r~ j reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vte leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slorenskih delava v AmerikL TELEFON: OOETLANDT 3870 Kzitsred m Second Claw Matter, September 21, 1903, at the PoetOfflce at New York, H. Y, nad The largest Slovenian Daily in the United States. liwinii every day except Sundays c and legal Holidays. [| 75,000 Readers. | 3SB9Sa5MHBaBMBaBQ&i&F TELEFON: OOBTLANDT~f87« NO. 232. — STEV. 232. NEW Y0KK, WEDNESDAY, OCTOBER 3,1928. — SREDA, 3. OKTOBRA 1928. VOLUME XXX VI. — LITNXX XXX VL Volilna borba v Angliji. ANGLEŠKI DELAVCI ODLOČNO PROTI TAJNIM POGODBAM Angleška delavska stranka se pripravlja na volilni boj. — Provokatcrična inozemska politika konservativcev bo stala v ospredju političnega boja. Lansbury je objavil, da ne bo nikake koalicije z liberalci. HOOVER NOČE PREVEČ 0BUUB0VATI On hoče stopiti v Belo hišo, neoviran od velikih kampanjskih obljub. — Nekateri pred. sedniki so izgubili prosto roko s tem, da so obljubili preveč. TUNNEY SKRIVA SVOJE NAČRTE BIRMINGHAM, Anglija, 2. oktobra. — Volilni boj je sedaj tudi v Angliji v polnem teku in kot že večkrat, bo izvojevan v glavnem med konservativno in delavsko stranko. Zadnji strankarski kongres, ki se bo pečal posebno z volitvami, je bil otvor-jcji včeraj tukaj od delavske stranke. Na tem kongresu ima glavno besedo prejšnji ministrski predsednik Ramsay MacDonald. V obširnem govoru se je obrnil včeraj ostro proti tajnim pogodbam, katere je sklenila pred kratkim Baldwinova vlada glede skupnega mornariškega postopanja s francosko vlado. Pri pre vzet ju predsedstva kongresa je zagotovil včeraj George Lansbury, da bi smatrala delavska vlada za svojo najvišjo dolžnost zahteva ti takojšnjo, drastično skrčenje vseh vrst oboroževanj ter prednjačiti pri razoroženju z dobrim vzgledom. Mednarodne dogovore je označil kot pot za dosego tega cilja. Lansbury se je izrekel za to, da podpira delavska stranka ta predlog ter napravi sklep, da se ne bo Anglija nikdar več udeležila nobene vojne. — Vsak poskus, da se spoji naše sile z deka dentimi preostanki liberalizma, je treba označiti; kot izjalovi jen je, — je izjavil Lansbury. — Naš edini cilj je socijalizem in temu cilju stoje vse i druge angleške stranke sovražno nasproti. Vsled tega ne more priti med njimi in nami do nikakih koalicijskih kombinacij. Z veliko večino je bila sprejeta resolucija, da se izključi komuniste iz delegacij k narodnim in krajevnim strankarskim konferencam. MacDonald je zahteval od Baldwina takojšnjo in popolno objavljenje ne le besedila tega tajnega mornariškega dogovora, temveč tudi korespondence med obema vladama, ki se je vršila pred dogovorom. Po zborovanju je naslovila eksekutiva mani fcst na volilce, v katerem obljublja, da bo v slučaju stvorjenja delavske vlade obedodanila vse do-tedaj sklenjene mednarodne dogovore. Nadaljni obstoj takih pogodb bi bil nato odvi sen od sklepa poslanske zbornice. Velikanska nezaposlenost in nezmožnost konservativne vlade, da nudi kako uspešno odpomoč v veliki bedi, bosta glavna predmeta kampanje, kot je bilo razvidno iz MacDonaldovega govora. F. D. ROOSEVELT KANDIDAT ZA GOVERNERJA V NEW Y0RKU Franklin D. Roosevelt je privolil v to, da načelu je državnemu demokratskemu tike tu.—Smith je o~ »tro napadel republikansko stranko. — Kot pod goveraer bo nastopil polkovnik Lehman. ROCHESTER, N. Y., 2. oktobra. — Governer-ju Smithu se je 45 minut po polnoči posrečilo pripraviti Franklina D. Roosevelta do tega, da je sprejel demokratično nominacijo za governerja. Mr. Roosevelt je informiral governerja o svojem sklepu po telefonu iz Warm Springs, Ga. Ker je bil soglasna izbira demokratskega kandidata za predsednika in vseh demokratskih voditeljev v državni organizaciji, se ni mogel upirati. Prejšnji šampijon se je sestal s svojo zaročen* ko na pomolu v Napo-lju, nakar sta se oba odpeljala v Rim. — Nevesto je predlagala, naj pobegneta v Trst, da se izogneta laškim zijalom. RIM. Italija, 2. oktobra. — Gene Tunney in njegova zaročenka. Miss Mary Josphine Lander sta dospela v Krm danes popoldne iz Xapolja. Vse je bilo pripravljeno za poroko. a prejšnji rokoborski prvak in njegova nevesta .sta zmedla vse načrte zunaj stoječih, da izvedo za čas ali mesto. Demokratski državni tiket je naslednji : Za governerja : Frank D. Roosevelt, Hyde Park. Za pod govern erja : Herbert H. Lehman. Xew York City. Za sena t Of j a: Royal S. Cope-land. Za generalnega pravdnika: Albert Conway, Brooklyn. Se danes dopoldne bo ta tiket o-dobren od demokratičnih delegatov. najbrž z aklamacijo. Splošno je bilo prepričanje skozi eelo konvencijo, da bo zmaga v tem letu v državi 'zagotovljena, s Franklin Rooseveltom na čelu. WASHINGTON, D. C.. 2. okt. Herbert Hoover govori malo o svoji predsedniški kampanji, kajti če bo izvoljen, hoče iti v Belo hišo neoviran od običajnih kampanjskih obljub, — kot je pojasnil neki njegov prijatelj v Hooverjevem osebnem glavnem stanu. — Druga stran obljublja lahko veliko, ker ji ne bo treba i&polniti svojih obljub. — je rekel Hoover v privatnih pogovorih. Republikanski nominiranee, je prepričan, da so šli številni prejšnji predsedniki v urad tako obloženi s kampanjskimi obljubami, da niso mogli oprostiti svoje administracije njih. č'e bi šlo po njegovi poti. bi ne d^lal nikakih obljub, raz ven onih, katere je že storil. On upa biti izvoljen, da bo prost vršil vladno delo, kot ga bo našel, ko bi vročina kampanje enkrat izginila. - šjegovi prijatelji nudijo to pojasnilo za nekatere kritike, katere se je naperilo proti nominiranci | radi njegovega obotavljanja, da z.i-vzame definitivno stališče irlede go t ovifr vpra ša nj. j Hooverjev edini obiskovalce je i l>il danes polkovnik Robert Mi ' .. r-..micfc, izdajatelj čikaške "Tribune". Nominiranee je preživel veČino dneva z izdelovanjem konečnlh tiskanih kopij njegovega govora, ki ga bo imel v soboto j>opoldne v ITli-zabeth. Tenn. ROCHESTER, X. Y., 2. oktobra. Governer Smith je sprožil demo kratično kampanjo v Xew Yorku z obsodbo rekorda republikanske stranki*, ki je oponirala njegovemu programu konstruktivnih uspehov. Bil je v svoji najboljši obliki, ko je nagovoril demokratično državno konvencijo ter ožigosal re- VOJNE SE ZAENKRAT BAJE ŠE NI POTREBA BAT! Znani angleški maršal Allenby, ki je prišel semkaj na zborovanj« Legije, je proslavil napredek narodov. — Razoroženje se bliža višku. — Odprta diplomacija je baje bolj važna kot pa akr čenje bojnega materi jala. Eden najbolj znanih vojakov sveta, pred katerim je padel Jeruzalem leta 1917, maršal baron Allenby, je prišel včeraj semkaj, prepričan, da ne bo nobene nadaljne vojne, vsaj v bližnji bodočnosti ne. Ubit od mrzlega duša. CHICAGO. 111.. 1. oktobra. — If*nac Cilbul^ki. st^r 34 let. ki je vprizarjal v Universal telovadnici naporne vaje. se je napotil po taki vaji pod mrzli tuš ter padel mrtev zadet od srčne kapi. Mehika bo mogoče dovolila Huerti, da se vrne. MEXICO CITY, Mehika. 