*a mala »republika« trn v peti nemškim gaulaterjem.
Dne 27. septembra 1944 je začelo težko nemško topništvo rušiti partizanske postojanke in vse tri večje kraje. Dve diviziji Nemcev sta od treh strani prodirali proti Nemam in Fojd.i. Potem ko so se zvečer priplazili skozi Platišča v dolino Grivo, so obkolili Fojdo; 28. septembra zjutraj so se morali različni partizanski oddelki prebiti skozi sovražni obroč proti Tipani in Krnici.
Tisti dan pa 'se je odprl pravi pekel nad, Fojdo, Nemarni, Ahtenom in Logom. Nemški oddelki so požigali, pobijali, vlekli proč, kradli im uničevali.
V nedeljo so bile na pobudo Zveze italijanskih partizanov in treh občinskih uprav spominske proslave. Kot vladni predstavnik se jih je udeležil podtajnik obrambnega ministrstva Pelizzo in mnogo drugih predstavnikov oblasti in množica ljudstva ter bivši, tudi slovenski partizani. V Fojdi sta imela spominske govore senatorja Pelizzo in Pietro Secchia, bivši glavni podpoveljnik italijanskih partizanskih enot. Oba sta poudarjala, da nočeta podžigati k sovraštvu, ampak zlasti mlajšemu rodu pokazati, kam privede izguba pravice in svobode.
vsi — razen enega — opravili z uspehom maturitetne izpite pred komisijo v Trstu. Dijaki s slovenskih srednjih šol prav tako dobro uspevajo na univerzah. Seveda, učiti sc je treba in pripravljati, kakor na italijanskih, tako tudi na slaven,sikih šolah.
—0—
Osnovne šole na Goriškem bo letos obiskovalo 384 otrok. Pod goriškim didaktičnim ravnateljstvom jih je vpisanih 208, v dobcrdobskem pa 176. Vseh otrok je k: pet manj kot lani.
Vsem dijakom in šolarjem želimo v novem šolskem letu dosti uspehov!
ČESTITAMO!
Sredi prejšnjega meseca je obhajal svojo 70-letnlico znani goriški zobni zdravnik dr. Lambert Menmolja. Praznoval jo je kar na tiho, skromno, kot je skromen po svoji naravi.
Njegovo življenje ni vedno gladko. Rodil se je v Podgori, srednje šole je obiskoval v Gorici, na univerzi pa je študiral na Dunaju in v Pragi. Vojna ga je zanesla na razne fronte, od, Rombona na Kras in do Piave.
Zdravniški poklic je izvrševal najprej v Idriji, potem pa ves čas do danes v Gorici. Vsako jutro kolesari v ambulanto na Travnik, še čil kot mladenič in ves nasmejan. Zna pa povedati, čeprav poredkoma, marsikatero hudo iz časa, ko so ga fašisti zapirali in pretepali kot protifašista. Ko sc je vrnil iz taborišča, je zvedel, da je postal njegov sin žrtev vojne. Pa je 'le krepko poprijel za narodno delo kot predsednik različnih političnih organizacij. Kandidiral je tudi za parlament. Šele prav v zadnjih letih se je nekoliko umaknil iz javnega življenja, svoj poklic pa še vedno opravlja.
Jubilantu želimo, da bi še dolgo vztrajal čil, nasmejan in vedno dobre volje!
Inženir Josip Rustja, ena izmed značilnih slovenskih o-sebnosti v Gorici, še tistih iz »stare garde«, bo obhajal 4. oktobra svoj sedemdeseti rojstni dan.
Obiskali smo ga v njegovi pisarni v »Vi-noagrarii« na Travniku. Sedi za kupom poslovnih papirjev, pred njim pa leže tudi razni osnutki za članke in spise o poljedelstvu in vinogradništvu, po katerih je znan vsem kmetovalcem po naši deželi in tudi onkraj meje. O sebi ne igovori rad, vemo pa, da je učakal v svojem življenju tudi dosti bridkih dogodkov. Njegov življenjepis bi se bral kot roman. Naj povzamemo 'iz njega nekaj glavnih podatkov: Ing. Rustja se je rodil 4. Oktobra 1894 v Skriljah, v kmečki družini »pri Pušpavih« po domače. Bilo je enajst otrok. Zato so bile v hiši skrhi, ko je Jože dokončal četrti razred osnovne šole in je bilo treba poslati nadarjenega dečka v Gorico. Malo s podpo-
SOVODNJE
V nedeljo dopoldne se je izvršila v So-vodnjah pomembna slovesnost. Odprt je bil novi sedež sovodenjske kmečko-delavske posojilnice v lastnem poslopju, ki je ob glavni cesti med športnim igriščem in cerkvijo.	,
Ob enajsti uri je domači župnik g. Komac blagoslovil novo stavbo1. Navzoče je pozdravil predsednik upravnega odbora Pipan, župan Ceščut pa je orisal delovanje posojilnice, ki je važen činitelj za sovo-denjslko in okoliško gospodarstvo. Poudaril je, da deluje sovodenjska posojilnica že 56 let. Marsikateri družini in kmečkemu gospodarstvu je pomagala iz stiske in iz oderuških rok. Danes ima posojilnica 140 članov. Hranilnih vlog je nad sto milijonov, v rezervnem skladu pa trije. Za županom je govoril zastopnik Italijanske banke, 'ki je pohvalil modro vodstvo zavoda, zlasti njegovega dolgoletnega predsednika Andreja Pipana.
Po slavnosti so si gostje ogledali zelo pripravno urejene poslovne prostore. Sovodenj ci so ponosni na svojo posojilnico, v katero vedno bolj zaupajo.
Jarnlje:
AVTOBUSNA NESREČA
V nedeljo popoldne se je pripetila na glavni cesti pri Jamiljah avtobusna nesreča, ki bi bila lahko imela hujše posledice.
Ribijev avtobus je vozil iz Gorice proti Trstu člane neke 'goriške pevske skupine. Nenadoma je počila guma na prednjem kolesu in težko vozilo je zdrkni'o 'S ceste. Potniki so popadali s sedežev in več se jih je ranilo. Najhuje je pa ranjen znani goriški trgovec Anton Zitter iz ulice Morelli, ki sc je težko poškodoval na hrbtenici. Naglo so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti več tednov.
rami v Alojzijevišču in Malom semenišču, večkrat pa tudi s praznim želodcem se je j pridni di jak prerinil do mature, katero je opravil leta 1913. z odliko na tedanji goriški gimnaziji. Nato je šel študirat na Dunaj na visoko šolo za kmetijstvo. Spomladi leta 1915 pa je moral pod orožje. Pri polletni Brusilovi ofenzivi leta 1916 je bil ujet na ruski fronti. Po sklenitvi miru med Rusijo in Nemčijo je stopil kot prostovoljec v srbsko armado v Odesi. Pozimi leta 1917 je pretaval vso Sibirijo do Arhangelska, kjer se je vkrcal lin priplul preko oceanov na škotsko. Pot ga je vod.ila od tam v Francijo 'in v Italijo. S svojo četo je prispel naš jubilant v Taranto in nato v Grčijo, kjer se je udeležil še vedno kot prostovoljec proboja na solunski fronti. Po vseh teh o-disejah je bil odpuščen iz vojne službe v aprilu leta 1919.
