Registered at the G.P.O. Sydney, for transmission by post as a periodical. >« MISLI (Thought*) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★ Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 36 1525 ★ Naročnina $3.00 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028 ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094 >: NAPOVEDANA KNJIGA O BARAGU JE ŽE TV SHEPHERD OF THE WILDERNESS (Cena samo $ 1) ZDAJ SLOVENCEM IN SLOVENKAM NA SRCE: 1. Mnogi obvladate angleščino že v zadostni meri, da boste knji?0 sami brali in občudovali. 1. Nabavili si jo boste zlasti za svoje mlajše, tudi če so še otr°cl' ki brez angleškega branja o Baragu ne morejo spoznati velikega r°J* ka, občudovanega v prostranem svetu. 3. Pokazali boste knjigo avstralskim prijateljem in znancem ponudili v nakup. Nekaterim jo boste ob kaki primerni priložno**1 podarili. Iz nje bo najlepše stopilo prednje SLOVENSKO IME! 4. Vaši mlajši naj store isto med znanci in znankami iz šole drugače. Nagovarjajte jih k temu! Tudi če se knjiga komu samo P° sodi, bo dosegla svoj cilj — SREČANJE Z BARAGOM. KJE KNJIGO DOBITI? — Najbolj priročno; pri vseh slovenski'1 duhovnikih v Avstraliji, posebej o priliki božjih služb in drugih Pr' reditev. Po pošti jo lahko naročite pri MISLIH: P.O. Box 136, Double Ba?’ NSW 2028. Za poštnino priložite nekaj znamk. Vsaj nekateri boste gotovo naročili po več izvodov, ki jih boste prodali ali podarili v SVOJ1 okolici. PRIPOROČAMO! KNJIGE DOBITE PRI MISLIH DESETI BRAT, roman, spisal Josip Jurčič — $1 REZINKA, povest iz Menišije, spisal Matičič — $1 ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog dr. Trstenjak — $1 PREKLETA KRI, povest, spisal Karel Mauser — $1 PASTIR CIRIL, povest iz Korotana — $1 MADITACIJE — pesmi Franca Sodje, pisatelja “Pred vrati pekla” — $2 KRALJICA DVEH SVETOV, spisal J. Kokalj, misijonar v Afriki — $2 HERTA, povest baletke, spisal Janko Mlakar — $1.25 shepherd Of /li , the n vvilderness by BERNARD J. LAMBERT leto XVII. JULIJ, 1968 ŠTEV. 7 “LIBERALNO” OPLETANJE Z BESEDAMI The AUSTRALIAN LIBERAL, glasilo avstralske liberalne stranke, prinaša v junijski števil-' Poročilo o predavanju, ki ga je imela pred žen-s iroi člani stranke neka Mrs. B. Gillings. Predavanje je dokazovalo upravičenost splavov in zago-varjalo postave, ki splave dovoljujejo. , genska je med drugim tudi pobijala stališče toliske Cerkve v zadevi splavov. In kako pobija-la! Beremo: Discussing the objetion of Roman Catholics an.d °^^srs that abortion was ‘murder’, Mrs. Gilling faid that if the sanctity of life were taken as a asis, it could equally well be claimed that if ‘this *y thing’ had a right to live, so have ali the ° er Potential children”. To se pravi: če ima že spočet otrok pravico v®ti, imajo isto pravico vsi otroci, ki bi mogli biti *P°cetl> Pa iz enega ali drugega razloga niso. Se-e a je takih “možnih” spočetij na bilijone . . . , Kakšna zmeda mora vladati v možganih člo-a> ki trdi, da imata enake pravice dva: eden, 1 J*, in drugi, ki ga »ploh ni! In sklepa: tisti, ki a ni> nima pravic, zato jih tudi tisti nima, ki je. Dalje beremo: of r y°U are g’°*ng to start from the sanctity 'te, you have also to be opposed to ali wars. e Pojte in these circumstances should say: You must not g0 to war!” Va Ali renska res še ni slišala, da papež je zoper k e^°jne? Kakšne izjave je dajal ob svojem obis-druženih narodov v New Yorku? Toda če voj- na izbruhne kljub temu, je vprašanje, kdo krši pravice drugega (naroda, države). Če je očitno, na kateri strani je krivica, papež krivično napadeni stranki ne more prepovedati obrambe. Gre za življenja in smrt. Gre za “sanctity of life”. Očitna krivičnost kake vojne ni lahko in neposredno razvidna. Navadno si jo vojskujoči se stranki druga drugi oitatca in ostali svet se takoj razdeli: milijoni potegnejo z eno stranjo, drugi milijoni z drugo. Kako naj papež pride do potrebne jasnpsti, kje je krivica in kje pravica? Ne more drugega, apelira na obe strani, ponuja posredovanje, prosi, roti. In končno: moli in kliče k molitvi. Sicer je pa omemba vojne v zvezi s splavom tudi žalostno zmešana logika. V vojni je vprašanje, kdo je kriv. Če je krivda jasna, gotovo krivec zasluži obsodbo in kazen. Kaj pa živ zametek človeka v maternici — v čem je njegova krivda? Koga “napada”? Komu dela krivico? Kdo se mora pred njim braniti? Zakaj zasluži kazen — pa še smrtno? “The Australian Liberal” si Z objavo takega “predavanja” izstavlja jako žalostno spričevalo. Edino to bi se mu dalo šteti v priznanje, da napoveduje: pozneje v tem letu bo pred temi ženskimi predavanje, ki bo zagovarjalo drugo plat vprašanja. — Zakaj šele “pozneje v tem letu”, ko bi bilo edino pošteno, da bi bilo takoj in bi zmešana Mrs. Gillings napravila manj zmešnjave. V DOLINI SOČE - KRUH IZ CEMENTA (Vtisi obiskovalca) Neki V.K. je prepotoval soško dolino in jo opisal v ljubljanski DRUŽINI. Podčrtava razlike med nekdaj in sedaj. Ker so navedene spremembe značilne za vso današnjo Slovenijo, je za nas vse zanimivo razmišljanje in branja vredno. — Ur. “KAJ IMA VERA OPRAVITI s cementom in kaj z elektrarnami in plastiko?” To je bilo vprašanje, ki je vrtalo v meni ko sem se od Jesenic po Bohinjski železnici vozil proti Novi Gorici. Vedel sem, da se bom kmalu znašel sredi svojevrstnih ljudi v Kanalski dolini ob Soči, kjer jim cement iz Anhovega, elektrarne Plave in Doblar, podjetje za plastiko v Kanalu in druga podjetja spreminjajo življenjske navade in tako močno vplivajo tudi na njihove verske navade. Da, “verske navade”. To je pojem, ki ne more več zdržati v vrtincu novega življenja. Kakor da so te “verske navade” vtisnjene na stenah starodavnih cerkvic iz 14. stol. v Prilesju ob Plaveh in iz 15. stol. v Avčah ter drugod. Tam omet odpada in se goriški muzej zaman ozira okrog, kako bi kaj tega ohranil. Tisti pa, ki želimo ohraniti med temi ljudmi živo Kristusovo oznanilo o dokončnem in popolnem življenju, se sprašujemo, kako bi ta razpadajoči “omet” verskih navad nadomestili z življenjsko svežino. Take misli so mi brodile po glavi, dokler se je vlak podil po predorih od Mosta na Soči do postaja Avče. Potem je bilo konec teh misli. Vlak se je oddahnil, gore so se razmaknile in dale prostor širokim policam plodne zemlje. Ta se je Soča zagrizla v mehki konglomerat in se pogumno zagnala v dolino. Zdi se mi, da bi še lahko govoril o romantiki preteklih stoletij, ker so vasice še vedno stisnjene okrog svojih cerkva ob vznožju terasastih pobočij in nad bregovi Soče: Ročinj, Avče, Kanal, Gor. polje, Deskle, Anhovo, Plave in še više Le-vpa, Log, Srednje, Zapotok. Vse je navidezno ohranilo svoj nekdanji značaj. Primorska prostodušna uglašenost na naravo sije iz gradnje hiš in naselij. Narava je sicer v preteklosti odmerila tem ljudem trdo delo in to delo jim je ostalo v mišicah in krvi. Močni in neupogljivi so. Ustavil sem se v Kanalu. Ugriznil sem se v jezik zaradi zgornjih misli o romantiki preteklih stoletij. Kaj še! Ta se je že sramežljivo skrila za nove bloke, ki so raztegnili trg navzgor po doli111 in za vrsto čudovitih hišic, ki so se veselo razp°' redile na oni strani strmega brega. Potem pa 8« skladovnice živordečih, rumenih plastičnih gajb*c ob postaji. Pogled na cvetoče drevje in na zele' nomodro barvo Soče skozi skladovnice plastik«1 zanimivo sodobno tihožitje. Če bi videl še malo dalje, proti jugu, bi svo' je prejšnje misli še bolj potlačil. Tam, 3 km d®' lje, stoji nad dolino stalna mrenasta zavesa ®e' mentnega prahu. Kanalski trg s svojo ponosi*® cerkvijo kljubuje navalu novega. Oprostite ®l; Sedaj niso več časi, ko so tu zasanjani pesni^1 peli: Soča voda je šumela — Zdaj poslušani *J' vahne mlade navijače, ki bodrijo kanalsko odboj' karsko moštvo na treningu — tam zadaj pa bre' nčijo stroji v Iteku. Nebo je tu še tako modro kot voda Gregor' čičeve reke. Skoraj pozabiš, da je sedaj vsa dolina od Ročinja do Plavi in še dalje in više p®' stala dolina cementa in salonitk, ki pokrivajo rom po naši domovini standard naših delavce* To je dolina sivega prahu, ki se spreminja v sta11' dard, v avtomobile, v nove bloke in posamez1^ stanovanjske hišice, v udobna stanovanja, polnJ sodobnega tehničnega konforta. — Kaj še manjka- Cement, ki daje kruh Drugod kruh pridobivajo iz žita — tu ga n10’ loštevilne njivice niso mogle dati vsem tem W dem. Pridobivajo ga iz cementa. Cementarna ^ hovo in Itek in železnica in elektrarne in še go jim ga daje. Vse to je nastalo potem, ko se Jc Soča dvakrat okrvavila s krvjo ranjenih in vih v I. in II. svetovni vojni. V starem, od f*10' ljev razžrtem cerkvenem koledarju izpred 115 Jf (1845) sem naštel prebivalce te doline: 10.000 J1 je bilo v 12 župnijah. Sedaj jih je ena tretji°s manj: 7200. Izvabila jih je tujina: odhajali so ' trebuhom za . . Kruh pa je bil skrit v rebrih dolino in v valovih Soče. Kakor rane sevajo sre di zelenja nad Desklami in Anhovem izkopi menja. Žičnice, mlini in peči spodaj v tovarni P° magajo to kamenje spreminjati v cement, ga ^e. šajo z azbestom in ga potem spretni komercial'8, pošiljajo po svetu. To je novi kruh v novi in mi molimo vsak dan: “Daj nam danes naš vS® kd&nji kruh!” Kaj je tu slabega? Ob dveh popoldne so zatulile sirene. Tovar-na je drhtela še kar naprej v svojem neustavljivem delu. Molče in privajeno so se menjavali pri strojih ljudje, mladi in stari. Poti iz tovarne so v vseh smereh oživele: eni na železniške vagona, ki jih potem od vasi do vasi odlagajo, in še na-preJ; drugi kar v bližnja naselja, kjer je romantično rdečo barvo, strehe zamenjala siva plast Prahu; tretji na avtobuse. Da, ti avtobusi so da-1 še zadnji milostni udarec prejšnjemu načinu življenja. — Iz najbolj oddaljenih va-SI Po gorskih vrhovih: Srednje, Zapotok, Lig, Kal, Levpa so se nove množice kmetov vključile v utrip novega življenja. Tempo tega življenja pa usmerja tovarna. Osem ur so bili skupaj, delali, se utrudili, pri Malici so se šalili in govorili: sedaj spet za nekaj Ur k počitku, k družini, v drugo družbo. Delo jih Povezuje, čedalje bolj. Iz leta v leto so bolj navezani na tisto okolje, ki jim daje kruha, ki jim sPreminja način mišljenja in govorjenja. Koliko so doma? 16 ur dnevno: od tega 8 ur ®Pijo, 2 uri za radio in televizijo ali pa njive in rave, nekaj za pot. Bore malo ostane za tisto y®rsk° okolje, sredi katerega so živeli njihovi ! arsi. Prihajajo domov spat. Zabavo imajo najra-tam, kjer so se spletle vezi nove družbe. Vozijo se na mehkih sedežih avtobusov do tovarne mimo njiv poraščenih s plevelom, mimo senožeti, ki so postale goščava, mimo hiš. ki se podirajo. Je to tragedija? Zakaj bi se razburjali ob teh dejstvih in stvari dramatizirali. Morda samo zato, ker še nismo našli oblik, da bi jim približali najbolj potrebno stvar: vero, ki daje smisel njihovemu življenu. Odhajajo od doma za osem ur in odhajajo iz cerkva za skoraj vse nedelje in praznike med letom. Dolgotrajna operacija *rca čemu bi se razburjal? Pač, nekaj me je prizadelo: zvoniki in cerkvice so še ostali tu. Z enim samim obratom glave jih naštejem več kot je prstov na rokah in nogah. Budni stražarji preteklosti, zvesti svoji vlogi, toda okameneli, čeprav prijazni in nevsiljivi. Oglašajo se zjutraj, opoldne in zvečer, vabijo ob nedeljah in praznikih, dvigajo svoje glave nad šumom turistične reke avtomobilov, nad zavijanjem siren in nad nabijanjem gramofonov. Edino ti zvoki me vabijo? Toda, ali je to še življensko? Dalje str. 194 Pogled na Tolmin ob Soča s ptičje perspektiv« P. Basil Tipka j BARAGA HOUSE Tel. 86 7787 19 A’Deckett St., Kew VIC. 3101. Tel. 86 8118 ★ PODOBNO JE, DA TISKARSKI ŠKRAT namesto številka 2 kar rad natisne številko 1. V zadnji tipkariji mi je zagodel dve taki napaki; praznik Srca Jezusovega je prestavil iz 21. na 11. junija, pa tudi odkritje Baragove sohe ter blagoslov spominske plošče naj bi bilo 11. namesto 21. julija. Na srečo je ob tem datumu pustil pripis, da bo “na tretjo nedeljo v juliju”, zato verjetno ni bilo dosti zmešnjave. Vseeno škratu le uspe, da me spravi v slabo voljo. Posebno, ko gre za tako važen datum naše dejavnosti. ★ Tretja nedelja v juliju (21. julij) te torej pred nami. Ta dan slovenske običanje maše v hrvaški cerkvi popoldne ob petih NE BO. K sveti maši se bomo zbrali dopoldne ob desetih v Kew. če bo lepo vreme, bomo pri luurški votlini, če bo grdo in mrzlo, pa bomo postavili zasilni oltar v nedodelani dvorani pod cerkvijo. Glavno je, da je vsem udeležencem blagoslovitve Baragove sohe ter spominske plošče tako dana prilika za nedeljsko dolžnost ter jim ne bo treba hoditi k maši preje ali kasneje. Ob enajsti uri se bomo zbrali pri glavnem vhodu v Baragov dom, kjer bomo pričakali melbournskega nadškofa Jakoba Knoxa. Sledilo bo odkritje in blagoslovitev Baragove sohe, da tako tudi avstralski Slovenci proslavimo Baragovo leto s stoletnico njegove blažene smrti. Ob kipu nam bo spregovoril p. Bernard Ambrožič, priznani Baragovec, saj je prav on pred leti v Ameriki začel akcijo za ustanovitev Baragove zveze, ki se danes tako trudi za Baragovo beatifikacijo širom sveta, ne le v Ameriki. — Po končani proslavi ob Baragovem kipu se bomo premaknili k naši nedodelani cerkvici. Tam nam bo spregovoril nadškof Knox ter nam blagoslovil in vzidal spominsko ploščo — vogelni kamen, četudi v prenesenem pomenu besede. Za spominsko ploščo bo v zidu — dokler bo stala zgradba — ostala spominska listina, in pa pest prsti iz naše drage domovine Slovenije. Upam, da ste melbournski rojaki medtem že prejeli vabilna pisma. Kolikor sem imel dobrih na- slovov, sem jih porabil, žal je precej naslovov v imeniku zastarelih — ni veliko rojakov, ki bi '^l javili sami, kadar se selijo. Tudi bi se v preobi' lici dela lahko zgodilo, da tipkar preskoči naslov' Vljudno prosim oproščenja vsakega, ki vabila ®°' rda niprejel. Vabljeni ste vsi, prav vsi, saj je t0 zares naša skupna zadeva. Zlasti prosim vas n®' rodne noše, da so to nedeljo na mestu. Na svidenje torej v nedeljo 21. julija ob dese' tih v Kew! (Upam, da mi tiskarski škrat vsaj pot ni nobene zagodel!) * Do blagoslovitve v oktobru, ko bo med Jian’1 naš slovenski škof dr. Janez JENKO, imamo še dobre tri mesece. Tisti “korajžni ste,” ki sem napisal v zadnji številki Misli, mi je od takra* še marsikdo rekel. Osebno sem prepričan, da *®»°’ remo v glavnem končati delo pri cerkvi, če le RESNO poprimemo in če se oglasijo še tisti roj®' ki v gradbeni stroki, ki doslej niso imeli prilik® skočiti na pomoč. Prepričan sem, da bodo tu® tisti, ki so doslej bili kar redno na delu, vztraj®1 do oktobra. Tem sem najbolj hvaležen in bre* njih naše cerkvice brez dvoma ne bi imeli. Vs®' kdo, ki je doprinesel svoje, bo lahko s ponosoc' gledal na svoje delo. Vselej me zaboli, kadar koli me kdo sprašuj®1 “Kako pa kaj VAŠA cerkev?...” Kaj ni NA§^ skupna zadeva? Zakaj se nekateri rojaki sami b°' čejo oropati zavesti, da VSI SKUPAJ gradimo ue’ kaj, kar bo Bogu s čast in našemu izseljenske^ narodu v Avstraliji v ponos? Samo zaradi nek®} ur dela, ki se ga boje žrtvovati?Samo zaradi nek®^ dolarjev, ki jih je škoda darovati? Ti trije meseci do oktobra bodo pokazali, ® smo melbournski Slovenci vredni svojega svetiš* ali ne. Za mnoge bo zadnja prilika, da priskoči0 na pomoč s svojimi rokami ali pa z darom. ★ Celotna vsota darov za graditev cerkve J do danes narasla na $23,812-13. Dvig se pozna sti zaradi junijskih obresti na banki, ki so zneS: lepo vsoto $180-20, in pa zaradi daru $100.00 ydneya. G. Dušan Lajovic nam ga je poslal in *Po pripisal: Vsako leto darujem sto dolarjev v dobre namene — v spomin blagopokojnega oče-*a- To leto sem se spomnil NAŠE slovenske cerkve ^ Melbournu...” Na tem mestu poseben Bog plačaj! Kot sem že večkrat omenil, račune sproti plačujemo, zato darovi tudi sproti kopne. Tako mo-larn gornjemu poročilu dodati: Dolgov nimamo na nedograjeni cerkvi nič, denarja na banki pa še >365-86. č,e bomo te tri mesece pridni delavci, 0 tudi so skopnelo. Le naj, samo da delo bližamo S1- North Coburg. — 16. junij je na- rstn° knjigo obogatil za tri imena: sin*12'*13 ^ranca PETKA in Matilde r. Munda, Ken-Za ®t°n, je dobila IVANKO; hčerko družine Jane-kli *n ®lav^e r. Korošec, North Kew, bodo V.u .Za ROXANNE HELEN; novi član družine bi p^a ^^OSENAKA in Terezije r. Horvat v No-jun' kU Pa Je KATHY JOSEPHINE. — Dne 28. ČENK-jebil krščen WALTER, sinko Rafaela PE-Q . *n Marije r. Hvalica, Alphington. — Iz Rl\a S° 29' 'iunija Prinesli SUZANO KATA-Jla ’ hčerko Ivana Stanislava PROSENAKA in r. Vogrig. _ Dan kasneje pa je krstna Ji .a 0“Hla PETRA IGNACA, novorojenca v dru-Phin tgnaCa ^^EN'ČIČA in Vide r. Marinčič, Aljine ^ °n — ^ cerkvi brezmadežnega Srca Mari-jUrij^a v Newborough, Gippsland, sem krščeval 23. ne ??'