2. okt. Vrši se gibanje, da se -dovoli Adol-fu de la Iluerta, prejšnjemu provi-zoričnemu predsedniku Mehike in več drugim političnim izgnancem, povratek v deželo, da se lahko udeleže bodočih predsedniških volitev. Xikaka uradna akcija ni bila še storjena, a izvedlo se je pritisk in domneva se. -da bosta izpolnila predsednik Calles in novoizvoljeni provizorični predsednik Gil svojo obljubo, da bosta dovolila vsem fakcij&m udeležiti se i>ozneje vsake vlade. Z0GU ZAPRT V SVOJI PALAČI Rodovi v severnem delu Albanije so napovedali "kralju" krvno os veto. Verski boji se bližajo. DrN.U Avstrija. 2. oktobra.— V*e kaiži*. da je Ahmed Zopu ne koliko |>odeenjeval čustvu albanskega naroda, kose je dal z Musso-linijevo pomočjo proklamirati za kralja vseh Afbaneev. Ogorčenje proti njemu je tako narw*Io, da se jt» moral zapreti v prad v Tirani. kj<*r j»> noč in dan zastražen in se trese za svoje življenje. Prejšnji tedeji je bil dal javno obeliti ena ju t "zarotnikov", katere m tisledili italijanski policisti. Italijanskemu |>olieistu je pa kina lu dovolj, da vidi pred -seboj za rotnika. Časnikarski poročevalci zamore-jo le ]»o ovinkih pošiljati svoja poročila. ker je uvedena najstrožja cenzura. Vsa neverna albanska plemena so proti novemu kralju. I Jati se je, da bodo v severnem delu Albanije izbruhnili verski boji. Večina t a moan jih prebivalcev je riino-katoliške vere. d oči m je Zoj^u mohameanee. Newyorski letalec ifbit. HONOLULU, Ilavaj. 2. okt. — Šeržant Clinton Perry, doma iz Binphamptona, X. Y., je bil ubit včeraj, ko je priletel ob tla neki bombni aeroplan x bližini tukaj-Išnjega kraja. Pilot in dVa druga člana posad-|ke nista bila -poškodovana. Aimee McPherson v Londonu. LONDON. Anglija. 2. oktobra. Aimee McPherson, ameriška evan-gellstinja, je varna v Londonu,'a njeno bivališče ni znano. Bila je nekftliko presenečena, da je bila pripu*'ena, — kot je rekel danes Daily Express. ^ List je rekel, da je prispela evan geli-tinja skozi Flushing, šla skozi priseljeniške oblasti ter odpotovala naprej v London. — Jaz bi ne bila prav nič presenečena, če bi mi zatbraniii vstop v Miss Lauder je dospela v Xapolj na krovu parnika "Saturnia" tekom noči in pozdravil jo je takoj Tunney. Kadi kara nt in škili predpisov nista bila zmožna sestati se do jutra, čeprav sta govorila eelo uro skozi neko luknjo v 'strani parnika. Oba sta dala razumeti Časnikarjem. -da bosta poročena danes popoldne. Xato pa sta se hitro odpeljala ter premerila 118 milj do Rima v par urah. Skupina Miss Lauder je šla pred njima z vlakom ter se nastanila v hotelu de Russie. kjer je glavni stan Tunney a. ("lani okolice Miss Lauder so bili v skrbeh ker ni bilo nobenega zagotovila, da bodo do-speli kovčegi pravočasno za ce-rimonijo tekom {»opoldneva. Poleg tega je še praznik v Rimu. v proslavo rimskega plebiscita za združeno italijansko kraljestvo in težko bi »bilo dobiti uradnika za civilni del eerimonije. Medtem ko so služabniki debatirali, sta dospela Tunney in Miss ter izjavila časnikarskim poroče valeem: — Xikake ]>oroke ne bo danes. Xjih dejanskih načrtov pa ni bilo mogoče uganiti. Upravitelj hotela de Russie je povedal poročevalcu United Press.' da se bo vršila poroka mirno v hotelu. Ameriški kolegij v Rimu je zanikal. da ve kaj o Tunnevevih načrtih, čeprav je splošno znano, da bo izvršil podrektor kolegija. Mon-signor Joseph Breslin. versko ce~ romonijo. Bil je Tunneyev župnik v Xew Yorku. Tekom jutranje konference zaročenega para je predlagala Miss Lauder, naj zbežita oba v Trst: da se izogneta časnikarskim poročevalcem. publikansko stranko rati i njene ob-št rue i je proti vsemu naprednemu delu. Veliki angleški vojaški ženij je reke!: — Civilizacija mora iti naprej, čeprav sedi včasih na sodčku smodnika. — Jaz nočem nobene vojne več. — je rekel maršal, ki je bil skozi 40 let sredi najbolj obupnih bojev. — Vojna ni sploh vrjetna v bližnji bodočnosti, a človek mora biti pripravljen nanjo. — Diplomacija sveta. — je nadaljeval. — prihaja vedno bolj na odprto. Xarodi.si vedno bolj zaupajo drug drugemu. Splošna javnost ve toliko kot je mogoče pričakovati, da bi višje sile vršile vsa svoja pogajanja na prostem. Lord Allenbv je služil najprvo pri kavaleriji in danes je rekel, da bo kavalerija vedno potrebna v vojni, v gozdnatem ozemlju in drugih prostorih, kjer ne morejo priti motorna orožja naprej, — Rabite vsa orožja, ki jih imate. — je rekel, na kopnem, morju ali v zraku. Allenbvja, ki je cvetoč in debel, je spremljala njegova žena. Ladv Allenby. Zapustil bo Xew York v petek, da se napoti na sestanek Ameriške legije v Tesas-u. Izgubila življenjske prikranke. KANSAS CITY. Kan*.. 2. okt. Mr. in Mrs. John Gibson, starejši zakonski par. sta izgubila vse upanje v bodočnost, ker jima je neki črnec ukradel denarnico, v kateri je bilo $3500. Skozi leta je nosila Mrs. Gibson denar s seboj, kajti dvojica ni zaupala bankam ali Safe Deposit skladiščem, češ. "da falira v vter dneh preveč bank*'. Zeppelin na dolgem poletu. FRIEDRICHSHAFEX. Nemčija. 2. oktobra. — Xovi nemški vodljivi zrakoplov. Graf Zeppelin, ki bo v kratkem skušal poleteti v Združene države, je odšel danes na tretji poskffsni polet. Xameravalo se je poleteti preko dežel severno od Anglije, a ko je zračna ladja zadela na slabo vreme, je izpremenila svoj kurz ter pričela leteti preko Ilolandske in Anglije. De Rivera bo cdstopil. L0XD0X. Anglija. 2. oktobra Tukajšnji listi so dobili danes sporočila. tla je izbruhnil ^por med špaskim kraljem Alfonzom in špan skim diktatorjem. Primo di Rivera. V poročilih s franeosko-španske meje se glasi, da bo Primo de Ri-era mogoče odstopil. Diktator je baje naprosil kralja, naj kaznuje oseibe, odgovorne za sovražna ugotovila glede Primo de Rivere. Kralj pa ni hotel tega baje storiti: -1 POLICIST UBIL PIJANCA Pijan delavec je bil ubit v boju s policistom, ki je prišel delavčevi ženi na pomoč. Kazvnet od cenenega žganja v,, je delavec Michael O'Dowd. ki je stanoval nad 13S. cesti v Bronxn. spoprijel s policistom Harry Meeke /. Alexander Ave. postaje, dokler ga ni ubil udarec z krepcljceni. Mecke je bil oproščen, potem ko ga je zaslišal pomožni inšpektor Duane in okrajni pravdnik McGce-hun. O'Dowd je bil hišnik v apartment hiši, kjer je živel in je tudi delal kot navaden delavec v dolenjem delu mesta, fzgubil je slednjo službo Včeraj ter je prišel domov pijan, kot je izpovelala njegova* žena Veronik;!. , Pričel jo jelpretepati, čeprav je, držala v svojem naročju šestrme- • • * ■ secev stare-ja otroka. Policist H. Mecke1 je stal na južnem bulerar-du in 338. cesti, ko mu jf> Mrs. O'Dowd ihte pripovedovala svojo povest. Telefoniral je .svojemu ser-žantn ter odšel nato v stanovanje 0*Do wda. x Ko je vstopil, pra je naskočil O'Dowd s stolom in Mecke je pati -1 na tla pod udarcem. Ko je zopet skočil na noge, je odhitel O'Dowd v stransko ->obo ter zsrra-jbil nož. Xato je Meeke dvignil svo j noči krepeljec in janitor je padel mrtev na tla. j ADVERTISE IN" "GLAS NARODA"! DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Policija streljala na komuniste v Berlinu. Anglijo. — je rekla baje. — Ostala bom kakih šest -tednov, kajti uradniki so mi dali dovoljenje, da lahko ast«nem dva meseca. LOXDOX, Anglija. 