Kot vojni povratnik se je znašel v Ljubljani. Našel je začasno zaposlitev v tajništvu Slovenske ljudske stranke. Hotel je pa končati študije in je spet šel na Dunaj. Kljub študiju pa je našel časa za udejstvovanje v akademskih katoliških organizacijah.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Inženir Rustja - 70-letnik
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Kvimi/ibhi pibatolj u dcmafriijmi 'wetu
V Bologni sc je začel v ponedeljek drugi mednarodni 'kongres krščanskih pisateljev. Na njem razpravljajo o literarni in umetniški plati splošne teme »Človeške vrednote in današnji napredek«. Na kongresu sta predavala prve dni poleg drugih tudi italijanska pisatelja Diego Fabbri in Bonaventura Tecchi.
Diego Fabbri je govoril o pogojih, v katerih dela pisatelj v Italiji, in o današnji literaturi ter njenem odnosu do pesimizma, ki ga kažejo pristaši tehničnega napredka glede književnosti in duhovnih vrednot. Po njihovem v jutrišnjem svetu ne bo več intelektualcev v klasičnem pomenu te besede, ampak samo graditelji nove stvarnosti Fabbri pa je odločno optimistično prikazal podobo bodoče civilizacije, v kateri bodo absolutne človeške vrednote predstavljale osnovo vsake resnične umetnine. Naglasil je, da bo v ponovnem odkrivanju in vrednotenju človeškega bitja vir vsake resnične ustvarjalne izvirnosti. Rekel je tudi, da se mora katoliški pisatelj upirati predvsem raz-krojevalnim tendencam, ki jih kaže sodobna kultura, v kateri od časa do časa prevlada literarna proizvodnja določene esejistike z dialektičnimi sposobnostmi ali take, ki jo obvladuje čutnost fotografskega realizma.
Tudi pisatelj in profesor rimske univerze Bonaventura Tecchi je analiziral pogoje, v katerih dela krščanski pisatelj v današnjem svetu, in nakazal smernice za orientacijo v zmedenem položaju, ki vlada v kulturi, tudi v katoliški. Rekel je, da se razodene krščanski in verujoči pisatelj po tem, kakšno stališče zavzame do problema neumrljivosti. Najhujša skušnjava za današnjega pisatelja je namreč v tem, da podleže demagogiji, ki prikazuje probleme v izključno tostranskih perspektivah in pozablja na transcendentno in večno sfero. Da bi zadostil tej zahtevi večnosti, se znajde krščanski pisatelj včasih v dokaj neugodnem in dramatičnem položaju. Pisatelj pa se mo-ia vedno zavedati, da ne obstoja samo družbenogospodarska pravičnost, ampak predvsem tista pravičnost katero je Tecchi označil za pravičnost duš oziroma za večno pravičnost. Sele tedaj, ko bo z napredkom uresničena socialna pravičnost, kar se bo gotovo zgodilo, bodo ljudje bolj občutili pomanjkanje dušne pravičnosti. Pri odpravljanju tega pomanjkanja pa mora sodelovati krščanski pisatelj.
Na kongresu poljskih književnikov, ki je bil zadnji čas v Lublinu, je zahteval katoliški pisatelj
RAZSTAVA RIMSKE UMETNOSTI
V SEVERNI ITALIJI
Na razstavi »Rimske umetnosti« v severni Ita-1 liji, ki so jo odprli 19. septembra v Bologni, sodeluje poleg raznih muzejev iz Francije, Švice, Avstrije ter seveda Italije tudi arheološki muzej iz Pulja. Na razstavo je poslal dva rimska reliefa, rimski nagrobni spomenik iz okolice Poreča, lepo rimsko svetilko iz brona, vaze iz alabastra in še razne druge dragocene predmete, ki tehtajo skupno dve toni. Te rimske umetnine so zavarovali za deset milijonov lir.
Razstava o rimski umetnosti in civilizaciji v severni Italiji prikazuje umetniške predmete iz severnoitalijanskih provinc rimskega imperija od 2. stoletja pred Kristusom do 3. stoletja po Kristusu. Po umetnostno-zgodovinskem pomenu je to ena najvažnejših razstav, kar jih je bilo kdaj organiziranih v Evropi. Najlopše rimske umetnine iz tistega časa so razstavili med drugim pariški Louvre, pariška nacionalna knjižnica, muzeja iz Budimpešte in s Szombathelyja in še nekateri drugi veliki muzeji, ki hranijo bogate rimske zbirke.
Razstavljeni so kipi iz marmorja in brona, slike, mozaiki, izdelki iz stekla, keramike, zlatarski izdelki, okraski iz ambre in drugo. Razstava je nameščena v palači Archiginnasio.
REMARQUE ZA SKOPJE
Pisatelj Erich Maria Remarque se je odpovedal honorarju za objavo svoje znane knjige »Na Zahodu nič novega« v makedonskem prevodu v Skopju. Remarque je dejal, da od skopske založbe za to knjigo kot tudi ne za vsa druga svoja dela ne zahteva ničesar spričo težkega stanja v makedonski prestolnici po potresu v Skopju.
in kritik Štefan Kisielievvski, da se omogoči tudi diskusija o nemarksističnih političnih nazorih. Po zanesljivih poročilih z zborovanja, ki se ga je udeležil tudi vodja partije Gomulka, je Kisielew-ski vprašal: »Zakaj ne bi smeli na Poljskem objavljati knjig, ki izpovedujejo nemarksistična stališča? To je sedaj mogoče v Madžarski! Ali bo v bodoče tudi pri nas možno svobodno izražanje mnenja?«
Kisielew£kii, najvažnejši govornik katoliškega krila književnikov, je na kongresu tudi poročal, da je katoliška tedenska revija »Tygodnik Povv-szechny« poskusila vodita tako diskusijo, nakar so revijo kaznovali s tem, da so njeno naklado zmanjšali za četrtino.
Več zastopnikov Zveze književnikov je ostro kritiziralo govor Kisieleuskega. Zanj se je pa zavzel drug katoliški književnik, Alfred Saszovvski, ki je zaklical »če predstavlja Kisielevvski propad meščanstva, kot je trdi! predgovornik, zakaj se potem socializem boji nečesa, kar že propada?«
Kongres književnikov je zboroval na tajnih sejali. Samo pri svečanem začetku so bili navzoči časnikarji, ki so jih nato izključili.
Robert Faganel: »Sončnice«
FELTRINELLI OPROŠČEN
Apel acijsko sodišče v Milanu je oprostilo založnika Giangiacoma Feltninellija obtožbe, da je objavil nemoralno delo. Obtožen je bil zaradi objave knjige »Podzemlja«, ki jo je napisal Jack Ke-rouac. 2e prej ga je oprostilo sodišče v Vareseju, ki je bilo pristojno za to tožbo, ker je bila knjiga tiskana v Vareseju. Državni tožilec je vložil priziv, eeš da te knjige ni mogoče smatrati za umetniško delo, ampak jo je treba imeti za pornogtafi.jo. 'roda zagovornik je poudarjal, da je Kerouac p'i-;.ran predstavnik določene struje mode n; ameriške literature. Skupaj z Al lenom Giusbergovn namreč predstavlja takoimenovano »generacijo beatni-kov«.
