Dom štajerskih Slovencev v Potrni svečano odprt RAV pred desetimi leti, v mesecih maju in juniju, so se v Radgoni/Radkersburg in sosednji občini Potrna/Laafeld ter v ostalih dvojezičnih vaseh vzhodne in zahodne Štajerske odločili slovenski in dvojezični občani za pionirski korak, da ustanovijo društvo za krepitev in ohranitev dvojezičnosti v tej avstrijski zvezni deželi. Društvu so dali ime »Kulturno društvo Člen 7« in tako navezali na mednarodni dokument, ki jih priznava in omenja kot subjekt s priznanimi pravicami. Prejšnjo soboto, 16. maja 1998, se je uresničil pomemben del njihovih sanj o enakopravnosti, o upoštevanosti, o priznanosti, o sočnem in tvornem sožitju. Tega dne je namreč v Potmi bil slovesno odprt kulturni dom Društva »Člen 7» v Pavlovi hiši, imenovan po znanem šta-jersko-slovenskem jezikoslovcu Pavlu, ki je tu živel in delal. Slavnostnega odprtja se je udeležilo mnogo častnih gostov: državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logarjeva, v zastopstvu predsednika parlamenta Heinza Fischerja je prišel Bruno Aigner, pa novi slovenski ambasador na Dunaju Ivo Vajgl, slovenska poslanka Marija Poszonec, predsednik odbora za manjšine v Sloveniji Marjan Schiffrer, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in tajnik ZSO dr. Vladimir Wakounig, državna poslanka Zelenih Doris Pollet-Kammerlander in drugi. (Dalje na 2. strani) psans» Dobrodelna prireditev za žrtve potresa Sobota, 30.5. '98 • Župnišče Šentjakob 18.00: Bovec se predstavi • 20.30: Koncert Prireditelji: Tržna obfina Šentjakob, SPD »Rož« in Slovenska prosvetna zveza Radio AGORA-KOROTAN in MORA bodo oddajali že letos Na Dunaju je bil v torek pogovor med Uradom zveznega kanclerja in zastopniki radia Agora-Korotan ter MORA z Gradiščanskega, po katerem so si te tri družbe lahko precej oddahnile. Zdi se, da je vsaj osnovno financiranje s strani države zagotovljeno. Na uradu so poudarili, da se država zaveda svojih obveznosti, nastalih ob podpisu okvirne konvencije in listine o zaščiti manjšinskih jezikov. Pogovor je potekal konstruktivno in v smislu predočanja načrtovanega delovanja. Iz sredstev za pospeševanje manjšin bo na razpolago okoli 15 milijonov šilingov, od tega bo šel pretežen delež za te tri ra- die. V tem budgetu pa so vključeni tudi še razni znanstveni projekti o manjšinskih medijih, nekaj pa bo »na strani« za posebne krizne situacije. Helmut Peissl, poslovodja radia Agora, je povedal, da nameravajo začeti s poskusnim oddajanjem istočasno s Korotanom v oktobru, redno pa v novembru. MORA, radio gradiščanskih Hrvatov, pa bo začel oddajati že v septembru. Ta čas je potreben, kajti ORF in tudi pošta potrebujejo čas za ureditev oddajnikov. Agora tudi upa, da bo nekaj sredstev prišlo še s kulturnega ministrstva, ki ima nekaj denarja za nekomercialne radie. Karel Smolle v parlamentu Potem ko se je dal državni poslanec Liberalnega foruma Hans-Peter Haselsteiner karencirati, (menda za deset mesecev), je prišel namesto njega v avstrijski parlament nekdanji poslanec pri Zelenih Karel Smolle. To je postalo mogoče zato, ker sta LiF in Enotna lista pred časom podpisala pogodbo, s katero se LiF obvezuje, da je 9. mesto »rezervirano« za EL. Smolle, ki med manjšinami nima le privržencev, je zdaj govornik za manjšine pri stranki. Zeleni, pri katerih je nekoč bil, pa pozdravljajo njegov vstop v parlament in si obetajo dobro sodelovanje, kljub temu, da se načela Zelenih bistveno razlikujejo od predstav Smolleta o oblikovanju evropske manjšinske zaščite. ♦>- ; v,. ' mm ..fč MP .A m ...ap Veliko dela in potrpljenja je bilo treba, da so tudi Slovenci na avstrijskem Štajerskem dobili svoj kulturni center. Republika Slovenija je z izdatno pomočjo soomogočila ta nadvse pomemben projekt. Stran S NSKS in protestno zborovanje Prejšnji teden v petek je zbor narodnih predstavnikov, kakor se imenuje odbor Narodnega sveta koroških Slovencev, pozval na protestno zborovanje zaradi problematike otroških vrtcev. Sestavili so tudi resolucijo (ki jo objavljamo na 3. strani) poleg obeh resolucij Zveze slovenskih organizacij, sprejetih na izrednem občnem zboru ZSO. Kljub pomebnosti tematike' pa je prišlo žal le 38 oseb, zato bi se bilo treba vprašati, v katerem grmu tiči zajec. Očitno pa je temu dejstvu botrovala tudi kratkoročna napoved protesta. Usklajena stališča organizacij v tako pomebnih vprašanjih in skupen nastop bi dali vsemu večjo težo: dokaz več, kako potreben je koordinacijski odbor. Poziv! Zveza slovenskih organizacij, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, in prijateljev protifašističnega odpora. Zveza slovenskih izseljencev, Slovenski vestnik ter založba in tiskarna Drava pozivajo na zbiralno akcijo za prizadete v Posočju. Denarne prispevke lahko nakažete na Posojilnico-Bank Borovlje, BLZ 39102 kto. štev. 33032004 s pripisom »Pomoč Posočju« Zbrani denar bomo predali neposredno najbolj prizadetim. Izkažite vašo solidarnost! Hvala! PREBLISK örg Haider je proti. Proti olimpijskim igram namreč. Njegovi podaniki so sicer ogreti zanje, a ker so zvesti, si ne upajo tega povedati na glas, kaj šele, da bi se v javnosti skregali. Jörg Haider lahko (upravičeno?) ttpa, da bodo zgodbice o pripravah za kandidaturo dosegle pristojna ušesa, ki se bodo morebiti zbala tveganja na Koroškem in dodelila igre raje na primer Italijanom ali Švicarjem. Jörg Haider je zaskrbljen in grozi z odstopom od stranke in umik iz politike. Vedno bolj neradi ga ubogajo, njegovi funkcionarji pač niso vsi We-stenthalerji. Žal, mislim, da je moje upanje prazno. Jörg Haider se boji, da bi strahovi in predsodki proti tujcem izginili, če bi Koroška na stečaj odprla vrata in bi prepihalo deželo in pometlo predsodke iz zatohlih domovinskih kotičkov. Brez teh strahov pa bi se podrl eden od stebrov svobodnjaške politike, kar je toliko bolj nevarno, ker se krepko majejo tisti navidezni stebri, ki zadevajo transparentnost in poštenje te stranke. Jörg Haider bi rad ponovno postal deželni glavar, in če bi na kak način šlo, še zvezni kancler. Potem bi mu dišalo tudi verjetno predsedstvo v preteklosti tolikanj opljuvane EU. S. W. Proti olimpiadi brez meja Na odprtem moiju Režija: A. Novak * Nastopa: igralska skupina SRD Šentjanž premiera: 29.5., 20.30 • ponovitev: 30. 5., 18.00 k & k Šentjanž Odprtje doma štajerskih Slovencev v Potmi (nadaljevanje s 1. strani) Štajerski Slovenci so se počutili kot tujci v domovini, njihove pravice pa so bile le na papirju. Kajti zaradi političnih in nacionalističnih pritiskov jim noben gostilničar ni bil pripravljen dati na razpolago prostorov za prireditve. In čeprav je od podpisa Avstrijske državne pogodbe s členom 7 minulo že 43 let, Štajerska »svojih« Slovencev kratkomalo noče priznati kot narodnostno manjšino. Uresničene sanje Ker društvo »Člen 7« v domačem kraju ni moglo najti društvenih prostorov, je »emi-griralo« v Gradec. Tam z najemom lokacij ni bilo težav. Leta 1996 je društvo v Potmi kupilo Pavlovo hišo, ki je bila v dokaj klavrnem stanju in jo z velikodušno podporo Republike Slovenije in uradnih avstrijskih instanc obnovilo po svojih potrebah in predstavah. Dom razpo- V zadnji številki SV smo objavili intervju z bekštajnskim županom, na njegove izjave pa je reagirala občinska odbornica Enotne liste in ena glavnih pobudnic za ustanovitev dvojezične otroške skupine v okviru občinskih vrtcev. Kaj vas je zmotilo v utemeljevanju župana Harnischa? Rada bi poudarila, da je naš predlog v občini bil na tej sporni seji že tretji po vrsti in sploh nič nenavadnega, saj si je naša občinska lista zapisala ustanovitev dvojezične skupine v svoj program, s katerim smo pred volitvami tudi nagovarjali volilce. To je hkrati tudi naša največja želja. Nekateri Slovenci iz občine pravijo, da se z njimi niste dogovorili o ravnanju? O tem problemu smo govorili na seji prosvetnega društva in kdor je tam bil, je bil s problematiko seznanjen. Nič ne morem za to, če jih potem na občinsko sejo ni oz. je bil samo eden. Morebiti je šlo res nekoliko hitro vse skupaj z vlogo, a mudilo se nam je zaradi termina 1. aprila, kajti do takrat bi laga s seminarskimi in razstavnimi prostori, obsežen vrt pa dodatno veča privlačnost tega novega kulturnega centra, ki že presega meje vseh vrst in izžareva v vse okolišnje kulturne in jezikovne kroge, slovenskega, avstrijskega, madžarskega, gra-diščansko-hrvaškega ter tudi romskega. Čeprav