. krščen je bil JOHNNY, prvorojenec druži-°JZa GOLJA in Marije r. Špehar. —* V cerkvi IkIl8h’ July, 1968 sv. Družine v Bell Parku pa je 30. junija prvorojenec Alojza KIRNA in Vide r. Dodič pri krstu dobil ime RAJKO. čestitke vsem staršem, malčkom pa obilico blagoslova na poti v življenje! ★ Za sveto birmo ob priliki blagoslovitve cerkve v oktobru se je doslej priglasilo že lepo število otrok. Pa sem prepričan, da bo število še zraslo. Vem tudi, da je med nami kaj izvenšolskih otrok in odraslih ki tega zakramenta še niso prejeli. Za vse je zdaj lepa prilika. Čjm prej imamo popolen seznam, tem lažje bomo uredili glede pouka. ★ Na četrtek 15. avgusta, ko je v Avstraliji zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja, imamo v naši kapeli v Kew poleg jutranje maše ob sedmih tudi večerno slovensko mašo ob pol osmih. Vabljeni! UREDNIKOV PRIPIS: Kako je nastal “škrat” — tudi v sydneyskih oglasih. . . Stavcu se je bil pokvaril linotype, da je namesto 2 vedno udaril 1. Seveda sem v korekturah popravil vse napake in tiskarja posebej na to opozoril. Za pokvaro je že sam vedel, se lotil popravila in mi zagotovil, da bo stavek popravil. Na to sem se zanesel, ker je pač šlo le za številke, ne za (slovenske) črke, in nisem čakal na tretjo korekturo. Toda mož je pozabil — in škrat je bil pečen. . . Tiskar me je zelo prosil oproščenja — z njim vred prosim jaz vse prizadete! Saj moramo priznati, da se možakar, nevešč slovenščine, zelo potrudi za nas. P. Bazilij pozdravlja ob nedodelani cerkvi frančiškanskega p. generala, ki je prišel na obisk iz Rima. V ozadju avstralska patra Ambrož in Sil* vester. 181 KAKO SE JE BARAGA ŠOLAL PRVA BARAGOVA ŠOLA je bila kajpada materina in bila je odlična šola. O tem ni najmanjšega dvoma. Priča temu je Baraga sam. Ko je pa odrasel za šolanje izven doma, stvari niso bile tako preproste. Po kmetih so bile ljudske šole še redke in kolikor jih je bilo, so bile zelo primitivne. Oče Baraga je najel učitelja, ki je hodil Friderika učit na dom. Fant je bil od začetka namenjen za nadaljnje šolanje v mestu, moral je dobiti dobro podlago. Vse kaže, da jo je res dobil. Ko je bil deček star devet let, ga je oče odpeljal v Ljubljano. Ni še bil zrel za srednjo šolo, ki se ji je pozneje reklo gimnazija. Moral je prej izdelati osnovno, takrat so ji rekli normalka. Toda tudi v Ljubljani ni hodil v šolo ven, spet mu je oče poiskal domačega učitelja. Prihajal ga je učit na stanovanje. Vzrok je bil verjetno v tem, da je bila javna šola prav tisto leto prenapolnjena in Friderika niso mogli sprejeti. Dr. Jaklič pa piše: Oče Baraga svojega sina sploh ni nameraval dati vanjo. Da bi ga laglje ohranil v nedolžnosti, ki je imela v tistih revolucionarnih letih mnogo sovražnikov, mu je najel dobrega domačega učitelja. Izpite je Friderik hodil opravljat na javno šolo in je vse odlično prestal. Pridno se je moral učiti nemščine, naslednje leto že tudi latinščine. Slovenščini je bilo v tedanjih šolah odkazano le začetniško mesto — edino v prvem razredu se je poučevala. Avstrija se je imela za nemško državo in je hotela taka ostati. Vzelo je še dolga desetletja, da so si Slovenci priborili v nižjih in višjih šolah več pravic za svoj jezik. Do prve zares slovenske gimnazije je pa poteklo še blizu sto let — do ustanovitve škofovih zavodov v št. Vidu nad Ljubljano. Po štirih letih je Friderik končal šolanje v normalki, dozorel je za vstop v srednjo šolo. Leto poprej mu je je umrla mati. Kakor ga je materina smrt bridko zadela, šolanja zaradi tega ni pretrgal. Zaustavilo ga je za nekaj časa razburkano javno življenje. Med Avstrijci in Francozi je divjala vojna in Francozi so zasedli Ljubljano. Vse javne šole so prenehale s poukom, Friderik je moral čakati na boljše čase. Prišli so kmalu — vsaj drugačni, v marsičem res boljši. Napoleon je tistega leta ustanovil Ilirijo, novo kraljestvo, ki je pa bilo pod francoskim vodstvom. Ilirija je imela v svojih mejah večino Slovencev, vendar daleč ne vseh. Obsegala je kra- je: vso Kranjsko, Goriško, Trst z Istro, zahodno Koroško, Tirolsko do Pustriške doline, končno Dalmacijo z Dubrovnikom in čez. Vidimo, da se je v njenih mejah govorilo več jezikov. Vendar je imela za slovenski narod in njegov jezik velik pomen, štajerski Slovenci so ostali pod Avstrijo, vendar so narodno zavednost zajemali iz virov preko meje. Ko so se ljubljanske šole spet odprle po ustanovitvi kraljestva Ilirije — leta 1809 — je Friderik Baraga vstopil v srednjo šolo, ki se je imenovala “kolegij”, kakor poznajo v angleško govorečih deželah še danes “College”. Prvo leto je bilo še vse po avstrijskem učnem redu, naslednje leto je že prišla do veljave vsaj pri nekaterih predmetih slovenščina in njo samo so uvedli kot učni predmet. Osnovne šole (normalke) so pa bile vseskozi slovenske. “Kolegij” je trajal štiri leta, za njim so prišla tri ali štiri leta “Centralne šole”, poznejše višje gimnazije. Ustanivili so pa to šolo pod Ilirijo le v Ljubljani in Dubrovniku. Baraga je v “kolegiju” imel za predmet vrsto jezikov. Poleg nemščine, slovenščine in latinščine tudi francoščino in italijanščino. Vsi so mu pozneje silno prav prišlii zlasti je važno, da se je dobro izvežbal v slovenščini, ko je pozneje kot duhovnik tako veliko v njčj pisal. Njegov profesor je bil tudi Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Ko je Friderik dovršil prva štiri leta srednje šole, kolegij, le bilo (1. 1813) Ilirije konec in vrnila se je Avstrija. Ime Ilirija sicer ni bilo takoj odpravljeno, pač pa marsikaka njena ustanova, med katerimi itak niso bile vse dobre. Višjo (centralno) šolo je torej Baraga obiskoval spet pod Avstrijo in je odlično končal v treh letih. Leta 1816 je bil zrel za — dunajsko vseučilišče, univerzo. Francosi so pod Ilirijo v Ljubljani leta 1811 ustanovili tudi nekako univerzo, ki so ji dali ime akademija. Imela je 4 fakultete: bogoslovno, medicinsko, pravno in modroslovno. To je bil velik napredek v smeri slovenskega izobraževanja. Profesorji so bili Slovenci in so hitro začeli sestavljati slovenske učne knjige. Narekovali so iz njih študentom, ker v tisk knjig niso mogli dati — Avstrija je bila spet preblizu in z njenim povratkom je “akademija” v Ljubljani prenehala. Ker je leta 1816 ni bilo več, ni Baragu kazalo drugega kot iti na Dunaj. Kdo ve, kako bi se bilo njegovo nadaljnje življenje obrnilo, če bi bil ostal v Ljubljani 111 se tam vpisal na pravno fakulteto . . . Tu je treba še omeniti, da je nekaj tet za ma- erjo Frideriku umrl tudi oče — leta 1812 — kot r anjski župan. Friderik je postal lastnik oče-°yeea gradu. Stric Ignacij, posestnik na Belniku Pri Moravčah, naj bi bil upravitelj, dokler Fride-ne doraste. Dal je pa stric trebanjski grad v najem. Tako so Friderik in njegovi dve sestsi Amali-^ 'n Antonija izgubili dom — vsaj za nekaj let. ^reselili so se v Ljubljano k očetovemu prijatelju ,f; Klinarju, ki j,e imel v svoji hiši tudi za druge 'Jake nekak manjše vrste zavod. Pri Dolinarju, ki J® bil Frideriku tudi birmanski boter, in njegovi zeni so našli prijeten drugi dom. To je bila sanje velika sreča v veliki nesreči. NAUKI V PREGOVORIH Poslal Janez Škraba Ako ni sladkega jabolka, je kislo dobro. Bogu posojuje, kdor revežu daruje. Ceneno blago je vedno na j dražje. človek se uči, dokler živi. Povsod dobro, doma najbolje. En krivičen dinar deset pravičnih sne. France v mesto, France iz mesta, Lakota je najboljša kuharica. Hvaležnost dobroto razveseli. Iskren in raven pogled čisla ves svet. Jela ni brez dela. Kakor kdo živi, tako umrje. Lenoba je vragova mreža. Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito. Podarjenemu konju ne glej na zobe! PRIPRAVLJEN NA MOŽGANSKO TELOVADBO “ODMEVI” je naslov glasilu slovenske dijaške organizacije v Združenih državah Ame-r'ke. Izhaja v New Yorku. Urednik Sergej Delak je napisal uvodnik, iz katerega povze-•"anio nekaj misli. — Ur. .^OBRAZBA POSTAJA IZ DNEVA V DAN J važna. Tega se predvsem zavedajo tisti, ki ave formalne izobrazbe nimajo. Delajo pri raz-nih Podjetjih in opažajo, kako se marsikaj v pod-nQJu parnem spreminja, kako podjetja od njih ved-vec zahtevajo in jih pošiljajo na razne izpopoln-aine tečaje in seminarje. Tako šolo poznamo anes pod imenom “Industrial Training.” [j .? uvedbo komputorjev in drugih elektro-me-^anicnih pripomočkov se v našem življenju marsi-J spreminja, vse od knjigovodstva do raznih Cean®^ven'b raziskavanj. Tu lahko vidimo posledi-tod 7^e^a ^°do potrebovala manj delovne sile, iz h thU’ ^ b°do zaposleni, bodo morali biti bolj Sa° raženi. Kot taki bodo bolje plačani. Država Po 3 za ustvarjanje novih delovnih mest, saj 2namo danes poklice, ki jih včasih ni bilo, na ®r “industrial relations, custumer Service” itd. k , ve vež! danes mora biti človek pripravljen na m rsn°koli možgansko telovadbo. Prilagoditi se st Delavci se morajo zaradi propadanja Podjetij učiti čisto novih poklicev, življen- Je zahteva to. gle^*^1110 v kapitalističnem sistemu. Toda ne alT1 skczi očala komunistične propagande, Ka- pipitalizem je za nas dejstvo. Ima tudi mnogo pozitivnih strani. Po končanem delu je človek popolnoma svoboden. Ni mu treba opravljati udarniškega dela. V prostem času, ki ga človek ima, se lahko izobrazuje. Kaj pa akademska izobrazba? Za napredek je važna. Tehniki so trenutno bolj važni od humanistov. Vendar akademik ostane akademik, pa naj bo doktor teologije ali pa kvantum-mehanike. Mislim pa, da bodo v bodočnosti zavzeli humanisti važna mesta, ker oni osvobajajo človeka, ki je prevzet od t vsakdanjosti. Humanisti mu kažejo lepoto življenja drugod, ne le v tehničnem pogledu. čemu ta pisarija? Med Slovenci v zdomstvu, naj bo ZDA, Argentina ali Avstralija, starši polagajo premalo važnosti na visokošolsko izobrazbo svoje mladine. Prezgodaj pošiljajo otroka delat z izgovorm, da bo postal neodvisen in bo stal na svojih nogah. Saj je tudi v tem nekaj dobrega, vendar je mlademu človeku brez višje izobrazbe napredovanje zelo omejeno. Do tega spoznanja marsikdo pride prepozno. Mislim, da za starše ne more biti večjega zadoščenja, kot je hvaležnost otrok, da so jim dali možnost študiranja, pa četudi je pri tem včasih šiba pela. Izobrazba, ki so jo starši posredovali otrokom, je vredna več kot če bi jim zapustili veliko bogastvo. Saj bo vsa imovina o času dedovanja tako obdavčena, da bo otrok dobil komaj polovico ali pa še manj. Življenje je borba, treba se je z njim spoprijeti. SPOMINSKA PLOŠČA Povest. Spisal Fran Detela Nadaljevanje III NEKEGA DNE POPOLDNE JE PRIPELJAL kamnosek Filip s fantom na vozičku škaf apna, nekaj zidarskega orodja in kamnito ploščo v Hrastje in se je ustavil pred škorčevo hišo. “Miha!” je klical, “prinesi dve kobili in eno močno desko, da bova tole vzidala”. Gospodar in gospodinja sta prihitela iz hiše. “Kaj pa hočeš vzidati, Filip?” je vprašal škorec z izzivalno mirnostjo. “Nikar se ne delaj neumnega, ko treba ni”, je dejal Filip. “Spominsko ploščo bom vzidal”. “Kakšna pa je? Pokaži!” Mož in žena sta pozorno brala izklesane črke; komaj pa sta bila prebrala pisanje, je rekel škorec, da mu tabla ni všeč in da se taka na njegovo hišo ne bo vzidala. “Kakšna pa?” je vprašal Filip. “To sem povedal Lomastu na vsa usta”. “In Lomast mi je tako naročil.” “Zato pa kar k Lomastu zapelji”. “Ej, za norca me ne boste imeli”, se je jezil kamnosek. “Kdor je naročil ta bo plačal. Stvar se mora pojasniti Stran jaz ne bom vozil; kam v kraj bom dejal.” “Pa tja pod pod zapelji”, je dejal zmagoviti škorec. Filip je robantil s fantom proti Mlaki. Škorec in Lenka sta se pa smejala doma in si mela roke, da sta jo tako imenitno zasolila Mlačanom. “Joj, kako bodo skakali ko prikolne Filip”, je dejala Lenka. “Kar vidim jih”, je dejal Škorec, “Mlakar je ves rdeč od jeze in Rjavkar ves zelen. Lomast tolče ob mizo, Šimnov študent se pa joka.” “Kaj le bodo zdaj počeli?” “Kaj bodo počeli? Drugo tablo bodo naročili, kakršna bo nama všeč, Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade”. Ni še preteklo mnogo časa, je že pritekel Lo-mastov pastir v Hrastje vabit Škorca in Rjavkarja na izredno sejo. “že plešejo”, se je razveselil Škorec in segel po suknji. V radosti je pozabil, kar je bil sklenil, ali prav za prav sklepal, v jezi. “Ti, nocoj pa nikar ne hodi dol”, ga je opomnila Lenka prenagljene obljube. “Ali misliš, da se koga bojim?” je ugovarjal mož. “Ne, tega ne mislim”. “Ali naj stric samo one napaja?” “Jaz se le bojim da te bodo pregovorili, da se jim boš vdal.” “Ne bom se. Jaz bi le rad gledal in poslu-šal, kaj bodo počeli. Doma ti bom potem vse P°' vedal”. “Varna pot je najboljša. Kar doma ostanii Miha.” Mihu, ki se je vdajal, je prejšnje veselje zelo zagrenelo. Takšne so ženske, si je mislil, in obesil suknjo na klin; najboljša ne privošči m0-žu zabave. Na Mlaki pa Filipovo poročilo ni zbudilo toliko hrupa, kolikor bi ga želeli škorčevi. Lomast je sklical izredno sejo; kaj bo treba skleniti, je že vedel. “Kaj pa zdaj?” je vprašal Ivan, ki je bil naj-bridkeje prizadet. “Pa