Sodišče je sprejelo tezo obrambe in oprostilo Feltrinellija, pa tudi umaknilo odlok o zaplembi knjige »Podzemlja«.
SPREHOD ZALJUBLJENIH ČEVLJEV
Na mednarodnem dramskem festivalu v Benetkah je nastopila v soboto skupina črnskih gledaliških igralcev, ki so uprizorili dramo »Trage dija kralja Krištofa«, katero je napisal črnski pi-satelj iz Zahodne Indije Aime Ccsaire. Ta piše, kot znano, v francoščini. Režiral je Jean Marie Ferrcau. Drama se dogaja na Haitiju v prvem desetletju preteklega stoletja, ko je postal bivši suženj in strežnik v hotelu kralj osvobojenih sužnjev na Haitiju in si nadel ime kralj Krištof. Bil je krvolok, a hraber in poln fantazije.
Za to predstavo je vladalo izredno zanimanje Igralsko skupino so sestavili črnci iz raznih črnskih držav, od Haitija do Slonokoščene obale. Doživela je zelo lep uspeh.
V ponedeljek pa je nastopilo na festivalu v Benetkah takoimenovano »Črno gledališče« iz Prage z igro »Sedem vizij«. To so zgodbe brez besed, ki so povezane med seboj s poctično-moralistič nirni nameni. Velik del oseb na odru se giblje v temi, pri čemer oživljajo razne predmete in prikazni, kar je gledališko zelo skrbno pripravljeno.
Za primer samo eno izmed teh epizod: V neki pomladni noči se zaljubita med baročnimi zidovi praških ulic -dva futuristična čevlja, in nadaljujeta romantični sprehod tistih dveh, ki sta jih imela zadnja obuta.
Kljub futuristični grozolnosli je predstava ve-	|
selo vplivala na gledalec.
(»SCALA« V MOSKVI
Skupina milanske Scale je v ponedeljek zaključila svoje gostovanje v Moskvi s šesto predstavo opere »Trubadur«. Predstava je bila v kongresni palači v Kremlju. Doživela je enak uspeh kot pri vseh prejšnjih razstavah. Ker pa je bila to zadnja predstava, je občinstvo še bolj živo ploskalo in zmetalo še več cvetja na oder. Aplavzi so trajali neverjetno dolgo. Tako je ta zadnji večer dostojno zaključil bivanje italijanskih umetnikov v Moskvi, med katerim so v 23 dneh priredili predstav in koncertov, 18 v Bolšoj teatru, osem v kongresni dvorani v Kremlju, dve pa v veliki dvorani moskovskega konservatorija. Dvema predstavama je prisostvoval tudi Nikita Hruščov, skoraj vsem predstavam pa njegova žena Nina.
Skupno si je ogledalo predstave okrog 100 tisoč ljudi, ki pa predstavljajo samo majhen del dveh milijonov Rusov, ki so se drenjali za vstopnice.
Pač pa so lahko radijski in televizijski naročniki sledili devetim predstavam slavne italijanske operne skupine. Pozneje bodo lahko Rusi gledali tudi film o gostovanju Scale v Moskvi. Film bo prikazoval odlomke iz Scaiinih predstav, intervjuve in slovesnosti, katerih so se gostje udeležili.
V zameno za gostovanje Scale bo prišel prihodnje tedne v Milan ansambel mosovskega Bolšoj teatra, ki bo 27. oktobra nastopil v Scali z Musorg-skijevo opero »Boris Godunov«.
TEKMA V ZNANJU SV. PISMA
Te dni se je zaključilo v Jeruzalemu tretje tekmovanje v znanju svetega pisma in svetopisemskih zadev. Tega tekmovanja se z navdušenjem udeležujejo poznavalci biblije iz Izraela in od drugod. Letos se je prvič zgodilo, da ni zmagal Izraelec, ampak tujec in sicer avstralski knjigovodja Graham Mitchell. Prislužil si je zlato medaljo. Drugi je bil izraelski študent Jomtov Krasjanski-
Kulturne novice
V Rimu so priredili »italijanski svetopisemski leden«. V okviru tega tedna je imel predavanje kardinal Agostino Bea. Predaval je o mesijanizmu.
—•—
Slavna črnska pevka Mahalia Jackson je morala v bolnišnico, kerje dobila srčni napad zaradi preutrujenosti. Morala bo ostati vsaj pet ah šest tednov v bolnišnici.
—•—•
Umrl je slavni filmski igralec Harpo Mara, član znamenite komične skupine bratov Mara. Smrt ga je dohitela v neki kliniki v Hollywoodu. Star j1-' bil 70 let. On ter njegova brata Chico in Groucho Mara so zasloveli po vsem svetu s številnimi filmi, v katerih je Harpo vedno igral nemega.
—•—
Novo operno sezono v Trstu bo odprl baletni zbor Scale, ki bo nastopil v soboto, 7. novembra v Verdijevem gledališču. Ob udeležbi slavne plesalke Carle Fracci bo izvajal balete Čajkovskega. Prokofjeva, De Falla in Ravela.
GOSPODARSTVO
Rako je s trgatvijo
Kdor ima lc malo trt in pridela malo grozdja, je že potrgal, ker sc je bal, da mu ose in čebele izsrkajo še tisto malo1. Potrgan je tudi ves lokajec, ker spada k zgodnjim vrstam in ker je začel gniti v vseh manj osončenih legah in tudi po celi Furlaniji. Glede ostalih sort pa so cele vasi — posebno na Goriškem — hotele do konica izkoristiti lepo septembersko vreme, ki je zo mnogo dvignilo sladkobo grozdnih jagod. Mnogi od teh so začeli trgati šele ta teden.
Razen tokaj ca so vse sorte os tale zdrave do konca, tako da je trgatev v splošnem lepa. Pridelek je tudji obilen in v splošnem prav sladek. Različna merjenja sladkorja so pokazala pri tokajcu 22" do 24°, pa tudi 25" sladkorja, tako da se bodo našla vina! tudi s 15 stop. Maliganda. Nekaj malvazij' je kazalo znatno nad 20° sladkorja, najboljša od nas merjena celo 22.6" sladkorja. Znatno nad 20" sladkorja so pokazali tudi1 burgundci — pinoti in merlot. Ostale sorte kažejo v dobrih legah 18 do 20" sladkorja, v slabših legah med, 16" in 18°, v prav slabih — osojnih — tudi manj.
Za marsikaterega vinogradnika letošnja trgatev ni posebno vesela, čeprav je pri nas obilna in je grozdje sladko. Premnogi imajo v svojih kleteh prevelike ostanke iz lanskega leta. So kleti, kjer imajo še ves lanski vinski pridelek. V tem oziru ni točne statistike, a strokovnjaki cenijo, da je v občini Krmin najmanj 2.000 hi lanskega pridelka, v občini Štcverjan kaj manj, v občini Gorica (z Oslavijo vred) pa več kot 2.000 hi.