se mnogi domačini zaradi znanih pritiskov in strukturalnega nasilja še ne upajo prestopiti praga doma, lahko zapišemo, da bo Pavlova hiša v doglednem času postala tudi vaški oz. krajevni kulturni center, ki bo dal številne impulze za kulturne in druge aktivnosti. Ena od njih je že predvidena: slovenski jezikovni tečaji. Velik dan Odprtje doma v Potrni je za štajerske Slovencev bil velik in pomemben dan, obenem pa signal Avstriji, da jih končno prizna kot manjšino. Sprva naj bi dom skupno odprla predsed- bilo mogoče vložiti prošnjo na EU za sofinaciranje projekta. Sploh pa je bila pogovorna baza v občini dobra, nobena od ostalih treh frakcij ni argumentirala proti dvojezični skupini, tako da sem bila mnenja, daje zdaj ugoden čas. Na kakšen način pa bi bila mogoča ustanovitev skupine? Predlagala sem več možnosti: zaprosila sem za lokacijo Le-dince ali Loče, ker bodo na novo gradili le tam in bi se dalo v načrtu upoštevati to skupino. Ponudbo župana za lokacijo na Brnci pa vidim le kot izgovor, saj bi imeli tam na razpolago le en šolski razred. Brnca je za nas preveč oddaljena - naša občina je precej dolga po kilometrih. Če bi nam ponudili prostor vsaj v javnem vrtcu, bi to morali hočeš nočeš sprejeti. Če pa župan ponuja farovž kot likacij-sko rešitev, se moram vprašati, če je sklenil kakšen nov konkordat s škofijo. Drug očitek na vašo zahtevo je bil, da ste enkrat predlagali dvojezični, drugič pa trijezični vrtec. nik avstrijskega državnega zbora Heinz Fischer in državna sekretarka R Slovenije za Slovence po svetu Mihaela Logarjeva. A gripa je Fischerja prisilila v bolniško posteljo, njegov govor pa je prebral tajnik Bruno Aigner. Mihaela Logarjeva, ki je torej sama predala dom namenskim vodam, je odprtje ocenila kot važen korak v odnosih med Branko Lenart, predsednik društva »Člen 7« Foto: sv Avstrijo in štajerskimi Slovenci. Poudarila je, da se njihovo društvo Člen 7 zavzema za uresničitev pravic, ki so zajamene v členu 7 ADP in za interkul-turnost, ker je učenje jezikov v smislu evropskih določil in sožitja. • Majhna pobuda -velik učinek Na žalost pa, tako državna sekretarka, štajerski Slovenci še niso polnovredno v sosvetu. Zato je izrazila upanje, da bo Avstrija v smislu dobrega so- Zanima me, kolikšna je razlika med trijezičnim vrtcem in dvojezičnim z dodatno ponudbo enega jezika. Zupan govori tudi o »sistemu« stavljanja predlogov. Jaz pa vidim sistem le v tem, da po vseh občinah odklanjajo dvojezične skupine, ker se bojijo za glasove pri volitvah. Mislim pa, da bodo vo-lilci to stranakam zamerili, predvsem socialdemokratom. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da se je stvar vsaj nekoliko premaknila na bolje: prvič so frakcije signalizirale, da so pripravljene razmišlajti o zadevi. Torej položaj ni še zavožen? Prepričana sem, da ne, saj je bila diskusija sicer zelo stvarna in na visokem nivoju. Čeprav se bomo morali zdaj osredotočiti na ustanovitev privatnega vrtca, pa vztrajam, da je za vrtce - tudi dvojezične - pristojna občina in je zato ne bomo odvezali od odgovornosti. Svoje pa bo morala storiti tudi dežela: če bi ona prevzela finančno odgovornost, bi v občinah gotovo ne bilo toliko odpora. Z Eriko Wrolich se je pogovarjala Sonja Wakounig sedstva našla pot za priznanje te manjšine. Seveda to ni punk-tualen dogodek, ampak linearen proces. Pri udejanjanju prizna-valnega postopka pa nosi prav manjšina sama precejšnjo nalogo in odgovornost. Slovenija bo podpirala tudi majhne pobude, ki pa imajo lahko velik in pozitiven učinek za ohranitev manjšine ter za sožitje narodov. Dejstvo, da je prispevala levji de- Jožefa Prelog, kmetica in pesnica štajerskih Slovencev Foto: sv lež pri nakupu Pavlove hiše, je dokaz, da je upravičeno matična država in ji usode njenih manjšin niso deveta briga. Z željo, da bi ta hiša postala »hiša za vse«, jo je državna sekretarka predala njenemu namenu. Odprtost, ne pa mržnja Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischerje v nagovoru, prebral ga je tajnik Bruno Aigner, kot vse druge nagovore pa odlično prevajala domačinka Andreja Zemljič, opozoril na problematiko, da se evropske manjšinske zaščitne konvencije in stvarnost ne pokrivajo zmeraj, kar potrjujejo tudi avstrijske izkušnje. V evropskih državah se ta problematika kaže v različnih podobah in stopnjah, Od 1. maja dalje velja v Sloveniji nov zakon o varnosti cestnega prometa. Zato nekaj najvažnejših napotokov: Poostren je nadzor, pa tudi kazni za tiste, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola. Se vedno je dovoljena meja 5 promilov, a le, če voznik/voznica ne kaže znakov vinjenosti. Če je kdo povzročil nesrečo in imel v krvi nad 1,1 promila, znaša denarna kazen najmanj 90.000 tolarjev in odvzem vozniškega dovoljenja. Vpeljan je tudi sistem kazenskih točk, ki se registrirajo ob prekrških. Vozniki začetniki so avtomatično obremenjeni s 7 takimi točkami. Vozniki morajo biti obvezno privezani z varnostnim pasom in so hkrati odgovorni za to, da so privezani tudi sopotniki na zadnjih sedežih oz. da so otroci privezani v varnostnih sedežih. Le za avtomobile starejših letnikov, ki zadaj še nimajo vgrajenih pasov, ta obveza ne velja. Za vse, ki boste potovali v Slovenijo, je obvezno tudi, da od zaznavne netolerance do odkrite mržnje in sovraštva. Državnozborski predsednik je poudaril, da je Avstrija dolžna skrbeti za kar se da možno harmonično sožitje različnih narodov in manjšin, in je isto naglasil tudi za Slovenijo glede na sožitje z ostanki nemške manjšine. To sožitje pa je mogoče doseči le z odprtostjo, ne pa z izločevanjem. Apeliral je na politično odgovorne na Štajerskem, naj so pošteni do tukajšnjih Slovencev in odprti za njihove želje in pričakovanja. Isto željo je naslovil na Slovenijo v zvezi z nemško manjšino, da bomo »mogli skleniti kulturno podgod-bo med Avstrijo in Slovenijo«. Med pobudnike ustanovitve društva »Člen 7« in nakupa ter gradbe kulturnega doma v Potrni sodi Branko Lenart, po poklicu pedagog za umetniško fotografijo v Gradcu. Z vidnim zanosom, pa seveda z dobro mero treme, je pozdravil vse navzoče, poleg tistih, navedenih na prvi strani, tudi še novega državnozborskega poslanca LiF Karla Smolleja, štajersko socialdemokratsko deželno-zborsko poslanko lise Reinp-recht, klubskega predsednika štajerskih liberalcev Christiana Brtinnerja, ki je društvu izročil pušpanovo drevesce kot simbol življenjskosti, in vodjo tiskovne službe predsednika R Slovenije Marjana Šiftarja. Izrazil je željo, da bi dom bil most med Slovenijo in Štajersko uspešen simbol odstranjevanja dejanskih mej in imaginarnih zaprek v glavah. Z ekumnskim blagoslovom katoliškega kaplana in protestantske pastorke je bila zaključena otvoritvena slovesnost. imate med vožnjo prižgane zasenčene luči tudi podnevi. Na avtocestah je najvišja dovoljena hitrost 130 km/h, na drugih cestah pa 90 km/h oz. 100 km/h na cestah, rezerviranih za promet z motornimi vozili. Za prekoračitve do 20 km/h je kazen 5.000 tolarjev, od 21 do 30 km/h 15.000 tolarjev, od 30 do 40 km/h 30.000 tolarjev, za več kot 40km/h pa najmanj 45.000 tolarjev. Prav tako ni dovoljeno, da bi vozili prepočasi: če vozite za'polovico manj od dovoljene hitrosti, je treba vklopiti vse štiri smernike in zapeljati ob prvi priložnosti s ceste, če se za vami nabere kolona. Pazite, da boste dajali prednost avtobusom pri vključevanju v promet. Če morate kratko voziti zadensko, morate vžgati vse štiri smernike. Med vožnjo ne smete voditi telefonskih pogovorov s prenosnimi telefoni (handy), razen če je v avtomobilu vgrajena naprava za prostoročno poslušanje. Del častnih gostov ob otvoritvi kulturnega doma Foto: sv OBČINA BEKŠTAJN IN OTROŠKI VRTEC Erika Wrolich: Pogovori se bodo nadaljevali NOVOSTI ZA UPORABNIKE CEST V SLOVENIJI Luči tudi podnevi O ODNOSIH Z REPUBLIKO SLOVENIJO Resolucija izrednega občnega zbora Zveze slovenskih organizacij 1. Republika Slovenija je 27. julija 1996 v posebni resoluciji državnega zbora opredelila svoj odnos do slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V uvodnem odstavku se obvezuje do »polnega spoštovanja samostojnosti avtohtonih manjšin« in pravi, da ima trden namen, prispevati k »njihovemu vsestranskemu razvoju«. V drugem poglavju resolucije je zapisano med drugim tole: »Republika Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah.« 2. Izredni občni zbor ZSO ugotavlja, da merodajni zastopniki Urada za Slovence po svetu in drugih za urejanje odnosov med RS in slovensko manjšino na Koroškem pristojnih organov ter posamezni merodajni predstavniki RS teh načelnih smernic resolucije državnega zbora v svojem delu niso vedno upoštevali. Obratno: od državne osamosvojitve Slovenije naprej se je morala ZSO ukvarjati s političnimi pritiski, ki so jih imenovani izvajali proti samostojnosti ZSO; s političnim pritiskom so bili povezani finančni, in to s tako neprizanesljivostjo, da so začeli ogrožati samo substanco ZSO. Leta 1991 je delež podpor, ki jih je Slovenija namenila manjšini na Koroškem, bil za ZSO dvakrat večji kakor leta 1997. Pri tako nizkem deležu je zdaj tako, da ZSO danes kljub racionalizacijam, ki jih je že izvedla, lahko samo še zasilno izpolnjuje svoje organizacijske dejavnosti. S takim odnosom do ZSO se je Republika Slovenija oddaljila celo od načela enakosti in enakopravnosti, ki označuje odnos republike Avstrije do obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. To stanje je nevdrž-no in postavlja pod vprašaj deklarativno priznavanje k avtonomnosti, k politični subjektiviteti slovenske manjšine in k pomoči njenemu vsestranskemu razvoju. 3. V resoluciji državni zbor dalje »pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij (...) za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo« in »podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih.« Odkar je akutna razprava o oblikah združevanja sil za jezikovno in kulturno enakopravnost, se trudi ZSO za poživitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev kot realistično obliko sodelovanja slovenskih osrednjih organizacij; ti sta obe osnovani na načelih avstrijske- ZAHTEVA PO DVOJEZIČNEM OTROŠKEM VARSTVU Resolucija izrednega občnega zbora ZSO ^^VO- in večjezičnost se v današnji Evropi intenzivnega zbliževanja med narodi in narodnostmi vedno bolj izkaže kot perspektiva za prihodnost -tako z gospodarskega vidika, saj v poklicnem življenju skorajda ni več mogoče obstati brez znanja najmanj dveh jezikov, kot tudi z vidika ohranjanja jezikovne in kulturne raznolikosti, ki daje evropski integraciji svoj poseben humanističen izraz. Predvsem na stičišču narodov pomeni to, daje postalo učenje jezika sosedov neob-hodno - vse drugo bi bilo zatiskanje oči pred dejanskim razvojem. Temu se mora kajpada prilagoditi tudi izobraževalni sistem na Koroškem, ki ima ne le zaradi svojih sosedov, temveč zlasti tudi zaradi tu živeče slovenske manjšine najboljše pogoje za izgradnjo zglednega dvo-oz. večjezičnega izobraževanja. Posebej moramo poudariti, da ima za pripadnike manjšine slovenščina še dodaten pomen, saj je izobraževanje v materinem jeziku sestavni del osnovnih človekovih pravic. Nikakor pa ne zadostuje, če se to izobraževanje začne v ljudski šoli, saj je ravno predšolski čas bistven za poznejše dobro obvladanje jezika in predvsem še za odnos, ki ga kdo razvije do lastnega jezika. Če upoštevamo še dejstvo, da obstaja tudi med nemško govorečim prebivalstvom na Koroškem velik interes za izobraževanje v obeh deželnih jezikih, postane popolnoma nerazumljivo, da do danes ni prišlo do razširitve dvojezičnega izobraževanja v predšolskem času. Le tako bi lahko imeli tudi otroci iz enojezičnih družin možnost, da bi vstopili že z določenim predznanjem slovenščine v šolo. Povsem nerazumljivo pa je v tej luči ravnanje občinskih svetov v nekaterih dvojezičnih občinah južne Koroške, ki so s svojim glasovanjem proti ustanovitvi dvojezičnih otroških vrtcev zatrli vsakršno iniciativo za izboljšanje trenutnega stanja. Takšno ravnanje ostro obsojamo; hkrati pa smo iz tega spoznali, da bo mogoče rešiti vprašanje samo na deželni ravni. Zato pozivamo koroški deželni zbor, da (po soglasnem predlogu sosveta za slovensko narodno skupnost) novelira deželni zakon o predšolskem varstvu v toliko, da bodo obvezane vse občine na območju dvojezičnega šolstva, kjer že obstaja oz. je v načrtu občinski otroški vrtec in kjer je za to interes (najmanj pet prijav), da ustanovijo dvojezični otroški vrtec. ga društvenega prava in sta obe od avstrijske vlade priznani, demokratično legitimirani zastopnici koroških Slovencev. Obenem je ZSO v pretekli delovni periodi vložila precej napora v delovanje Sosveta slovenske ZSO ugotavlja, da druga slovenska osrednja organizacija NSKS pojmuje »demokratično izvoljeno skupno zastopstvo« drugače kot ZSO in se prizadeva za druge oblike »zajamčenega zastopstva predstavnikov Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm kot govornik na občnem zboru, ki je soglasno sprejel obe resoluciji, objavljeni na tej strani. Prejšnji teden pa je reslocijo o otroških vrtcih dal v javnost tudi Narodni svet koroških Slovencev Foto: sv narodne skupnosti pri Uradu avstrijskega zveznega kanclerja, ki je danes najbolj reprezentativna in obenem edina oblika zastopstva predstavnikov ne samo slovenskih, temveč tudi drugih avtohtonih manjšin v držav-no-konsultativnem telesu. U-spešno sklepanje o skupni spomenici avstrijskih manjšin je vidna posledica teh prizadevanj. avtohtonih manjšin« v avstrijski družbi. Za ZSO je to legitimen izraz političnega pluralizma na Koroškem. Da je prišlo zaradi kolizije interesov v vprašanju pojmovanja t. i. »skupnega zastopstva koroških Slovencev« do pat-pozicije, je ena stvar. Iz te pat-pozicije se morata rešiti obe slovenski osrednji organizaciji z dogovar- janjem, tako pač, kot je to običajno v vsaki družbi, ki hoče biti demokratična. Druga stvar pa je, da merodajni zastopniki republike Slovenije v tej koliziji interesov v vsej javnosti zavzemajo za tisto pojmovanje »skupnega« in »zajamčenega« zastopstva, ki ga zastopa ena izmed slovenskih organizacij, namreč NSKS. S tem prevzemajo vlogo stranke v notranje-manjšinskih odnosih, zapuščajo državniško pozicijo, otežkočajo razplet notranje-manjšinskih vozlov in so soodgovorni za hromitev slovenskih političnih stmktur na Koroškem. Izredni občni zbor ZSO zato poziva vlado republike Slovenije, naj skrbi za upoštevanje resolucije državnega zbora o odnosih do manjšin, in zahteva od pristojnih organov, da se v urejanju odnosov do slovenskih organizacij na Koroškem ravnajo po načelih ekvidistance, enakopravnega obravnavanja, transparentnosti, preverljivosti, z eno besedo, da razvijejo državniški odnos do manjšine namesto strankarskega. Samo tak - državniški - odnos do manjšine na Koroškem bo ustrezal tako smernicam resolucije slovenskega državnega zbora kakor tudi pluralistični politični in kulturni strukturi slovenskega prebivalstva na Koroškem in preseganju sedanje neproduktivne pat-situaci-je med manjšino na Koroškem. Resolucija Narodnega sveta koroških Slovencev V* ESOLUCIJA Zbora narod-nih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev ob 43. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, soglasno sprejeta na protestnem zborovanju 15. maja 1998 v Celovcu državam podpisnicam državne pogodbe, državam Evropske unije, avstrijski zvezni vladi in koroški deželni vladi. Od koroških Slovencev izvoljeni predstavniki na dan 43. obletnice podpisa državne pogodbe ugotavljamo, da člen 7 te temeljne listine neodvisnosti in svobode naše države še zmeraj ni izpolnjen, niti po črki niti po duhu. Člen 7 državne pogodbe naši narodni skupnosti zagotavlja pravico do osnovnega pouka v slovenščini. Prepričani smo, da je v duhu določil člena 7, v smislu evropskega zbliževanja in preseganja nacionalističnih mišljenj ter ob upoštevanju spremenjenih življenjskih razmer treba to določilo danes razumeti tako, daje s pravico do osnovnega pouka v slovenščini mišljena tudi pravica do vzgoje otrok v otroškem vrtcu tudi v materinščini, česar tudi pouk v ljudskih šolah ne zmore docela nadoknaditi in popraviti. Zato ostro protestiramo proti nedavnim sklepom občinskih svetov v Dobrli vasi in Bekštaj-nu ter proti prav takšnim skle- pom tudi v Borovljah in na Suhi, kjer so povsod odklonili oz. onemogočili ureditev dvojezičnih skupin v javnih otroških vrtcih. S tem so občinski sveti dokazali, da še zmeraj želijo voditi asimilacijsko politiko proti koroškim Slovencem in da tudi niso pripravljeni ustreči želji mnogih pripadnikov večinskega naroda, otrokom omogočiti učenje jezika sosedov. Zato zahtevamo zakonsko ureditev vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev. Člen 7 državne pogodbe koroškim Slovencem zagotavlja