1. oktobra. Poročila javljajo, da so se za vršili resni spopadi med policijo in ko-, munisti v Berlinu. Komunisti so prišli na neko zborovanje nacijonalistov, da protestirajo. Pri tem je prišlo do spopada in poklicana je bila policija. Uradniki so potegnili svoje revolverje ter pričela streljati na komuniste. Štirje komunisti so bili baje ranjeni in osemdeset jih je bilo are-t i ranili. Exchange Telegraph javlja, da je bil en komunist ubit in 1200 n&daljnih janjenih. I ▼ Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ..............$ 45.75 5,000 ..............$ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000r....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po poš^i so redno izvrš5na v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK \ 02 COBTLANDT STREET, NEW JOSE, N, Y, TBLBPHONl: COBTLANDT 4U1 -GLAS -NARODA, 3. OKT. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Bairaer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$5.00 Za pol leta ...............................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto .».$7.00 Za pol leta...............................$3.50 Za inozemstvo ea celo leto «..$7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._____ "GLAS NARODA", ~82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 AMERIŠKI ODGOVOR Ameriški državni tajnik Kellogg je bil odšel v Kv-ropo z lepimi in plemenitimi nameni. Bil je tako idealen kot približno Wilson svojeeasno. Toda kmalu se je prepričal, da imajo gospodje, s katerimi je imel opravka, o i>oštenosti in odkritosrčnosti drugačne pojme kot 011. Kellogg je šel v Evropo, da po svojih najboljših močeh pripomore k stvari razoroženja. Njegovo pogodbo so takoj podpisali zastopniki petnajstih držav, ostale so pa sledile oziroma bodo vkratkem. Podpisali sta tudi Anglija in Francija. In ko sta podpisovali sta imeli že v žepu sklenjeno in podpisano medsebojno pogodbo glede mornariškega oboroževanja. Kellogg jo nekaj takega slutil, ker pa oficijelno ni bil obveščen, ni mogel nastopiti. Kmalu po njegovem povratku je pa neki ameriški časopis objavil besedilo tajnega angleško-francoskega pakta. Tedaj je izpregovoril oficijelni Washington. Iz oficijelnega. odgovora je razvidno, da je francosko-angleški dogovor naperjen proti Združenim državam. Francija in Anglija ne zagovarjata splošnega razoroženja na morji*, ampak želita, da bi Amerika zmanjšala svojo mornarico, dočirn bi oni dve lahko gradili po svoji volji bojne ladje. V svojem odgovoru je Kellogg najprej poudaril, da pogodba ni v nikakem soglasju s stališčem, ki so ga zavzemale Združene države na konferenci treh sil, ki se je vršila lani v Ženevi, pa se je razšla, ne da bi dosegla kak uspeh. Odgovor je skozinskoz oster. Anglija in Francija ga najbrž nista pričakovali. Poudariti je treba, da so imele Združene države vedno poštene namene, kadar so razpravljale o razoroženju. Sklepi washingtonske konference za omejitev oboroževanja na morju so bili, kar se tiče Združenih držav, do pieice izpolnjeni. Združene države so v tem oziru več žrtvovale kot katerakoli velesila. Se danes so pripravljene prednjačiti z dobrim vzgledom, nikakor pa ne morejo odobriti pogodbe, ki je na. per jena direktno proti njim. V Londonu in Parizu juipajo, da bo še vedno mogoče najti kak način, da se bodo Združene države udeležile skupne razorožitvene konference. To se bo zgodilo le v slučaju, če bo zloglasna angle-ško-francoska pogodba preklicana. i iz Jogtolavije. COMMANDER BYRD RAZMERAM PRIMERNO Žtfpnik neke protestantovske cerkve v Portland, Me., se je prilagodil obstoječim razmeram in potrebam ter dal v liste naslednji oglas: — S tem pozivamo vsa gledališča v državi Maine k tekmovanju. — Katero gledališče nudi javnosti tako zanimivr koristen in pester program kot naša farna cerkev? — Velika služba božja v nedeljo ob pol osmih. Pridiga: "Kdo bo naš bodoči senator?" — Druga pridiga o knjigi "The Big House". KnjL go je spisala Mildred Wasson. Dejanje se vrši v državi Maine. N — Govori: "Kdo je bil Charles W. Eliot?". "Ali lahko očitsimo naše deželne ceste?" "Kdo je novi verski voditelj, ki se izdaja za Mesijo?" — Uniformiran stražnik bo med službo božjo paril e f > o tff ntYi n nI 1 n _ I .AMmimiihii t3m o <■ il 117 ^ 1 n-^ ■■ ^ .. M j •>' avromoDiie. — nawieuee ureco waucer, pastor. m.-.»... v •. * . i^L,,.-' A m v> . * . * 1 Krvava rodbinska tragedija. V tematskem selu Srbskem Ele-miru. »e je odigrala na glavnem trgu kravava rodbinska tragedija. Najbogatejši posestnik v vasi Stjepan Kispulov je živel ločeno od svoje žene. Ker mu je bila nezvesta in jo je pred letom dni zasači! z ljubimcem, jo je spodil in živel sam s svojo staro materjo. Žena mu ni dala miru in ga je vedno nadlegovala, naj jo vzame zopet k sebi. Mož se je žene slednjič usmilil in ji dovolil, da se vrne na njegov dom. Od tedaj .se je pa Kis-puiov udal pijači. Pil je vedno več in v pijanosti je večkrat pretepal .svojo ženo. Zato je žena zopet pobegnila od doma. Stjepan jo je po zval, naj se vrne, toda zaman. Na glavnem trgu sta se mož in žena srečala in ko je žena izjavila pijanemu možu, da se nikoli več ne bo vrnila k njemu, je ta potegnil nož in jo zabodel petkrat v prsa. Ž^na se je zgrudila na mestu mrtva. Kispulova so orožniki aretirali jn izročili sodišču. t. Strašen samomor med lokomtivami. Samomorilno kroniko mesta Zagreba je obogatel primer samomora, ki je po svoji hladnokrvni pripravljenosti in grozoti menda edin stven v kroniki. Strojevodja Adolf Bohine, zaposlen v kurilnici delavnice državne železnice, bi moral nastopiti službo naslednje jutro. Prišel je kmalu po polnoči v delavnico popolnoma nepričakovano. Njegovo vedenje je zadnje čase pričalo, da se nahaja v težki duševni depresiji ,ki se je od dne do dne večala. Strojevodja je v delavnici pripravil lokomotivo, pritisnil je vzvod in lokomotiva se je pričela premikati. V naslednjem trenutku je skočil strojevodja a stroja in hitel kakih 20m pred lokomotivo, ki je stala na istem tiru. Bohinc se je naklonil na desni odbijač druge lokomotive in je mirno pričakoval z vedno večjo hitrostjo bližajočo se lokomotivo. V naslednjem trenutku je lokomotiva udarila v drugo lokomotivo in odbijača sta nesrečnega strojevodja dobesedno zdrobila. Po delavnici se je razlegal strašen krik samomorilca. Zakričal delavcem, naj ustavijo lokomotivo, ki je drvela po tiru iz delavnice z razmesarjenim truplom na odbijačih. Koso delavci stroj ustavili, je Bohinc padel z odbijačev in mogel samo še povedati, da je izvršil samomor. Prišel je zdravnik in policijska komisija, ki je pa mogla ugotoviti samo smrt. Samomor je povzročil med železničarji veliko razburjenje in splošno sočutje. Poskusen samomor v zaporu. 