Kam s tem vinom, ki je v veliko napotje
STOPINJE SLADKORJA, STOPINJE ALKOHOLA
Če vemo, koiliko sladkorja vsebuje mošt, lahko s precejšnjo natančnostjo izračunamo, kako močno bo vino, koliko stopinj alkohola bo imelo. V ta namen množimo vsoto odstotkov sladkorja z 0.6. Torej če je v moštu 16 odstotkov sladikorja, bo vino kazalo 9.6°/o (16 x 0.6 = 9.6) alkohola, če vsebuje mošt 21 'stopinj sladkorja, bo vino vsebovalo 12.6 stopinj alkohola.
V navadnem življenju množimo torej z 0.6 odstotke sladkorja. Ta količnik 0.6 pa ne odgovarja ved.no. Lahko je premajhen ali pa tudi previsok. Premajhen je, če je mošt zelo čist, filtriran. V tem slučaju se v praksi množi z 0.63 in dobimo' iz 16 stopinj sladkorja nad 10°/o ailkohola, točno 10.08. Iz 21% sladkorja dobimo 13.23% alkohola. — Če pa je mošt hudo moten, prav malo čist, je količnik 0.6 previsok in v takih slučajih množimo % sladkorja s 0.57 ali celo samo z 0.55.
IIMELJ V SLOVENIJI
Hmeljarska trgatev v Savinjski dolini se je slovesno začela ta teden. Na delu je 14 tisoč obiračev, ki imajo na razpolago tudi deset modernih strojev za obiranje hmelja.
Zadnji dež je precej pospešil rast, tako da računajo strokovnjaki na 15 od.stotkov višjo letino nego lani. Nad 95 odstotkov pridelka bodo izvozili v inozemstvo.
letošnjemu pridelku? — Pred meseci smo svetovali, da bi morali prodati vsa šibkejša vina za destilacijo, in mnogi so se držali | našega nasveta. Prodaja za destilacijo pa pomeni veliko izgubo.
Pisali smo, da so zadružne kleti v Bene-čijah prodale vse svoje zaloge vina. A'i ni skrajni čas, da se naši vinogradniki resno zganejo?
KAKO RAVNAMO Z MOŠTI?
Napredni vinogradniki ravnajo letos z mošti tako kot vsako leto. Če ne že v vinogradu, potrosijo grozdje vsaj med mlenjem s prahom žveplenokislega amonijevega fo-
sfata (solfosfato aminom eo) ali ga škropijo z raztopino istega sredstva. Oboje se dobi v trgovini tudi v količini za 10 stotov grozdja, če je vse grozdje prav zdravo, lahko tiste odmerke uporabimo za 12 in tudi 15 stotov grozdja. Kdor uporablja to sredstvo, naj mošt v ne žvepla in naj tudi metabisulfita ne uporablja. — Predno nalijemo sode z moštom, ki je dobil žvepleno-kisli amonijev fosfat, moramo mošt nekoliko prezračiti. To se zgodi z enim ali dvojnim precejanjem mošta iz šemple v plav-nik skozi večje leseno a'i bakreno sito.
V zmoti pa so vinogradniki, ki pravijo, da je letos grozdje zdravo in da zato ne potrebuje nobenih pridatkov. Drugi trdijo, da je dovolj, če pride mošt v zažveplan sod. — Slednje je bolje kot nič, a na mestu je edino dodatek žveplenokislega amonijevega fosfata, katerega seveda lahko nadomestimo.
Proizvodnja mleko pada
V povojnih letih se je v Italiji proizvodnja mleka dvigala iz leta v leto in dosegla ter celo presegla letno 'količino 100 miiijo-nov hektolitrov. Zadnja 'štiri leta pa se slika preobrača: letna proizvodnja pada in se je že znižala na sedanjih približno 85 do 90 milij. hi. Vzrok tiči v prenizkih cenah za mleko v zvezi s predrago delovno silo; zaradi katerih so mnogi živinorejci skrčili število krav na toliko, kolikor jih lahko oskrbuje domača, družinska delovna sila, ki si seveda pomaga tudi z mehanizacijo, zlasti z molznimi pripravami.
Po francoskih podatkih je v Evropi skoraj splošen pojav, da se je skrčilo število krav molzniic v 13 evropskih državah se je skrčilo za 2,3°/o. Izven Italije — kjer je proizvodnja mleka najbolj padla — je proizvodnja padla ipredvsem v Holandiji. Tu se to najbolj odraža na proizvodnji masla, katerega cenijo za to leto na 90.000 ton, kar je za 5°/o manj kot lani. Lansko leto pa je bila v Holandiji proizvodnja masla za 7°/n nižja kot leta 1962.
Tudi v ZDA se je lani število molznic ne-krav molznic; v 13 evropskih državah se je molznost dvigala, tako da je proizvodnja m'ek a še nekoliko narastla. Podobno sliko nudita Avstralija in Nova Zelandija. V teh treh državah danes bolj skrbijo za prirastek mesa, po katerem je vedno več povpraševanja.
V svetu za železno zaveso pa so razmere še mnogo slabše. V prvem letošnjem trimesečju se je v Rusiji proizvodnja surovega masla znižala za 12% (tolilko priznajo) v primeri z lanskim letom in bridko osme-šene so visoko doneče obljube Hruščova, da bo Rusija kmalu dosegla in presegla ZDA glede proizvodnje masla in mesa. Predpogoj za tako tekmovanje je, da bi Rusija razpolagala z ogromnimi količinami žitaric, 'ki niso potrebne samo za človeško prehrano, marveč so tudi glavna krma za
| perutnino, prašiče in deloma za goveda.
1 Rusija pa teh ogromnih koMčin žitaric še ne pridela, vendar bi jih lahko. Toda sedaj , uvaža ogromne množine pšenice iz Združe-, nih držav in Kanade, ne pa iz svojih agrarnih satelitskih držav, ker so tudi te po | trebne ameriške pšenice.
I Za enkrat je Ruisija sklenila z Dansko | pogodbo za uvoz 30.000 stotov sira v tem i letu; lani je ta uvoz dosegel le 20.000 sto-
I tov, predlanskim (1962) pa 30.000 stotov.
I Letošnjega aprila je Danska začela pošiljati na vzhod svoje maslo. Nemčija za berlinskim zidom je dobi’a 2.500 stotov masla, čehoslovaška pa ga bo dobila 3.000 stotov.
In Kitajska? Tamkajšnje prebivalstvo bi z lahkoto povžilo vse prebitke hrane vsega svobodnega sveta, iz katerega prihaja na Kitajsko nepregledno števi'o hranilnih pa-ketov, za katere ni potrebno šteti dragoc' nih valut. Uradna Kitajska pa se je dogovorila s Francijo, naj ji ta pošlje 4 milijone stotov posnetega mleka v prahu. Poznavalci francoskega gospodarstva se vprašujejo, od kod bo Francija vze’a toliko mlečnega prahu, če pa je znašala celotna njena proizvodnja mleka v prahu v letu 1962 komaj 1,25 milij. stotov, lani pa 2,1 milij. stotov. Drugi strokovnjaki pa trdijo, da Francija lahko za toliko dvigne svojo proizvodnjo prahu iz posnetega mleka.