na dvojezičnem ozemlju Koroške tudi pravico do slovenščine kot uradnega jezika in do dvojezičnih topografskih napisov. Ugotavljamo, daje iz pravnega vidika jasno, da ta pravica velja povsod tam, kjer je ob podpisu državne pogodbe živelo slovensko ali jezikovno mešano prebivalstvo in da se to območje sklada z veljavnostnim območjem manjšinskošolske ureditve na Koroškem. Dejansko je Avstrija doslej uresničila določila o dvojezični topografiji na 10-odstotnem delu tega območja, določila o slovenščini kot uradnem jeziku na občinski ravni pa samo na 30-odstotnem delu tega območja. Ugotavljamo, da z ozirom na Slovence v zvezni deželi Štajer- ski ni izpolnjena niti ena sama točka člena 7 državne pogodbe. Tudi 43 let po podpisu državne pogodbe pravice slovenske manjšine torej še niso izpolnjene. Pozivamo Republiko Avstrijo, da se pred prevzemom predsedstva v Evropski uniji zaveda svoje odgovornosti do narodnih skupnosti, ki živijo znotraj njenih meja in po desetletjih končno udejani slovenski manjšini zagotovljene pravice. Pozivamo države podpisnice avstrijske državne pogodbe, da Republiko Avstrijo opozorijo na neizpolnjene točke člena 7 državne pogodbe. Pozivamo države Evropske unije, da v smislu evropskega zbliževanja in uveljavljanja evropskih standardov manjšinske zaščite v skupnem prizadevanju poskrbijo za to, da bo trajno zagotovljen obstoj in razvoj evropskih narodnih skupnosti, zlasti tudi v Republiki Avstriji, ter da potrdijo stališče, da manjšinska zaščita ni zgolj notranja zadeva posameznih držav. Pripravljeni smo za stvaren dialog z vsemi pristojnimi o načinu urejanja manjšinske zaščite, nismo pa pripravljeni vzeti na znanje stališča, da so pravice iz člena 7 avstrijske državne pogodbe že izpolnjene in da do dvojezičnih otroških vrtcev nimamo pravice. PROSLAVA NA POLJANI Spomin na žrtve sramotnega kvizlinštva Ob slovensko-avstrijski meji jeli), vse nemške enote niso iz- dilne vojne in zavrnil vsakršno pri Holmecu v bližini Pliberka polnile njegovega povelja. Nem- potvarjanje in spreobračanje in Prdvalj sta preteklo nedeljo ška mornariška enota je 14. maja zgodovine. (Njegove misli pre-vzporedno tekli dve spominski z vso silo udarila po partizanih, berite v okviru!) svečanosti. Na avstrijski strani močne ustaške enote pa so se General Ivan Dolničar, predse je trlo avtobusov s hrvaško prebile na avstrijsko stran, da bi sednik Zveze združenj borcev registracijo, vile so se zastave s se predale Angležem, kajti bale Slovenije, je v svojem govoru šahovnico, ljudje so se grmadili so se priti v roke osvobodilnih pozval k enotnosti slovenskega Dostojanstvene spominske proslave na Poljani se je udeležila velika množica obiskovalcev z obeh strani meje Foto: sv v velikih množicah proti prizorišču. Potomci hrvaških ustašev, v novi Tudjmanovi državi prilično rehabilitirani, med njimi tudi precej starejših, ki bi jim lahko pripisali udeležbo pri poslednjih spopadih na Poljani in na Libuškem polju. Manj evforično, zato pa bolj dostojanstveno, pa je bilo na Poljani pri Prevaljah ob spomeniku miru in svobodi. Tam so se ob občinskem prazniku ravenske občine zbrali nekdanji borci, njihovi potomci in prijatelji protifašističnega odpora, da se spomnijo poslednjega evropskega spopada v drugi svetovni vojni, teden dni po podpisu brezpogojne kapitulacije nacistične Nemčije. V kratko pojasnilo dogodkov samo tole: Nemške sile z Balkana, predvsem iz Jugoslavije, so se v tistih dneh pospešeno umikale čez ravninski del nekdanje avstrijsko-jugoslovanske meje. Z njimi pa so bežali tudi njihovi domači sodelavci, slovenski domobranci, hrvaški ustaši in srbski četniki. Kljub temu daje poveljnik nemške vojske za jugovzhod general Aleksander von Löhr v Topolščici podpisal ukaz o predaji orožja (potem pa pobegnil v Velikovec, kjer so ga partizani ponovno za- enot naroda, proti kateremu so storile toliko zločinov. Spopadi na obeh straneh meje so bili krvavi, eni in drugi so kosili po ljudeh. Toda, kdo ni spoštoval dogovorov? Predsednik slovenske borčevske organizacije general Ivan Dolničar, v zaključnih bojih na Koroškem komisar legendarne 14. divizije Foto: sv Svečanost na Poljani je pozdravil ravenski župan Maks Večko, nato pa je spominsko mašo za vse žive in mrtve opravil mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Iz stališča kristjanov je jasno izpovedal svoj odnos do narodnoosvobo- naroda, od slovenske države pa zahteval, naj razčisti svoj odnos do narodnoosvobodilnega boja in prepreči poveličevanje okupatorjevih sodelavcev, katerim množično odkrivajo spominske plošče in postavljajo drage spomenike. V imenu Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora je obiskovalce spominske slovesnosti pozdravil predsednik pododbora ZKP Pliberk Lipej Kolenik-Stanko. V oris odnosa do protifašističnega boja v Avstriji je poudaril, daje uradna Avstrija po 53 letih šele letos prvič v parlamentu proslavila dan zmage nad fašizmom. Lep je bil kulturni program, v njem pa so nastopili osnovnošolski otroci, Črnjanski pue-bi, Sentanelski pavri, recitatorji in godba na pihala. Nestanovitno vreme je obiskovalce kaj kmalu pognalo pod kozolec, veliki »toplar«, kjer so se okrepčali, si ob glasbi ansambla »Božank« ogreli premle ude, se prijatelsko pogovorili in tudi kako zapeli, tisto iz tistih junaških časov, ko so se borili za to našo preljubo in premalo cenjeno svobodo. Jože Rovšek ARGENTINA HRVAŠKI IZROČA POVELJNIKA JASENOVCA Sodili bodo ustašu Dinku Šakiču Da vojni zločini iz druge svetovne vojne ne zastarajo, dokazuje prijetje in nameravana izročitev Dinka Šakiča, nekdanjega poveljnika najbolj okrutnega koncentracijskega taborišča Jasenovac na Hrvaškem. Po mednarodni tiralici so ga pred kakim mesecem aretirali v Argentini, v ozadju pa je bila ameriška služba za pregon vojnih zločincev, v kateri ima močan vpliv židovski lobi. Argentinski predsednik Menem je pred dnevi že podpisal dekret o izročitvi Šakiča Hrvaški, kot naslednici Paveličeve fašistične Nezavisne države Hrvatske med drugo svetovno vojno. Na pritisk Združenih držav Amerike je Hrvaška morala zahtevati njegovo izročitev, če- prav sama tega najbrž ne bi storila. Šakiča je namreč pred nekaj leti odlikoval sam hrvaški predsednik Tudjman, in sicer za zasluge za osamosvojeno novo Hrvaško. Prav tako pa ga bo Argentina izročila prav iz namena, da bi se znebila negativnega slovesa, da daje zatočišče vsem vojnim zločincem iz druge svetovne vojne. Tovarišice in tovariši! Zbrali smo se na kraju, ki ga je napojila kri padlih borcev za svobodo na smrt obsojenega slovenskega naroda in tistih, ki so jih okupatorjevi poveljniki in njihovi zavezniki še poslednjič pognali v boj za njihove temne cilje, čeprav je že na vseh drugih bojiščih orožje mirovalo. Zbrali smo se, da počastimo vse padle v tem boju, posebno še seveda padle partizanske borce. Nekateri so morali dati svoje življenje v teh poslednjih bojih, ko je že sonce svobode obsijalo to krasno koroško pokrajino. Bilo je to 14. maja 1945, in šele naslednji dan, 15. maja, se je prav na Koroškem pri Pliberku končala 2. svetovna vojna. Spomin na veliko osvobodilno epopejo slovenskega in sploh jugoslovanskih narodov v letih 1941-1945 ne sme nikoli zamreti. Takrat so namreč jugoslovanski narodi in še posebej slovenski pokazali svojo življenjsko energijo in iz osvobodilnega boja izšli s spremenjenim narodnim značajem, o katerem je govoril Edvard Kocbek že v začetku osvobodilnega gibanja v Sloveniji (...) Jugoslovanski narodi so v tem boju imeli pomembno vlogo, saj so zavezniki od začetka računali na njihovo pomoč, kakor razberemo iz izjav Winsto-na Churchilla že 10. maja 1940, da je namreč v boju s fašističnimi silami treba računati z uporniškimi gibanji v zasedenih deželah. Bili smo torej na pravi strani. Sicer pa nam je tako narekovala naša vest, da branimo svoj narod pred uničenjem, da branimo evropsko civilizacijo in krščanstvo pred germanskim poganstvom in podivjanostjo nemških rasistov. In po štiriletnem velikem petku naših narodov je končno napočilo velikonočno jutro zmage. Cena, ki smo jo morali plačati zanjo je bila velika, v nekem pogledu celo strašna, saj se je osvobodilno gibanje moralo spoprijeti tudi z nasprotniki v vrstah sestra in bratov v lastnem narodu. A vendar smo lahko ponosni na svojo moralno odločitev in na osvoboditev primorskih Slovencev, če mislimo le na Slovenijo (...) Seveda pa bi bilo neprimerno bolje, če bi nacizem in fašizem ne spočela gorja 2. svetovne vojne, ki je terjala strašen krvni davek: 14 milijonov padlih, skoraj 3 milijone ubitih v zračni vojni, 16 milijonov umorjenih, 29 milijonov ranjenih, 21 milijonov brezdomcev in 50 milijonov izgnanih in beguncev. Nedvomno pa moramo k tem žrtvam prišteti tudi milijone moralno in sploh duhovno prizadetih, saj vsaka vojna v tem pogledu povzroči pravo razdejanje med ljudmi in mnoge tako rekoč razčloveči, zato so njene posledice, potem ko utihne orožje, prav tako naravnost pogubne (...) Mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič Foto:sv Kakor se torej danes z vsem spoštovanjem in globoko hvaležnostjo spominjamo žrtev padlih bork in borcev za svobodo in tistih, ki še živijo med nami, tako smo dolžni, da se na tem kraju zavežemo , da bomo vsak po svojih močeh delali za mir, za to, da bo vedno »prepir iz sveta pregnan«, kakor pravi pesnik, pregnan s strpnostjo, razumevanjem in zavzetostjo za pravičnost in ljubezen. (...) Kristus pravi v današnjem evangeliju: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam: ne kakor daje svet, ga vam jaz dam.