pustimo vse skupaj”, je dejal Rjavkar. “Če on nam nagaja, pa dajmo še mi njemu”. Rjavar namreč ni vedel, ali bi se veselil slavnosti ali ne. Čast bi bila pač za Hrastje; toda če sosedu spodleti, je pa tudi nekaj. “Saj se bo dal še pregovoriti”, je menil Janko “Ali pa naj se vkleše še njegova opalta na ploščo, da bo sit”, je svetoval Mlakar. “Ampak smešno bi bilo to,” je tarnal Ivan-“Smešno.” “Oslarija bi bila”, je odločil Lomast. “škorec misli, da je že sam svoj stric in da nas bo ugnal-Ali je njegova hiša edina v Hrastju? Rjavkar, al> dovoliš, da vzidamo ploščo na tvojo hišo?” “Pa še rad”, je dejal Rjavkar in oči so se niu zasvetile od veselja. Soseda bi spodnesel in sam b’ se postavil; dva zajca na en strel. “Maja hiša ima tudi več prostora kot škorce-va. Je višja in širša, vsa zidana in z opeko krita-Tabla se ji bo bolje podala”. “Ampak preišnjega napisa vendar ne morem0 pustiti”, je pripomnil Ivan. “V tej hiši se je r°' dil . . . ” “Zakaj ne?” je menil Rjavkar. “Ljudje hitm pozabijo, kje se je kdo rodil”. “To bi bila nova oslarija,” je menil Lomast-“Filip, še eno ploščo boš napravil.” “Kolikor hočeš,” je dejal kamnosek. “Eno imam še pripravljeno, za druge bi moral naročiti kamen. “Ravno takšno”, je dejal Lomast, “boš naredil, samo napis se nekoliko spremeni. Kako se b° glasil, gospod Ivan?” TO ŠE NI AMERIKANIZACIJA' TAKO PRAVI LJUBLJANSKI NADŠKOF “Mnogi pa hočejo z očitki ‘amerikanizacije’ na- ar- Jože Pogačnik, ko odgovarja na očitek, da se Ce- še Cerkve reči, da gre, posebno zadnje čase, preveč rkev v Sloveniji amerikanizira. Izrecno ne pove, v zunanjosti... Vse to, kar Cerkev (duhovščina) dela °d kod prihaja ta očitek, pa je znano, da od ko- in je na videz zgolj nekaj zunanjega, posvetnega, nuinističnih oblasti. Boje se ojačenega vpliva Ce- je končno le skrb za duše. Slovesnosti ob prvem sv. rkve med ljudmi, zlasti med mladino, pa skušajo obhajilu, ob birmi, ob novih mašah, zlatih porokah naJti primere za obtožbo, da duhovščina posega iz in ob raznih cerkvenih jubilejih so za vnemanje zgolj verskega delovanja v politično. Vse, kar po- verskega duha potrebne in važne. Cerkev se jim ne ene duhovščina izven štirih cerkvenih sten, je že more odreči in se ne more zapreti le v cerkvene obnovoljen klerikalizem,” ki se ga komunisti in zakristijske prostore. Tudi državni zakon o polo- strašno boje. žaju verskih skupnosti ji za to daje dovolj zakonite Iz nadškofovega pisanja v DRUŽINI lahko vi- svobode. lm°, kako so “oblasti” napihnile svoje obtožbe in “L>a mladina pred verskim poukom brca žogo, kaj vse jim je politika ... da jo brca pred cerkvijo ali pred župniščem prav vr„j., • . . . . , , . v. , tako kot na domačem dvorišču, še ni nobena ameri- ^aaskof najprej opisuje svobodno m široko- , . .. ,r , . , , . , Pote7nr% ,i„i • ... ,, , . .... kamzacija. Vsak zupmk bo take zdrave m vesele ^tezno delovanje ameriške Cerkve izven izklju- , ,. , , . . cn° verskim zadevam namenjenih poslopij, potem mladme od srcf V6Se11 ln bo rad 12 SV0Je^a zePa Se obrne na domače razmere. peval za novo zogo’ ko.se stara. ne da vež brcniti”. «v “Mislim torej, da je krilatica o amerikanizaciji ti od ŠOlStVa 86 katollčani v Sloveniji ni- Cerkve na Siovenskem tak kakor strah, ki so mi ga meriat a™enkamzlratl ^ ^ Pr^ že v otroških letih izbijali iz glave z besedami: Cerkvi Z aT1L ri -f3 JC 80141 l0Č6na , °d Strah je znotraj votel, okoli kraja ga pa nič ni. svet„?. P° 1 m mh m Je V Prak3i gl6de Cerkev se ne amerikanizira, temveč se drži samo - ko KM n^°ra V "ajbol;>sem pnmfU neutralna koncila! Za to ima pa tudi v okviru naših zakonov žavna t, blla ™ nekateri pravijo, da bi kot dr- široke možnosti Amerikanizacijo ji očitajo preoz- v imen ^ m°rala bltl "eUtralna! Č6st0 Pa Je kosrčni kritiki”. “■lenu znanosti protiverska, celo ateistična.” | SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY '§ “v hiši številka ...” p. Akcija za Dom * ^ Dve”, je dejal Rjavkar. “Pri meni je ena.” !♦! ^ Drugo ostane, kakor je bilo”. :J: . vljudno vabi na To je zdaj sklep”, je dejal Lomast. “Škorcu jjj ni treba nič povedati, da se ne bo premislil in !♦! v I VI C k I \ r? /“ i; i» £ g* spet zgago naredil. Nocoj ga še k seji ni bilo. £ ZIMSKI V E C L K | ga Še. PrihodnJ'ič- bom Jaz Predlagal, da * v soboto 10. avgusta ob 8. zvečer p. t , “klJucimo iz odbora. Temu človeku je več za !♦! J ak kot za stričevo čast.” St. Francis Hall, Paddington !♦" kar ^ajboIj zadovoljen s tem sklepom je bil Rjav- jj; Sv ‘. °^ke časti res ni pričakoval in to na stroške H Nekaj zdravil za ozebline boste našli jji Sk ^“a soseda. V tem je bilo veselje podvojeno. v dvorani, nekaj jih prinesite s seboj! ® prr ga le> če bodo odborniki res molčali. * H SkjgPrižan Je bil, da bi škorec, če bi zvedel za Prelci’tekel na odbor in Pr°sil, naj se sklep ^ Klice in se vzida na njegovo hišo, kar pač ho- Za svojo sedemdesetletnico jih je povabil na Ver °dk°rmki bi se dali preprositi. Koliko pa večerjo in jim napolnil kozarce. Pokusili so, piti ?andanes m°ž beseda in kako malo je celih se jim ni dalo. l6g. ’ Z1 bi bili, kateri Lomast bi jih trpel po- “Pijte, pijte, prijatelji, to vino je staro 40 let!” 2ernj.? ,e' ‘ Tako ni popolne sreče nikoder na Vzkliknil je eden od njih: img JI ln vsaJ trese se za srečo, kdor misli, da jo “štirideset let! Joj, kako bi ti človek česti- tal, če bi se tebi leta tako malo poznala kot tvo-(Bo še.) j emu vinu!'” Izpod Tr igla v a V METLIKI je bivši Amerikanec in pozneje gostilničar “Pri Lenki”, Jože Kambič, doživel že 93 let in so mu Metličani za to priliko priredili jubilejno proslavo. Pred 66 leti je šel tudi v Alasko in se mudil gori 4 leta kot iskalec zlata. Takrat na Alaski še ni bilo dosti civilizacije in Jože ve veliko povedati o Alaski iz tistih časov, saj trdi, da jo je prehodil po dolgem in počez. Metličani ga radi poslušajo in občudujejo njegov izvrstni spomin. GRAMOFONSKE PLOŠČE so začeli izdelovati v ljubljanski tovarni “HELIDON”, ki je grško ime za lastavico. To je prvo domače podjetje za izdelovanje plošč. Smatrajo to novost za velik napredek v Sloveniji. Prva plošča, ki so jo tam izdelali, je “Otoček sredi jezera” bratov Avsenikov. Kritika pravi, da ljubljanska izdelava plošč nič ne zaostaja za ploščami, ki prihajajo iz enake tovarne v Nemčiji. V TRNOVEM NA KRASU je bil prvotno doma g. Venceslav Rijavec, ki je nedavno postal generalni vikar škofije San Antonio-Manabi v Ekvadorju, Južna Amerika. Je komaj 40 let star in domačini ekvadorski s škofovo odločitvijo niso bili zadovoljni, toda škof se ni nanje oziral, hotel je imeti za svojega namestnika Rijavca, češ da je časti in oblasti nejbolj vreden. Po čudnih potih je mož prišel daleč in — visoko. Pred fašisti je njegova družina bežala v Jugoslavijo in živela v Makedoniji. Tam so Venceljna mobilizirali partizani, ušel jim je v Grčijo. Iz Grčije je šel v Italijo in tam stopil v slovensko bogoslovje, ki je po vojni živelo na Laškem. Iz Italije v Argentino, tam ga je posvetil škof Rožman. Nato v Ekvador in tam je ostal. V STRUNJANU PRI KOPRU živi Jurij Ros-so, ki je letos 5. maja dosegel 100 let starosti. Nekdo iz Kopra ga je šel obiskat, da bi od blizu videl, kakšen je človek-stoletnik. Moža je našel na njivi, kjer je skušal pomagati pri delu. Rad se je spustil v pogovor. V bližini so se otroci igrali z žogo. Obiskovalec je vprašal starčka: Ali ste otroci tudi v vaši mladosti tako nabijali žogo? Odgovoril je: Kaj še! Ne žogo, lopato, lopato . . . NA SUHORJU POD GORJANCI je bil veliki zvon med vojno zadet od vojnega orožja in je počil. Po vojni so ga dali popraviti. Novo varjenje je bilo drago, toda hoteli so imeti lepo doneč zvon in so plačali, čez čas je pa zvon počil na druge® mestu in njegov glas spet ni bil kot se spodobi. Tedaj so se farani razjezili, vrgli zvon med staro šaro in si nabavili čisto novega. V BENEŠKI SLOVENIJI pri Sv. Lenartu S« tržaški slovenski igralci pokazali ondotnim rojakom igro “Slovenski pasijon”. Nekoliko so slovenščino prikrojili po tamkajšnjem narečju. Domačini so jim bili zelo hvaležni, saj kaj takega so videli in slišali prvič. V ŠT. RUPERTU NA DOLENJSKEM je za župnika Ignacij Kustec, ki je bil poprej 16 let misijonar v Indiji. Tam mu niso dali državljanstva) imeli so ga za tujca in ge je moral umakniti. Njegova sedanja cerkev je zavoljo čistega gotskega sloga priznana kot zgodvinski spomenik prvega razreda. Žal je v slabem stanju in nujno potrebuje popravil, župnik Kustec se obrača tudi na farane, ki živijo na tujem, naj bi priskočili na pomoč z denarnimi darovi. RAZSTAVA OTROŠKE UMETNOSTI, najv.sc verske vsebine, je bila v Ljubljani letos v aprilu-Obiskana je bila dobro in mnogi so se čudili lepi® razstavljenim predmetom: risbe, ročna dela, zvezki in celo kiparski izdelki, že kar čedno umetniški. Udeleženi so bili otroci iz raznih krajev Slovenije, celo tako oddaljenih kot Beltinci in črenšov-ci v Prekmurju. V DRAGI PRI BAZOVICI na Tržaškem bodo letos že tretje leto tako imenovani študijski dnevi slovenskih izobražencev. Ti dnevi so se lani in predlanskim tako dobro obnesli, da hočejo z nji®1 nadaljevati. Prireja jih tržaško DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV. Kakor prejšnji dve leti, tako tudi letos vabijo in pričakujejo izobražence s Tržaškega, Goriškega, iz Beneške Slovenije, Koroške, matične Slovenije in izseljenstva. Letošnji dnevi se bodo vršili od 31. avgusta do 2' septembra. Vabilo so poslali tudi nam v Avstralij0, Pač bodo morali opraviti brez naše udeležbe, P°' slati jim moremo le iskreno voščilo za obilico uspehov. “V LJUBLJANI ŠUŠLJAJO”. Med Dravlja®1 in št. Vidom gradijo nova poslopja in razkopavaj0 svet. Sredi junija so pri izkopavanju naleteli na okostnjake, ki so ležali v sumljivih legah. Roke prekrižane in še drugi znaki so bili. Poklicani arheologi so dejali, da so okostja stara čert stoletja’ Toliko je prišlo v javnost, potem je "zavesa padla.” Ostala je pa živčnost in premnogi Ljubljančani in okoličani mislijo, da “vse razumejo”, pa zaenkrat se o zadevi samo šušlja. v DOBRNIČU NA DOLENJSKEM bo osred-nja Baragova proslava za stoletnico njegove smrti ®Rst dne 28. julija. Bilo jih je že več po raznih *rajih, toda ta oheta biti največja. Prisostvovali do vsi škofje. Tisti dan bodo v Dobrniču tudi blagoslovljene nove orgle, ki so si jih farani zamislili Prav za Baragovo leto. Proslave Baragovega leta se bodo potem še nadaljevale. Dne 25. avgusta bo velika proslava pri Treh farah blizu Metlike. Vršila k,“ k° v spomin Baragovega odhoda v ameriške mi-s'jone v dneh meseca avgusta leta 1830 iz Metlike. NA LJUBLJANSKEM RADIU so povedali: °variš generalni direktor je sedel v pisarni in °Pazoval delavca, ki je stoje popravljal kljuko na Vratih. Vrtal je tako počasi, da je postal direktor nervozen. Rekel je; Slišite, vi, jaz bi tisto kljuko tem času že petkrat popravil. Delavec odvrne: erJamem, tovariš generalni. Vi ste izučen ključavničar, jaz gem pa samo arhitekt. V PIRANU V ISTRI je nevarnost, da bodo ob-sti ukinile ondotno gimnazijo. Vzrok je baje dvo-Jen: premajhno število dijakov in potreba varče-var>ja. Ta drugi razlog je seveda prinesla gospodar-reforma. Dijaki piranske gimnazije so razburje-nru in so nedavno priredili demonstrativen pohod mestu ter tako protestirali proti nameri, da se gimnazija ukine. v ZALOŽNIKI SLOVENSKIH KNJIG so zboro- 1 v Ljubljani in se menili o nadaljnjem delu in i^ganJu zanimanja za slovensko knjigo. Med dru-s° poudarili potrebo, da se napravijo stiki z a °zbami slovenskih knjig v zamejstvu. Sklenili so povabiti predstavnike teh založb v Ljubljano na posvet in sicer vse — “ne glede na njihovo usmeritev”. V MARIBORU so priredili proslavo v spomin stoletnice, ko je začel tam izhajati znani časopis “Slovenski narod”. Prva urednika sta bila Anton Tomšič in Josip Jurčič. Kmalu se je list preselil v Ljubljano in je izhajal vse do komunistične “osvoboditve”, ki ga je zatrla enako kot dolgo vrsto drugih publikacij. Praznovanje stoletnice so izrabili vrhovi partije za svojo propagando. Nekdo v Ljubljani jim je pokadil pod nos s pesmijo, ki se konča z vrsticama: A danes za stoti mu rojstveni dan iz groba ga kliče morilec skesan . . . PRI SV. GREGORIJU blizu Ribnice bi potre-ovali novo šolo, pa j« njihov rojak Vinko Levstik, ki ima v Rimu dva hotela, pisal ljudem domov, da je pripravljen začeti nabirko za novo šolo. Neki “bivši borec” se je razburil in v Dolenjskem listu pozval tiste vaščane, ki ”so nasedli Levstiku in mu verjeli”, naj se zavedajo, da je to bivši domobranec, ki se je pregrešil zoper narod. Iz dopisa sledi, da je Vinkova ponudba bila ljudem všeč, drugače bi ne bilo treba takega “svarila” v tisku. V LJUBLJANI JE UMRL, tako smo brali v privatnem poročilu, kanonik dr. Jakob Šolar, nekdaj profesor v škofovih zavodih v št. Vidu in splošno znan slovstveni zgodovinar. Po omenjenem poročilu mu je smrt izpulila pero iz rok v soboto 22. junija. Podrobnosti nam še niso znane. Nameravane knjige o Baragu, ki naj bi izšla pri Mohorjevi v Celju, ni dokončal. Velika škoda! Hov#c v dolini Soče ALI MORE ZNANSTVENIK IMETI VERO V BOGA? (Prevedeno iz revije READER’S DIGEST) Dr. Warren Weaver je učenjak-matematik v Ameriki. Napisal je mnogo znanstvenih knjig in člankov. Pričujoči spis je skrajšan po neki njegovi daljši razpravi. — Ur. ODRAŠČAL SEM V DRUŽINI, ki je bila verna. Zahajal sem h katekizmu in ob nedeljah v cerkev, še več: tudi k večernicam ob sredah. Glava in srce sta mi bila pri verskih zadevah. Ko sem dopolnil sed^m let, sem se zavedel, da hočem postati znanstvenik. Ko sem odraščal in študiral velika in splošna znanstvena načela, sem brez pridržkov sprejemal veljanvnost znanstvenih teorij, ki jih je potrjevalo preiskavanje in izkustvo. Imel in obdržal sem takorekoč dve svetli žogi, ki sem jih izmenoma, zdaj eno zdaj drugo, metal v zrak: vero in znanost. Največkrat sem imel pred očmi znanost. Oz raznih prilikah sem se vdajal globokemu veselemu občutku ob obujanju vere. Šele ko sem imel 30 let, sem obstal pri vprašanju: ali se moje poznanje znanosti ujema z mojim čustvenim navdušenjem za vero? Ob tem vprašanju sem veliko razmišljal in prišel do prepričanja, da si znanost in vera prav nič ne nasprotujeta. Po mojem dognanju je z znanostjo in vero tako, kot naj bi bilo v zakonu med možem in ženo. Oba morata drug drugega študirati, da spoznata drug drugega značaj in poglede na življenje. Morata se med seboj spoštovati, pa je lepo skupno življenje zagotovljeno. Začnimo s tem, da skušamo razumeti, kaj je znanost. Prav preprosto povedano: znanost je napor, da človek razume naravo in si jo skuša podjarmiti. Znanstvenik opazuje in preiskuje in dela poskuse. Zamisli razne teorije, kako naj se to in ono v naravi razume, potem s preizkusi ugotavlja, če je bila zamisel pravilna. Kar se izkaže za napačno, znanstvenik zavrže, kar se pokaže za veljavno, skuša