Toda kot znano, ima Francija prav zdaj opraviti s kmeti, ki so začeli voditi proti vladi takoimenovano »mlečno vojno«. Zahtevajo namreč višje odkupne cene mleka, katerih pa vlada iz obzira do mestnega, zlasti delavskega prebivavstva in zaradi po-bijanja draginje noče dovoliti. Med to »mlečno vojno«, v kateri kmetje sabotirajo dobavo mleka v mesta, so navezane francoske družine z majhnimi otroki in bolniki predvsem na mleko v konzervah in prahu. Vse razpoložljive zaloge so bile v kratkem pokupljene in vprašanje je, če bo Francija sploh mog'a izpolniti svojo obveznost do Kitajske, razen če bo mleko v prahu, ki naj bi ga izvozila tja, sama kupila v tujini.
Z mlekom imajo, kot znano, velike skrbi tudi v Jugoslaviji, kjer je proizvodnja znatno manjša kot potrebe. Tudi vzroki za premajhno proizvodnjo mleka so isti ikot drugod, to je premajhna cena, ki jo dobi proizvajalec, medtem 'ko je vse preveč posrednikov, ki podražijo ceno mleku, preden pride do potrošnika. Drugi vzrok je v splošnem padanje števila goveje živine zaradi prevelikega zakola, ker vlada premočno povpraševanje po mesu, isto kot v Italiji 'n drugod, kamor jugoslovanska izvozna podjetja tudi izvažajo meso, kljub opominom jugoslovanskih ekonomov, da je tak pretiran izvoz mesa škodljiv.
VIRGILU ŠČ
NADALJNJA DEBATA
K besedi se javi inženir Heiland, ki govori v imenu goriških fašistov in kot zastopnik slovenskih fašistov okoli Nove dobe Peternela in Bandlja.
»Naš načrt je jasen : Goriška mora ostati samostojna dežela s prefekturo. Toda Slova-
u,. ltitiSEDNJAK
ni ne smejo imeti premoči. Zato naj se odtrgajo od Goriške Postojna, Sežana, Bovec, Kobarid in Tolmin.«
Nato se dvigne senator Mayer iz Trsta, ki je izdajatelj časnika II Piccolo. »Mi v Trstu smo želeli dve deželi: Istro s Trstom, a Goriška naj se združi z Vidmom. Z ozirom na odločne izjave Istranov popuščam od prve točke, a vztrajam na tem, da se Goriška združi z Vidmom. Želim pa, da se s Trstom združita Tržič in Milje. Postojnske Trst ne mara, ker hoče ostati čist.«
Za senatorjem Mayerjem se je oglasil k besedi poslanec Šček: »Prisostvoval sem z vso mirnostjo raztelesevanju Slovanov v Italiji.«
Gospodom od komisije to zelo ugaja in zato se začnejo smejati.
»Občudujem velikanski apetit vseh govornikov !«
Tudi ta izraz gospodom ugaja in zato ss krohotajo.
»Dovolite mi, ekscelenca, da se Vam zahvalim za zaupanje, izkazano mi s tem, da s'e me imenovali v to komisijo. Na drugi strani pa čutim dolžnost, da izrazim v imenu slovanskega prebivalstva svoj protest proti temu, da so primorski Slovani, ki štejejo 500.000 duš, zastopani v komisiji, kt ima odločati o njihovi usodi, le po eni osebi, cločim imajo skupine Italijanov, ki štejejo po deset tisoč ljudi, tukaj po dva, štiri in še več zastopnikov.
Ekscelenca, jaz se predobro zavedam položaja, v katerem se nahaja naš narod v Italiji, da bi zahteval proporčno zastopstvo, a zdi se mi, da bi vlada silno pametno ravnala,
V SPOMIN
ko bi imenovala v komisijo več Slovanov. Ako sem se navzlic temu protestu udeležil naše seje, sem to storil zato, da dokažem iskreno pripravljenost našega naroda, da sodeluje z Italijani za skupni blagor.
Spričo raznih načrtov, ki se tičejo Goriške, smo proti vsaki cepitvi goriških Slovencev, zakaj prepričani smo, da bi taka nova cepitev rodila nova razburjenja v ljudstvu.	j
V dosedanji diskusiji sem zapazil, da se sploh nihče ne ozira na izročila in na gospodarsko stran vprašanja, ampak vse se vrti okoli ene misli in želje: kako najhitreje vsrkati in raznaroditi' Slovane.
Vi se bojite 200 tisoč goriških Slovencev? Slabo spričevalo za moč italijanstva bi bilo, ko bi se 40 milijonski narod bal 200 tisoč oseb.
Vi si prizadevate, da bi v deželnem zboru imeli italijansko večino. Mar nismo goriški Slovenci šli Italijanom naproti in storili vse, kar je v nas, da jih zadovoljimo? Ali se nismo mi, ki tvorimo v deželi večino, zadovoljili z manjš:no v deželnem zboru? Ali ni to vrhunec popustljivosti? Kaj hočete še od nas?
V vsakem poskusu po delitvi bomo mi Slovani videli željo po zatiranju in raznarodovanju.
Ali se ne zavedate, da pomeni vsaka delitev	Goriške	njeno gospodarsko slabitev?	Ali
ne	veste, da	je Goriška tista dežela, ki	je	bila	po vojni	najbolj prizadeta? Ali ne	veste
da	je nad 140 velikih delavnic zaprtih	in	da
220 delavnic deluje z zmanjšanim številom delavstva?
Dežela je obubožana, loda zato ni v strahu za svojo bodočnost. Veliko upanje stavi v Postojnsko, ki je plodovit okraj, in v Soško dolino z njenimi vodnimi silami. Goriška je sposobna velikega življenja in bo doko-7ala, da se more postaviti med prve dežele kraljestva, ako ji daste možnost razvoja in napredka.
Gospodje, ne dotikajte se našega ozemlja!«
FRANCESCO GIUNTA
Vzdigne se bivši minister Girardini, ki je zelo učen. Govori o zgodovini in pravi, da se mora obnoviti la patria del Friuli, ki ie bila »gospodarska, narodna in jezikovna jnota«. Ta je lepa. Kdaj so pa bili Kraševci Furlani?
Poslanec Bilucaglia, istrski fašist, trdi, da Videm ni središče Furlanije, kakor pravi Girardini, kajti Tolminci ne hodijo v Videm, ampak v Gorico. Predlaga sledečo rešitev: Istra kot je, Gorica brez Postojne, Bovca, Trbiža in Bistrice, Trst z Bistrico in Postojno.
Francesco Giunta: »Ščekovi rojaki pravijo, da sem lopov, ker sem Balkan zapalil, a to nič ne de.« Giunta priznava požig Narodnega doma.