« Kristusov mir namreč ni pokopališki mir ali mir, ki sloni na moči in oblasti, na prisili, ki zasužnjuje, temveč je osvobajajoči mir, ki izhaja iz človekove notranjosti, blagega srca ali pozitivnega mišljenja. Zato tak mir zahteva spreobrnjenje k ljubezni in dobroti. Nacisti niso bili pripravljeni na spreobrnjenje v tem pogledu, zato so hudobijo, ki so jo nosili v sebi, prenašali na druge, predvsem na Žide in Slovane, ter jih uničevali, namesto da bi v sebi počistili s hudobijo. Vendar, ali se ne dogaja nekaj podobnega danes pri nas, ko nekateri zlivajo svoje sovraštvo na komuniste in sploh partizane, namesto, da bi šli vase in v svoji notranjosti delali red ter se spreobračali k dobroti in ljubezni. (...) Takšno početje pa pomeni tudi pripravljanje vojnih spopadov, naj se tega zavedamo ali ne. Vsekakor to ni delo za mir, o katerem govori Kristus, za mir, ki izhaja iz blagega človekovega srca, iz mirne vesti, ki osvobaja in osrečuje (...) Dragi bratje in sestre! Odidimo danes s tega kraja z globokim spoštovanjem do žrtev 2. svetovne vojne, s hvaležnostjo do junaštva in muče-ništva bork in borcev narodnoosvobodilnega boja, trpinov nemških taborišč smrti, izgnancev in prisilno mobiliziranih v okupatorske vojske. Spomin nanje ne sme nikdar ugasniti v naših srcih in njihova imena ne smejo biti zbrisana z njihovih spomenikov. Odidimo pa tudi s trdno voljo, da bomo vedno in povsod delali za mir, da bomo delali za sožitje v duhu strpnosti in razumevanja med različno mislečimi Slovenci, v duhu bratstva in sestrstva, pripravljeni na brezpogojno odpuščanje, ki ga narekuje iskrena ljubezen (...) PRIZNANJE ZA ZALOZBO DRAVA Državna nagrada Mojci Osojnikovi Dr. Helga Mračnikar in dr. Schneck iz Urada zveznega kanclerja, ki je nagrado predal V petek je bila v Salzburgu svečana podelitev državne nagrade za najboljšo mladinsko knjigo - to je letos dobila slikar- Foto: SV ka Mojca Osojnik, doma iz Ljubljane, ki že vrsto let opremlja tudi knjige založbe »Drava« v Celovcu. Tokrat se je Osojni- kova poskusila tudi kot avtorica zgodbe o mačku Ernestu, in kot vidimo, z velikim uspehom. Z nagrado je povezana tudi dotacija za avtorico v višini 25.000 šilingov. V imenu avtorice in v lastnem imenu - skupaj z Mojco Osojnik je bila nagrajena tudi založba Drava - je nagrado prevzela direktorica založbe dr. Helga Mračnikar. Slikarka je namreč trenutno v Ameriki, kjer se dodatno izobražuje; dodelili so ji namreč znano Fullbrightovo štipendijo. Dr. Mračnikarjeva je upravičeno ponosna na uspeh in na svoj »nos« za odkrivanje mladih talentov. Kmalu po tistem, ko je Osojnikova začela ilustrirati knjige pri Dravi, je namreč pred nekaj leti v Ljubljani prejela že študentsko Prešernovo nagrado. RAZSTAVA V GALERIJI 3 Čez tri dole, dežele in gore Prejšnji teden v celovški Galeriji 3: veliko ljubiteljev sodobne umetnosti, njenih poznavalcev, pa seveda dobra mera priložnostnih obiskovalcev, je vzelo pod noge pot po ozkih stopnicah v drugo nadstropje, da so si ogledali razstavljena del Slovakinje Gabriele Medvedove, ter dveh Slovencev, središčne Apolonije Simon in zamejskega Rudija Benetika. Razstava je urejena kot sprehod skozi prostor in občasno tudi čas. Melanholičnim malo-in velikoformatnim oljnatim slikam Apolonije Simon pri vhodu sledijo lahkotni in prosojni objekti Gabriele Medvedove, ki svoj poln čar razvijejo šele v protiluči, prostorski in barvni zaključek pa je brezdvomno Be-netikova nadformatna slika »Češnjevi cvetovi in regrat«, vmes pa so kot drobne cvetke posejane njegove mini-in maloformat-ne umetnine. Razstava v Galeriji 3 je zelo poetična, dobro se ujema z letnim časom, to je vigred-jo, in nihče se ne bi čudil. Če bi pri razstavi nekdo vzdignil tisto »Čez tri gore, čez tri dole, čez tri zelene travnike«. V času, ko vse govori o brezmejnosti, je Galerija 3 zavihala rokave in kratko-malo likovnikom iz treh dežel nudila razstavno platformo. Odmev občinstva je potrdil pravilnost odločitve oz. tveganja. SLOVENSKI DNEVI '98 V GRADCU »Zrcaljenja - Spiegelungen« Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu prireja od 25. maja do 5. junija 1998 festival kulture in komunikacije z naslovom »Zrcaljenja - Spiegelungen«. Težišči te prireditve sta vzpostavitev neposredne komunikacije in osebnih kontaktov med slovenskimi in avstrijskimi umetniki ter poudarek funkcije KSSSG kot povezovalca med Slovenijo in Avstrijo na študentskih, kulturnih in s tem tudi gospodarskih področjih. Vzpostavljanje komunikacijske strukture, ki omogoča osebno spoznavanje in izmenjavo informacij s pomočjo vseh razpoložljivih medijev, ponuja kot cilj te prireditve samoumevno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo. Posebej za to prireditev postavljena kavarna »Komunikacija« na eni strani omogoča stik med obiskovalci in slovenskimi gosti (v teku prireditve vsaj 50 oseb z različnih umetniških področij), na drugi pa predstavlja mesto, kjer se srečujejo različne slovenske in avstrijske inštitucije. Da bi nagovorili čim širšo publiko, je predvideno vključevanje soprirediteljev v pripravo posameznih projektov. Festivalski program kakor tudi naslovi in informacije o dotičnih slovenskih in avstrijskih institucijah bodo objavljeni v dvojezični brošuri in na internetu. Spored: ■ Ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri, v Klubu*: otvoritev kavarne »Komunikacija« in avdiovizualne instalacijo z naslovom »Babel«. Avtorja Friedl Präsenz in Helmut Schäfer. ■ Sreda, 27. maja, ob 20. uri, v Klubu: branje skupine »Popo-po« (poezija po pošti), pribl. 10 poetov iz vse Slovenije. ■ Četrtek, 28. maja, ob 20. uri, K.-F. univerza v Gradcu, na prostem: koncert »Al Capo-ne Štrajh Trio« in NIOWT iz Slovenije. ■ Torek, 2. junija, ob 18. uri, v Klubu: srečanje med ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor in Avstrijsko visokošolsko zvezo. ■ Sreda, 3. junija, ob 20. uri, v Klubu: »EU-Region Südost als Gegenpol zum Donauraum«, referent Thomas Kraut-zer (Industriellenvereinigung Steiermark). ■ Četrtek, 4. junija, ob 20. uri, v Klubu: predavanje v sodelovanju s kulturnim društvom Člen 7 (avstrijsko-štajer-ski Slovenci). ■ Petek, 5. junija: zbor »Gaudeamus« iz Slovenije. Razna srečanja med slovenskimi in avstrijskimi umetniki in kulturnimi institucijami se bodo razvila šele v teku predpriprav »komunikacijske mreže« in se bodo tudi objavila. *) Naslov Kluba slovenskih študentov in študentk: 8020 Graz, Mondscheingasse 9 LIND V DRAVSKI DOLINI Velika grafična razstava Včeraj zvečer je v Wallner-jevi hiši, poslopju iz petnajstega stoletja, danes je v njem občinski urad, bila odprta velika grafična razstava slovenskih in koroških umetnikov. Iz Slovenije sodelujeta mojstra Bogdan Borčič in Janez Bernik, Koroško pa zastopa priznana četverica Valentin Oman, Rudi Benetik, Hans Staudacher in Peter Kravvagna. Odmevno in vrhunsko razstavo je pripravil Klaus Zlattin-ger, kustos mestne galerije v Špitalu ob Dravi, ki z razstavljajočimi likovniki že dolgo in uspešno sodeluje. Janez Bernik razstavlja sitotiske iz serije »Ikebana«, Bogdan Borčič pa najnovejše ža-metno-črne meditativne akva-tinte, ki so trenutno na ogledu tudi v Tokiu. Valentin Oman je dal na razpolago tri velike sitotiske z računalniško