izpopolniti in tako priti do končnih zaključkov. Tako znanstvenik čez čas z lahkoto daje odgovor na vprašanja: kako je to 'in ono v naravi? Kako naj si to in ono v naravi podjarmimo? Kako se neoplojena celica oplodi? Kako se aeropl®^ vzdržuje v poletu? Kako daleč od nas so zvezde-Kakor hitro pa vprašaš: zakaj je to tako, znanstvi' nik umolkne. Vsak znanstvenik pozna Newtonovo odkritje v zadevi težnosti, gravitacije, nobeden P8 ne more povedati, zakaj je s težnostjo tako kot Je- Tu sem zadel na skrajno važno razliko vaei znanostjo in vero. Vera se v nasprotju z znanostj0 bavi z vprašanjem: zakaj? Zakaj mora biti na sv®' tu toliko hudega? Zakaj, oh, zakaj, se nekater1 rodijo pohabljeni — telesno ali duševno? Kaj J® sploh smisel našega življenja na zemlji? Zakaj naj bo človek pravičen, pošten in nesebičen? Ali 1,1 vseeno — ali je sploh kaj takega v življenju, ni vseeno? Pojdimo dalje! Znanost se zanima in skuš® ugotoviti, kako se vede človek, kako žival, kak° nežive stvari. Ni pa njena naloga določati, kaj Je v obnašanju stvari dobro in kaj slabo. Taka vpra' šanja prepušča znanost filozofiji, etiki in religij1. Toda če hoče človek živeti polno in odgovorno živ' ljenje, mora najti prave odnose do vsega, kar g8 obdaja, dviga, navdihuje in vodi kvišku: ume*' nost, slovstvo, poezija, glasba, filozofija, znanost in —• vera, religija. To zelo lepo bere, poročeš morda. Toda alj dognanja znanosti ne nasprotujejo temu, kar uč1 katekizem? Ali ni dognano, da znanost spodkopu' je vero? Da — če se trdovratno oprijemlješ zastarel®' tako imenovane fundamentalistične religije, ki T1& da je v vsaki vrstici sv. pisma izražena dokonČfl8 in nespremenljiva resnica. In to celo v poznanj narave, še bolj važno je naslednje: če misliš, da Je religija nekaj statičnega, samo v sebi do kraj8 zaključenega in torej ne more več rasti in se p1]' kopati do nadaljnjih spoznanj. Tudi ne v luči naJ' novejših svetnih ved. Če tako misliš, si ne more1*1 predstavljati, kako boš živel kot umen človek v s®' dan jem znanstvenem svetu. Moja misel je, da nam sveto pismo na kar naj' bolj jasen način odpira poglede v naravo in dobr°' to božjo. Tudi se mi zdi popolnoma naravno, neizogibno, da po človeško pisana beseda božj8 obenem z zvrhano mero božjih resnic izkazuje kaj človeških pomanjkljivosti in omejenosti. N'*1 malo se ne pohujšujem nad majhnimi neuravnov6' šenostmi v svetih knjigah. Poročila o mnogih dežnih dogodkih onih časov lahko razumemo k° pesniško pretiravanje in tolmačenje po razume' vanju tedanjih ljudi. Včasih tudi kot poskus ^' movanja z drugimi religijami, ki so se skliceval® na čudeže s pomočjo magije, vražarstva. Uverjen sem, da se Bog nenehno razodeva še današnjemu človeku, pa ne nujno preko čudežnih d«godkov. Vsako novo znanstveno odkritje je tudi °Vo razodetje čudovitega reda ki ga je Bog vdih-n,l v svetovno vesoljstvo. Bog pridobiva na svojem dostojanstvu s tem, da nam razkriva svojo nedosegljivo modrost v čudoviti ureditvi stvarstva, ni nam treba za utrditev vere hlepeti še po drugačnih čudežih. (Konec prih.) ŠK TRETJA KNJIGA O BARAGU V ANGLEŠČINI . FRlDERICK BARGA JI JE NASLOV, spisal j® je prelat dr. Maksimilijan Jezernik v Rimu. am je znan posebno kot vodja priprav za zgrad-0 duhovniškega zavetišča SLOVENIK v večnem niestu. , Knjiga jma nava(jen knjižni format, šteje 155 VE\?* *n Je ’zda'a znana založba STUDIA SLO-ko h ^ V ^as^*nStonu, USA. človek se začudi, bere, da so knjigo dali v tisk — na Finskem, o °vo je bilo tako dosti cenejše. Tisk je lep in škratov” ni najti v njem. ^r- Jezernik si je naložil nalogo, da sporoči rj6 “ v tisku vse, kar je mogel najti o Baragu v C** arhivih. Bolj natanko: v arhivih znane Vo ^regacije de Propaganda Fide — za širjenje ^'”re- Ta kongregacija je imela dosti opraviti z Ba-nar rn> nekoliko že, ko je bil še preprost misijo-st l t^et^ ^ndijanci, veliko več pa pozneje, ko je po-a vse do njegove smrti. ( skih °kumenti> ^i j**1 je dr- Jezernik našel v rim-arhivih, so zgodovinako pomenljivi, važni za d^agov življenjepis, pa vsaj do neke mere tudi za raz azovanje njegovega svetništva. Ko bo šlo za g.jhg.asenje Baraga za blaženega, bodo poleg dru-udi to knjigo v Rimu imeli odprto, raz 6)--Pa vsel”na te knjise vseskozi zanimiva in j0 111 ^va v glavnem le strokovnjakom, ki pozna-doveepkVen° pravo in delovanje vatikanskih ura-djti 7 rePr°st bralec bi ji ne mogel podrobno sle-stve i J'° Pa b°do sprejele in spravile znan- ne knjižnice po svetu. na zanimivo je pa za vse nas, kar beremo Blfirm (lvefl straneh te knjige pod naslovom rov z °GRAPHY. Pisatelj našteva dolgo vrsto vi-0 nje3 agov življenjepis: knjige, ki so že izšle njjj ern’ razPrave, članke, pisma, dokumente v raz-manjk ,Vlh in tako naPrei- Vseh skupaj je nič tova k 70- Med njimi je že omenjena Lamber- ne p vJIg aSHEPHERD IN THE WILDERNESS, o Se dr’ Cuješeva, ki smo v prejšnji številiki nJeJ poročali. Jaz, kot znanstvenik, dolgujem bralcu odgovor na dvojno vprašanje: 1. Kako se moja vera v Boga sklada z mojim visokim ocenjevanjem znanosti in zaupanjem vanjo? 2. V kakšnega Boga v resnici verujem? (Na teh dvoje vprašanj bomo našli odgovor v naslednji številki MISLI. — Ur.) t NAJ POČIVA V BOŽJEM MIRU Zadet od avta po neprevidnosti voznika je obležal na cesti kot pešec in po nekaj urah izdihnil svojo blago dušo po prejemu odveze in sv. maziljenja naš dragi mož in oče JOŽE PUTRE v Marayongu pri Blacktovvnu, N,S.W., kjer je imel dom. Zgodilo se je v sredo zvečer 19. junija 1968. Rajnik je bil star 55 let. Rodil se je v Muha-vasi pri Kočevju. Poročil se je leta 1929, v Avstralijo prišel z družino 1.1949 in si čez čas ustanovil svoj dom. Sin in ena hči sta že poročena, druga hči je še doma. Pogreb v St. Mary’s sta vodila po opravljeni sv. maši zadušnici v Blacktownu dr. Ivan Mikula in župnik J. Krewenka ob obilni udeležbi žalujočih rojakov in drugih prijateljev. Za molitve in darovane sv. maše, kakor tudi za številne izraze sočutja in tolažbe najlepša hvala. Ohranimo blagega rajnika v spominu ljubezni in molimo za pokoj njegove duše! — Marayong, N.S.W. Ivana Putre, soproga-vdova; John, sin, Mimi in Erik«, hčeri. SLOVENSKI TABORI PO LETU 1869 ZADNJIČ OPISANI TABOR V VIŽMARJIH je bil vsekakor višek taborskega gibanja, ne pa zaključek. Taborska misel je še naraščala, toda zunanje prireditve so začele pojemati. Morale so — pod pritiskom avstrijske vlade in njenih podrepnikov, Nemcev in nemškutarjev. Vse oblasti so bile opozorjene, naj po možnosti preprečujejo tabore, Nemci so pa začeli z lastnimi podobnimi prireditvami. S tem so slovensko ljudstvo le še bolj izzivali k javnim nastopom, vendar se je bolj in bolj izkazovalo, da slovenski tabori ne morejo doseči političnih sprememb v monarhiji, zlasti ne glavne zahteve taborov: Zedinjene Slovenije. Po malem so Slovenci vendar nadaljevali z zborovanji pod milim nebom, včasih pod drugim imenom, da bi oblasti manj sitnarile. V Ormožu ob Dravi je bil Tabor le nekaj mesecev po vižmarskem, 8. avgusta 1869. Udeležili so se ga tudi mnogi Hrvatje. Vseh udeležencev je bi- lo okoli 3,000. Pomen tega Tabora je bil zlasti v tem, da je govornik Razlag večkrat zaporedoma zaprisegel slovensko mladino za marljivo delo v korist naroda, za odpor proti vdiranju Nemcev v slovenske kraje in za pošteno in nravno vedenje vsepovsod. Z velikim navdušenjem mu je mladina na veS lgas odgovarjala: Prisegamo! Zarnik je pa zahte-val, naj država zgradi most čez Dravo, ki bo veza' Slovence in Hrvate tudi v narodnostnem pogleda V Tolminu v soški dolini so imeli Tabor slednje leto, na dan 1. maja 1870. Zbralo se je okoli 6.000 zborovalcev. Kot govorniki so nastopa'1 v glavnem domačini in poudarjali že splošno spre' jete točke vseh Taborov. Vipavski tabor je prišel na vrsto kmalu poten' in pritegnil izredno število ljudi: 12,000. Poleg rodnih zahtev je bil govor tudi o vipavski vinoreJ1 in o vipavski železnici. Tudi Korošci so spet stopili na plan. Ustan0' vili so si politično društvo TRDNJAVA in ime'1 svoj tabor 31. julija 1870 v Bistrici pri Pliberk"’ Udeležba: 8,000. Kmalu nato je bil podoben tab°r v Župračah ob Vrbskem jezeru Z udeležbo 10,000-Čeprav so bili navzočni domala sami Korošci, bil glavni govornik in predsednik Zarnik. Prisotne Korošce je navdušil do prekipsvanja. Po letu 1870 je vlada več nameravanih Taboro'' prepovedala. Da taborska misel ni zamrla, so jij1 narodnjaki nadomeščali z manjšimi prireditva!®1; Tako na primer z odkritjem plošče na Prešerno^1 Prizor s Tabora v Marayongu letos v januarju 190 Misli, July, hiši na Vrbi. Na Koroškem ae je pa vendar vršil Tabor tisto leto in sicer na Zgornjih Buhljak pri Grabštajnu. Malo je manjkalo, da ni prišlo do izgredov, ko so neki nahujskani nemškutarji skušali zborovanje razbiti. Še zadnji slovenski Tabori Zoper prepovedi oblasti in policijsko nadzorstvo se Tabori niso mogli vršiti. Kakega revolucionarnega duha niso ne imeli ne hoteli zbujati. Na unaju je tista leta sedela strupena nemško-nacio-nalna vlada — Auersperg-Lasser — Slovani niso ^ogli do besede. Toda kakor hitro se je dalo videti ,da so tej vladi dnevi šteti, so Tabori spet oživeli. Goriški Slovenci so bili to pot prvi in kar z yema Taboroma. Eden je bil v Kojskem, v Brdih, drugi v Kobaridu. Vršila sta se nekako za desetletnico prvega Tabora (v Ljutomeru), prav v letu 1878. Uspela sta dobro. * ____ Čeprav Tabori niso prinesli otipljivih uspehov in dosežkov Slovencev v monarhiji, je vendar desetletje 1868 — 1878 zelo pomenljivo v narodnostnem in političnem življenju naših prednikov. Zato je tudi nič več kot prav, da si ob stoletnici dogodke one dobe pokličemo v spomin. To smo napravili z objavo pričujočih člankov. Kot je bilo v uvodu rečeno, nam je posebno pobudo k temu dal SLOVENSKI TABOR v Marayongu, ki ga je priredilo letos v januarju Slovensko društvo Sydney. O taborih pred sto leti drži, kar je zapisal “oče taborov” dr. Valentin Zarnik: Naš narod je stopil s tabori iz čitalniškega radovanja in rajanja prvikrat samostalno na politično polje. MALO TEGA, MALO ONEGA Janez Primožič bio med ODKR1VATELJI AVSTRALIJE je do-*° znan tudi Ludwig Leichhardt. že ime pove, da m bil angleškega izvora. Bil je pruski Nemec — Naravoslovec. Za Avstralijo ima pomen njegovo p° Potovanje v letih 1844/45 vse od Downsa do Essingtona na skrajni severo-zapadni obali vernega Teritorija. Tamkaj je ustanovil nasel-n°- Odkril je mnoga neznana ozemlja v notranjosti Avstralije. Obšel je tudi obalo zaliva Carpen-'a. S svojo močno izčrpano skupino je izgubil ton °*>remo 'n je le s težavo dosegla Port Essing- Naslednje leto si je Leichhardt zamislil poto-je n-|e Preko Avstralije od vzhoda do zahoda, pa ga se rn°ra^ °Pustiti zaradi vročine in suše. Opogumil J® Pa kmalu na to in nastopil celinsko pot v in en fer^a- ^a tej ekspediciji se je nekje izgubil z nJe se ni vrnil. Njegova usoda je še danes "eznana. n- dELA — Labour Day, kako je prišlo do ban^' V Avstraliji so prišli na idejo zlasti izvež-iz *a d6laVci’ k' so prihajali sem v velikem številu v Z namenonl> da dosežejo 8urni delavnik ; nevnem delovnem tednu. Za “Dan dela” so niso odpravili, ostal je v veljavi povsod, saj so ime- li delavci še marsikaj povedati javnosti in vladam, pa tudi dosežene uspehe je bilo treba proslavljati. V Queenslandu in drugod po Avstraliji, kakor tudi po širnem svetu sploh, so nadaljevali s praznovanjem tega dne na 1. maj. Zvesto se tega še danes drže v komunističnih državah, marsikje, tako tudi pri nas, je pa kot “Dan ndela — Labour Day” določen drug dan v letu, ne v vseh državah enako. » ZANIMANJE ZA AJDO v časih Valentina Vodnika se zrcali iz verzov, ki jih je pesnik dodal v svoji pratiki mesecama juliju in avgustu. Za julij: Kdor bo poleti pred zarjo vstal, se bo pozimi za ajdo naspal. Za avgust: Obirajo ajdo nedolžne tatice, čebelarjem polnijo debele mošnjice. ZA DOBRO VOLJO sprva 1. maj, kakor drugod po svetu. Svoj >meli so dosegli najprej v N.S.W. leta 1855. Victo"-ost I-6 Zaostala za dve leti, Queensland je dohitel a 1 dve državi leta 1858. “Dneva dela” s tem Misli, Juiy> 196g Na novo pečen avtomobilist je nerodno kresnil avto drugega voznika. Oba sta obstala in stopila ven. Nerodnež je takoj priznal krivdo, bil je ves osramočen. “Plačal bom, ne bojte se. Sam vidim, da slabšega voznika od mene na vsem svetu ni.” “O, to ne drži. Jaz sam poznam dosti slabših, samo to je, da ne sedajo za volan.” i: KAJ SE VAM ZDI O :: KRISTUSU? ČIGAV SIN JE? (Mat. 22,42) e* 'Philtppi Tfc Taior > % Seythei>olis Aenon* £ •A>t (a P* /£ $ ^ .<11 h' c A* m £ Sibmttt • N, /0 k »SicAai O »5 JnUiDUl & 1$ 5 top. . KicopoUs • ant**! Jerldp £*w^nr‘v"~** •Mnon Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati! PAMETNE IN NESPAMETNE DEVICE "Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle naproti ženinu. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja v posodicah s svetilkami vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa nastane vpitje: Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti! Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa reko pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovore: Da morda ne poide vam in nam, pojdite k prodajalcem in si ga kupite. — Medtem, ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zapro. Kasneje pa pridejo tudi ostale device in pravijo: Gospod, gospod, odpri nam! On pa jim odgovori: Resnično; povem vam, ne poznam vas. Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure. NUJNOST ČUJEČNOSTI Potek v tej priliki opisanega ženitovanja nav* je dandanes tuj. Ne more in ne sme nam pa bHl tuj potth, ki ga je Gospod hotel dati s to priliko-Saj je na koncu, izrecno rečeno'. Čujte torej... drugo besedo: bodite vedno pripravljeni na obra’ čun pred Bogom. Ta opomin je Gospod ponavljal ob raznih pri’ ložnostih, pa ga tudi pojasnjeval z zgodbicami, pl* likamL Priliko o 10 devicah so njegovi poslušal#1 vsekozi z lahkoto razumeli, ker so poznali tedanji navade in običaje ob ženitovonjih. Na kratko: določen dan zvečer je imela nevestah obdana s prijateljicami, čakati rifi ženina, ki bo pr* šel z velikbn spremstvom ponjo. V sprevodu jo bo odpeljal na svoj dom. Ponoči so za take zadev( nujno potrebne svetilke. Te so bile majhne leščerbo v podobi čolnička, pogosto jim je bilo treba ol]a priliti . . . Treba ga je bilo imeti s seboj v posebni posodici. PRILIKA O TALENTIH ZVESTO SODELOVANJE “Bo namreč kakor pri Človeku, ki se je odpra-vUal na potovanje in je poklical svoje služabnike; ^al je enemu pet talentov, drugemu dva tretjemu Pa enega, vsakemu po njegovih zmožnostih, in je odpotoval. Takoj je šel tisti, ki je bil prejel pet talentov, z njimi kupčevat in je pridobil pet drugih. ® Prav tako je tudi tisti, ki je prejel dva ta-ei,ta, pridobil dva druga. Tisti pa, ki je prejel enega, je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril. ® Čez dolgo časa pa je gospodar teh služabni-v Prišel in napravil z njimi račun. In pristopil tisti, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel Pet drugih talentov in rekel: Gospodar, pet talen- tov 81 mi izročil, glej pet drugih sem pridobil. Njegov gospodar mu je rekel: Prav, dobri in 2vesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko e bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda! j Pristopil je tudi tisti, ki je bil prejel dva ta- ***** *n je rekel: Gospod, dva talenta si mi izro- 1 * ^lej, dva druga sem pridobil. Njegov gospodar u je rekel: Pr av, dobri in zvesti služabnik, v ma- 1,1 si bil zvest, čez veliko te bom postavil; pojdi Veselje svojega gospoda! j ^»stopil je pa tudi tisti, ki je bil prejel en ta- **t, in rekel: Gospod, vem, da si trd človek; žan-Ješ L- * . ' ’ Jer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal; zbal se ter šel in zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, **Was, kar je tvojega. kel ^goVor*l mu je njegov gospodar ter mu re-ve ^ Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da Ve*J|em> kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem in^*/ torej bi bil moral dati moj denar menjalcem 2 b *V°^em Prihodu bi jaz prejel svojo lastnino U re*tmi. Vzemite mu torej talent in dajte ga ki ima deset talentov. Kajti vsakemu, ki ,e ’ *e in bo imel obilo; kdor pa nima, k° vzelo še to, kar ima. Neporabnega slu-a pa vrzite ven v temo; tam bo jok in škri-PanJe * zobmi.” "Talenti” so bili v tistih (kisih visoke denarne edinice, najvišje v trgovskem prometu. Tudi tretji služaabnik je prejel veliko, čeprav en sam talent. Značilno je, da je gospodar zaupal posameznim denarne vsote ne kar mehanično, ampak: “vsakemu po njegovi zmožnosti.” Njihove zmožnosti je gospodar poznal iz tega, kako so doslej vršili dolžnosti vsak 8-vojc službe. Ni nam treba prilike ali zgodbice same nadalje razglabljati. Je pač vzeta iz tedanjih običajev in okoliščin. Gre za to, da razberemo kolikor mogoče do dna njen pomen in nauk, ki ga je Gospod hotel dati. Podobno kot v priliki o devicah je tudi tu nakazana potreba, pripravljenosti na prihod tistega, pred Uaterim ima kdo odgovornost. Tam ženin, tu gospodar. Oba predstavljata in pomenita samega Boga. Bog je tisti, ki deli talente — milosti. Deli jih po zmožnostih prejemnikov. Ne deli jih po meri pristramske ljubezni do tega iali onega. Kristus m izvolil za poglavarja) apostolov in Cerkve Janeza, najljubšega učenca, izvolil je Petra. In spet ni izvolil Janeza za “apostola narodovizvolil je Pavla. Za nas skrivnost, Kristus je poznhal “zmožnosti". Po učinkih do neke meje spoznavamo tudi mi. V priliki o talentih je napravil Jezus korak naprej od prejšnje prilike. Ni dovolj gola čuječnost, zvesto sodelovanje z milostjo — talentom — zahteva. Tretji služabnik je “cul” nad svojim talentom, varno ga je zakopal in ga ob povratku gospodarja hitro našel. Pa ga je gospodar obsodil! Ne zato, ker je bil tu.ječ; zato, ker je bil len. Vedel je, čemu so dobili talente. Dobro shrianil bi jih bil gospodar lahko sam — kupčevati z njimi ni mogel, dokler jr. bil po opravkih nekje drugje. Služabnik se je uprl gospodarjevemu načrtu, ni se mu ljubilo na delo. V tem ga je polomil. NA ZNANJE! tega'^'s'''ni’ ki žele imeti knjige stare zaveze sve-ma Pls™a: že dolgo smo vedeli, da so popolno-v d razpr°dane. P. Valerijan si je naložil, da bo b; u^°Vini osebno skušal dobiti nekaj izvodov, da še d r8?el vsaj najbolj iskreno prosečim. Žal, pi-natisni]”' Usp,s'' vemo> če bodo knjige na novo In še to: vere in zaupanja v gospodarja ni imel. Brez tega služba ni iskrena, ni odkritosrčrtfi. Torej ga gospodar ni mogel pohvaliti, četudi je svoj talent dobil nazaj. Sploh ob pričujoči Jezusovi priliki lahko razpredemo zelo na široko pouk o modrosti božje ekonomije, ki je razvidna iz razdeljevanja milosti med ljudi — njegove služabnike. Po zmožnosti prejentiamo, po zmožnosti moramo sodelovati. Čaka nlas ali pohvala: Prav, zvesti služabnik . . ali pa obsodba: Malopridni................. Z materinskega dne v Melbournu, prvi nastop na zasilnem odru v dvorani pod novo cerkvijo. DOLINA SOČE 5 !tr 179) Ton življenja teh ljudi mora biti uglašen na te nove valovne dolžine. Treba je ujeti nove utripe življenja. To življenje naokrog spreminja s presenetljivo naglico ljudi v zavestne ustvarjalce novih odnosov in novega sveta ali pa tudi v pokorne proizvajalce in pohlepne potrošnike. Dušni pastirji na tem področju so že davno razumeli, da ni dovolj, če se jezijo nad izpraznjenimi cerkvami (25), nad upadanjem rojstev (1 na tisoč), nad nadomeščanjem verskih podob s podobami zvezdnikov in mladinskih idolov: vedo, da morajo pomagati pri tem presnavljanju ljudi in načinu življenja, zavzeti se morajo, da bo sredi anhovskega betona in salonita zaživelo novo srce, srce novega, večnega, popolnega človeka, kristjana v Kristusu. Profesor Barnard iz Južne Afrike je imel na razpolago velik tehnični aparat in ekipo zdravnikov, ko je zamenjal srce človeku. Dušni pastirji so pri tem delu še osamljeni, čimprej morajo d°' biti pomočnike, ki bodo lahko izredno učinkovit0 pomagali pri anhovski cementni operaciji. Mladc ljudi, ki jim vera ni stara navada, ampak življe' njsko vodilo, predpogoj trajne mladosti in delav' nosti. Da, kako je z mladimi ljudmi v tej dolin1, 27 jih študira na raznih fakultetah in višjih šolal1 v Ljubljani. Ni malo, ker pred 25 leti nismo iWe' li nikogar na višjih šolah. Zato nimamo mladih intelektualcev, ki bi 're' ro globlje doumeli in pričali zanjo s svojim delovanjem v poklicu. Sedaj je treba nekaj storit1, To so večinoma sinovi delavcev in uslužbence^; Njihove vezi na verskem području so bile doslej razrahljane. Kot verniki se niso mogli pretopi1 v življenje svoje drobne župnije in se vanj vživč11. Morali bi se iztrgati iz svojega naravnega okolj8; čutijo potrebo po povezanem iskanju novih P°f k Resnici in k bolj človeškemu življenju. Radi kr1' tično segajo po verski literaturi in so pripravljeni z vprašanji poglabljati svoje prepričanje. (Konec prih.) » I >; % H $ % « :♦: s £ % % % % % % % % $ « K ;♦; >; ;♦; ;♦: % ;♦: ;♦: % % $ ;♦: :♦; ;♦: ;♦: v SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY AKCIJA ZA DOM VLJUDNO VABI VAS IN VAŠE PRIJATELJE NA TR ADICIONALNI LETNI BAL V SOBOTO 20. JULIJA 1968 OB 8h ZVEČER V RECEPTION HALL BLUE BIRD CATERERS Enmore Rd. ENMORE (železniška postaja NEWTOWN) Prosimo Vas, da si vstopnice preskrbite do 15. julija. Pri vhodu v dvorano vstopnic ne bomo prodajali. Vstopnina $ 5.00 (vključno zakuska). Za vstopnice pišite na: AKCIJA ZA DOM, P.O. BOX 122, PADDINGTON, NSW! (Priložite denar!!!). Za pojasnila telefonirajte na: 39-6378 Prosimo, da vzamete na znanje, da ta večer otroci ne bodo mogli v dvorano. IGRA IZVRSTEN ORKES TER & “FLOOR SHOW” Da bo večer res nekaj posebnega in ne vsakdanji ples, Vas prosimo, da pridete v temnih oblekah — dame prosimo, da pridejo, v kolikor jo mogoče, v dolgih oblekah, čisti dobiček večera bo šel za Slovenski dom v Sydneyu. Vsi prisrčno vabljeni! g Se d % i i !♦! X n Se I A I I >: >; moral doktor pomagati. Ko so bili čevlji z nog, je Pirc stopala in prste krepko pretipal in na-drgnil. Strahu ni bilo več. Jabornig se je spet obul ,in z lahkoto napravil ostalo pot. Občudoval je slavnega zdravnika, ki zna tudi strah tako brž ozdraviti. Čez čas je dobil od Pirca račun: Za pregnanje strahu iz nog v noči požara dolgujete dva goldinarja. Sicer je bil strah le v tem, da ste v naglici čevlje narobe obuli. Ni čudno, da so vas prsti boleli. Ko ste se pa pri meni ponovno obuli, je vsak čevelj prišel na pravo nogo. Tako je bil strah strokovnjaško pregnan. STRAH mu je stopil v noge kih BfL0 JE v TRŽIČU NA GORENJSKEM, ka-^ sto iet b0 tega sredi poletne noči je zbudil na^8116 zvon *n klic: Gori, gori! Res je gorelo in u' Nekdo je prenočeval v seniku, kadil pipo SVo?° nerodnosti senik zažgal. Tam blizu je imel sli°J° fužino neki Jabornig, tržiški meščan. Ko je nin3 g°r' na ^aPu’ se za svojo last- Ves°' Se.^tro oblekel in obul, pa je tekel na Slap. triu Se ^ ^rese^ 0(* strahu, brž je tudi začutil, da je s’'no stiska stopala v čevljih. Nazadnje na ,1 .ves strah samo še v nogah, ker Jabornig tež aj ^rugega ž«e ni mogel več misliti. Z veliko teniV° Se Je privlekel do zdravnika dr. Pirca. O dav Znamenitem možu so stari Tržičani še ne-n° Vedeli veliko povedati. mi •^al30rn|'t J’e dr. Pircu odkrito povedal: Strah Zdravit*”13'1 V noge’ ali znate tudi tako bolezen skuš ,Suzujte se!” je rekel zdravnik. Bolnik je 8 bogati, pa je šlo tako počasi, da mu je “Mama, pošlji po zdravnika. Tako me trebuh boli, da me bo vsak čas razneslo.” “Oh, kako pretiravaš! Pa sem ti že sto tisočkrat rekla, da se pretiravanja odvadi.” * ____ “Kolikokrat gre deset v devetindvajset?” “Če devetindvajset malo nategneš, bo deset šlo vanj trikrat, čeprav bo še tesno.” PISALI SO-OTAJMO RUDA JURČEC V GLASU SKA odgovarja na vprašanje o svoji materi: "Mama je slabo brala in še manj pisala. Bila je pač učenka Slomškovih nedeljskih šol. Moj oče je bil ves dan nekaj kvader proč v delavnici klobukov in mama je morala sama voditi trgovino. Računati je pa znala zelo dobro — denar že zna ljudi naučiti, kaj je treba... Že kot otrok sem se čudil, kako more mama vse ohraniti v glavi. Dedci so prinašali stare klobuke v popravilo, in ko jih je bilo trideset, so šli v pranje v delavnico, odkoder so se vračali čisto spremenjeni, ona pa je za vse vedela, na katero glavo so se morali vrniti. To je trajalo vsaj trideset let; koliko klobukov, kakšsn spomin, ko klobuki niso bili samo za slovenske glave, ampak tudi od onih od onstran Drave, iz Hrvaške. Poleg tega še to: mnogi smo se pri nas poznali samo po domačih, hišnih imenih. Če je šlo vse v redu za stare klobuke, pa je bilo hujše pri nakupu novih, dasi se je isto dogajalo tudi pri mnogih starih. Najbrž so ljudje še mamo izrabljali. Mama je morala mnogo prodajati na up — na dolg, toda nobenega ni mogla zapisati, vsa imena so morala ostati v glavi, še več, pri nekaterih se je morala nasloniti samo na obraz ali pa na to, če je dedec malo šepal, navzkriž gledal ali imel sicer na sebi kaj posebnega. Kolikor sem pozneje kot študent presodil, je imela mama takih čudnih dolžnikov vsaj kakih šestdeset, kar je bilo za naše gospodarske razmere nemala obremenitev. Dokler je živel oče, ni mami nič prigovarjal, pač pa je pozneje moj starejši brat pri prevzemu trgovine delal mami težke trenutke, ko ji je dal poseben zvezek in jo naučil glavnih pravil pisanja — toda moja mama se je raje držala svojih starih metod. Ko sva bila skup v trgovini, se je pogosto spomnila, ko je šel mimo dolžnik: ‘Skoči za tistim očetom in mu reci, da mi že tri leta dolguje pol krone.’ Ko sem za očem pohitel, me je čudno pogledal in šel naprej. Mogoče sem res potem kakih pet ali deset dolžnikov pripeljal do mame in so plačali leta in leta stari dolg. Bilo je že po moji maturi, ko me je še pognala na cesto: ‘Pohiti za očem in mu reci, da mi že dvanajst let dolguje osem zeksarjev, naj mi jih vendar plača.” Oča rrie je gledal, gledal in ni šel plačat!1 Takrat bi moral dati za tistih osemdeset krajcarjev dinar in šestdeset par, kajti tako je moja mama preračunala spremembo, dasi je bilo nekoč osem zeksarjev vsaj dva dolarja. Mama ni na take dogodke nič rekla, nad nobenim ni izrekla žal besede. Prišel pa je čas, ko je morala trgovino le iz" ročiti bratu in takrat jo je “vrtel’, da bi sestavil vsaj malo popoln spisek maminih dolžnikov. Na trdoto besed se je mama samo smehljala in nazadnje spravila skupaj tretjino dolžnikov iz raznih popisov in značilnosti. Kar je bilo ostalega, je ostalo v njej — kje: v srcu, in je tam tudi ostalo za njen tekoči račun v nebesih. Ni bila nič huda na bratove besede, saj je vedela, kolikšna vsota je šla v izgubo — videl sem, da je bilo nekaj drugega, kar jo je bolelo in ni znala povedati: trpela je, ker je brat slabo mislil o tistih njenih dolžnikih, ki jih je ona nosila v svojem srcu dvanajst in še več let. Vedno je mislila, da bodo prišli plačat. . . slišala pa je zgodbe, kako živi ta ali oni, koliko je tam ali drugod otrok; ni jih imela v kakem prekatu možganov, kjer bi bil sedež spomina, hranila si jih je v velikem prekatu srca, dejal bi, da je v tistem prekatu bila doma LJUBEZEN.” NEPODPISAN V “KLICU TRIGLAVA” piS« kako se je seznanil z ekumenizmom: ZAME se je ekumenizem pričel tistega zim* skega jutra v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, ko je neki sošolec napravil nevljudno opazko na račun pravoslavnih. Dvignila se je visoka, asketska postava profesorja za slovenščino nepozabnega dr. Antona Breznika, ki je v odločnem a nič manj ljubeznivem tonu poučil sošolca, da 5^ v hudi zmoti. ‘Kaj pa ti veš o pravoslavnih? Poglej isti krst imajo kot mi katoličani, isto Evharistijo obhajajo, njihova liturgija je celo globlja od naše, isto Mater božjo častijo, včasih bolj kot mi, njihovo duhovništvo izhaja iz istega vira kot naše .. . Kako moreš potem govoriti o neki krivi veri, človek božji? Vse to se je zgodilo samo za* radi politike, ko je bilo eno cesarstvo razdeljeno na dva dela. To je vsa resnica.’ Tako nekako nas je poučil učenik. To je bilo kot hladen tuš na vroče glave, M8' den tuš, ki ga je zlil v katoliškem malem semenišču, kot so zavode nekateri smatrali, sam direktor gimnazije in od vseh profesorjev verjetn0 najbolj spoštovana osebnost. Seveda je bil katoliški duhovnik. Takih tušev smo bili v tistih letih večkrat deležni; druga taka osebnost je bil sedanji prelat in takratni profesor Jakob Solar, ki Jc še živ. Mladim fantom tedaj morda vse to ni pomenilo veliko, toda spremljalo nas je pa le skozi življenje in po dvajsetih, tridesetih letih postaja marsikaj jasno in dobiva svoje mesto. Gotovo 5e namreč: če je bila tedanja beseda ravnatelja in slovničarja Antona Breznika v obrambo pravo' slavnih revolucionarna gesta, je to danes nekaj vsakdanjega — zdaj ne korakaš s časom In nld ®oderen, če nisi ekumenski. Na smeh ti gre da-?es< ko gledaš pred westminstrsko katedralo gru-c° Prenapetih anglikanskih duhovnikov, ki pošiljajo v pekel canterburyjskega nadškofa, ker se je rznil sprejeti povabilo kardinala in priti pridigat atoličanom. In vsaj z glavo maješ, ko ne moreš razumeti cliftonskega katoliškega škofa, ki se tako °ji za svojo čredo, da v svoji škofiji ne dovoli anglikanskim duhovnikom pridigati v katoliških cerkvah ali pa katoliškim duhovnikom v anglikan-skih. P. KLAVDIJ OKORN, poznan mnogim v Av- * »'aliji, zdaj župnik v ZDA, piše v Ameriški do-movini; Po dveh letih bo fara sv. Janeza zopet imela rv° sv. obhajilo. Zadnjikrat se je to zgodilo še j13 starem prostoru na Deveti cesti. Takrat so bili čel lij6 otroci za sv- obhajilo. Sedaj, ko se je za-ot ?rganiziran Pouk, je pa to drugače. Okrog 60 v bo prejelo prvo sv. obhajilo. Precej razgo- ved* ^ bil°’ kak° naj 8,9 t0 P1V0 SV- obhaJil0 iz" del'6 ^°-V V cerkvi *n razne spremembe v po-v Jevanju zakramentov so posegle tudi v pripra-^ za prvo sv. obhajilo. Končna odločitev je bila, tak^t”^ cerkev drzi v,sž ali manJ starega načina, in h * ^°' ®tr0ci bodo pristopali po dva in dva šan °d° prejeli sv’ obhajilo stoje. Tako bo olaj-r °, otr°kom in duhovniku, ker bodo oboji v na-o w Poz!ci;|i> ko Pride do sv. obhajila. Sv. spoved, daia ^ ^°^ko govora, so tudi že opravili. Se- rosfZagOVarjajo mnenje’ da otr°ei do 14. leta štaba h ?T10rej0 smrtno grešiti in jim torej ni tre-naš ° ’ k spovedi’ ko Prejmejo sv. obhajilo. Ni mn namen tukaj razpravljati o veljavnosti tega seda'Ja Toliko bi Pa radi povdarili, da če se otrok ko K ne b° navadil hoditi k spovedi, se bo še manj, °o odrasel. nišniV M’0NTREALU> KANADA, so v otroški bol-zdrav'1' Ug?tovili’ da se otročiči mnogo hitreje po-zasprJ(R Č6.vjih zve&r kdo nosi na rokah, preden mestu ~Tlmška uPrava je izdala poziv na žene v tovat a bj med 6. in 7. uro zvečer prihajale pes-Pa Ve H°lniČke-' Nerodna ura ->e to za gospodinje, bajale p1 S6 ^ J'e Javil° nad sto in so tudi res Pri-tere ^ V tako zene’ P° večini poročene in ma-ne> ’z^z dan vozijo otroke v šole, zlasti pohablje-PosWK6Vne ljUdi po mestu imajo pa organizirano važaioZ ° 2 ^b0"3’ na kolesih”, da na ta način do-MeŠČanZaSt0n:)Ske obroke na stanovanja siromašnih ZBORNIK 1968 DOSPEL IZ ARGENTINE Potoval je debele tri mesece, že v tiskarni se je zakasnil proti vsemu pričakovanju za tri mesece, za pot do nas pa prav toliko. Dobili smo ga, ko je bilo za pričujočo številko MISLI vse prirejeno. Ni bilo časa ne brati ne pisati o njem. Navedimo tu, kar smo brali v Katoliškem glasi iz Gorice. Tam so dobili ZBORNIK dosti prej kot mi. Pišejo: No.22 ...... “Bali smo se že, da letos Zbornik Svobodno Slovenije ne bo izšel. Stroški, ki so zvezani s to obširno knjigo, so zadnje čase namreč toliko narasli, da jih ni več mogoče kriti z redno prodajo izvodov. Letos je samo uspešna izvedba nagradnega žrebanja v Buenos Airesu omogočila izda-nje tega Zbornika. No, hvala Bogu, sedaj je Zbornik dosegel tudi naše kraje. To je res reprezentativna knjiga: 324 strani velikega formata na finem papirju ter z umetniško prilogo. Sicer pa te knjige tistemu, ki pozna Zbornike iz prejšnjih let, sploh ni treba priporočati. Težko bi našli na slovenskem knjižnem trgu knjigo, ki bi ji bila enakovredna. Bila bi za vse slovensko občestvo velika škoda, če bi Zbornik zaradi finančnih težav prenehal prihajati med nas.” Letošnji ZBORNIK stane $4 (poštnina 25 c) in se dobi pri MISLIH pri p. Baziliju v Melbournu ter pri Janezu Primožiču v Brisbanu. Sezite po njem! NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD • in druge namene $ 7: Anton Gržina; $ 5: Herman Muster, Izidor Karbič; $ 3: D. Šedlbauer; $ 2: Jože Farkaš, Ivan Legiša, Karla Twrdy, Stane Plaznik, Jože Gorup, Marija Slokar; $ 1: Jože Stres, Franc Ižanc, Marta Ogrizek, Jožef Zupančič, Vinc. Štolfa, Jože Lipec, Emil Pahor, Ivan Mohar, Jože Brožič, Ivan Gregorich, Jože Kordiš, Franc Danev. P. PODERŽAJ, INDIJA. — Neimenovan $10, Franc Uršič $ 1, Marija N: $ 1. Zadnjič je bila pomota v tisku. Imelo je stati $ 91, ne (žal!) 191. Današnja vsota je tore $ 103. SLOMŠKOV SKLAD ni ta mesec nič napredoval. Zadnjič omenjeno svoto $ 50 smo odposlali v Rim. SLOVENIK V RIMU. —Neimenovan $ 30; Ivanka Kariž $ 2. Prisrčna hvala vsem darovalcem. Nadaljujmo! Poaebnno se priporoča duhovniški zavod v Rimu: SLOVENIK! ^ <~U ijelt <~D etrov PROFESOR DR. YOICE nam drugače ni dosti znan, vredno pa je, da zapišemo neke njegove izjave. Dal jih je kot direktor pouka in vzgoje v okolici mesta Lismore v NSW.: Ko spregovorimo o pouku in vzgoji, je treba reči, da smo še vsi v otroških letih, ker učenje se začne z rojstvom in se zaključi s smrtjo, človek, ki se dandanes neha učiti in opusti vzgajanje samega sebe, naj rajši kar leže in umrje. Ako ostane pri življenju, pa se noče učiti, bo kmalu podoben okameninam, ki jih vidimo v muzejih. Stvari, ki jih hranijo muzeji, ne spadajo v današnji čas in današnje življenje, zato so tam, kjer so — takorekoč pokopane. VLADE V INDIJI federalna in državne, odpovedujejo nadaljnja dovoljenja tujim misijonarjem, da bi lahko ostali pri delu v Indiji. Ne samo katoliškim, tudi pravoslavnim in protestantskim. Njihovo delo naj prevzamejo domačini. To je lahko reči, toda dovolj je znano, da domačih duhovnikov in redovnikov še daleč ni dovolj. Vendar vsi oblastniki ne podpirajo gonje zoper tuje misijonarje. Federalni minister za zdravje, dr. Škripati Chandra-sekhar, je svojo osebno misel izrazil tako: Hindi in naše vlade bi se morale zavedati, da so nam krščanski misijonarji preskrbeli petino vseh bolnišnic v deželi. Indija je sicer svetovljanska dežela, s tem pa ni rečeno, da taji Boga in vero vanj. Jaz sem se izšolal v misijonski šoli, čeprav sem po veri hindu Moja žena je pa kristjanka, pa dobra. DVAJSET PROCENTOV zemeljskega prebivalstva ima v posesti osemdeset procentov zemeljskega bogastva. To pove, kako velik je na svetu prepad med bogatimi in revnimi (deželami in po-edinci). Bogastvo bogatih narašča vsako leto za toliko, kot so vredne vse afriške dežele z Indijo po vrhu. Razume se, da je revščina ubogih ob tem nesorazmerju toliko bolj kričeča. In če pomislimo po vsem tem, da je največ sveta krščanskega (ali vsaj “krščanskega”) prav v deželah, ki so bogate, nam mora biti jasno, da bi se morali kristjani globoko zamisliti in se vprašati: kaj je naša naloga? — Tako je pisala v nekem članku znana Barbara Ward. V GEORGIJI, SOVJETIJA, živi največ stoletnikov. Med njimi je najstarejši človek na svetu, neki širali Muslimov. Star je baje 162 let. še pri tej starosti je čudno čil in zdrav, še vedno hodi na vrt in sam pabere solate za obed. Razume se, da ga vse občuduje in vsi ugibajo, kako je mogel doseči tako starost. Tudi zdravniki ga radi vprašajo, kaj je po njegovih mislih pripomoglo, da tako dolgo živi. On pa ne ve drugega povedati, odgovarja le: Moje vsakdanje delo. ORKESTER BRATOV AVSENIKOV je P° vsej Evropi in preko nje izredno popularizirala nemška izdelovalnica gramofonskih plošč v Niiren-bergu “Telefunken”. Prodala jih je že nad 2,000, 000. V spomin na to je podjetje počastilo Avsenike s podelitvijo zlate plošče vsem Avsenikom. Zasloveli so Avseniki po Evropi leta 1955, ko je njihovo godbo igral celovški radio. Zanje je zvedela tudi Telefunken družba in si od njih dobila pravico za izdelovanje plošč. Tudi v domovini as mnogi urij0 po zgledu Avsenikov in ima baje Slovenija že nad 100 orkestrov, ki stopajo po poti Avsenikov. O MARŠALU TITU je pisal iz Belgrada dopisnik sydneyskega dnevnika, da je najbolj bogat komunist vsega sveta. Med drugim pravi: Koliko-kraten milijonar je, ne more nihče povedati. Ima 19 splošno znanih posestev širom po Jugoslavija ki so vsa sijajno oskrbovana, ker maršal lahko vsak čas pride nenapovedan. In res tudi pogosto tako pride. Verodostojni poznavalci razmer pripovedujejo, da na vseh teh krajih vsak dan pripravijo obed s štirimi vrstami jedi, da lahko takoj začno nositi na mizo, če bi se nenadoma pojavil tai» Tito, ki se res dostikrat kar na lepem prikaže. Dopisnik dostavlja, da je jugoslovansko ljudstvo na Tita ponosno prav zaradi njegovega bogastva, mu omogoča, da živi kot kakšen kralj ali cesar novejših časov . . . “KLICU TRIGLAVA”, politično neodvisnemu mesečniku v Londonu, je poslal pismo neki E-K-Med drugim pravi: “Nič čudnega, da je med Slovenci mnogo politično neukih in naravnost nepismenih ljudi. Tisti, ki so živeli v predvojni Jugoslaviji, so bili priče pogostnemu menjavanju vladi katerega ni bilo mogoče pripisati splošnim volit' vam in ljudski volji. Po vojni pa tudi mnogi niso nikdar od blizu videli demokratičnega političnega življenja. Politično so torej prav tako Pre' prosti in zaostali, kot plemena iz kamene dobe”. SENATOR FRANK LAUSHE v Ameriki je pri zadnjih volitvah, primarnih, ki so se vršile "■ maja, propadel kot kandidat za volitve v noven1' bru. Volilci so dali dosti več glasov njegovemu tekmecu, nekemu Gilliganu, ki je dosti mlajši od Lauscheta. Naš rojak je star 72 let, vendar to n' vplivalo na njegov poraz. Podrla ga je strankina mašina, ker je hodil rad svoja pota in si ni dal diktirati od strankinih mogočnjakov, rajši je posluša1 lastno vest in se po njej ravnal. Z odhodom Lau" scheta iz politike bo zaključena ena najbolj edin' stvenih političnih karier v ameriški zgodovini. PODZEMNA ANTARKTIKA prihaja počasi dan po zaslugi sovjetskih preiskovalcev, ki imajo na Antarktiki svojo postajo. Skozi večni led so Zvrtali na stotine metrov globoke luknje v pod-Zemlje in tam spodaj izkopali primerne prostore za lr>staliranje inštrumentov. Sodijo, da je v ondotni z®ttilji dosti raznih rud in dragih diamantov. Pra-!^°, da ho treba zainteresirati še mnoge druge de-e> da bodo skupno šle na delo za izkoriščanje .aai čakajočega bogastva. To, kar zdaj počno sov-^ ski znanstveniki, je le začetno pionirsko delo. erJamejo pa, da bo v prihodnjem stoletju postala ntarktika izredno važna za vso svetovno industrijo. v SLOVENSKE USTANOVE V TORONTU si je apriiu ogledalo lepo število organiziranih mednarodnih časnikarjev. Oglasili so se na sedežu Slo-narodne zveze, v Slovenski pisarni, v Na-^ern domu in obiskali obe slovenski župnijski ho Vl ^asn^arJ> so pripadali po narodnosti Čeče ’ ^krajincem, Belorusom, Poljakom, Latvij-jt”1’ Litvancem, Japoncem, Nemcem, Madžarom, om in Srbom. V svojih narodnostnih časopisih obširno poročali o slovenskih ustanovah vejata Toronto. k; SAVA” v AMERIKI ni tista slovenska Sava, ko ^ ^ac^0VUici na Gorenjskem dobi svoje ime, Od V S^Upno strugo zlijeta Bohinjka in Dolinka. lje P°tenr teče Sava skozi vse slovensko ozem- riko tUd’ ameriška “Sava” obvlada vso Ame- dem'k'°der»^e Prebivai° in študirajo slovenski aka-2uje' -j, SeŽe Cel° pr,sko meJe — v Kanado. Povelj^ v skuPno organizacijo, ki si je naložila ve-Slov 6^-Za narod- Njeno ime je nastalo iz naziva: veig6^^akademiki v Ameriki. Savin odsek v Cle-Slovn u. Je nadel celo nalogo, da izdela film o akr>i^nCv.^ v anSleščini. Apelira na vse odseke, naj J0 živahno podpro. Dij Molitve v Franciji v zadnjem tednu ju- r°kih'<]-SPet pokaza,,s> da velja de Gaulle v očeh ši-*>arod JUdsl9 vedno svoj čar: planine, gozdovi, doline, bistre vode, pojoče zvonove. Ljudje med Sočo in Muro so dobri in teh ne more vzeti nobena oblast. “Lepo je doma” sta mi rekla tudi Pahorjeva dečka od tu, ki sta z mano obiskala Slovenijo. Vem, da boste tako rekli tudi drugi otroci, ko boste obiskali domovino staršev. Za ta mesec gdična Draga Setnikar pošilja pravljico in uganke. Nedavno je prišla iz Ljubljane. Tam je končala učiteljišče. Obljubila je, da bo poslala v Kotiček še več pravljic in zgodbic. Pa je rekla, da morate tudi sami pisati. Saj boste, kajne? — Lepo pozdravlja vaša — Anica. Dragi Kotičkarji: — Bom nekaj napisala, da bo Kotiček oživel. Hodim v šolo Aquinas College v Ringwoodu pri Melbournu. Učijo nas sestre iz pet različnih redov. Zraven imamo tudi učiteljice, ki niso nune. Ni dolgo, ko smo imeli izpite. Zdaj čakam na rede in trepetam. Hodim tudi v slovensko šolo. Moj štiriletni bratec Branko hoče tudi iti-Ko je bila igra “Sneguljčica”, je hotel biti za palčka, da bi imel dolgo brado. Mama mu je dopovedala, da je še premajhen. V šolo bo šel, ko bo večji. To si je zapomnil. Prišla je nas obiskat gospa, ki je bila kar velika. Branko ji je rekel: Ti si mala teta, nisi velika. Ko se je zučudila in prašala, zakaj tako, ji je povedal: Zato, ker ne greš v šolo. Samo veliki grejo v šolo, veš. — Lepe pozdrave vsem od Lily Tomažič. Pravljica o usmiljeni Tinki Pred mnogimi leti je živela deklica Tinka. Njena mati je bila bolna. Tinka je morala sama delati za kruh. Poleti je pridno nabirala borovnice in jih prodajala. Za dom je kupila najbolj potrebne reči. Neki dan ni prinesla kruha, z njo je prišel psiček. Mami je povedala, da je denar dala mož«, ki je hotel psička ubiti. Sedaj so bili pri hiši trije in Tinka je morala biti še bolj pridna za delo. Vsi so morali jesti. Kmalu je Tinka tako rešila tudi muco. Mati ni nič rekla, jesti so morali štirje. Prišla jč jesen. Tinka je bila pastirica. Videla je, kako so pastirji pretepali kačo, ki se je sončila. Tinka jih je prosila, naj nehajo. Res so pustili kačo in odšli. Takrat je pa kača spregovorila: “Pojdi z menoj, Tinka, moja mati te bo bogato nagradila. Samo nič zlata ne vzemi, pa tudi srebr® ne, samo njen prstan vzemi!” Tinka je šla s kačo in njena mati ji je ponU' jala zlata, pa ga deklica ni hotela. Kazala je na prstan. Mati-kača ga ni rada dala. Pogledala je hčerko in pomislila, kako ji je Tinka rešila življenje. Že je bil prstan Tinkin. Zvečer so sedeli pri neslanem močniku vsi: mati, Tinka, psiček in muca. Mati si je zaželela dobre vroče juhe. Takoj je bila miza polna. Ni bila samo juha, bilo je dosti vsega dobrega. Tri lep® vile so stregle pri jedi. Od takrat niso bili več lačni, ne mati, ne Tinka, ne psiček, ne muca. Draga Setnikar. Uganke Stara baba grbasta, stara baba škrbasta, kraj vode poseda, v zrcalo se gleda. Zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer P° treh. Uho ima, nič ne sliši, imajo jo pri vsaki hiši- Na strehi čepi in pipo kadi. Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. BLAGOSLOVLJENO PRESENEČENJE Naročnica iz Victorije Z KOKO V ROKI sva hodila po parku melbournskega predmestja. Nekaj časa poprej se nisva videla in zdaj je bilo veselje nad zopetnim snidenjem toliko večje. Okoli najinih src je že začela ljubezen kovati obroček naklonjenosti in zvestobe. Obujala sva spomie na prvo srečanje visoko v Zasneženih avstralskih hribih. Tedaj zagledani v fantovi levici majhno škatlico. “Presenečnej!’’ se mi je nasmehnil in mi obesil okoli vratu verižico z zlatim križcem. Ginjena asm iskala besed zahvale. Stisnila sem se k njemu in čutila, kako močno mu bije srce. “Moji dušici”, mi je zašepetal na uho.” Prve-111 u dekletu v Avstraliji, prvemu in edinemu od Vedno tvojega Jožeta. . .” Ljubeče sem zrla vanj, Pobožal me je po laseh in obraz mu je sijal od sreče. Bil je krasen pomladni večer, na nebu so zažarele prve zvezde. Moje misli so hitele preko njih * Njemu, ki je vse ustvaril, ustvaril tudi ljubezen ^ed fantom in dekletom. “O Bog,” sem prosila, “daj da ne bova nikoli razočarana! Saj je najina ljubezen tako lepa in čista. Vse bom storila, da jo ohranim tako. . . ’’ Po treh mesecih sva stopila pred oltar. Neka bojazen se mi je prikradla v srce in s tresočimi se koleni sem stala poleg njega. Pogled sem upirala v podobo Marije Pomagaj. Kolikokrat sem se že poprej zatekla v njeno varstvo! Misel nanjo mi je dalala veselje, v molitvi k Njej sem vedno našla mir in tolažbo. Tudi tokrat je ona pregnala mojo bojazen in strah. Spoznala sem, da se ni treba bati poloma, če bova le z možem ravnala po volji božji. — Od takrat je poteklo nekaj let. Na najinem polju ljubezni rasteta dva nežna cveta. Skrbno ju negujeva in hvaliva Boga za čudoviti dar. Sinko še ni popraševal po svojem prihodu na svet, toda kako prav je imel, ko sem ga slišala pred dnevi razlagati sestrici: “Ti si naša mala Mojci, veš! Bogec te je dal in mene tudi. To je bil priden!” Ajda Village. — Kaj ko bi še jaz spregovorila 0 ajdi? V Avstraliji bo treba zalo paziti, da je ne Pomori slana. Ko je gotovo, da v tistem letnem casu slane ne bo več, se vseje ajda približno za inco globoko, če v tednu dni ve ozeleni, je znak, a Je bilo seme starO ali pa zemlja premokra in P^mrzla. če se seje ajda poleti, je treba gledati t°> da je zemlja vlažna. Takrat as hitro posuši. . 