12. sept. si je hotel končati življenje v zagrebških zaporih 27 letni politični kaznjenec Marino Verz-zella ki je bil pred meseci aretiran. Policija ga je osumila, da je špi-joniral v prid neki tuji državi. Verzzella je čakal več mesecev na sodno razpravo, končno je pa obupal ter si prerezal žile na desni roki, ko so bili ostali kaznjenci na dvorišču. Kaznjenec je izgubil mnogo krvi. Na njegovo stokanje so prihiteli jefcničarji ter mu nudili prvo pomoč. Verzzella je rodom Italijan. Ker si je z nožem zadal težko poškodbo, so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico in mu nudili zdravniško pomoč. Upati je, da ostane pri življenju. Ko so ga zaslišali, ni hotel izpovedati, kaj ga je gnalo v smrt. Najbrž se je naveličal dolgočasnega zapora. Zanimivo je, da to ni pni primer, da si kaznjenci v zagrebških zaporih sami končujejo življenje in to zaradi malomarnosti policijp. ki j:h pasti v zaporu, namesto da bi jih izročila sodišču ali pa izpustila. Zagonetna smrt zagrebškega gostilničarja. Svoječasno smo že poročali o zagonetni smrti zagrebškega go-stilničarj aZabiea. Na anonimne prijave, da mož ni umrl naravne smrti, je sodišče odredilo izkop njegovega trupla in je poslalo posamezne dele v preiskavo državnemu kemijskemu zavodu. Kemijski zavod je preiskoval V-tanke pokojnega in zemljo v grobu, kjer je bil pokopan. Po dolgem in napornem delu so našli neznatne količine arzena v zemlji in v Zebičevem truplu. To je deloma potrdilo a-nonimrro prijavo, da gostilničar ni umrl naravne smrti, temveč da so ga zastrupili.... Treba je pa bilo še počakati na mnenje zdravniško sodne komisije. Dva zdravnika sta kontrolirala analizo kemijskega zavoda in ugotovila, da se nahajajo v zemlji in truplu pokojnega Ze-biča manjše količine arzeaia. Zanimivo je, da so arzen našli samo v obistih, ne pa tudi v želodcu in drugih organih, kakor je to običajno pri zastrupljencih z arzenom. Arzen v obist'h izvira lahko od zdravljenja pokojnega Zebiea s sal-varsanom, ker je dokazano, da se je gostilničar s tem pred smrtjo zdravil. Manjše količine arzena .so našli tudi v zemlji nad krsto in v |Peter Zgaga^j Oitatelji naj mi oproste. če na tem mestu še enkrat omenjam Človekoljubnega milijonarja Dura'Jla. .Možak je prepričan suhač tu veruje v prohibicijo. Tako trdna je njegova vera, da je sklenil celo m--kaj žrtvovati v ta namen. K«*r je bolj pameten kot so njegovi tovariši, je kmalu izprevidel. da postava ne donaša zaželjenili dov. Vslr>dtega je razglasil, da da petindvajset tisoč dolarjev onemu, ki bi pogruntal načrt za uspešno izvajanje prohibicije. Kot poroča časopisje, je dobil do-sedaj že na tisoče takih načrtov, toda meti njimi ni niti enega, ki hi bil vpoštevanja vreden. Jaz sem slučajno nalelel v staro-krajskem listu na sledeči ogla?: Nc dajte mu da zapoje denar! UKDEBWUCD * «JMDK»COO. M. V. vodja ekspedieije na -Južni tečaj ia njegov priljubljen pes "Cha-nutc". sumljiv avttmiobil od- Sv. Širnima in krenil proti zagrebški Zvezdi.] V tem trenutku so detektivi zastavili avtomobilu pot in o sedeli trgovec Ivan Krajema i/. Kožar-ske ulice, brezposlni Martin Žue- Aretacija prejšnjega predsednika odrejena. vodi pod njo. Ta arzen lahko izvira od vencev z umetnimi cvetlicami, katere so položili pokojnemu v grob. Umetne cvetlice xo navadno pobarvane in te barve vsebujejo manjše količine arzena. Arzen se namreč spoji z al kalij ami v zemlji in poznejša analiza izkaže strup v zemlji. Ugovor, da v grob niso položili vencev z umetnimi cvetlicami, ne drži. ker količine arztna izvirajo lahko od vencev, ki so jih položili v grobove vseh prednikov pokojnega gostilničarja v njegovi grobnici. Vse kaž«, da je bil sum. da je bil Zebič zastrupljen z arzenom, neupravičen in je bila anonimna prijava državnemu pravd ni-štvu le podlo maščevanje sovražnikov pokojnega gostilničarja. Velika tihotapska afera Zagrebška policija je dobila nedavno več anonimnih prijav, da obstoja v Zagrebu velika tihotapska tolpa, |ti tihotapi predvsem haharin in cigaretni papir v .Jugoslavijo. Policija je mobilizirala ves svoj kriminalni aparat in je dolgo zasledovala nevarne tihotapce ter jih slednjič izsledila. Policiji se je posrečilo dognati, da ,%o tihotapci dobavljali saharin in cigaretni papir iz Avstrije preko meje pri Murski -Suboti. Posluževali so se nekega avtomobila, s katerim so vozili vtihotapljeno blaga preko Murske Sobote in Sv. Šimuna v Zagreb. Policija je tudi ugotovila, da pričakujejo tihotapci večjo količino saharina. Kriminalni uradniki so odšli na prežo pri Mirogoju in se .skrili. Mimo M?:rogoja je mJo?aI privoziti avtomobil , z vtihotapljenim saharinom. Res je privozi! okoli polnoči ko m trgovec Korunai; Kelenem iz Markuševea. Vse tri je policija a-retirala in izročila v zapore zagrebškega reJarstva. Vtihotapljc:ii saharin in papirčke" je policija zaplenila. C v 'd ena jt- obrežna preiskava, da se odkrije.j > še dru~i komplici te nevarne tihotapske družbe. POPRAVEK V poročilu iz "Walsenbucg, Colo., se itn a gladiti, da je bil pokojni Frank Drnovšek star 23, ne pa 32 let. V PRIHODNJI VOJNI predsednika odrejena. ASUNCION'. Paraguay. 30. x-p. Aretacija dr. Edvarda Schererja. ki je bi! predsednik Paraguava l«1 ta P M-J. ji- bila odrejena, da bo mogoče slišati njegove izpovedi proti skupini častnikov, ki so obtoženi zarote pro t i vladi. Scherer je eden voditeljev opozi-eijonalne stranke liberalcev. NAZNANILO in ZAHVALA Z globoko žrdo.>tj«< naznanjam * sodnikom. znancem in prijateljem žalostno vest. da je umri moj ljubi soprog oziroma oč*> ANTON RESETA v najlepši moški dobi 44 let. Umrl je 11. septembra ob 8 uri zjutraj na svojem domu. Pokojni je bil rahlega zdravja že dve leti. 3 i i 1 je vedno skrben oče /,a svojo družino. V Ameriki je bival 10 let. Ro-j< n je bil na Planini pri Vipavi. Pogreb s" je vršil 13. septembra na katoliško pokopališče St. Mary v Shapsburgu, Pa. Na tem mestu s,, lepo zahvaljujem v.-em, ki .st mi pomagali za časa njegove bolezni, posebno bratu Louis Reše-ta in sestri Antoniji Hlad, "njenemu soprogu Louisu Iliad. Joseph Illarl ju botru Louis Štok«'l. Hvala vsem. ki ste ni i izražali sožalje. Hvala društvoma sv. Štefana št v. 26 JSKJ. in Združeni SIo-vajii št. 118 SNPJ. za krasne vence in za tako lepo ureditev pogreba. IIvala predsedniku dr. 118. Anton Barilarju za krasni nagrobni govor. Hvala Rev. Joseph Šku-ru. ki mu je podelil sv. zakramente in imel sv. mašo za pokojnega. Hvala za darovane vence Louis bodo tudi živali igrale važno vle-[?, ^'tn/ ^»'užini Louis Hlad. dr. Fr. go. Slika nam kaže nemškega vo- MdRV MILLER. WAiH. D.t jaka s policijskim psom in golo-bom-pismonošo. STANJE RAČUNOV z dne 30. tept 1928 IMETJA: t ' Gotovina in imetja pri bankah .....-------------$ 51,475.23 Vrednostni papirji ------------------1?020,962.68 Posojila........................................................................59,971.97 Narastle obresti............................................16,087.05 Druga imetja ........................ 4,004.94 ' $ 1,152,501 .«7 BREMENA: t Glavnica ...................................