grafično osnovo, Hans Staudacher ima barvne litografije vigrednega razpoloženja, Rudi Benetik dva črno-bela linoreza z reliefnim tiskom na temo »Regratovi cvetovi«, Peter Kravvagna pa se je razstave udeležil s starejšimi jedkanicami z naknadno intervencijo akrilnih barv. Razstava je odprta do 13. junija v delovnem času občinskega urada. ŽELEZNA KAPLA V nedeljo VESELI TOBOGAN »Veseli tobogan« je poleg »Koncerta iz naših krajev« najstarejša javna radijska oddaja na Radiu Slovenija, saj je že krepko zakorakala v četrto desetletje. Med slovenskimi otroci je zelo priljubljena, saj preko nje spoznavajo sovrstnike, govorico različnih pokrajin, nove pesmice, v vsako oddajo pa povabijo tudi kakega zanimivega gosta. Tokrat bo Veseli tobogan v Železni Kapli, kamor ga je povabilo Slovensko prosvetno društvo »Zarja« ob podpori Slovenske prosvetne zveze, Krščanske kulturne zveze in Slovenske glasbene šole na Koroškem. Temu vabilu so se res z veseljem odzvali, kot nam je povedala urednica Alenka Skale. V oddaji bodo v zboru, v majhnih skupinah ali pa kar solistično nastopili otroci iz Železne Kaple in okolice, učenci Slovenske glasbene šole in njenega oddelka v Železni Kapli, otroci z Jezerskega in Solčave s pesmicami, z recitacijami, igrali bodo na instrumente, spremljal pa jih bo orkestef Veselega tobogana pod vodstvom Rudija Pančurja. Program bo povezovala Nataša Bolčina Žgavec, kot prominentnega gosta pa bosta nastopila znani slovenski pevec zabavne glasbe Alfi Nipič in koroški slovenski pisatelj Andrej Kokot. Vidimo se torej v nedeljo, 24. maja, ob 15. uri, v farni dvorani v Železni Kapli. Pridite in pripravite sebi in svojim otrokom prijeten kratkočasen nedeljski popoldan.. Oglejte si, kako nastane javna radijska oddaja. Vsi prisrčno vabljeni! DRAGOCEN NARODOPISNI DOKUMENT Nadrobni napisi od Sentlenarta do Golšova Knjiga dr. Antona Feiniga o nagrobnih napisih seveda ni lahko branje, je pa dragocen dokument naše prisotnosti na Koroškem, ki prav na pokopališčih zelo hitro in vidno izginja. Še pred leti smo lahko tudi v »neslovenskih krajih« odkrili marsikaterega, danes pa se že skoraj zaman oziramo za njimi. Pri tem pa avtorju oz. v tem primeru bolj popisovalcu in dokumentaristu ne gre samo za tistih nekaj slovenskih besed v imenu in pa za željo sorodnikov »Počivaj v miru!«, ampak je zbral precej posvetil umrlim, napisanih sicer v ljudskem pesništvu, zato pa nič manj dragocenih. Naj navedemo le en primer na nagrobnem napisu Rožanove Micej v Štebnu pri Maloščah: Dragi moji ne žalujte,/saj mene Bog Vam spet nazaj dal bo ./ Moje sreče veselite se./ V nebesih se spet vidimo. Knjigo sta izdala Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu. Priporočamo, da sežete po njej. V Monoštru na Madžarskem, v upravnem središču porabskih Slovencev, raste stavba t. i. kul-turno-dokumentacijskega centra, katerega odprtje je predvideno v oktobru letos. Stavba bo imela kar okrog 1800 kvadratnih metrov koristne površine, v njej pa bo kulturna dvorana za 200 obiskovalcev, studio za slovensko radijsko postajo z oddajnim časom osem ur dnevno (!), razstavni in upravni prostori, dodatno pa še hotelski del s 35 dvoposteljnimi sobami, z restavracijo in s teniškim igriščem. Center skoraj v celoti financira Republika Slovenija. PRIREDITVE PETEK, 22. 5. BILNJOVS PRI BILČOVSU, pri Kumru (dom dr. Zablatnika) -KKZ, Mohorjeva, Slov. nar. inšt. U. J. 18.00 Odkritje spominske plošče dr. Pavletu Zablatniku ob 5-letnici njegove smrti SOBOTA, 23. 5. SELE, pri »Kramarjevi žagi« - Slov. planinsko društvo Celovec 8.00 Vigredni izlet v Hanjžev graben BILČOVS, pri Miklavžu - SNI Urban Jarnik 9.00 Zablatnikov dan. Seminar: Etnologija v vzgojnem procesu NEDELJA, 24. 5. BLEIBERG-KREUTH, Hermsberg/Rute - SPD Dobrač in SPD Žila 8.00 Spominski pohod na Dobrač ob 5-letnici smrti planinca Marjana Čertova; ob 14. uri bo sv. maša v slovenski gorski cerkvici na Dobraču ŠENTLIPŠ, v farni dvorani - Farna mladina 09.30 S. Neil: »Zares čuden par«. Režija Anita Hudi; gost. »Oder 73« iz Pliberka ŠMARJETA PRI ŽELEZNI KAPLI 10.00 Lovska maša. Oblikujejo: Lovski zbor in južnokoroški rogisti ČEPIČE, pri gostišču Juenna - SPD Edinost v Štebnu 14.00 Tekma koscev. Sodelujejo: MoPz Franc Leder Lesičjak in domači ansambel ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU, v gospodinjski šoli - PD Lipa 14.30 Povsod je veselje, saj prišel je maj. Otroška skupina »Lipov cvet« praznuje 60-letnico avtorice otroških pesmi L. Küpper ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja«, SPZ, KKZ, GŠ in RTV Slovenija 15.00 »Veseli tobogan«. Javna radijska oddaja z in za mladino LOČE, v farni cerkvi - SPD Jepa-Baško-jezero 20.00 Marijino petje. Nastopajo: MePZ Gallus, Gemischter Chor Latschach, MoPZ Jepa-Baško-jezero in orglar G. Logonder PONEDELJEK, 25. 5. CELOVEC, Dvojez. trgovska akademija, Prof.-Janežič-Platz 1 19.00 Predstavitev projektov dijakov dvojezične TAK SREDA, 27. 5. CELOVEC, občinski center Šentrupert 8.30 A. A. Milne: »Medved Pu«. Igra »Teatr brez«. Predstave še ob 10. uri in 11.15 BOROVLJE, v Posojilnici-Bank 19.00 Razstava fotografij P. K. Prath »Ilustracije«. Glasbeni okvir: Koncert akordeonista TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 20.00 Večer za starše: »Odvisnost se začne, preden se opazi«. Predavatelj: dr. Lenzi ČETRTEK, 28. 5. CELOVEC, v Slomškovem domu 19.00 Občni zbor Svetovnega slovenskega kongresa ŠENTJAKOB, v farovžu - Regionalni center 19.30 Petje pod lipo PETEK, 29. 5. ŠENTJANŽ, v k & k - SPD Šentjanž 20.30 Premiera igre »Na odprtem morju« (Slawomir Mrožek). Nastopa: gledališka skupina SPD Šentjanž SOBOTA, 30. 5. ŠENTJAKOB, farovž - Občina Šentjakob, SPD Rož in SPZ 18.00 »Bovčani pri nas« - Dobrodelna prireditev za žrtve potresa. Ob 18. uri Bovec se predstavi; ob 20.30 Koncert Komornega zbora »Iskra« nato družabno srečanje z Bovčani ŠENTJANŽ, v k & k - SPD Šentjanž 18.00 Igra »Na odprtem morju« (Slawomir Mrožek). Nastopa: gledališka skupina SPD Šentjanž BILCOVS, v avli ljudske šole - SPD Bilka 20.30 Koncert SPD Bilke. Nastopajo: MePZ in MoPZ Bilka in Vokalna skupina Vox iz Pliberka PONEDELJEK, 1. 6. ŽELEZNA KAPLA, pred Zadrugo - SPD Zarja in SPD Celovec 8.00 Romanje k sv. Duhu (Podolševa nad Solčavo) SREDA, 3. 6. CELOVEC, Europahaus, Reitschulgasse 4 - Club tre popoli 19.30 Predavanje z diskusijo »Racionalnost in iracionalnost o. dvojezičnih vrtcih na Koroškem; predava: dr. Franc Wutti PETEK, 5. 6. CELOVEC, v gimnazijski avli - ZG in ZRG Za Slovence 19.00 »Vsi so enaki, vsak je drugačen«, šolska akademija, posvečena 50-letnici podpisa splošne deklaracije človekovih pravic, prikaz delovanja SPD »Edinost« iz Škofič ter dijakov gimnazije SOBOTA, 6. 6. PLIBERK, v vrtu galerije Werner Berg - MPZ Podjuna 20.00 Pesem smešna ni grešna. Sodelujejo: STEM iz GLobasnice, MoPZ Trta, Mlada Podjuna, MePZ Podjuna BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.30 Koncert Kvarteta Borovlje, VOX in Kvinteta Lom DOBRODELNA PRIREDITEV ZA ŽRTVE POTRESA V ŠENTJAKOBU V ROŽU Pomagajmo žrtvam potresa v Posočju! Potres v Posočju 12. aprila letos je najbolj prizadel tri občine na severnem Primorskem: Bovec, Kobarid in Tolmin. V teh krajih je poškodovanih blizu 1500 objektov. Najhuje je bilo v občini Bovec, kjer je bila doslej ugotovljena škoda v višini 150 milijonov šilingov. Nad 700 ljudi je zgubilo svojo streho in so jih morali evakuirati v počitniške domove in v t. i. kontejnerje, ki so jih v naglici postavili in vsaj začasno rešujejo osnovne stiske doživete katastrofe. Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu se je skupaj s šentjakobsko občino in Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu odločilo, da nameni žrtvam potresa v Bovcu dobrodelno prireditev, ki bo 30. maja, ob 18. uri v farovžu v Šentjakobu v Rožu. Ob tej priložnosti se bo občina Bovec predstavila s svojo kulturno, turistično in drugo informativno ponudbo, značilno za Posočje. Dobrodelno prireditev za žrtve potresa v Posočju podpirajo tudi Zveza slovenskih or- ganizacij, Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih izseljencev, Slovenski vestnik ter založba in tiskarna Drava. Na dobrodelni prireditvi v Šentjakobu bodo vse omenjene organizacije predale denarne prispevke, ki so jih zbrale za prizadete v Posočju. Zato vas ponovno pozivamo, da denarni prispevek do 28. maja prenakažete na Po-sojilnico-Bank Borovlje, BLZ 39102, kto.