18 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA smrekovo pašo, ali iz svoje okolice z zdrave in oson- čene smreke narežemo nekaj do 30 cm dolgih smre- kovih vejic, jih damo v vazo z vodo in jo postavimo na toplo. Čez nekaj več kot 14 dni se kapar, če je ta na njih, razvije, tako da ga lahko vidimo. Več kot jih je, boljše medenje lahko pričakujemo in nasprotno. V tem obdobju lahko medenje hoje ocenjujemo tudi na podlagi števila zimskih jajčec zelene hojeve ušice. Zimska jajčeca zarodnic so na spodnji strani jelovih iglic; velika so 4–6 mm ter temno zelene barve in podolgovate ovalne oblike. Kolikor več jih našteje- mo, toliko boljše medenje hoje lahko pozneje priča- kujemo. Tako pri smreki kot pri hoji moramo takšna opazovanja izvajati več let zapored ter vzorčiti in opa- zovati vedno na istih drevesih. Po večletnem opazova- nju bodo naše napovedi za vzorčena območja vedno bolj točne, seveda pa se moramo zavedati, da so to le prve ocene, resnično stanje pa je odvisno od vremen- skih vplivov, ki še sledijo. Ta mesec se bomo torej več izobraževali, čebele pa opazovali bolj od daleč, tako da jim bomo zagotovili mir. Sami se bomo postopno – kot tudi one same – pripravljali na toplejše dni. ZDRAVJE ČEBEL Ukrepi za zaščito zdravja čebel v januarju Januar je po navadi najbolj mrzel mesec, zato ni priporočljivo, da po nepotrebnem posegamo v panje. Čebelja družina je na satih s hrano stisnjena v gručo. Zdravih družin skoraj ne slišimo, le če pihnemo skozi žrelo, se oglasijo z značilnim tihim brenčanjem. Če je družina zdrava, ob toplih sončnih dnevih izletava na či- stilni izlet. Čebelje družine, ki jih pestijo različne bole- zni (nosemavost, povečana napadenost z varojami in druge bolezni), so med prezimovanjem zelo nemirne. Takšne družine šumijo in izletavajo ob vsaki priložnosti. Čebelar naj v čebelnjaku mirno in ob čim manjšem vznemirjanju čebel postori samo najnujnejša opravila. • Med čistilnim izletom naj opazuje čebele. • Po čistilnih izletih naj nabere vzorec najmanj 100– 200 odraslih mrtvih čebel ter ga odda območnemu veterinarju za preiskavo povzročiteljev čebeljih bo- lezni. Mrtve čebele naj nabere na bradah in podnici panjev ter pred čebelnjakom. Vzorec mrtvih čebel naj shrani v papirnato embalažo (kuverta, škatlica, vrečka) in nanjo napiše svoje podatke: ime, priimek, naslov, število čebeljih družin in SI čebelnjaka. • Vsako odmrtje čebeljih družin naj sporoči vete- rinarski službi NVI. Priporočam, da čebelar pred obiskom veterinarja v Dnevnik veterinarskih pose- gov (če tega še ni naredil) vpiše ukrepe, ki jih je izvajal za zatiranje varoj: – spremljanje napadenosti z varojami (čas spremljanja ter število odpadlih varoj pri posa- meznih ukrepih); – zatiranja varoj (čas zatiranja, zdravilo, s katerim je zdravil čebele). Vsi ti podatki bodo tako čebelarju kot veterinarju pomagali pri iskanju vzroka propada čebeljih družin. • Ob toplem vremenu naj preveri zalogo hrane v družinah. Predvsem čebelarji na območjih, na ka- terih je jeseni izdatno medil bršljan, naj preverijo Suzana Skerbiš*,suzana.skerbiš@vf.uni-lj.si Čebelarje obveščamo, da lahko redna obvesti- la s področja zdravstvenega varstva čebel spremlja- jo na spletni strani Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo- -cebel/. Tam bodo našli informacije o pristojnih ve- terinarjih za področje zdravstvenega varstva čebel, njihovih naslovih in kontaktnih številkah, informacije o veterinarskih izobraževanjih, zdravljenju čebel in prometu z njimi. Na spletni strani bodo objavljeni tudi odgovori strokovnjakov na najpogostejša vprašanja čebelarjev o zdravstvenem varstvu čebel. Čebelarji in čebelarska društva naj svoja vprašanja posreduje- jo neposredno pristojnemu območnemu veterinarju VF NVI. Če želijo, da bi bila datum in tema izobraže- vanja s področja zdravstvenega čebel objavljena tu- di v glasilu Slovenski čebelar, se morajo z območnim veterinarjem za izobraževanje dogovoriti najpozneje do 10. v mesecu za naslednji mesec. Veterinarji VF NVI, pristojni za zdravstveno varstvo čebel Obvestilo veterinarjev Nacionalnega veterinarskega inštituta VF, pristojnih za zdravstveno varstvo čebel * Dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica – Sežana 19SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ZDRAVJE ČEBEL Sprašuje: ČZS. Na vprašanja odgovarja: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Kaj je farmakovigilanca in kdo jo spremlja? Farmakovigilanca je sistem odkrivanja, ocenje- vanja, razumevanja in preprečevanja neželenih učin- kov zdravil in drugih spoznanj o njihovi varnosti ter ukrepanja za upravljanje in zmanjševanje tveganja, povezanega z zdravili. Naloga veterinarske farmako- vigilance je zagotoviti varno uporabo zdravil pri živa- lih, varnost hrane živalskega izvora, varnost ljudi, ki so v stiku z zdravili, in varnost okolja. Veterinar, ki pri svojem delu ugotovi neželene učinke zdravil za uporabo v veterinarski medicini ali posumi nanje, o tem v skladu z zakonom o zdravilih in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi obvesti imetni- ka dovoljenja za promet z zdravilom. Ob resnih neže- lenih učinkih (neželeni učinek, katerega posledica je smrt, neposredna ogroženost življenja ali ki povzroči trajne oz. dolgotrajnejše bolezenske znake), ki se po- javijo pri živalih ali ljudeh po uporabi zdravil v veterinar- ski medicini, veterinar, poslovni subjekt oz. institucija, ki deluje na področju veterine, poleg imetnika dovolje- nja za promet z zdravilom obvesti tudi Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je pristojna za veterinarsko farmakovigilanco. Kaj naj storim, če opazim neželene učinke zdravljenja čebel z zdravilom, ki sem ga dobil pri veterinarju? Če čebelar opazi nezaželene učinke uporabljene- ga zdravila, naj o tem obvesti veterinarja, pri katerem je zdravilo dobil. Če to ni mogoče, lahko o tem obve- sti tudi neposredno JAZMP, pri tem pa je pomembno, da navede čim več podatkov o uporabljenem zdravilu (ime zdravila, serija zdravila, rok uporabnosti zdravila itd.), o načinu uporabe zdravila (ali je bilo uporablje- no v skladu z navodilom za uporabo, kolikšni so bili odmerki zdravila, koliko družin je bilo zdravljenih itd.). Pomembno je tudi, da navede, kolikšno je število pri- zadetih panjev/čebeljih družin, kakšni so bili znaki, ki jih je opazil, koliko časa je minilo od uporabe zdravila do pojava neželenega učinka. Poročanje o neželenih učinkih je pomembno, tu- di če je povezava z zdravilom/zdravili zgolj domnevna, še posebej pa je pomembno poročati o: • nezaželenem učinku, ki povzroči smrt; • neželenem učinku, katerega posledica so pomemb- ni, dolgotrajni ali stalni znaki takšnega učinkovanja; • nepričakovanem neželenem učinku, ki ni omenjen na embalaži ali v navodilu za uporabo zdravila; • neželenem učinku veterinarskega zdravila, ki se pojavi pri človeku; • neželenem učinku, ki ga opazimo po izjemni upo- rabi zdravil (to je uporaba zdravila, ki ni v skladu z dovoljenjem za promet z zdravilom oz. z navodilom za uporabo zdravila); • odsotnosti pričakovane učinkovitosti (saj to mogo- če kaže na razvoj odpornosti); • zapletu, povezanem s karenco, saj je ta morda posledica nevarnih ostankov snovi v živilu (medu in drugih čebeljih pridelkih); • morebitnih okoljevarstvenih težavah; • znanem neželenem učinku, ki je naveden v navodi- lu, ki je resen ali za katerega se zdi, da je vse pogo- stejši in/ali resen. Na kakšen način in komu naj čebelar sporoča neželene učinke? Čebelar o neželenih učinkih praviloma poroča pristojnemu veterinarju, lahko pa tudi neposredno na JAZMP. Poročilo je treba oddati na predpisanem Kako postopati ob neželenih učinkih akaricidov pri zdravljenju čebel? Besedo farmakovigilanca sestavljata besedi phar- makon = gr. zdravilo in vigilare = lat. biti buden, oprezen, prim. velikonočna vigilija – bedenje. Be- denje nad delovanjem zdravil. hrano ob gnezdu. Sate s kristaliziranim medom ob gnezdu naj zamenja, če le ima v rezervi lahko pre- bavljivo hrano v satih. • Kdor pri čebeljih družinah še ni izvedel zimskega za- tiranja varoj, naj to naredi čim prej, kajti matica začne znova zalegati že v drugi polovici januarja in po 20. januarju v panjih že lahko pričakujemo pokrito zale- go. Pojav zalege v panjih nam pokažejo posamezne ploščice voska med zimskim drobirjem, vlažna vrat- ca panja oz. panjskega opaža ter svetlo rjave mlade varoje. Navzočnost mladih varoj v drobirju je znak, da je zimsko zatiranje varoj zamujeno in da v novi sezoni lahko pričakujemo večje težave z varojami. Zimski meseci so tudi čas za veterinarska izo- braževanja. VPRAŠANJA IN ODGOVORI