0 drži tudi za druga semena. Kadar ajda cvete, Vročina ali veter lahko hitro pomori. Od setve 0 žetve vzame ajdi okoli dva meseca in pol. Sta ?a dve vrsti ajde: siva in črna. Siva cvete belo, *r*a rdeče. Doma nam je rasel med ajdo tudi ple-> ki je bil zelo ajdi podoben, rekli smo mu ci-fanka. Parmi na Point Piperju želim veliko uspe-^ 2 ajdo, ampak jaz bi rajši sejala proso. Z njim 'bilo veliko manj cirkusa in mlečna kaša se mi 1 dosti boljša kot ajdovi žgannci. — Pozdravlja Kainik. , 1* današnjih tovarn v Sloveniji baje prihajajo abi izdelki. Nekdo je o tem takole povedal: ‘Še kolo zgodovine bi se brž polomilo, ča bi a izdelale naše tovarne.” *____ PROŠNJA NAROČNIKOM Smo že v drugi polovici leta, prav toliko čez polovico naročnikov je letos doslej obnovilo naročnino. Že nekaj tednov samo še — kaplja. Slabo znamenje!* Lepo prosimo zaostale, naj vendar sami od sebe pošljejo svoj dolg in nam tako prihranijo pošiljanje opominov, ki jemljo mnogo časa, pa seveda tudi denarja prilično mero. Že vnaprej iskrena hvala! — Uprava. PRIŠLO JE VPRAŠANJE _ ODGOVARJAMO Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Tel. za p. Valerijana: 31-3655 Naslov: 66 Gordon Street, Paddington, N.S.W. 2021. Službe božje Nedelja 21. julija (tretja v mesecu): Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30 CANBERRA (Braddon) ob 6. zvečer Nedelja 28. julija (četrta) : Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Villawood (Gurner Rd.) ob 10:15 Nedelja 4. avgusta (prva v mesecu): Blacktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30 Nedelja 11. avgusta (druga) : Sydney (St. Patrick) ob 10:30 WOLLONGONG (St. Francis H) ob 4:45 Četrtek 15. avgusta (VNEBOVZETJE MARIJINO) Sydney (St. Patrick) ob 8. zvečer (Je edini zapovedan Marijin praznik v Avstraliji) K MOLITVI ZA DOMOVINO Krožek Slomšek - Baraga vabi k molitvi v nedeljo 11. avgusta, drugo v mesecu kot po navadi, v kapelico sv. Frančiška, Paddington, ob 2. pop. V domovini bo v tem poletju več Baragovih slavnosti, v duhu in z molitvijo se bomo združili z rojaki doma, da bi Baragov duh prevzel duše in srca Slovencev v domovini in po svetu. KDO MU BO POVEDAL? Baje je nekje v Sydneyu ali drugje v Avstraliji Tržačan Francesco Emili — po slovensko Aleksander Milič, 48 let star. Išče ga nečakinja Zorka Stavar, via Rismondo 2, Trst 34133, Italija. Že drugič smo dobili pismo od nekod, ki govori o lurški Materi božji in naroča, da moramo takoj vse prepisati in poslati na osem naslovov. Nekdo nam je rekel, da naj pismo sežgemo. Ali je imel prav? Zelo prav je imel. Seveda bi pismo lahko tudi raztrgali ali kakorkoli uničili. Ne zato, ker je govorilo o Materi božji, morda je bilo tisto lepo in prav. Zato, ker je naročalo, da morate isto pismo poslati na osem nadaljnjih naslovov. V tem naročilu je bilo gotovo nekaj prazne vere ali celo vra-žarstva. Taka pisma s takim naročilom so znana stvar. Največkrat, kolikor zadevo poznamo, gre za pisma v zvezi s sv. Antonom. Naročilo navadno pravi: prepišite in pošljite na 13 naslovov. Ako to napravite, vas bo zadela velika sreča, ako ne, pride velika nesreča . . . V takem naročilu je zvrhana mera prazne vere, Bogu in Cerkvi neljube. Cerkev nas uči, kako naj svetnike častimo in v življenju posnemamo, takšna “verižna pisma”, kot jim navadno rečemo, so pa iznajdba praznovernih ljudi, ki si stvari sami izmišljajo. S takim početjem dokazujejo, da krščanstva niso dojeli in ga pred svetom izpostavljajo smešenju. Držimo se tega, kar po božjem razodetju uči Cerkev, raznim “verižnikom” pa nikar ne nasedajmo! NAŠE ROMANJE V AVGUSTU: CABRAMATTA V čast Mariji Vnenbovzeti bomo imeli romanje v nedeljo po prazniku: 18. avgusta v cerkev Srca Jezusovega: CABRAMATTA Park St., blizu postaje, ob Cabramatta parku Rezervirajte si ta dan. Več prihodnjič P. VALERIAN SE VRAČA Poroča, da se vrne v soboto 20. julija zjutraj-Upajmo, da bo njegov ptič prifrčal točno po napovedi. Romanja v Rim z drugimi izletniki se ni udeležil, preveč opravkov je imel v domovini. Ko se vrne, ga bomo naprosili, da nam bo o svojih doživljajih in vtisih poročal o priliki romanja v Cabramatto, kot je na drugem mestu napovedano. Za sedaj: DOBRODOŠEL NAZAJ MED NAS! O NAČELIH, KI SO NEZMOTNA Po: Vinko Brumen, ISKANJA) Skušamo dojeti glavne črte, nekatere bolj splošne predpise, po katerih moremo usmerjati svoje delo in ravnanje, da ostane čimbolj v skladu z etičnim ali nravnim redom. Te predpise, te vodilne misli, ki naj vodijo naše sj)o-znanje in ravnanje, imenujemo NAČELA. In ta so tisto, /dar moramo spoznati, da moremo Prov usmerjati svoje življenje. POZNAMO NAČELA, KI SO SAMA NA SEBI NEZMOTNA. Kar je Bog razodel, je resnično, ker se Bog ne more ne motiti ne v zmoto zavajati. A vendar lahko za nas ljudi tudi pri teh načelih Nastopijo težave. Že za to, da se je Bog sploh razodel ljudem, je bilo treba, da se je razodel v človeškem jeziku ljudem z določeno miselnostjo in določeno stopnjo spoznanja in umevanja. ‘Božje besede, ki so izražene v človeških jezi-, > so se namreč morale priličiti človeški govo-rici • Bog, ki je neskončen in neomejen, je uporabil sredstvo, ki je omejeno, ki more le zelo ne-Pnkladno, zelo nepopolno izraziti to, kar je bilo Razodeto — idejo božjo. Bog se je razodel ljudem, 1 so pač po navdihnjenju, a v skladu s svojim ^ačajem, svojim časom in svojo kulturo dali izraz mu> kar je bilo razodeto. Zato historična metoda ^ razlagi sv. pisma skuša dojeti polnost smisla, ka- 01 8'a je doživel pisec sv. pisma v trenutku, ko je Pisal; z(jj ge plodna ta metoda in bolj zaneslji- !a> kakor pa dedukcije iz tekstov ali splošnih načel. Ne smeno niti prezreti, da vsebuje sv. pismo, asti v stari zavezi, tudi mnogo “obrednih in pragih navodil, ki so bila odpravljena z novo zavezo ^a so tudi mnogi predpisi v novi zavezi imeli časovni in priložnostni značaj ter danes več ne vezujejo. Mnogi drugi predpisi pa so potrebni »Imačenja”. ^ ^ato je načelo, tako kot je prišlo do nas, četu-. sebi nezmotno, vendar za nas lahko vir težav 111 dvomov. Kaj vse vsebuje načelo, izraženo v četrti božji *aPovesdi: Spoštuj očeta in mater.... Kaj se pravi gostovati očeta in mater? Naučili smo se, da smo smislu te zapovedi staršem dolžni ljubezen ,spoštuje in pokorščino — a kako naj vse to izkazuje-°- Zakaj se v razlagi o spoštovanju, ki samo o k ern_.zaPoved govori, dodajata še ljubezen in po-0rsčina? Ali zapoved o spoštovanju vsebuje tudi to °je ali ne? Pa tudi: kdo je mišljen, ko je govor o očetu in ''i '■ Ali res samo rodni oče in rodna mati? Bodali, juiy> i9gg goslovci in nravoslovci so iz te zapovedi izpeljali praktično vso etiko človeških skupnosti, ki jo ostale zapovedi (5.-10.) le še natančneje določajo, pojasnjujejo in podkrepljajo. Zlasti pa so odkrili v 4. zapovedi navodila in pravila za ureditev našega razmerja do vseh vrst naših vodnikov in predstojnikov ter do vsega, kar oni predstavljajo (Narod, domovina, država... ) To priča o izrednem notranjem bogastvu načela, ki ga imamo izraženega v tako preprosti obliki (spoštuj očeta in mater... ). A kaže tudi, da ni tako lahko razkriti vsega bogastva, izčrpati vse njegove razsežnosti. Tudi tukaj velja, kar je bilo na cerkvenem zboru rečeno o evangeliju: Evangelij je in ostane isti. A nobena doba se ne more hvaliti, da je polno zajela neizmerno bogastvo Kristusovo. Sveti Duh nam je bil obljubljen, da nas korakoma uvaja v polnost resnice. Pri vsem naporu, da neko razodeto načelo tolmačimo v podrobnostih, se moremo tudi zmotiti. Načelo, ki je samo na sebi nezmotno, more ob nepravilnem tolmačenju postati za nas vir zmote. Zato pa je Cerkev dobila od svojega Ustanovitelja nalogo, da ohrani čisto in tolmači oznanilo, ki ga je On prinesel in dal. Pri tem ima pomoč Svetega Duha in je v slovesnih razglasitvah, obveznih za vse vernike, nezmotljiva. Njene opredelbe so za nas drugi vir nezmotnih načel. A tudi Cerkev more govoriti le v človeškem jeziku, običajno le v enem izmed nešteto, ki jih govori i}li jih je govorilo človeštvo. In to sredstvo — jezik človeški — nalaga cerkvenemu učiteljstvu nujne omejitve, Kristusov nauk vsebuje več nego moremo izraziti z besedami človeškega jezika. Tudi več kot morejo zajeti hipne logične izvedbe iz njegove človeško izražene vsebine. In zopet je prepuščeno bogoslovnemu raziskovanju in rednemu cerkvenemu učiteljstvu, da se doseže pravilno tolmačenje nauka in vsega tistega, kar je v njem obseženo, pa ne izrecno povedano. A ker Cerkev ni gospodarica resnice, ampak samo njena varuhinja, je umljivo, da je zelo previdna v svojih odločitvah in v načinu, kako skuša Kristusov nauk z besedo izraziti. Marsikdaj čaka, da kako spoznanje tudi po človeško dozori, preden zavzame odločilno stališče. Tako lahko pride do tega, da vernikom manjka jasna beseda o kakem perečem vprašanju in nimajo določenega navodila za ravnanje v kakem konkretnem položaju. Mnogi govori na zadnjem vesoljnem cerkvenem zboru pričajo o tem . NEW SOUTH WALES Concord. — Govoril sem z rojakom Slovencem, ki je poročen z Maltežanko. Ker ni naročen na MISLI, tega ne bo bral in me tudi “izdal” ne bo. Vprašal sem ga: Ali svojo ženo in otroke kaj slovensko učiš? Je rekel, da ne. Vprašal sem še: Ali žena tebe kaj po maltežansko uči in otroke? Je rekel, da ne. Nisem bil zadovoljen in sem rekel: Oba sta slaba narodnjaka, ti in žena. Ali ti ne misliš tako? Je rekel, da ne. Potem nisem več vprašal, sam od sebe je povedal: Veš, Pepe, najbolj praktično je tako, kot je. Z ženo se imava rada, včasih se pa le pošteno skregava. In takrat žena vpije name po maltežansko, jaz pa nanjo po slovensko. Tako nobeden od naju ne ve, kaj drugi rjove, nobeden od naju ni razžaljen. In še to ti povem: najini otroci takrat mislijo, da se igrava teater, pa se nič ne pohujšajo. Smejejo se nama in ploskajo. Na to nisem mogel drugega kot — ploskati. — Pepe Metulj. Inglebum. — Ko pošiljamo naročnino, naj pripišemo par vrstic, želimo dati priznanje lepo izbrani vsebini mesečnika MISLI. V letih, ki smo jih že preživeli v Avstraliji, smo se za silo naučili tukajšnjega jezika, da čitamo tudi avstralske liste, ali še vedno nam je najlepša “naša beseda.” Zato list MISLI visoko cenimo. Prejmite lepe pozdrave od družine Karbič. Point Piper. — Janez Primožič v prejšnji naši številki ugiba v zadevi bivšega Baragovega gradu v Trebnjem: ali je isti, kot sta ga pozneje imela v lasti njegov stric in teta? Dr. Franc Jaklič piše v svoji knjigi BARAGA: Baragov oče, pol kmet pol graščak, je bil podjeten gospodar. Leta 1799 je prodal Malo vas Santu Treu in kupil vse večji in bolj gosposki trebanjski grad, oddaljen od Male vasi le eno uro hoda. Od vasi Trebnje ga loči rečica Temenica. Grad še zdaj krepko stoji, pri-slojen na gozdnat grič. Tudi gospodarska poslopja so še sedaj ista. Pri vhodu straži majhen kamnit lev. Grad je izpeljan okoli majhneva četve-rokotnega dvorišča. Na notranji strani prvega nadstropja je odprt hodnik na stebre. Zadaj za gradom, pred bukovim gozdom, je prostoren vrt, na katerega gleda odprta veranda. — Knjiga je šla v tisk v Argentini leta 1955. Jakličev opis brez dvoma drži še danes. — Ur. No. Sydney. — Globoko se mi je vtisnil v spomin članek v majskih MISLIH skupaj s sliko, W nam je predstavila tako odličnega Slovenca v Ameriki, senatorja Franka Lavšeta. Izjavlja sam, da se ima svoji materi zahvaliti, da se je naučil slovensko in tega nikoli ni pozabil. Ob tem zgledu bi rada zaklicala našim tukajšnim staršem: učite svoje otroke slovensko! Pošiljajte jih, če mogoče, v Slomškovo šolo! Ne stane nič, najmanj ona, k' jo imate kar v domači hiši, ako le hočete tam učiti slovenščino. Ko človek sliši po slovenskih hišah, kako otroci le angleško govore in celo starši z njimi, se mu mora napraviti milo pri srcu. Razumejo, pravijo starši, pa nočejo govoriti. Nastane vprašanje, zakaj je tako? Premalo zavedni starši jih tudi vse premalo navajajo k temu, da bi govorili po domače. In sram jih je pred Avstralci, da bi slišali Slovence po svoje govoriti. Le kaj naj bi bilo v tem narobe? Avstralci po večini znajo samo en jezik, ali se ne bi rajši oni sramovali pred tistimi, ki jih govore več? Poznam mater, ki je ® otroki prišla iz Nemčije. Tam res niso imeli priložnosti za kaj drugega, govorili so samo nemško, ali tu so se naučili slovensko in celo kar dobro pišejo. Čast takim materam! Da bi jih bilo več! Nič se ne bojte, starši, angleško se bodo vaši otroci v tukajšnjih šolah kar hitro naučili, ni treba, da bi pobirali angleščino od vas. Slovenščine pa ne bodo znali, če je doma ne uporabljajo. Vzemite si to k srcu, nekoč vam bodo otroci hvaležni! — Zvesta naročnica. VICTORIA Melbourne. Sobota 27. julija bo prinesla naši naselbini nekaj posebnega. Kar dvakrat, popoldne in zvečer, bo vprizorjena igra DIVJI LOVEC. V prejšnji številki MISLI je oglas govoril samo 0 večerni predstavi, nato so se igralci odločili tudi za popoldansko predstavo. Ker je dvorana dosti majhna, jo res prav lahko napolnimo dvakrat. Ig' ralci to zaslužijo. Igra zahteva okoli 30 vlog in že nekaj mesecev hodijo na vajo po dvakrat na teden. Vse vloge so videti dobro zasedene. Prav gotovo bo ta igra za nas izreden užitek. Komaj smo s' upali misliti, ko se je začelo govoriti o tej igri, da se bodo našli tako požrtvovalni ljudje med nami, Pa se je le zgodilo. Vsa čast in že naprej iskrena čestitke. Trdno upamo, da se bodo rojaki in rojakinje zavedale dolžnosti, da se oddolžijo igralski družini z veliko udeležbo. — Marija N. QUEENSLAND Brisbane. — Hvala Mariji Peršičevi za popis narodne noše. Nam v Brisbanu je prišel kakor nalašč. Videli smo namreč pri procesiji sv. Rešnjega Telesa letos prve narodne noše v naši naselbini, ^ato je popis zbudil pozornost in gotovo se bo še več naših navdušilo zanje. Šiviljam bo olajšano delo« saj imajo zdaj lepo navodilo, kako naj zbirajo blago in režejo mere. Ko omenjam procesijo, naj Povem, da smo se je Slovenci udeležili v lepem šte-v*lu pod zastavo Marije Pomagaj in sv. bratov Ci-rila in Metoda. Ta procesija je največja verska slavnost na prostem v Brisbanu. Letos nismo do-Seždi navadnega števila — 75,000 — bil je deževen ploha je procesijo malo oprala, vseeno nas je 60,000 in nihče ni zbežal ne iz procesije ne s stadiona. — M.C. Brisbane. —■ V soboto 22. junija je imelo dru-žtvo Planinka letno skupščino. Udeležba je bila odlična. Enako vodstvo programa, ki ga je izvedel Stanko Sivec. Bilo je vseskozi med pričujočimi veselo razpoloženje in tudi smeha ni manjkalo. Zavzemali smo se za obnovljenega duha pri društvu in napravili načrte, kako pritegniti še druge rojake k društvu, da bo predstavljalo res vse Slovence v Brisbanu in sploh v Queenslandu. Volitve novega odbora so šle gladko in v zadovoljnost vseh. No- vi predsednik je Mirko Cuderman, njegov namestnik Stanko Sivec; tajnik je Jože Bsrbiš, blagajnik Bruno Zavnik. Nadalje so v odboru: Darko Sta-var, Martin šileč, Marija Čeh in Franc Breskvar. Po končanem programu se je skupščina spremenila v družabni sestanek in oglašala se je pesem vse do polnoči. Za rojake, ki še niso člani, naj bo povedano, da je članarina samo 10 c na mesec in se plačuje blagajniku Brunu Zavniku na naslovu: 68 Gray St., Carina. Pa tudi drugi odborniki jo imajo pravico sprejemati. Pozdrav rojakom po Avstraliji! — Poročevalec. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦•»»♦♦ ♦ ♦ ♦ * * + + * * * + SLOVENSKO DRUŠTVO V MELBOURNU vabi na vprizoritev drame F.S. Finžgarja v režiji I. Valenčiča DIVJI L O y E C dne 27. julija 1968 v dvorani VAYC, Gisborne St. E. Melbourne (Nasproti katedrale sv. Patricka) IGRA BO PODANA TISTI DAN DVAKRAT ob 3. uri popoldne IN ob 8. uri zvečer Vstopnina $ 1-50 in $ 1 — Pri popoldanski predstavi za otroke do 16. leta ter za penzio-niste polovična cena. Število sedežev je omejeno, zato pohitite z nabavo vstopnic v Slovenskem domu, 371 a Park St., Princes Hill. ROJAKOM V GEELONGU NA ZNANJE Igra DIVJI LOVEC bo gostovala pri vas v soboto 10. avgusta in sicer v dvorani srbske cerkve, Ballarat Rd. ob 7:30 zvečer. BESEDE V NAŠEM BESEDOVANJU Pepa Metulj ZDI SE MI, DA SEM ŽE TISOČKRAT odprl knjigo, ki se ji pravi Slovenski Pravopis, odkar mi jo je p. urednik priporočil. Ogledoval sem si besede in se učil, kako se pišejo. Na mnogih mnogih je že počivalo moje oko. Samo ob besedi “beseda” se do včeraj nisem ustavil. Znana se mi je zdela tako kot plevel na njivi, zato tudi nezanimiva. Od včeraj pa imam o besedi “beseda” drugačno mnenje. Ko sem videl, da ima Pravopis toliko povedati o besedi “beseda”, sem se hitro nalezel do te besede velikega spoštovanja. Dajte mi besedo, da o besedi “beseda” nako-liko pobesedujem. Ne bom nič besedičil, da ne boste rekli: Pepe je pravi besedavelj in besed-os-lovec. Sicer ne verjamem, da znate tako reči, saj bi tudi jaz ne znal, če ne bi videl besede “beseda” v Pravopisu. In sem videl, da se namesto besede “besedavelj” lahko reče ali pa zapiše: bese-dun, klepetalo, klepetavec, bolj na kratko pa: kle-petec. Ker nočem biti ne eno ne drugo, bom spregovoril s Pravopisom in pokazal, kako veliko izgubo bi doživel naš jezik, če bi po kakšni nezgodi iz Pravopisa izginila beseda “beseda”. Izguba bi bila nenadomestljiva. Le berite naslednje vrstice o besedi “beseda”, pa ugibajte, kako bi vse to poveda- li, če bi besede “beseda” ne bilo več: domača, govorjena, pisana, tiskana, živa beseda; vezana, nevezana beseda; trda, ostra, žaljiva, žal beseda; lepa, dobra, topla beseda; sladka, priliznjena, hinavska, lažnjiva beseda; slovesna, resna, prazna beseda; častna, moška, mož beseda; v pravem pomenu besede, v prenesenem pomenu besede; uvodna, sklepna beseda; s svojimi besedami je povedal, včasih pa tudi z besedami drugih; lepa beseda lepo mesto najde; z eno besedo, ne: v dveh, treh besedah; beseda ni konj; besede so mu pošle, do besede ne zna; mir, konec besedi! ni vredno besede, z besedo na dan!' prvo besedo hočeš imeti; častno besedo si dal; požrl si častno besedo; beseda se ji zatika, ne gre ji z jezika; do besede ga niso pustili; beseda je nanesla na to reč; opletal je z besedami, za besede se je lovil; njena beseda je merila name, vzelo mi je besedo! res so prišle vmes neke besede; potrdi mi to z besedo in dejanjem! Kolikokrat sem zapisal besedo “beseda” v teh vrsticah? če bi pisal samo: beseda, beseda, bese-da . . . bi bilo strahotno dolgočasno. Ko sem Pa besedo “beseda” uporabil za gradnjo stavkov, niS" te izgubili zanimanja, mislim in upam. V Pravopisu tudi vidim, da je v našem jeziku še druga podobna beseda, ki pa ni “beseda” ampak beseda. Poudarek torej na prvem zl°' gu. Pravopis ima v oklepaju (čitalniška priredi' tev). Da to razumemo, je pa treba pogledati še v kakšno drugo knjigo. Recimo v zgodovino Slovencev. Tam se bere, da so pred sto leti Slovenci ustanavljali “čitalnice”, ne “društev”, kakor dandanes. Prirejali so kulturne, zabavna in družabne progra-me in kadar je bilo kaj kulturnega, se je reklo, da bo “beseda”. Ko je bila beseda”, so deklamirali peli, igrali, govorančili, pa tudi govoričili. Vseh teh besed in zraven še besedo “beseda” se človek nauči iz Pravopisa. Naj še pripomnim, da ne vem* kdaj so nehali ustanavljati čitalnice in so začeli z društvi. Zdi se mi, da se ni zgodilo brez škode. &e bi še imeli čitalnice namesto društev, bi verjetno tudi kako “besedo” večkrat imeli . . . Beseda o “besedi” v Pravopisu nam tudi P°' ve, da so nekatere besede, ki imajo več pomenom To so “sinonimi” ali sozvočnice. Mesec, sedem* dan, list, ura, vrat. In še to nam pove beseda o “besedi” v Pravopisu, da imamo besede, ki pomenijo isto. Na pr1' mer: domisliti se in spomniti se. Ti dve besedi sen1 vzel za zgled tu, ker me spominjata in sta me domislili na neki dogodek. Pred leti smo v nekem kraju skupaj v eni sob1 stanovali Jaka, Luka in Pepe. Kadar se nismo kre' gali, smo bili veliki prijatelji. Hudo je bilo, da je bil Jaka strašno pozabljiv človek. To sem pozabil* ono sem pozabil, viš, sem že spet pozabil, oh, kak® j,e nerodno, da toliko reči pozabim! Tako je tarnal naprej in naprej. Luka se ga je naveličal P°' slušati in mu je rekel: Daj že no enkrat pozabit1 tisti svoj “pozabim”, pa se kakšne druge besede domisli, če se že poboljšati nočeš. “No, kako naj pa rečem?” Ker se Luka ni takoj kaj drugega spomni|’ sem jaz pripomnil: reci na primer: iz spomina m1 Je ušlo. še boljše pa bo, če se poboljšaš, kot je na-roignil Luka, pa se rajši spomni namesto da pozabiš. “Ko pa moram prej pozabiti, če ne, se ne mo-rem spomniti”. Ta Jakov ugovor je dal Luku in meni misliti. Kdo ve, če ni človek izrekel večje modrosti, kot sam vedel? Spogledala sva se, kaj naj kdo na to reče? Jaka je pa zapičil prst v čelo in rekel Luku: “Na nekaj si me spomnil. Lani sem ti posodil deset funtov, na to si me spomnil, ne morem se pa dimisliti, če si jih vrnil ali ne. Ne vem, ali sem Pozabil ali mi je pa samo iz spomina ušlo.” Jaz sem se na glas zasmejal, Luka se je pa hudo razjezil. Malo je manjkalo, da se ni zakadil v Jaka in mu začel preštevati rebra. (Takrat še nisem vedel, zdaj pa vem, odkar Pregledujem Pravopis, da je tako-le besedovanje likanje z besedami”.) Planil sem med Jaka in Luka, ker nisem maral, da bi prišlo med njima do kakšnih izgredov. Luka Je bil res tak, to sem vedel iz skušnje, da mu je vrado ušlo iz spomina”, kadar je bil komu kaj dol-Zan- Sem si pa rekel, zdajle mu bom po ovinkih Povedal dober nauk. “Bodita pridna, bratca moja,” sem rekel, “vama bom povedal lepo pravljico. Tam na Švicarskem rastejo sila modri ljudje, pa je eden od njih preiskal človekove možgane in našel v njih dva posebna predalčka. En predalček hrani za človeka vse tisto, kar so mu ljudje dolžni. Drug predalček pa hrani tisto, kar je on komu dolžan. Preizkušnje so pokazale, da se zelo rad pokvari drugi predalček in potem človeku uide iz spomina tako zelo, da kar pozabi na svoje dolgove ...” Zdaj se je Jaka na ves glas zasmejal, Luka je pa skočil na, noge in se zakadil v naju oba. Morala sva se braniti s pestmi in brcami, vračala sva mu milo za drago, kot nama je posojal, pa tudi besedovanja ni manjkalo. Zanimivo je bilo, da v hudi sapi nismo mogli več bes-edovati, samo še bes-neli smo, namesto besed smo metali iz sebe same bes-e. Bes te lopi, bes te jahaj, bes te plentaj, bes, bes bes . . . Ko smo se naveličali, smo bili spet prijatelji. Luka je vrnil Jaku deset funtov in vse je bilo spet dobro. Ne vem, pa tudi Pravopis ne ve, zakaj se “bes” in “beseda” enako začneta, končata pa vsak. po svoje. DEKLICA S PISKRČKOM (Belokranjska pripovedka) Ubogi deklici je umrla mamica. Zapustila ji je Piskrček in drugega nič. Deklica je vzela piskrček ln odšla po svetu. Pride v gozd, povezne piskrček in leže podenj, a bi se odpočila. Kmalu pribrenči muha: “Kdo je notri?” ‘Jaz, uboga deklica! Le pridi še ti noter!” Komaj zleze muha pod piskrček, že se od ne-°d privleče pajek: “Kdo je notri?” Jaz, uboga deklica in muha Primaruha! Le Pridi še ti noter!” Komaj se skrije pajek pod piskrček, že pridro-enclja miška: “Kdo je notri?” Jaz, uboga deklica in muha Primaruha ter Pajkec Križavček!' Le pridi še ti noter!” Komaj smukne miška pod piskrček, že pribija zajček: “Kdo je notri?” ‘Jaz, uboga deklica in muha Primaruha in paj-ec Križavček ter miškica Glodačica! I« pridi Se ti noter!” Komaj počene zajček pod piskrček, že se od nekod prihuli lisica: “Kdo je notri?” “Jaz, uboga deklica in muha Primaruha in paj-kec Križavček in miškica Glodačica ter zajček Du-deldajček! Le pridi še ti noter!” Komaj se stisne lisica pod piskrček, že prilomasti medved: “Kdo je notri?” “Jaz, uboga deklica in muha Primaruha in pajkec Križavček in miškica Glodačica in zajček Dudeldajček ter lisica Tatica! Glej, le zate, med-vedič, ne bo pri nas prostora nič! Si pač prevelik robavs in pretežek godrnjavs!” Medved pa hud. Od nejevolje zagodrnja in sede kar na piskrček. Piskrček se zbrobi in izpod črepinj skočijo: uboga deklica in muha Primaruha in pajkec Križavček in miškica Glodačica in zajček Dudeldajček ter lisica Tatica. Primejo se za roke in zaplešejo okoli Rjavčka. Zbrobil se je lonec — pripovedke je konec! £ GLAVNI AGENT ZA FIRMO “PUTNIK” £ OLYMPIC EXPRESS 110 A Bathurst St., Sydney, 2000 Tel: 61-7121 ali 26-2191 PODRUŽNICA: 253 Elizabeth St., Sydney Tel: 26-1134 ★ Urejuje rezervacije za potovanje po ' ’ ” morju in zraku ★ Nudi možnost dolgoročnega odplačiS- J vanja na nizek depozit ★ Izpolnuje obrazce za sklepanje zako-na, razne prošnje in tako dalje. ★ Ima na ponudbo zastopnika, ki vas • • .. lahko obišče in vam pomaga v raznih pro- -. ;; blemih. OBRAČAJTE SE NA NASI * % ♦ v v v S 9 V S 1 i s B HAIRDRESSING SALON " M I B A 11 25 Dale Street, Fairfield, N.S.W. se priporoča rojakinjam v Fairfieldu in oko-JV lici za pričeske, ondulacije, kodranje, bar- i vanje m nego las. S Poleg rednih delovnih ur, je salon od- Cene zmerne: “Special permanent” samo $ 3.50 3 A prt tudi v četrtek zvečer in soboto ves dan. V I V V K Telefon 72-6392. Mir. Radii. 1 SLOVENSKI KROJAČ MERTIN JANŽEKOVIČ IZDELUJEM OBLEKE VSEH VRST: poročne, športne itd. Natančno po vaši želji. Velika izbira angleškega blaga. Prodaja raznih tekstilnih potrebščin. 125 KING ST., NEWTOWN, SYDNEY Kličite čez dan ali zvečer: 51-6513 A >: % A >: >' ♦] ft >: $ $ >' ............. ♦ »M* • ,♦ v v v V *.* *.* *.**•! M ;$ 8 1 | S ZA POTOVANJE V SLOVENIJO S PO NAJNIŽJIH CENAH se obrnite na TURISTIČNO AGENCIJO “PUTNIK” 245 Gertrude St. (vogal Smith St.) FITZROY, Melbourne, Vic. (P. NIKOLICH, IVANKA ŠKOF) Naša agencija ureja vse vrste potnih dokumentov ter avionske, ladijske in železniške listke. Z LADJO Melbourne - Ljubljana $345.00 V OBE SMERI $728.80 Z LETALOM Melbourne - Ljubljana $587.90 V OBE SMERI $1116.30 V SKUPINAH: Melbourne - Roma in nazaj $781.40 Informacije po telefonu 419-1584. Po urah 415-978 ali 44-6733 | dospele so najnovejše slovenske | PLOŠČE r § I t; f BOŽIČNE PESMI—NARODNE—ZABAVNE Knjige — SLOVARJI — MUZIKALNI £ ♦ INŠTRUMENTI UNIVERSAL RECORD CO. 5.: s.: ** • • 205 Gertrude St., Fitzroy, VIC. TEL.: 41-1243 ► ♦ •* ♦♦ ♦* ♦* •• •• •«>• •• «• »« •» »• »• •• •< $ STANISLAV FRANK 74 Rosewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013 LICENSED LAND AGENT: Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč J in hiš. Jugoslavijo DARILNE POŠILJKE Posreduje. SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! Tel. 42777 Te| 42777 * >: >: >; >; ;■ PODJETJE ZA POHIŠTVO, CANBERRA JANEZ TADINA .. 9 Collins Street, Quenbeyan, N.S.W. 2620 .. , Priporoča se rojakom za naročila za vsa-ovrstno pohištvo v dnevnih sobah, spalnicah, kuhinjah in podobno. Phones: Qbn. 1102. After Hours: Canb. 49 8162 / AVTOKLEPARSKO PODJETJE :: s.s :: :: :: :: :: IVAN ŽI2EK GRANVILLE SMASH REP AIR” 10 Rawson Rd. Guildford, N.S.W. Tel. 632-4433 Delo opravi v sporazumu z zavarovalnico ali po osebnem dogovoru s stranko. 8 t: v v I 8 8 M $ 8 M K Ponoči in podnevi “Towing Service” ♦V • • Izučeni avtokleparji lahko dobijo delo Tel.: 632-4433 — 632-0349 ♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦*♦♦>« •* ♦*♦ • • * .... .. .. *.....«.«. ..• 8 t! n I I :.s S % 8 >; >; >; >; >; >; >; >; ♦; SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. >; >; >■ >; >* >; Priporočava rojakom vsakovrstne mesne J izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, :♦! slanino, sveže in' prekajeno meso, šunke itd. J Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. £ !♦! Razumemo vse jezike okoliških ljudi. £ Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje ♦; prijatelje! >; l 'a' 'a' 'a* 'a"a' 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' V 'a' 'a' V 'a' V ’a' 'a* 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' 'a' ’ava' 'A' 'Ava' 'a >T< $ >: >: >' >' s >: >; >; i >; 3 >; ♦ $ S Dr. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. 6001. TELEFON 87-3854 1. Pristno štajersko bučno olje (Pumpkin Seed Oil) dobite: v Adelaidi pri firmi John Martin; v Melbournu pri firmi Hojnik; v Sydneyu pri g. Olipu. 2. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 3. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte vozne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Kdor naroči karto pri nas ali na čigar priporočilo dobimo naročilo, mu damo brezplačno informacije in nasvete v pravnih in poslovnih zadevah. 4. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik. ZASTOPNIK za N.S.W.: Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 ZASTOPNIK za VIC.: Mrs. M. PERŠIČ, 704 Inkerman Rd., Caulfield, VIC. Tel. 50-5391 -Ar g i i i $ % >: % >1 $ >; >: >; >: >; ♦] ♦; $ >: ROJAKI, BODITE MODERNI! Ko ste potrosili že tisoče za komodno ureditev svoje hiše, dodajte se nekaj stotakv, da boste živeli v modernem domu. Manjka vam samo še ZRAČNI HLADILNIK (hladi ali greje po potrebi) Morda tudi še GRELNIK NA OLJE (boljši in cenejši kot električni) Oboje vam nabavi in inštalira STANKO FABJANČIČ 80 MacArthur St., Ultimo, Sydney TEL. 211-0387 DOBRODOŠLI OSEBNO ALI PO TELEFONU! ;♦] ;♦! % 'd :♦! :♦! ;♦] :♦] ;♦] !♦* :♦! ;♦] ;♦] ;♦] $ % #