štev.: 33032004. POSOJILNICA-BANK PODJUNA POSOJILNICA-BANK PODJUNA oddaja v Škocjanu, Klopinjska cesta 14 pisarniške prostore ali stanovanja v najem. Telefonska povpraševanja: 04239/2115 daje v najem v centru Dobrle vasi poslovne oz. pisarniške prostore. Telefonska povpraševanja: 04236/2076 GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM Razpored za vpisovanje novih učencev Za glasbila: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila, (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala. Solo-petje: avdicija bo sledila. Izobrazba glasu: tudi za zborovske pevce. Zborovodska šola: vabljeni vsi aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja. Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in v Bil-čovsu). Podjuna: ponedeljek, 25. 5. 1998 PLIBERK, posojilnica - ob 13.30; ŠMIHEL, farni dom - ob 14.30; GLOBASNICA, ljudska šola - ob 15.30; DOBRLA VAS, kulturni dom - ob 16.30; ŠENTPR1MOŽ, kulturni dom - ob 17. uri Rož: ponedeljek, 25. 5. 1998 ŠENTJAKOB, društvena soba nad posojilnico - ob 13.30; BILČOVS, društvena soba nad staro Posojilnico - ob 14.30; SVEČE, pri Goršetu - ob 15.20; SELE, farni dom - ob 17. uri; BOROVLJE, pri Bundru (Postgasse 4) - ob 18. uri Celovec, torek, 26. 5. 1998 MOHORJEVA ljudska šola - ob 11.30; MLADINSKI DOM, klavirska soba (Mikschallee 4) ob 14. uri Zilja, četrtek, 28. 5. 1998 STRAJA VAS, v ljudski šoli - ob 17. uri Sonja Maloveršnik iz Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; Ana Serajnik iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Hanzi Lesjak z Žihpolj - 70. rojstni dan in god; Dolfi Glinik iz Vinogradov - 60. rojstni dan; Marta in Franc Metschina - 30-letnico skupnega življenja; Ema Jen-schatz iz Podjune - rojstni dan; Zorka Weber in Hilde Mi-schelin iz Šentjakoba - rojstni dan; Hani Ogris iz Branče vasi - rojstni dan; Nani Kelih in Mici Hribernik iz Sel - rojstni PRAZNUJEJO dan; Gizela Haudej iz Prible vasi - rojstni dan; Angela Komar iz Kazaz - rojstni dan; Zofija Rutar iz Lovank - rojstni dan; Anton Goltnik z Žamanj -rojstni dan; Milan Hobel iz Šentprimoža - rojstni dan; Janez Hobel iz Nagelč - rojstni dan; Ana Wuttej iz Gluhega lesa - rojstni dan; Nanti Brež-jak iz Žitare vasi - rojstni dan; Mici Andrejčič z Bistrice v Rožu - rojstni dan; Franc Skuk v Potočah pri Suhi - 60. rojstni dan: Ivanka Štefanko - 75. rojstni dan; Marija Jenič z Letine - rojstni dan; Marija Hudob-nik iz Nonče vasi - rojstni dan; Helena Kralj z Borovij - rojstni dan; Friderik Nachbar iz Vogrč - rojstni dan; Toni Blažej v Podlibiču pri Šmihelu - 55. rojstni dan; Majda Plesnik iz Dobrle vasi - 40. rojstni dan; Izidor Oraže z Obirskega - rojstni dan; Marija Pipan iz Celovca - rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 21. 5. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Klaus Einspieler) 18.00 Praznična PETEK, 22. 5. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 23. 5. 6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 24. 5. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Marija Perne) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 25. 5. 18.10 »Kratek stik« TOREK, 26. 5. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 27. 5. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 24. 5. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 25. 5. 2.40 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Zakoreninjenost v rodno grudo, zvestoba materinemu jeziku in narodnemu izročilu; Spominska plošča dr. Pavletu Zablatniku ob petletnici njegove smrti I Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti I Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru: Sklepna prireditev ob 90-letnici zavoda I Fantastični svet: Otroški dan Katoliške otroške mladine I Izmenjava sadov študentov likovne vzgoje: Pedagoška akademija Celovec in Pedagoška fakulteta Ljubljana utrjujeta sodelovanje SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE..............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34) politika, manjšinska družba Tajništvo.................Urška Brumnik (-14) NaroCniška služba...........Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec REKA PRI ŠENTJAKOBU Zapustila nas je Mici Rasinger Med nas je udarila žalostna vest, da nas je 7. maja 1998 v 67. življenjskem letu nepričakovano za vedno zapustila gospa Mici Rasinger, roj. Stroj. Pokojna Mici se je rodila 3. novembra 1931 na Reki pri Šentjakobu. Ljudsko in glavno šolo je obiskovala v Šentjakobu, potem pa se je za nekaj časa zaposlila v upravi Slovenskega vestnika v Celovcu. Leta 1953 seje poročila z Jozejem Rasingerjem, v zakonu pa sta se jima rodila dva sinova. Pokojna Mici je bila zelo vesele narave in povsod, kjer je delala, je trosila dobro voljo. Njeni sodelavci so jo tudi zaradi tega zelo cenili in jo imeli radi. Taka pa je bila tudi v zasebnem življenju. Kjerkoli se je pojavila, je vnesla dobro voljo in smeh. V zakonu sta se z možem lepo razumela in vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi zbolela za neozdravljivo boleznijo. Vsi pregledi, zdravljenje, vsa medicina ji niso mogli pomagati, in tako je 7. maja za vedno odšla iz kroga svojih dragih. Mici Rasinger je bila zavedna Slovenka, v tem duhu pa sta z možem vzgojila tudi svoja sinova. Ob pogrebnih svečanostih na rožeškem pokopališču je Mici pospremila velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev. Tako soji poslednjič izkazali svoje spoštovanje in potrdili njeno priljubljenost. Ob odprtem grobu se je od pokojne poslovil šentjakobski pevski zbor »Rož« in ji zapel tudi njeno najljubšo pesem »Rasti, rasti rožmarin«. Pokojna Mici Rasinger bo manjkala možu Jozeju, sinovoma in njunima družinama, manjkala bo prijateljem in znancem. Tudi pri Slovenskem vestniku jo bomo ohranili v spoštljivem spominu. Vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. KRIŽANKA Sonja Wakounig ŠTEV. 20 BAR _=TEC Smo uspešna in naraščajoča mednarodna skupina podjetij s približno 800 sodelavci. Za samostojno slovensko proizvodno in prodajno družbo s približno 140 zaposlenimi iščemo poslovno in strokovno vodilno osebo, ki bo. vodja finančnega in računovodskega sektorja Od vas pričakujemo, da imate obsežne delovne izkušnje s finančnega kjnigovodstva, ste seznanjeni s sodobnimi metodami in sredstvi kontrolinga in izdelave poročil za srednje veliko podjetje ter da imate vodstvene sposobnosti. Pri delu boste neposredno podrejeni vodji komercialnega sektorja. Naloge: ■ vodenje knjigovodstva in obračunavanje stroškov ■ redna izdelava poročil za matično družbo ■ izdelava tri-, šestmesečnih in letnih bilanc ■ urejanje denarnih poslov in vodenje kompenzacijskih poslov ■ izdelava proračuna, kratkoročnih in srednjeročnih načrtov in analiz odstopanja v sodelovanju z vodstvom podjetja ■ oseba za stike v poslovanju z bankami, finančnimi uradi in podjetji za gospodarsko revizijo Iščemo kandidate, ki zdaj načrtujejo naslednji uspešni korak v karieri in izpolnjujejo naslednje pogoje: ■ končan visokošolski študij ekonomije ali komercialne smeri ■ večletne izkušnje na področju financ in računovodstva v srednje velikem podjetju, po možnosti v vzhodnoevropski državi ■ prednost so izkušnje glede vodenja kompenzacijskih poslov ■ izpričane analitične sposobnosti ■ delovnost, lojalnost in zanesljivost ■ prožna, odprta in komunikativna oseba ■ obvladanje standardne sodobne poslovne programske opreme in po možnosti poznavanje sistema PPS ■ aktivno pisno in ustno znanje nemščine in slovenščine, prednost je tudi znanje angleškega jezika ■ starost med 30 in 40 let Za dodatne informacije vam je na voljo g. Borst, tel. +49 (79 31) 5 97-1 82. Prošnjo v nemškem jeziku s potrebnimi prilogami in vašo predstavo o osebnem dohodku pošljite v kadrovski oddelek podjetja. Z veseljem pričakujemo vaše prijave. VODORAVNO: l.ataka, napad 6. preprost čoln iz enega debla 11. rimski bog ljubezni 12. Ukrajinska socialistična republika 14. vijoličast ton 15. tonovski način 16. žrtvenik, osrednji prostor v cerkvi 18. ptica ujeda (brkati...) 