ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦     Tedenska priloga „Slovenca** z dne 8. maja 1927, štev, 104    ¦   Štev, 19
Znamenitosti slovenskih mest. Mali grad v Kamniku
Mali grad je trinadstropiia cerkvica v romanskem slogu in s freskami iz zafetka XV. stoletja. Pravljica pripoveduje, da so jo postavili trije bratje-trojčki, duhovniki, ki so hoteli istočasno peti novo mašo, Z Malega gradu je diven razgled na vso kamniško okolico.
146
Dr. Fran Ofiriii
vladni svetnik, okrajni glavar v Kamniku, znan tudi kot juridičen pisatelj.
Ivan Lavrenčič
častni kanonik, župnik in dekan kamniški ter bivši deželni poslanoc.
Alojzij Praschniker
po čigar prizadevanju je bila zgrajena leta 1900. kamniška železnica in ki je ustanovil nekoč priljubljeno zdrav, kopališče v Kamniku.
BisirišRa Koča v KamnlšRt nistricl
najlepše in najbolj priljubljeno izletišče iz Kamnika (Fot. J. Kunaver).
"Pogled, na Sv. "Prlmoia
(dobro uro nad Kamnikom), staro gotsko cerkev z znamenit, freskami
"Panorama mesta KamnlRa s KamnišRtmi planinami v oxadfu
Na levi strani je videti gradič Zaprice, nato župno cerkev, nad njo Zale, dalje na desno Mali grad in ob desnem robu samostan Mekinje.
147
Kamnik sredi sedemnajstega stoletja.
Grb mesta Kamnika
Mestne pravice je dobil Kamnik leta 1229., a tozadevna listina je zgorela.
Pogled na Kamnih leta 1868.
Na levi : „Krvavo snamenfe" pri vhodu v Kamnik, postavljeno najbrž leta 1510. Tu je bilo morilce kamniške sodnije du WII. stoletja.
KamnlR leta 1779. oh priliki velikega požara
HiSina v sredini (s stolpičem) je nekilanja kamniška mestna hiša. Slikar je neznan, slika se pa nahaja v zakaiški cerkvi.
Razvaline na Starem gradu
Grad je bil v raznih dobah last grofov Ortenbur-ških. Celjskih, Turjaških i. dr.  L. 1572. je pogorel.
Naša slovenska
mesta: Kamnih:
148
Anton Medved
znani slovenski pesnik, rojen leta 1869. v Kamniku na Grabnu št. 11.
pogled na glavni  trg v KamniKu
Na levi frančiškanska cerkev s samostanom, v ozadju Kamniške planine.
Grad Zaprice pri KamniRu
v XVI. stoletju last grofov Lambergov, sedaj lastnina viteza Schneida.
Samostanska ulica
s frančiškansko cerkvijo (v ozadju Kamniške planine).
Slikoviti Kriški  grad
pri Kamniku, nekoJ last Turnov in Auerspergov, danes.je pa last baronice Apfaltrern.
"Pogled na kamnnško pokopališče „Ž,ale"
kjer ležita pokopana pesnik A. Medved in zgodovinar J. Benkovič; pomemben je tudi lepi kraljev kip na Vidičevi grobnici.   Na desni nekdanji Smoletov gradič ,tructurn'" imenovan. Na Žalah je stala baje že naselbina starih Slovanov.
Večino slik za. to številko ,,llustr. Slovenca" sta posnela
149
"Pogled s „Šutne" (Ramn. predmestja) na KanintR X Malim gradom v sredini.
Matija Koželj
znani kamniški cerkveni slikar, oče akad. slikarja Antona.
Pogled na samostan v MeRlnfa^ (desno) pri KamniRu, ki jc bil nekoč grad Mekinjskih gospodov, leta 1300. ga je pa S. Gallenberg podaril redovnicam sv. Klare. Leia 1491. so ga porušili Turki, pozneje j«- bil pa zopet pozidan in v njem so živele liredvsem hčerke kranjskih plemičev. danes se nahajajo v njem ljudska, meščanska in gospodinjska šola, ki jih vodijo urSulinke. Arhitektonsko znamenita cerkev hrani mnogo odličnih umetnin (Kremsei-Sclimidtov veliki oltar!). — Leva slika nam kaže nagrobne spomenike rodbine
Gallenberg, ki so nahajajo v mekinjski cerkvi.