$ 100.000.00 Prebi*ek .....................................50.000.00 Nerazdeljen dobiček ........................23 328.39 Posebne rezerve ................................5,700.00 VLOGE ............................................................973,249.30 Ostala bremena...................................224.18 $ 1,152,501.87 i Jamnik. dr. John Zbašnik, dr. Jos. Ujčič, dr. Victor Volk, dr. Jos. Kršul, botru L. Stokel in prijatelju Anton Valenčič. Hvala vsem. ki so dali avtomobile za pogreb : John Balkovee, Frank Golob. Joseph Hlad. Anton Valenčič. John Zbašnik. Paul Klun. Frank Božič in Mr. Ruhling. Hvala vsem. ki so prišli k pogrebu, posebno brantrancu Joseph Petri'" in Kar-lini Uršič. Ilvala Louisu Kompare st. in Ludviku Straneer za sv. maše. Tebi dragi soprog in oče pa želimo. da počivaš mirno v hladni ameriški zemlji. Zalojoei ostali: Jasephine ReŠeta, soproga, Anton, Sophia, Joseph, Louis in William, otroci. Louis Rešeta. brat in Antonija ITlad, sestra. V starem kraju pa brat Jožef, sestra Marija in mati. Pittsburgh, Pa., 5430 Keystone Street. Sept. 29, 1928. Vsakega alkoholika za morete od. vaditi na skrivaj pijače, da >am niti ne opazi, s francoskim preparatom "Aroko I". Zdravljenje p«' vsem neopazljivo, vrlo milo in prijetno. Pojedini medikamenti >o docela neškodljivi v v?»aki količini. Naj bo krepak ali -slaboten alk"h<> lik, naj pije dolgo ali le kratek čas. uspeh je zasiguran. — Ozdravljeni alkoholik ostane trezen vs'j. življenje. — Pojasnila in tiskovine razpošiljamo brezobvcz.no, zastonj in franco. Pišit»- nam s popolnim zaupanjem! Nad oglasom je pa slika: pijan cu-spokorniku ponuja vrag vino. kvarte in lepega dekleta, spokor-iiik se pa z vsemi štirimi brani T t i i dobrot, katere je pred zaužit jem uAroko" srebal s tako slastjo. x Škoda, da ni v oglasu navedena cena. Njabrž stane en dolar v ameriški valuti. Ce je res vse tako kot je v oglasu rečeno, je to najboljše sr"d;-"vo za uveljavljenje prohibicije. Toda kot kaže, namerava I».i rant potrošiti za uveljavljen j*- }> • hibicije samo petindvajset tisočakov. To je malenkostna svota, ki bi niti za eno četrtino ne\vyorš-k» g;t prebivalstva ne zadostovala. 0c bi pa hote! Durant preskrb« ti to sredstvo vsem. ki pvj<-jo v Ameriki, bi prišel kmalu na biT;;-šk-o palico, naj ima še toliko mili j 011 o v. * Učen profesor je vodil .študent«« po norišnici ter jim razlagal pos/t-meizne slučaje. Nekateri so bili za zamreženimi okni, drugi so se svobodno z-prehajali po dvorišču. Le en sir„/,-nrk je pazil nanje. Študent je rekel profesorja : — Gospod profesor. a!i so ti norci nevarni 1 — Ne, niso nevarni. — Kaj če bi se organizirali, zvezali stražnika in pobegnili? Profesor je malo pomislil in odvrnil : — Norci se nikrisr ne organizirajo. V tej njegovi izjavi je tičala velika resnica. Iz Sofije poročajo: Vlada je odredila, -da morajo vse ženske, za'poslene v vladni službi, nositi do gležnjev segajoča krila, rokave a prepotleni. Oni, ki so ostali pri življenju, so tavali bogvekje po neskončni Rusiji, brez doma in brez pravie, izpostavljeni preganjanju veri sovražnih gospodarjev rdeča Krnsije. I Živino so poklali, konje j** porabila poljie-viška armada, samostanski zaklad, svete f»odobe i rs blagoslovljeni, verkveni predmeti so bili oropani, tako de je t°flaj šma ko v-, k i samostan razvalina. Na svojem prvem potovanju po nsrijski deželi sem pa obiskal, manj iz zanimanja za zdravilni vrelec, sloveč, po vsej deželi. Na stotine ljudi, ki so se prišli poleti sem zdravit, je dobilo v samostanu stanovanje, zdravniško pomoč in »zdravljenj«'. Bistvena lastnosf (epa vrelcu je bila vi-oka radio-akiivno-t, ki mu ji' dala močno mi hitro delujočo zdravilni moč. Prišle so mi na uho razne povo-riee o drugih mineralnih vrelcih, ki naj bi se nahajali v bližini samostana. Zato me je geografsko društvo naprosilo, naj jih poiScm in analiziram. V to svrho sem J skrbno pregladel vso okolico, a ni-j sem naš«'l ničesar, razen iuaihnrt- 1 ;;a vrelca, ki je vseboval zelo veliko ogljikove kisline in izviral izpod neke dolomitske pečine. Ven- MORILEC, ALKOHOL dar pa sem videl pri teh svojih potovanjih mnogo čudnega in značilnega za življenje v tej pokrajini. Trideset milj vzhodno od .samostana sem naletel v gozdu ob bregu male reke na prav svojevrstno nomadsko na-selbino.. Na travniku ob bregu reke je .stale kakih dvajset šotorov, ki so bili napravljeni iz ttfnkih brezovih hlodov in pokriti z brezovim lubjem. Iz odprtine na vrhu se ni dvigal nikak dim plamena, ki je običajen v teh šotorih. Ob vhodu v enega izmed šotorov je čepel nek mož. "To je gotovo taborišče Oro-honcev.M je rekel moj vodnik, eden izmed menihov. 4tZe zgodaj jeseni pridejo sem na zimski lov soboljev. To so mirni, pridni »n dobrodušni ljudje. Pojdimo k njim, ako vas zanima." Ko sva prišla bliže, je zaklical menih : "Pozdravljen, prijatelj, hočeš sprejeti goste?" Ko ni ob šotoru sedeči domačin ničesar odgovoril, sva jezdila bliže. Kako sva se prestrašila, ko sva zapazila, da je mož, ki se *" s hrbtom naslanjal na steno šotora ter nosil obleko in čevlje iz ko-žuhovine, mrtev! V tesnobnem molku sva se spogledala in ne da bi izpregovorila besedico, sva hitro skočila s konj in se razgledala po taborišču. — tem tako dolgo pili, dokler jih ni vse omamljene zalotil veter in mraz in jih ugonobil. Ko so ugasnili ognji, so ugasnila tudi njihova življenja. Težki zločini so to, gospod, ki se vrše radi zlata in bogastva. Vrag je zasejal to kugo lakomnosti med človeštvo in da bi pognojil setev je dal ljudem ta strup, alkohol. Alkohol oslaoi vest, voljo in moč ter vodi ljudi k zločinu." To zločinsko delovanje trgovcev med sibirskimi in mongolskimi nomadi je vzrok, da umirajo cela ljudstva, ki so pred kratkim še štela znatno število ljudi. To se dogaja na Kamčatki. ob reki Anadrir, ob pogorju Tsukotsku, tako se godi Jakutom, Ostjakom, Goldom in Ajnom na Sahalinu. Ruski uradniki, zdravniki in lovci, ki pridejo včasih v te oddelje-ne in revno naseljene pokrajine, nalete često* na taka nomadska taborišča, ki so s skupno, nenadno smrtjo plačali grozni davek civilizaciji. Postarne device. POLET KROG SVETA UWOCKWOCe A UNOCSWOOO, H. T. Znani londonski trgovec Gordon Sel fridge se poslavlja od svoje hčere, ki namerava s svojim možem Jacquesom de Sibourom poleteti krog sveta. Poincare in sarajevski umor. NEMŠKI ŽELEZNIČARJI BODO PILI MLEKO Uprava nemških državnih železnic je izdal okrožnico, ki priporoča železniškemu osobju popolno vzdržnost glede pitja alkoholnih pijač v času službe. Vse podrejena instance poziva, naj podpirajo ebstinenčnG propagando in pouču- Vsepovsod «va našla trupla mož, ] žen in otrok; v nekem šotoru ob mrzlem ognjišču celo malega otro-, čička v viseči zibelki. ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE IN SENENE MRZLICE Brezplačna poskusna metoda. kater« se lahko sleherni posluii udobno, brez izgube časa. Mi imamo metodo *a kontrolo naduhe In -ml hočemo, da Jo poskusite na naJe Mroftk« Ne oziraje če Je vaS slufaj z&Ktarel ali n<>v. če Je kronična naduha ail nem-nu mnritca, ptfilte po brezplačno piH»ku*njo nafee metode N*e oziraje se, v kakflnem podnebju živite, kohko ste stari in kje »le zaposleni, če trpite v*led naduhe alt senene mrzlice, na&a. metoda vam bo takoj pomagala. lYav poeebno jo telimo poslati onim, ki te obupaji, kjer so se v*e oblike vdihavanja, opijskih aiiaratov, dima '•patentnega dima" Itd . izjalovile. .Ml hočemo dokazati na naš« stroftke, da Je nafta metoda določena, da odpravi teiko dihanje, davljenje !n strahovite napade. Ta brezplačna ponudba je preveč vat-na, da bi jo odlaftail za en dan. PiSite sedaj In začnite dano« takoj z metodo. Ne pošljite denarja, pač pa samo spodnji kupon. Se danes. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO., 142!