»Mi Tržačani smo prvotno za dve provinci : Trst z Istro in Gorica z Vidmom. A čas 'n debate so rodile druge sklepe. Ako sem bil za združitev Trsta z Istro, sem to želel zato, da bi Trst gospodarsko vplival na Istro. Toda jaz ne vztrajam na tem.«
»Italijanstvo ni vprašanje par uradnikov, kakor so tukaj trdili. Slovan, ki bo hotel v Gorico na prefekturo, pojde v slovansko gostilno, v slovansko trgovino, v slovanski hotel, k slovanskemu odvetniku. Ako bo pa hodil v Videm, bo moral k Italijanom.«
Medklic senatorja Bombiga : »Slovenci bodo otvorili v Vidmu lastne gostilne in trgovine.«
»Sicer pa mislim,« nadaljuje Giunta, »da 'e vlada itak že vezana. Če hoče ustanoviti prefekturo v Trentu in ne v Bocnu, kjer so Nemci, naj velja za Goriško isto pravilo: prefektura ne v Gorico, marveč v Videm.«
ZADNJI GLAS
Oglasi se senator Bombig, ki reče: »Poslanec Šček vedi, da smo italijanstvo mesta Gorice branili v Avstriji in ga bomo tudi zanaprej. Daleč od nas pa je misel, da bi mi hoteli Slovence — poitalijančiti!«
»Premoč slovanstva se odstrani s tem, da oddamo Kobarid in Bovec Vidmu, a Postojno Trstu. Tako bo Goriška vztrajala. Gorica mora biti glavno mesto. Videm bi bil 40 km od slovanskih množic.«
V tem trenutku je zvonček pozval podmi-nistra. Gospod Acerbo je dejal: »Dovolj de-Late. Zahvalim se Vam za nasvete. Zaupajte vladi, ki bo končno odločala. Z Bogom!«
(Dalje)
Tako je prišla ta važna trdnjava njemu v roke in znal jo je dobro varovati, da ni padla pod turško oblast. A tudi Turki so hitro zvedeli, kdo tukaj zapoveduje, ter so od tega časa bolj napadali severnovzhodne kraje hrvaške dežele, kjer so hoteli prodreti mimo Siska v slovenske pokrajine.
Od 1. 1591 so se pletli največji boji okoli šiške trdnjave, kajti še’e z njenim padcem bi bila Turkom pot odprta dalje proti severu. Da bi pa lahko to trdnjavo s prvim udarcem osvojili, so se Turki pripravljali na vojsko od leta 1587 do leta 1590. Zarad.i tega tudi niso svojih sil trošili v manjših bojih, kakor je bila dotedaj navada. Edini važnejši dogodek v tej dobi je osvojitev utrjenega mesta Repiča leta 1589. Turkom je prišlai prav tud.i smrt nadvojvode Karla, za vojaško krajino in obrambo mej tako slavnega in zaslužnega Habsburžana.
Sicer je bila po njegovi smrti poverjena vojaška uprava na mejah in obramb'- teh krajev nadvojvodi Ernestu, vendar pa se je kmalu opazilo, da ne razpolaga z vojsko ona krepka roka kakor poprej. Temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da je takrat upravljal d.ržavo slab vladar Rudolf II., ki se ni rad pečal z državnimi posli, ter so se na cesarskem dvoru v Pragi preslišale mnoge prošnje, ki so prihaja'e iz Krajine za pomoč proti sovražniku krščanstva. Na eni izmed stanovskih sej, na kateri se je razpravljalo o denarnih zahtevah nadvojvoda in dvorsko ra vojnega sveta, je spregovoril kranjski deželni namestnik Krištof
BITKA PRI SISKU ,
------«. ------------     I.	STEK LASA _ J
Turjaški takole: »Manjka mi besed, s katerimi bi mogel razjasniti ve'iko stisko in nevarnost, v kateri se nahaja Krajina. Obžalovanje vredno je, d.a se na tolike prošnje za pomoč od nemško-rimskega cesarja ne more dobiti niti odgovora; iz tega se more sklepati, da hočejo na merodajnem mestu zapustiti bedno hrvaško Krajino. Le vsemogočnemu Bogu se moremo potožiti, Njemu vso stvar priporočiti, Njega prositi in na pomoč klicati, da bi On sam s svojo reko v te zadeve posegel na korist krščanskemu prizadevanju.«
In Krištof Turjaški je imel prav, da se je tako pritožil v vojnem svetu, kajti turško osvajanje na hrvaških mejah je za vlade Ferdinanda I. silno napredovalo. Pod turško oblast so padla utrjena mesta Osijek, Siget, Kliš in Kostajnica. Za nadvojvode Karola pa so osvojili Turki Krupo (leta 1565), Steno (1. 1575), Ca-zin (1. 1576), Ostrožič, Izačič, Gvozdansko, Novi in Stari Zrin (•• 1577) ter Repič (1. 1589). In zdaj je prišel na vrsto Sisek, kajti Kar'ovec je bi' toliko močen, da Turki niso resno mislili na njegovo osvojitev. Nmesto napadov poedinih bqgov se je začela zdaj vojna, katero sta vodi’i obe strani z velikimi silami in ki je trajala 15 let.	(Dalje)
IP O K T ]V I PREGLED
Inter najboljša enajstorica sveta?
V sobolo /večer jo Inter zmagoslavno zaključil na madridskem igrišču svoje nastope v ostri borbi za trofejo sveta. V linalni tekmi sta se pomerila evropski prvak Inter iz Milana ter prvak- Južne Amerike, Independiente iz Buenos Airesa.
Oglejmo si najprej, kako so potekale izločilne tekme. Independiente je premagal tako perujskega prvaka ekipo Alianza z izidi 4-0 in 2-2 kot kolumbijskega, moštvo Millonarios, z rezultatom 5-1 (druge tekme niso odigrali, ker je bila ekipa Millonarios kaznovana od Mednarodne zveze). V odločilni skupini je argentinski prvak premagal ekipo Santos, brazilskega prvaka, tako v Rio de Janeiru (3-2) kot v Buenos Airesu (2-1). Znano je, da so bili brazilski nogometaši iz Santosa lani svetovni prvaki. V finalu so se Argentinci pomerili z Urugvajci. V prvem srečanju je bil izid tekme Nacional-Independiente neodločen (0-0), v drugem pa so močni nogometaši iz Buenos Airesa zabili en gol ter tako postali prvaki Južne Amerike.