ZimsRi motiv z izliva Nevljice v Kam-nišRo Bistrico (v oxadfu Mlall grad).
gg. fotograf Fr. Aparnik in trg. akad. I. Stergar, oba v Kamniku.
Pogled na vas Podgorje pri KamniRu
kjer sta bila rojena politik L. Svetec in pisatelj J. Ogrinc. Cerkev, podružnica kamniške župnije, je bila sredi XVI. stoletja shajališče kamniških luterancev.
150
Josip Nikolaj Zadnikar ;
veterinarski nadzornik in lastnik ' znamenite umetniške in zgodovinske zbirke v Kamniku.    i
rezbarije  narodnega umetnika, ki jih hrani Zadnikarjeva zbirka.
Omara maršala Mar-monta, guvernerja francoske Ilirije. Ta zgodovinska omara je sedaj v Zadaikarjevi zbirki.
Pogled na Zadnlkarfjve xgodovinsRe in umetnišKe zbirKe
ki jih marljivo nabira že od svojih dijaSkih let dalje. — To je brezdvomno najbogatejši zasebni muzej v Sloveniji.
151
Dr. Ivo šubelj
(Ivorai svetnik v p., naš delegat na pariški mirovni konferenci iii v komisiji za' koroški plebiscit.
KamniSkl godalni Kvartet
seslojeS iz gg. Rusa, VranSiča, Medveda in Savinška. Kvartet je uspešno koncertiral že po raznih slovanskih krajih.
Diploma častnega meščanstvu
za kamniškega rojaka generala R. MAJSTRA (delo M.Gasparija).
Kmetiški  dom v KainnisKi oRolicL
Znano kamniško pevsko društvo „L1RA"
(ustanovljeno 1882); naša slika kaže zbor ob njegovi desetletnici.
OrlovsRa in OrlišRa druzina v Kamniku
Kamniški Orel je bil ustanovljen leta 1908. — Slika je bila posneta leta 1923. ob priliki blagoslovitve nove telovadnice. — Razen Orla deluje
v Kamniku tudi katoliško Prosvetno društvo Kamnik.
/52
Delavsko pevsko društvo »Solidarnost*' v Kamniku
s pevovodjo Fr. Vidmarjem v sredini.
Mesto Kamnik.
1'ostanck mcsla Kamnik je Slavili v začclck (lru{:oj:a lisoč-leija. kci- se omenja Kamnik že leta 1140. kot ti-;. Tedaj je bil lasi fii-olov \\ cimar - Orlaniiinde. O kamniških mešeanili |)a se piše že leia \219. Leta 1241. je obiskal Kamnik \uj\()da Iriderik Baben-berški. l.cMa \-i-2~t. pa se je mudil v Kamniku cesar liiderik III.
Že v srednjem veku je l)il Kamnik skoro najiniovitcjši izmed kranjskih mest. Imel je živalino trgovino. ])0.scbn() / Bcncnijo. ler bogato. lilodoA ito obrt. .\le>lo je bilo dobro utrjeno in ob turških \ padili na Kranjsko so se |)lemiei ler sosedni graščaki in drugi premožni stanovi zatekali semkaj kot v varno za\etišee.
Kar je Bled za gorenjski kot — podol)a laja. to je divni Kamnik s s\()jo slikovito, romantično okolico za kot pod Kamniškimi ali .Sa \'i n j s k i m i Ali)ami in očakom Grinta\c'em (ilGO m) — biser izmed manjših mest Slovenije.
Kanuiik je kot zadnja postaja lokabie železnice (kamniške) izhodišče za nebroj gorskiJi tur. saj leži \ ])ra^ na pragu Kamniških |)!anin. Ima alpsko pod-n(>l)je in čist zrak ler je ludi zaradi svoje divne okolice« krasno leto\išče. Časih je slo\elo tukajšnje Pi-ascJini-kerje\c) vodno zdra\ilišče po Kneip])ovem načiiru. Sedaj se to preziduje v sanatorij usmiljenih bratov.