( Frontier Bldj?.. 462 Niagara St. Buffalj. N. Y. PoSljlte brezplačno poskuSnjo svoje metode na: .......................... "Kaj je povzročilo tfinrt teli ljudi/" sem vprašal končno meniha. Odkril se jc in tiho molil. Čez nekaj časa je vzdihnil in s sklonjeno glavo odgovoril: "To je naš. ruski zločin, gospod!" Ker ga nisem razumel, mi je pojasnil: "<)zr;*e m* okoli gospod. Vsepovsod vidite steklenice, vrčke In sodčke. Vsebovali so žganje, ki je usmrtilo te nomade. Ruski trgovci teh domačinov ne smatrajo za ljudi. In da jih lahko brez kazni ogoljufajo, oropajo ali eeio umorijo, je na'-nastavneje, da jih zastrupijo z žganjem. To je splošen, grozen način, kakor trgujejo z domačini. Najprej jih ruski trgovec opijani, nato jim vzame za sramotno nizko ceno najdragocenejše kože. Radi tega sistema so postali Orohonci že davno pijanci, ki bi za kozarček vodke prodali svojo dušo vragu. Tako se je zgodilo tudi tem ubogim ljudem tu. Najbrže so prodali svoj lovski plen in so prišli s .svojo vodko seim, tla bi tu prebili zimo. Na kak svoj praznik sov po- --------------- i---i--n-------- x------- jejo osobje o škodljivih učinkih alkoholnih pijač. Poleg tega nada-jejo temu osobju priložnost, da pri. de med službo rajši do mleka nego do vina. piva, žganja itd. Uprava proučuje tudi načrt, da bi odpravila točenje alkoholnih pijač po železniških kantinah. KONCERTI A. ŠOBEUA Sedanji francoski /ninistrski predsednik Poincare, ki je bil 1. 1924. 'prezident francoske republike, zbira svoje beležke za spominsko knjigo. Med neobjavljenimi dokumenti izza predvečera svetovne vojne se nahajajo tudi opazke, kako mu je bil sporočen atentat na Franca Ferdinanda in njegovo .soprogo, grofico C hot k >-vo v Sarajevu. Poincare beležil; Zjutraj na dan atentata sem prisostvoval korporacijskemu zajtrku republikanskih novinarjev na Quai d'Orsayu. popoldne pa sem se moral udeležiti konjskih dirk za Grand Prix na Lmig-champsu. Šel sem tja s soprogo. Ko smo se odpeljali iz Pariza, je bilo prekrano vreme. V Bols de Boulogne se trlo ljudstva. bili namreč izključeni od prestoln-sledstva. Tako je zahteval Franc Jožef. Nekateri so tudi menili, da se bo položaj na Balkanu zaostril. Romunski poslanik Laho-varv je gleda! zelo mrko. Bal se je, -la ne bi dogodek v Sarajevu dal Avstriji povoda za vojno. Ko sem se vrnil v Elizej. sem takoj brzojavno izrazil sožalje Francu Jožefu. 'Prosil sem ga, naj bo prepričan, da sočustvujem ž njim. čeprav ,iem bil zase preverjen, da ga stvar ne bo posebno pretresla. Saj je bila javna tajnost. da vladajo med njim in Frane Ferdinandom zelo napeti odnosa j i. In menda je Franc Jo- korja. Zvečer je navadno ribe -n fižol. Graha nikoli ne je, ker je preveč redilen. Drugačne dijete si sploh ne more misliti. 1 Toda dijete še ne dela mladosti. •Wardova mnogo občuje z mladimi ljudmi, ki imajo zdrave življenjske nazore. Če gre kupit obleko, jo spremlja vedno ta ali ona i mlada prijateljica, ki ima dober okus in ki se spozna na modo. Da dokaže, da se čuti še vedno mlado, nosi v gledališču obleko, ki je točna kopija one, katero je nosila »'pred 30 leti. S svojimi izkušnja-i mi in nasveti rada pomaga dr:i-gim. Nedavno je pregovorila pisateljico Eleonoro Glvn, da si ;je j dala ostriči lase in da je začela 'nositi 'kratka krila. Pisateljica ( je že več let stara mati, a vendar bi nihče ne verjel, da je stara nad (30 let. Wardova pravi, da mora ' vsaka ženska skrbeti za svojo zunanjost. Največjo pažnjo je tre- I ba posvečati obrazu, da se ne pojavijo na njem gube. Kakor se I noč" nobena ženska pokazati z • raztrganim krilom, tako bi se le •'smela pokazati ljudem z zanemari i jeno kožo na obrazu in rokah. C'e .! skrbi ženska za svojo zunanjost, . za zmerno prehrano in za prirner-!no družbo, ostane dolgo mlada. i RAZNE VESTI i ——— . Aretiran je bil. !j Aretiran je bil v Rogatcu zobo- II tehnik Ervin Kolterer. ker je vlo-'^mil v delavnico zobozdravnika dr. ",Sadnika v Celju in odnesel 300Q *|Din. Pri aretirancu so našli 1700 ! Din. •I ! • j X a silni policaji v Osijeku. i } Iz Osijeka poročajo, da je te dni sedel neki seljak iz Branje v ko-j lodvorski čakalnici. K njemu je pristopil policaj iai mu velel, da ne n.ore ostati vso noč v čakalnici. . Seljak je mirno odgovoril, da nima denarja za gostilno. Ostalo mu 1 je le še za vlak. Nato je policaj pograbil seljaka in ga vlekel na 1 stražnico, kjer ga je z dvema dru-1 gima stražnikoma napadel. Poliea-iji so ga pretepali s pendreki in i ga slednjič vrgli iz stražniee. češ: i Sedaj pojdi, kamor hočeš. Seljak ? je prišel ves zbit k zdravniku, ki .'mu je dal zdravniško potrdilo o .! poškodbah, nakar je mož vložil j proti nasilnim stražnikom tožbo, j .Proti stražnikom je uvedena pre-t iskava. [ * PRILETNA SLOVENKA - bi rada -dobila službo pri slovenski _ družini. Ako kdo potrebuje, naj _ piše na: M. M., P. O. Box 343, , Buchannon, W. Va. Slavna francoska plesalka Min-stiguett je ena onih srečnih žensk, ki ostanejo večno mlade. Tudi pri nas se najdejo priletne dame, o katerih bi človek ne mi-' sli!, da imajo za seboj že tako' dolgo življenje, ker so kljub svoji solidni starosti še vedno mlade, sveže, čile in podjetne. Prava starost plesalke Mrastiguett je zagonetka, kajti ona pleše in poje kakor pred mnogimi leti, dasi' ima že odrasle vnuke. Ljudje se seveda zelo zanimajo za njeno' starost, sama je pa že opetovano izjavila, da je starost prav nič ne briga. Hoče biti mlada in res ji je narava to željo izpolnila. j Tudi ruska plavalka Pavlova je stara že nad 50 let, pa je še vedno tako očarljiva in dražestna, kakor je bila v zgodnji mladosti.1 Tretja "stara žaba" je znana anglosaška kabaretna in varijetetna umetnica Fanni Wardova. Sla-' ra je "že nad 60 let, pa bi človek mislil, da je izpolnila kpmaj 18.' leto. Od ittstinguettove in Pav-' love se pa razlikuje v tem, da svojih let nc taji, marveč da od- j krito priznava, da je že prekora-, čila 60. leto. obenem pa pripoveduje, kaj mora ženska storiti, da ostane do 70. leta lepa in mlada. Njeni nasveti so zelo enostavni. Damam svetuje, naj ne mislijo na to, da se starajo. Žive naj razumno in občujejo z mladimi ljudmi.. Wardova je kot 30-letna' dama sklenila, da se ne sme po-' starati. Takrat je bila v L on do-' nu na dopustu. Impresario ji je sporočil, da pripravlja zanimivo I fracosko šalo:gro. Vprašala ga je, j če bi mogla igrati glavno vlogo. Impresario ji je pa odgovoril, da to ne gre, ker je predebela. Malo je manjkalo, da Wardova strahu ni omedlela. Debela ? Kaj hočete reči s tem ? je vprašala začudeno. Impresario ji je odgovoril, da se mora žena v šaloigH sleči pred občinstvom, ona bi pa tega ne mogla storiti, ker nima lepe postave. Občinstvo bi se ji smejalo, če bi se na- odru slekla in pokazala svojo maščobo. i Wardova se je takoj stehtala In vsa prestrašena je ugotovila, da' tehta 65 kilogramov. Takoj je sklenila, da se mora maščobe izn°-biti. In rf?s ni več jedla mesa, niti belega kruha. V treh mesecih je dobila vitko postavo in lahko je nastopila v glavni vlogi. Celih 30 let je strogo držala dijeto. Zjutraj pije kavo brez sladkorja in smetane. Opoldne poje koščjk melone, malo ribjega mesa in sa-lato. Salate pa nikoli ne je z majonezo ali z oljem. Kruha, masla, sladkorja in krompirja ni nikoli na njeni mizi. Ob 4. popoldne pije čaj z mlekom, toda brez slad- Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno pos^eženi, ker so prepričam o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovanje, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za dvoj. H GLAVNI STAN v vseh bančnih podih DOMAČO SAKSER STATE BANK SS GtrUftoit AM fhm *it*. N. T. j < ■ , " ,-u - J '-„ , n ' * ■ ' 6. oktobra, Milwaukee, Wis. 14. oktobra, La Salle, 111. 