Pol italijanskega prvaka Interja je bila napornejša. V šestnajstinki finala je Inter igral neodločeno (0-0) z angleškim prvakom Evertonom. V drugem srečanju je Inter zmagal z rezultatom 1-0. Gol je zabil hitri jair. V osmini finala so se' milanski nogometaši spoprijeli s francoskimi prvaki, ekipo iVlonaeo. Inter je zmagala v obeh srečanjih tako v Milanu (1-0; goi je dal Ciccolo) kot v Monacu (3-1; gole sta zabila Mazzola in Suarez). V četrtini finala je čakala resna ovira, ki so jo predstavljali jugoslovanski prvaki iz Beograda, ekipa Partizan; toda
Inženir Rustja - 70-letnik
(Nadaljevanje s r' s‘rani>
Kot kmetijski inženir je prišel v Trst k ''“družni organizaciji, leta 1923 pa v Go-'co 'k Zadružni zvezi, kjer je tudi urejeval Gospodarski list. Ko pa je fašistična vlada poslala komisarja k Zvezi, 'ga je ta prvi dan ods’ovi-1, ker je odklonil, da bi v listu livalil komisarsko imenovanje. Nekaj časa •e je moral ubijati za zaslužek, potem pa io stopil v uredništvo Novega lista, kot njegov gospodarski urednik in upravitelj. Ko je hi! tudi ta list leta 1930 ukinjen, je z veliko žilavostjo prevzel »Vinoagrario«, ka-Uto je razviil v vodilno podjetje te stroke. To ni samo prodajalna kmetskih potrebščin, ampak tudi zastonjska posvetovalnica /ti naše kmečke gospodarje.
Ing. Rustja je v povojni dobi deloval • udi kot prosvetni delavec in predsednik Prosvetne zveze. Neštevilna so njegova predavanja in strokovni spisi v različnih listih, v Sadjarju in vrtnarju, Novem listu, Koledarjih in drugih. Izmed obsežnejših tiskanih del naj omenimo »Gospodarsko či tanin« v dveh de1 ih, »Sadjarja«, »Travništvo«, »Kaki« (v ljubljanski založbi Kmečka knjiga).
Ob izbruhu vojne z Jugoslavijo ga je fašistična policija zaprla kot zavednega slovenskega narodnega de’avca. Odpeljali so !Ta v tržaške ječe, nato uklenjenega v taborišče Urbisaglio, na otoke Tremiti, pa spet v Isernijo. Ob zlomu fašizma se je vrnil v Gorico. Tu so ga pa 1943 aretirali ese-snvci in postavili pred, vojaško sodišče, češ je pokvaril vodovod pri svoji hiši na Kostanjevici. Nas^dnje leto je bil zopet v "eniški ječi. Rešilo ga ie znanie nemščine 'n posredovanje vplivnih oseb, ki so inženirja cenile kot poštenjaka, čeprav zvestega in aktivnega člana njegove narodne skupnosti.
Kot takega ga poznamo tudii mi in zato želimo, da bi bil nam in ljudstvu ohranjen še dolgo let v polni svežini svojega dela!
črno-plavi so šli po zmago tudi v Beograd (2-0; gola sta zabila Mazzola in Corso). V Milanu je Inter potrdil premoč z odločno zmago (2-0).
Zelo zanimivo je bilo tudi polfinalno srečanje z nemškimi prvaki. V Dortmundu je Inter z goli, ki sta jih zabila Mazzola in Corso, izenačil (2-2), (oda v Milanu je Borussia klonila (0-2).
Na tekmo z Real Madridom pa so šli Italijani sigurni. Herrerova ekipa je bila tisti dan (27. maja) neverjetno vigrana. Mazzola, najboljši nogometaš je dvakrat pretresel špansko mrežo; 'en gol je zabil tudi Milani. Končni izid je bil tako v prid milanske ekipe (3-1), ki je s tem postala evropski prvak.
Argentinci so se dolgo pripravljali za finalno srečanje, Interjevci pa so bili zelo utrujeni in so izgubili odločilno tekmo z Bologno za častni naslov italijanskega prvaka leta 1964. Mazzola, ki je zabil sedem golov, Jair, ki jih je zadal štiri, Corso, dva gola, Milani in Ciccolo, po enega, so nekaj eni počivali, nato so se ponovno poprijeli dela poJ odločilnim vodstvom Herrere.
Prva tekma med Interjem in argentinsko eki io je bila v Buenos Airesu. Inter je igral zelo lepo toda Rodriguezu je uspeh' v 12’ drugega polčasa premagati Sartija in dati Independientu zmago. V povratnem srečanju so Milanci že v prvem polčasu zabili dva gola ('Mazzola in Milani) ter si s tem dobili pravico do odločilnega srečanja, ki je bilo na sporedu v soboto, 26. septembra, kot smo že v začetku omenili. Inter je igral brez Mazzole, Ja;ra in Burgnicha. Tekma je bila zelo borbena, čeprav malo blesteča. Po devetdesetih binutah je bil izid vedno 0-0; ravno tako se je končal prvi polčas oodaljška, toda v 110’ e Corso uspešno ustrelil v vrata in dal Interju končno zmago ter zlati pokal sveta.	D.	T.
USPEHI IN TEŽAVE SLOVENSKIH PLAVALCEV
I Slovenski plavalci so dosegli letos zelo lepe uspehe. »Ljubljana« je postala moštveni prvak države, posamezniki pa so se tudi odlikovali v raznih nastopih.« Na državnem prvenstvu za posamez-lVke, ki je bilo sredi septembra v Splitu, sla postavila plavaca »Ljubljane« Daniel Vrhovšek in Zlata Trtnikova nova državna rekorda.
Vrbovšek je preplaval 100 m hrbtno v času 1:03,0 in je s tem za tri desetinke sekunde izboljšal svoj državni rekord iz lanskega leta, ki j'.’ bil prav tako postavljen v bazenu Zvončac v Splitu.
Trtnikova pa je perplavala 100 m prosto v času 1:05,2, kar je za 5 desetink sekunde boljše od njenega lanskega rekorda. Močno pa sta izboljšala "■lovenska rekorda Miša Souvan na 400 m mešano in to kar za 5,3 sekunde, Urban Dermastja za 2 sekundi na 200 m metuljček v hudem boju z državnim prvakom v tej disciplini Veljkom Rogu-s čem. Vrhovšek in Trtnikova pa kljub temu nista bila posebno zadovoljna, ker se jima zdi, da bi bila lahko dosegla še boljša rezultata. Krivdo za to, da ju nista, je pripisali dejstvu, da v Ljubljani ni zimskega bazena.
Slovenski plavalni šport pa ne more bistveno napredovati, dokler plavalci ne bodo dobili zimskih bazenov. Ti bi jim omogočali treniranje tudi pozimi. Zdaj pa lahko trenirajo le v toplem letnem času. kar je seveda velik minus. Tudi plavalec mora trenirali vse leto, če hoče doseči vrhunske r zultate.
Upati pa je, da bodo v kratkem zgradili v Ljubljani zmiski bazen. P-od leti so ga že začeli gradili, a so morali gradnjo zaradi pomanjkanja denarja ustaviti.
Izdajate’j: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Ber.ednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
IN
Ne prepirajte se v javnosti!
C o bi se žene zavedale, kako grdo se je pred drugimi ljudmi prepirati z možem, bi lega nikoli ne storile. Zadnjo nedeljo smo bili priče takega prizora na openskem tramvaju. Neki moški je v zadnjem hipu pritekel na tramvaj in žena ga je sprejela z zmerjanjem, ker ji je menda obljubil, da jo bo že prej počakal pri tramvaju. Pred vsemi ljudmi mu je očitala, da nikoli ne drži besede itd. Mož je bil verjetno res kriv, vendar pa je žena napravila velikansko napako, da ga je osramotila pred vsemi navzočimi in pokarala, kaki odnosi vladajo med njima.