1 akoj ob \liodu x mcsk) od juga. sloji na levo nad židezniŠko i)rogo na strnic-m skalnatem griču lep. slikovit grad /aprice. nekdaj |)osest Lambergerjev. sodaj Aite/a .Schneida. /a gradom so za sj)reliode divne gozdne partije, /aprice so imenovane i)o zaporih, ki se nahajajo pod gradom že iz 16. in 17. stoletja in ki so izklesani v masiv laporja. Domneva se pa tudi. da izhaja ime ofi tega, ker zapira gradič dohod \ mesto, ki je bilo obdano z močnim zidom. Srinli moia sto. i na otoku podobni pečini trojna malograjska cerkvica, scstoječa iz spodnje, srednje in vrline kapelice. Glavni vhod je ^ srednjo z zanimivim romanskim portalom. V cerkvi so slike in sklepni kamni iz gotske dobe. Na drugem južnem koncu skalnatega griča |)a je razvalina nekdanje utrdbe Malega gradu. Krasna je od tukaj panorama tako na mesto kot na Kamniške j)lanine in na jug jiroti Ljubljani. Proti severozapadu onstian glavne ceste — Samčmega predora — je grič oziroma liolnKH' Žale s Smoletovim gradičem in mestnim ()oko|)ališčem okoli cerk\ e s\'. . ožefa. ludi od tu je krasen razgled na .\lpe. Na Azhodu je zavarovano inesio s strmo, 60 m \ isoko pečino, iznad katere štrli razvalina Siarega gradu.
Mesio šteje 2240 [ircbi valces'. je scnlež poglavarstva, sodnije. dekanije in frančiškanskc-ga samostana. \ mestnem okolišu je \(dika sjuodnišnica. Ivor-nica kovinskih izdelkov >;litan<, tiskarna ter močno razvila lesna industrija. V mestu je več kulturnih društev: »Društvo Kamnik , Orel. delavsko pevskct clruštNO >:Solidarnost ^ i. dr. Katoliška društva imajo svoje prostore v lepem Društvenem domu. Mnogo je ludi prav dobrih gostiln, kavarn in prenočišč. V bližnjem uršulinskem samostanu v Mekinjah je dekliška osemrazredna šola s ])enzijonaiom in zanimivo, lepo staro žujjuo cerkvijo.
Vsak turist, ki se poda v Kamniško Bistrico in po nji na Kamniške .Alpe v poletnih mesecih, se začudi nad niiu)žino li>pih bukovih drv in nad skladi smrekovih hlodov, zložc-nili v Stahc)\ici. \ t"s ta les je letni 'deputat kamniških meščano\' t. zv. meščanske korporacije). katerih lasi je vsa Bistriška dolina ter skoro vse pobočje  Kamni.ških  Alp tostran gorskih
vrhov. To posestvo je ponos pa ludi tenudj vrednosti kamniških meščanskih hiš.
l'a še nekaj ziinimi\cga ima Kamnik, lo je mali muzej ali zbiika. ki je sicer zasebna lasi vet. nadzornika jos. Nik. Sadnikarja. vcndai' je interesentom dostopna. I.asiiiik je nabiral y.c izza svojih dijaških let zgo(lo\ inopisne. umetniške" in lolklornozanimive pi-edmeie ler tako rešil mnogo domačega gradiva pred izgubo ab ugoiiobljen jem. I liani se tu unicum Jugoslavije. Jurij DalmalinoN . Pentateuh iz leta 1")7S.. ki je prva slovenska knjiga, tiskana v Ljubljani (tiskar Janez Mandelc). .Med drugim se nahaja v bogati zbirki Vse slovensko s\eto pi>-jno Dalmatinovo iz 1. l')S4., krasna ])rva izdaja \alvasorja iz I. IbS*)., najle|)še zlate vezenine kranjskih a\b. pasovi, stari ženski nakit, omara I rancosk(\ira maršala in guvernerja .Napoleonove Ilirije. Marmonla. Na[)olcotu)\' grb. kakršnega je moral imeli vsak inair-žuinm na svoji hiši. kovinast grb Petra Zrinjskega. bana Hrvatske itd. \ idiš nuiogo starih majolik. porcelatui najboljših znamk, opravo šestih sob siarinskega izvora, zbirko starih novcev, pip. iz[)rehodnih palic. ur. zadružnih vrčev itd., itd. Tudi več pomembnih |)ortretov. izmed katerih je zlasti dragocen prvi avtoportret mojstra Meširovica. Toliko častiiih starin, toliko piič naše zgodovine in kulture ne najdeš daleč na okoli.
Bakroitsk Jugoslovanske tiskarne v CJubljanl.