18. oktobra, Cleveland, O., Inter-! national Institute, 21. oktobra, Collinwood, O. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minn. 25. novembra, Duluth, Minn. ' 16. decembra, Pueblo, Colo. PRIPOROČILO Rojakom v Waukegau, xil., na j znanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš list in naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo. Uprava Glas Naroda. Na prezidentski tribuni sta bila že navzoča predsednika parlamenta in senata. Zbran je bil tudi diplomatski izbor. Nebo je bilo višnjevo, gledalcev pa tolik .. da se niso dali prešteti. Elegantne toalete, lepota dirkališča, njegova zelena okolica in vse na njem obetalo prekrasen dan. Raztreseno sem sledil konjskim dirkam. Kar pristopi sel in prinese brzojavko agencije Havas. Razpečatim jo in čitam, da sta bila v Sarajevu umorjena avstrijski prest olon asledn i k. na dvoj v o d a Franc Ferdinand in njegova raor-ganatska soproga, vojvodinja Ho-henbergova. Izvršena sta bila dva atentata. Prvega je pod v zel stavec Čabrinovič, Srb, ki je vrgd v prestolonaslednika bombe, drugega pa dijak Princip, ki je streljal iz revolverja. Nadvojvodo in njegovo ženo so prenesli v konak. kjer sta izdihnila. Dasi je bilo poročilo neslužl>>-no. sem vendar čutil dolžnost stvar sporočiti navzočemu avstro-ogrskemu poslaniku grofu Scec-enu, ki je bil na tribuni. Pr2j t in žene. ki se počutijo slabotne in Izdelane, boleline in pobite. In katerih vitalne sile pojemajo bi morali jemati N'uga-Tone, to fudodelno zdravilo, ki ostal fin. odličen gospod. Jaz bi ne bil« prav nič v skrbeh, da bi ]>ostal srečen ž njo, — če bi te ona ljubila prav iz srca. . Mr Ozrl se je proti njej. — O, ve dobre, ostre materinske oči, — si je moral misliti. Nato pa je rekel smehljaje: — Ti ne vrjameš. da me ljubi? Ona je zma jala z glavo. — Ne, dečko moj. ne tako kot bi si želela, da bi bil ljubljen ti. Očividno ima veliko zaupanje v tvoj-e zmožnosti, a ljubiti te prav u srca, tega ne more. Dosti bi dala za to, če bi «e vidva pred mopimi očmi prav prisrčno poljubila. Vidva sta si namreč še itakoj tuja. Mo goče bo to boljše, če bosta enkrat poročena. Jaz vem, da se pri odličnih ljudeh ne spodobi, če človek |>okaže, kako mu je krog srca. V zakonu se bo to že poravnalo. In nato bom najbrž še doživela, da boš vzel vzel Kei>red mojimi očini v svoje roke ter jo poljuboval tolike easa, dokler ji ne bo zmanjkalo saj>e. Nato bom zadovoljna. Vidiš, dečko moj. t.i jo ljubiš, to lepo deklico z zlatimi lasmi. In tega ti ne morem zameriti, kajti tudi meni je v trenutku zmešala glavo. On je |>obožal njeno roko, — Le nikake skrbi mati. kajti jaz bom srečen ž njo. Sc-daj ima a seboj težko izkušnje in najprvo mora biti ozdravljena na srcu. Ampak ljubo, krasno bitje je vendar, kaj ne. mati? — Da, dečko tnoj. T ml i tukaj te pustim iti svojo lastno pot. Ti m pametnejši kot tvoja stara mati in ti si si pač izbral tako odlično ženo. | On ^e je zasmejal. — Ti ima« svoj križ z menoj, mati. ^'ilfžžfl sB ' Pobožala g» je po čelu ter se ljubeznjivo ozrla vanj. ' ' — Tak križ nosim rada. — je odvrnila smehljaje. r t Kmalu nato se je Hitter zopet odpeljal proč. ' f * Tedni do poroke >o potekli Felieiti kot v sanjah. Nič več ni -pri-čla pravzaprav do zavesti. Vsaki dan je bilo vse polno poslov in po-syetovanj / dvorno svetnico in s Hansom. On je dal damam svoj voz i a razpolago in t»'ga dovoljenja so se v izdatni meri poslužile dvoma svetnica in njeni dve hčerki. Z občudovanja vrednim talentom je odredila dvorna svetnica vn«> na najbolj krasen način. Bala Felicite je bila točno izgotovl jena n vse j«* bilo prirejeno za sijajno poročno slavlje. Veliko štev Ho go-.stov je bilo jwiviibljenih in meti temi so se seveda nahajali tudi Harry F°r»t. njegova nevesta in njeni stariši. Ko je napočil poročni dan. je sijalo solnee svetlo in jasno na trdo zmrznjeno zemljo. " V hiši dvornega svetnika je vladalo že od ranega jutra veselo in bučno vrvenje. Barbka in Lora sta se smejali m šalili razburjeno ter prihiteli vsakih par minut v sobo Felicite da jo nadlegujeta z vsakovrstnimi fctvarmi. Keistri >ta padali iz enega presenečenja v drugo, da je sedela Fe s tako nevrjetno hladnostjo v svoji sobi ter se komaj ozrla na razpro-trto jwroeno (Obleko. I/ora in Barbka sta bili srečni nad svojima lastnima, novima o-1 lekarna, v katerih sta prišli njih postavi do polne veljave. Vedno sla razburjeno vpraševali Felicito, če jima modra barva v resnici pristoja. če*sta frizuri dobri, če ne utripa Felieiti srce in kako more tako mrino sedeti na svojem stolu. To se je vpraševala tudi Fe sama, kadar sta sestri zope»t navalili r.anjo. Konečno pa je skočila jrokonci ter 'za-prla vrata za seboj, —• ker ni mogla več- odgovarjati na vsa ta mčeva vprašanja. Ce bi mogli Barbka in Lora zreti Felieiti v njeno srce, bi jima postalo takoj jasno, da je njen mir le hlinjen. Celo ko je že Fe v svoji polni obleki čakala na svojega zaročen-ra, ji j«? bilo pri duši. kot da mora polbegniti, da ji ne bo treba odko-rati pred oltar ob strani Rit terja. Nekaj mučnega je bilo v njej, kar jo je hromilo in čemur ni mogla ubežati. Bila je zelo resna in bleda neve-sta. a presenetljivo lepa s svojim sladkim, belim obrazom, svojimi velikiirfi, pekočimi očmi in zlatimi lasmi pod (»oročnim vencem. Ko je stopila tako Ilaits Rirtterju nasproti, je bila v resnici ljubka prikazen. Nenadna bledica ji jesi-nila v obraz in tudi njegovi roki sta se tresli. Tudi on je izgledal odlično v svojem elegantnem in brezhibno sedečem fraku, v sled česar se je prikazovala njegova vitka postava Molče je |w>ložrl roko Fe v svojo ter jo odvedel k vozu. Oba nista bila zmožna izpregovoriti niti ene besedice, a ofoa »ta se zavedala, da Irottta storila resen, odločilen korak. Se nikdar poprej se ni bal Hans Ritter nobene stvari, a v tej uri ga j« obšlo kot lahno obotavljanje kot da dvomi, če bo mogel ob-\ ladati svojo usodo. Fe je bila vesela, da ni govoril. — kajti ona bi nrn ne mogla odgovoriti. Bila bi na koncu svoje samozavesti, če bi morala izgovoriti le eno besedo, vhipi je enkrat, ko sta se peljala v vozu, kako se je stresla kot da jr> strm« mrzlica. Tedaj pa ga je obšlo vro<"e sočutje, da si je obljubil vedno višje sta vi jati njeno srečo kot pa svojo lastno ter iskati !i» v njeni sre<či svojo. Kar se je jgodilo v naslednjih par urah, je .šlo kot težak sen mirno duše Felicite. Slika elegantne družbe, ki se je nudiia njenim očem,' ko je stopila v cerkev, se je zmešala -pred njenimi očmi. Le en prizor se je izluščil iz kaosa njenih občutkov in utisov. Ko je korakala ob strani Ritterja mimo zadnjih cerkvenih klopi, v bližini vrat, je /»pazila o»b strani, y senci nekega stebra, neko žensko l*ce, orodno s xolzami. Dve izdelani ženski roki sta se prožili proti njej, kot v tihem blagoslovu in dvoje dobrSi, zvestih materinskih oči je pozdravljalo njo in Hansa, dočira «& se njeni ustnici premikali v molitvi. (Dalje prihodnji«.) j MOLIT VCKIKI: p®petaa - - -1........... | Marija Varfciaja: ▼ platno Tesana ..............9$ T flno platno ..............JLW v celolojd vezano ............1JM ▼ usnje vezano..............LM v fino usnje resano ........1.9« Kajaki sla**vi: * Platno resano ............l.M t fino platno resano........Lit r usnje rezino ............LN v flno fluruje resano ........1.7f Skrbi u dote: r platno resano ............ j| ▼ nanje resano..............Lig t fino nanje resano ........LM Svela Ura (s debelimi tvkami): r platno resano ............Jf r flno platno resano........LM r fino usnJe res.............Lf# Nebesa Na« dm: r platno resano •.......... 1.— r nanje resano «.............LN r Ono usnje resano..........LS9 Krmni mania: r usnje res. .............. Iff r flno usnje rea. .......... LM PRI Jesusu: r ctlolojd rem.......LM poalačeno ...................LPO Angleški molitvonikl: CMUTi Prmyerb**k: ▼ barvaste platnice resano Chltfi Prayatbaak: r belo kost resano..........Lib Key ef Hearea: r usnje resano ...............M Key ef Htaws: t najfinejše nanje resano LM 0 prUoUH dinar, b* diri p gotovimi, Monty Order ah poitns mnii po t al 3 eonta. & poitjetš gotovino, rtUumomdirojU V o mročojtš trnpo, Mmk «A o ctsika pMjmw^ poHnino prest* "6LAS NARODA" tS Oortlaidl St« M«w Tort ' . . .. . ^ .. ... .stala na tračnicah, zadnja so bila odtrgana. Železo je bilo zvito in skriveneeno, leseni deli pa so se naravnost zdrobili. Skakali smo čez podrtijo in v nekaj minutah' smo bili zunaj. | Pogled na razvaline je bil stra-' šen. Tretji vagon je pri trčenju] povozil moža. ki je bil'še pri po-1 polni zavesti, a je bil ves razre-1 zau na kose. Kolo pa mu je baš rezalo roko. ki je čez nekaj! se-1 kund odpadla. Pogled na nesrečneža je bil nepopisen. V obraz je bil ves črn — morda od saj ali pa. ker se je bil ožgal. mesto nesreče so kmalu prihiteli kmečki 'fantje. Pasažirji ostalih vagonov so takoj izstopili, da bi pomagali pri reševalnih delih. Bilo pa je težavno d"lo, ker so bili potniki v.si zmečkani. In pri rokah ni bilo nobenega oroJ-ja! Brez potrebne sekire je bilo treba vlačiti ranjence iz lesehih zagozd, kar jim je povzročalo blazne bolečine. Neka dama, kij se je vozila z menoj v kupe ju. jej vlekla nogo za seboj na tankem J pramenu kože. Celo uro »mo na ta način pomagali nesrečnikom. Sele potem je prišel na pomoč sanitetni vlak, ki je začel ppbira4:! ranjence. Ti«o ležali do njegov »-j ?ra prihoda na žgočem solncu brez kapljice vode. Položili smo jih bili na njivo, posejano s sladkorno pe.7.0. Bili so tako ž^jni. da o j vpili od bolečin, a nihče jim -n ohladil ustnic. Selet po dolgem vpitju na pomoč so se pojavile' domačinke s škafi in zdravniki iz Breclave. Začeli smo ranjence nakladati na voze in jih odprav-ljati v bolnišnico. j Sunek ob trčenju vlakov je bil tako močan, kakor bi ustrelil s j topom. V prvem vagonu, ki je bHi popolnoma uničen, se je vozilo 18 Angležev. Naključje j«1 naiieslj.' ■la so bili ob času katastrofe vsi j v jedilnem vozu pri obedu Tem občutnejtir pa je trpel -di^i^ voz. Tretji vagon je bil razdeljen na drutr;»-ha vaprona in vs« štiri stene. Kh>- 1 pi. na katerih so sedeli potniki, so bile stisnjene skupaj, tistim, ki >0 1 sedeli na njih, pa je sunek odrezal t uo*re. Kolena so bila zdrobljena, i kosti in meso so videle od njih. Imel sem srečo, da me je suneii vrgel na kup pasaširjev. Ta trenutek je vlak obstal. Čutili pa smo, da .se je za našim vagonom J nekaj odtrgalo in vdarilo z vso I silo vanj. To je bil sledeči voz. j ki je šel« zdaj skočil s tračnic »n j je pri tem odločil od našega va- 'gma celo .stransko steno. Vagon i 0 se je nagnil. Hipoma so.od vsen strani planili kriki in vzdihljaji ranjenih. Naš vagon je ležal poševno. Kar nas je ostalo samo po-tolčenih. a živih, smo skušali priti čimprej na prosto. Edini izhod, ki je bil mogoč, j > vodil skozi ovtrgana vrata. Plazili smo se torej skozi stisnjen hodnik, kolikor ga je še ostalo. Ti koraki >0 bil tako .strašni, da jih ne pozabim nikoli. Vagon se je,bil napolnil z vzduhom po krvi. premogu in karbidu. Prerili smo se na prosto. Ozrli smo se naprej — in smo videl i J da je prvi voz strahovito zmečkali in razbit. Zasukal se je bil za 180 stopinj. Prva kolesa so še Strahote kolizije. -----— - — ..j ki je lani preletel polarno ozemlje, namerava vkratkem poleteti nad Severni tečaj. Odletel bo iz Montevideo, Uruguay. KAPITAN SIR GEORGE HUBERT WILKINS GLAS NAHODA, 3. OKT. 1S28 parni**? •< SHippin* H**>t 17. oktebrs: Maurctanla. Cherbourg Goorgs Waabiraton. Chorbours. Bremen 20. oktobra II* de France. Ha v rs (f A. H.) Homreic. Ctierbours Arabic. Cherbourg. Antwsrpeo Mlnnrccnka, Cherbour* New York Cherbourr. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. Napoii, Ge.io\a New Amsterdam. Boulogne sur Mor Rotterdam 23. oktobra: Reliance. Cherbourg. Pa.nburg 24 oktobra: Aquitanla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dreeden. Chorbourg, Bremen 27. oktobra: France, Havre (1 A. M.) Saturnia. Trst Majestic, Cherbourg Deutaohland. Chcrhoiirg, Hamburg Volendam, Boulocno sur Mer, Rotterdam S1. oktobrs: Berengaria. Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen DNI PREKO OCEANA! Najkrajia In najbolj uflodna pot sa< potovanja na ogromnih oamlkih: France — 5. okt. — 26. okt. Pariš — 12. okt. — 2. novembra lie de France 19. okt.; 16. nov. (Ob polnoči.) NajkraJSa pot po ielesnlcl. Vsakdo je v posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača la slavna francoska kablnja. Is redno nisk* eeae. Ak VpraJaJto katoroa^koli jfjgys. pooblaeeensga agenta ali M. FRENCH LINE USy 1( 8UM Krni SaJHa Sew York. K. t. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Amerik.. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled uase dolgoletne lz-kusuje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlk^v Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Waahingtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev ln se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred odpotovanjeni'fn to naravnost v Washington, D. C„ na generalnega naselalSkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na sv«.jo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA' KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave za morejo sme' riškl državljan! :dobitl svoje Žene In neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoja može s katerimi so bile pred 1. junijem 1028. leta poročene, Izven kvota. Jugoslovanska kvota zaafi* Be vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki ao se po 1. junija 1028. leta poročili ln po. ljedeld, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta oclh ne-državljanov, Id so bili postavno pripngčeni v to deželo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalib sorodnikov, ka* kor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti t Isti, pa s« ne sprejema nlkakih profienj n ame* rlkanske vizeje. SAKSER STATE BANK 82 Certlandt Street NEW YORK \ PRAV VSAKDO — | I kdor kaj išče; kdot 1 I kaj ponuja; kdor kaj | I kupuje; kdor kaj pro« i I daja; prav vsakdo I A priznava, da imajo 2 i čudovit usptph — i I MALI OGLASI i [v"Gia, NarodaVI