Mož. ki ima kaj ponosa, ne bo nikoli odpustil ženi takega ponižanja, tudi če ji lega ne bo vsak dan pokazal. Ne le, da se čuti užaljen in osramočen, ampak tudi žena je v njegovih očeh zelo «el!ko izgubila na svojem dostojanstvu. Nikakor je ne bo mogel več tako spoštovati kot prej, ker nač vidi v njej banalno in brezobzirno žensko. Na 'ihc-m se bo spraševal, kako je mogoče, da jo je kdaj ljubil in kaj je vendar videl v njej. Zal mu bo, da se je po-rčil z njo. Tega ji ne bo v obraz ■>'"'f'r,al. razen v kakem hudem prepiru, a ta misel bo vedno glodala v njem.
Le redkokdaj bomo sliša'e, da bi moški v javnosti nahrulil ženo. Moškim so taki prizori zelo /oprni, medtem ko se ženske tega ne zavedajo in se ne potrudijo, da bi se obvladale, če je mož napravil kaj takšnega, da se jim zdi, da ga morajo obsuti z cčitlki. V takem primeru naj to stoni-jo doma, ko ne bo nihče slišal, niti otroci, kajti obkladati zakonskega tovariša pred olroiki s psovkami, očitki in obdolžitvami je prav tako strašna vzgojna napaka. Pametna žena .se ne bo nikoli ponižala do zmerjanja in žaljenja svojega moža, ampak bo dobro premislila, kaj mu bo rekla, tudi če nui ima kaj očitati. Besed ni mogoče več jemati nazaj in v jezi izrečene nepremišljene besede lahko .napravijo veliko in celo nepopravljivo duševno škodo.
Obzirno izrečene očitke bo mož vedno lahko odpustil, tudi če ga še tako razjezijo ali če se mu zdijo krivični. Ne more pa odpustiti brezobzirnih
j žalitev in celo v javnosti, ker se dobro zaveda, dn
I pade njegov ugled pri znancih in prijateljih, ki so | priče takih neokusnih prizorov med zakoncema. Najbolj ga boli in ponižuje občutek, da ga pomilujejo zaradi take žene. Za nobenega moža pa ni hujšega kot občutek, da ga znanci pomilujejo zaradi žene. To mu pomeni, da je zavozil svoje življenje, kajti moški se ipo ogromni večini ne poročajo iz materialnih razlogov, da bi namreč gledali samo na denar pri nevesti, ampak iz ljubezni ali vsaj iz želje po prijetnem domu in domačnosti. Prepirljiva, odurna žena jim razblini te sanje in jim pusti samo razočaranje. Sama pa seveda tudi nima ničesar od tega, razen jalovega zadoščenja, da je javno osramotila moža. Toda osramotila je tudi samo sebe.	(!.	S.
čiščenje pisarniških madežev
Ce delamo v uradu, imamo neprestano opravka z uradnimi pečati, s trakovi za pisalni stroj, z zaprašenimi spisi in kopirnim papirjem. Zaradi tega si večkrat umažemo ne samo roke, ampak tudi obleko, Kao pa bomo odstranile z blaga omenjene madeže?
Madeže, katere je napravil trak za pisalni stroj, odstranimo z volnenega, svilenega in barvanega blaga z mešanico enega litra vode in 30 cm' super-oksida. Blago nato operemo v milnici in dobro splaknemo. Madeže na blagu, ki ga lahko prekuhamo, odstranimo z namakanjem v trikloretilenu, potem pa ga dobro operemo v blagi milnici.
Pečatr.e madeže namažemo z glicerinom in pustimo približno pol ure, nato splaknemo z zelo slano vodo. Pralno svilo natopimo v vinski kislini z dodatkom salmiaka in splaknemo v topli vodi.
Madeže od lepil in lakov natopimo v acetonu, j nato pa jih dobro operemo v milnici. Umetne svile pa smemo pomoči v aceton, ker bi sicer razpadla.
■Madeže od črnila na svilenem blagu očistimo z mešanico bencina in etra. Laneno blago terja drugačen postopek. Madeže na njem čistimo s super-oksidom, ki smo mu dodali malo salmiaka. Vlažna ( blačila posušimo nato na soncu.
Ondina —
r
n
"i
163.	Nepeosa se je 'kmalu vinila s posodo tople vode in mehko krpo. Nežno mu je začela otirati ranjeni gobček. Niti premaknil se ni, čeprav je ob slehernem njenem dotiku vzdrhtel. Se dihali si ni upal. Nepecs: so oči potemnele: »Pretepal te je! S palico le je pretepal! Ta žival!« In sklonila se je z obrazom prav k njegovi glavi.
164.	Takrat so se vrata odprla in na pragu je stal McTaggart. Kot daj bi se v tistem trenutku Bareeju nenadoma vrnile vse moči! Skočil je iz naročja Vilke vrbe in zarenčal. »Sam vrag je v njem!« je rekel McTaggart. »Volčji izrodek je. Previdna bodi, da le ne ugrizne, Ka Sakahet!«
•miniiuMKVtugpB
\ ^
iMm
Po povesli 0. Curwooda riše Miki Muster
v. j
167.	Nepeesa je bila hitrejša od MacTaggarla. Stekla je k Bareeju in ga dvignila v naročje. Stisnila je Bareeja k prsim in z jeznimi pogledi šibala trgovca. »Pretepali sle ga! On vas sovraži, sovraži!« je vzklikala. Bareejevi ostri zobje so bili lik ob njenem vratu. »Pusti ga!« je vzkliknil Pierrot, »pusti ga, tiIi pa te bo raztrgal!«
168.	Nepeesa je še vedno ponavljala zaprepaščenemu trgov-en: »Sovraži vrs, sovraži!« Potem je vzkliknila očetu: ne, on me ne bo ugriznil! Kaj ne vidiš, da je lo res Baree.j Saj me je vendar branil pred njim!« »Pred menoj?« je zaškripal z zobnu McTaggart. Pierrot mu je položil roko na ramo. Olajšano je dejal: »Pustiva ju, gospod, oba sta trmasta!«
165.	Uporabil je bil ljubkova no besedo, s katero so Indijanci klicali svoje zaročenke. Nepeesi je srce hitreje utripalo. Sklonila je glavo in stisnila pesti. McTaggart pa je mislil, da se je zmedla, stopil k njej in iztegnil roko, da bi jo pobožal po laseh. Pierrot, ki ni prezrl niti imena niti McTaggartove kretnje, je na vratih prestrašen obstal.
166.	Trenutek potom pa je presenečeno kriknil. Njegov glas se je pomešal z McTaggartovim stokom bolečine. Baree )c namreč kol stiela hitro planil s tal in zasadil zobe v MacTag-gartovo nogo, prede n je mo«hudobnež njegov napad preprečiti s krepko brco. McTag vt se je kmalu znašel. S surovo kelvijo je potegnil svoj ret o.ver izza pasu.