19.100 m2 20. prijavljen pri sodišču zaradi nespoštovanja zakonov 22. arabski žrebec 23. obolelost zaradi zaužitega strupa 26. italijanski spolnik 27. rimska boginja jeze 28. kemijski element, osnova za hud strup (film »... in stare čipke«) 30. prebivalec Baltika 32. krilo rimske konjenice 34. osebni praznik 35. kovanje 37. veliko jezero v Kanadi 40. Silvo Kovač 42. velika avstralska ptica, ki ne zna leteti 44. angl. dolžinska mera 45. CB 46. vprašalnica 48. gozd, goščava 50. angl. »zrak« 51. prostor za igralce v gledališču 53 postrojene vrste vojakov 55. prijemalka za zelo drobne stvari, ščipalka 56. knjiga zemljevidov NAVPIČNO: 1. masa za na kruh (maslo, pašteta,...) 2. nenravnost, nemoralnost 3. najvažnejša začimba 4. avtomobilska oznaka za Kranj 5. prosveta, umetnost 6. miki, čari 7. španski spolnik 8. najzahodnejši hrvaški otok 9. lat. »kocka« 10. trd papir 13. spodnji del noge 16. Ogri, Avari 17. veliko cedilo, rešeto 20. OT 21. sitnež, kdor nerga 24. izumitelj cepiva proti paralizi 25. idol 29. izdaja knjige 30. vrsta jabolk 31. glas, zvok 33. žensko ime (pesnica in režiserka Hudi) 36. eden od čutov 38. klada za sekanje 39. silhueta 41. muslimanski sodnik 43. moški ime (... in Jaka) 47. japonska denarna enota 49. belgijsko letovišče 50. kraj na Predarlskem 52. okrajšava za »recept« 54. Ivan Tavčar REŠITEV ŠT. 20 VODORAVNO: 1. ODSTOP 6. PASTOR 11. DELO 12. ODA 14. LUKA 15. EDA 16. PLIMA 18. LED 19. JN 20. PRIMERA 22. Rl 23. AORIST 25. TAKO 27. SEPTIK 29. BOLJE 31. OTKE 32. KAMENJE 34. ATA 36. PAŠTETA 38. LA 40. ART 42. OKO 43. RT 44. ALT 46. LEPRA 48. ONI 49. SVIT 51. SRI 52. STIL 53. TARANTO 54. BITKA NAVPIČNO: 1. ODEJA 2. DEDNOST 3. SLA 4. TO 5. POLITIK 6. PAMET 7. SL 8. TUL 9. OKER 10. RADIŠE 13. DIM 16. PRST 17. ARABESKA 20. PIPETA 21. AKONTO 24. REKA 26. OLJE 28. KAP 30. JETRNIK 31. OBLAST 33. MAORI 35. AR L 37. ATILA 39. ALVA 41. TEST 45. TIR 47. PRO 48. OTT 50. TA 52. Sl SLOVEXSKI VESTNIK SPORT MEDZAMEJSKO SODELOVANJE Slovenska športna zveza na obisku pri Slovencih v Porabju TIKI med zamejskimi Slo-venci na eni ter z matico na drugi strani postajajo vse bolj tesni - še posebej na področju športa. Samo tri tedne po obisku SŽZ v Trstu se je štiričlanska delegacija Slovenske športne zveze na čelu s predsednikom Marijanom Velikom - skupaj z delegacijama Olimpijskega komiteja Slovenije in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) - konec preteklega tedna mudila na prvem uradnem obisku pri po-rabskih Slovencih na Madžarskem. Obisk je organiziral Marjan Jemec, pristojni referent za odnose z zamejstvom pri Olimpijskem komiteju Slovenije/ Združenju športnih zvez. Prvo tovrstno srečanje med slovenskimi športnimi delavci iz štirih držav v Porabju je bilo spodbudno za vse, gostitelj srečanja pa je bila Zveza Slovencev na Madžarskem. Goste je na sedežu zveze v Monoštru sprejel njen predsednik Jože Hirnök s sodelavci, na sporedu dvodnevnega srečanja pa je bil obisk slovenskih kulturnih, upravnih, medijskih in ne ne-zadnje tudi športnih objektov v Monoštru, Gornjem in Dolnjem Seniku ter v Slovenski vesi. Največji gradbeni projekt Slovencev v Porabju je trenutno kulturn-informacijski center v Monoštru, katerega slavnostna otvoritev je načrtovana v oktobru letos. Pod streho blizu 15 milijonov šilingov dragega večnamenskega objekta s koristno površino 1800 kvadratnih metrov (!) bodo mdr. zgradili kulturno dvorano za 200 oseb, hotel s 25 dvoposteljnimi sobami, restavracijo, studio za slovensko radijsko postajo (oddajni čas: osem ur dnevno!), teniško igrišče ter razstavne in upravne prostore. Novi center skoraj v celoti finansira R. Slovenija. Obisk je tudi pokazal, da so s strani matice in madžarske države skozi desetletja pozabljeni porabski Slovenci pri izgradnji športnih struktur in objektov šele na začetku. Dve športni igrišči (v Gornjem Seniku in Slovenski vesi) ter nogometno, rokometno in šahovsko društvo so vse, s čimer trenutno manjšina razpolaga. Zdaj zagotovljena finančna sredstva in strokovna pomoč iz Slovenije in madžarske države dajejo upanje za pospešeni razvoj, h kateremu želijo prispevati svoje tudi Slovenci na Koroškem in v Italiji ter Olimpijski komite Slovenije kot strokovne ustanove. Delegacija Slovenske športne zveze, v kateri so bili še odborniki Mirko Oraže, Franc Wiegele in poslovodeči tajnik Ivan Lukan, je priložnost izkoristila tudi za predstavitev kandidature treh dežel za zimske olimpijske igre »brez meja« leta 2006. Predstavniki zamejskega športa iz treh držav Foto: SV NOGOMET - REGIONALNA LIGA Neodločeno v Wolfsbergu SAK tokrat boljše moštvo WAC - SAK 0:0 Neodločen rezultat v petkovi igri v Wolfsbergu z za Slovenski atletski klub vedno neprijetnim nasprotnikom WAC je treba oceniti kot uspeh. SAK ima z njim negativno bilanco, tokrat pa je bil celo boljše moštvo na vročem igrišču. Slovenski nogometaši so tekmo začeli zelo strnjeno in kompaktno, tesno so pokrivali nevarne igralce WAC in jim onemogočali prodore proti svojemu golu. Pri tem seje posebej izkazal Simon Sadjak, ki je povsem onemogočil nevarnega sredinskega igralca Tatschla. Tudi Robert Zanki in Kapetan Lojze Sadjak sta v obrambi postavljala tako močan in neprobojen zid, da Wolfsberža-ni niso prišli skozenj. V zavzeti obrambni tekmi je tako za SAK prvi polčas minil brez golov -0:0. V drugem polčasu je v igro vstopil mladi Lessnig, dobil odlično priložnost za dosego gola, vendar je žal ni izkoristil. Nadalje je imel SAK še nekaj priložnosti, vendar gola ni bilo. SAK je tekmo končal v zadovoljstvu, saj je bil na igrišču dejansko boljše moštvo. Slovenski atletski klub po zadnjih dobrih igrah in z ozirom na bližajoči se iztek prvenstva ni več v nevarnosti za izpad iz regionalne lige. Taje možen le še zgolj teoretično. Po prikazani igri pa te bojazi dejansko ni več. Vodstvo kluba seje oddahnilo, prav tako pa tudi igralci, ki zdaj že lahko igrajo bolj sproščeno in samozavestno. Trenutno moštvo zaseda šesto mesto na lestvici. Zdrknilo je za mesto nazaj, ker sta Grad-korn in St. Florian v tem kolu zmagala. PRIHODNJA TEKMA: SAK - ZELTWEG v nedeljo, 24. 5., ob 17. uri v Trnji vasi l\lovi slovenski olimpijski logo Slovenski olimpijski komite je spremembo. Slovenci so se imel že doslej svoj emblem, ki nanjo odzvali ponosno, in sicer pa je bil zaradi tribarvnice - so v svoj znak (na sliki zgoraj) rdeča-bela-modra skoraj za las vrisali še svoj nacionalni sim-podoben ruskemu. Zaradi raz- bol Triglav. Odslej zamenjava poznavnosti je Mednarodni ni nemogoča, saj Rusija nima olimpijski komite zahteval Triglava! NA KRATKO Peter VVrolich v avstrijski reprezentanci Uveljavljeni kolesar Peter Wro-lich iz Loč ob Baškem jezeru je bil izbran v avstrijsko kolesarsko reprezentanco. Zvezni trener ga je vključil v ekipo, ki bo vozila na krožni dirki po Avstriji. Peter-Pacoje sicer edini Korošec v reprezentanci, iz njegovega kluba Tel-Mineralwolle pa so še trije kolegi. Petru želimo na dirki, ki bo potekala od 30. maja do 6. junija, veliko zdržljivosti in uspeha. Juniorji KOŠ koroški viceprvaki Pretekli torek zvečer so juniorji Košarkarskega kluba KOS odigrali odločilno povratno tekmo za naslov koroškega prvaka. Tako kot prvo (65:67) so tudi drugo izgubili in tako osvojili drugo mesto na koroškem juni-orskem prvenstvu. Ekipa Wört-thersee Pirathen je bila tudi tokrat premočna za naše mlade košarkarje in je zmagala z rezultatom 82:57. Kljub temu pa je tudi naslov viceprvaka dokaj laskav in zato jim prisrčno čestitamo. Globasnica spet zmagala Nogometaši Globasnice so dejansko že prvaki v l. razredu D, saj pred drugouvrščenim Šmihelom vodijo kar za šest točk. V preteklem kolu so v gosteh v Železni Kapli premagali domačine, goljja je v 68. minuti dosegel Silan. Železna Kapla je na lestvici 8. Selani v zlati zgornji sredini Trener Mirko Wieser ni bil prav nič zadovoljen z zadnjo tekmo svojega moštva, saj so Selani v zadnji minuti, ko so Osoje izenačile, lahkomiselno zapravili zmago. Trenutno z 29 točkami zasedajo šesto mesto na lestvici, z napredovanjem v podligo pa ne bo nič. Bilčovs se dobro drži Nogometni klub Bilčovs je v preteklem kolu iz Lienza v pod-ligi zahod prinesel eno točko, saj je igral neodločeno 0:0. Tekma je bila trda in defenzivna in Bilčovščani niso mogli izkoristiti redkih priložnosti. Trenutno na lestvi ci z 38 točkami zasedajo četrto mesto. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 16 Silvo Kovač Alapin - Schiffers /1902 Črna dama in lovec sta usmerila svoje delovanje na belega kralja, ki se navidezno varno skriva v rokadi. Na potezi je črni, ki se zaveda, da se vsaka nadaljnja priprava akcije razblinja na obrambi belega. Po- a b c d e f g h glejmo, kako učinkovito je črni zaključil partijo, in velja si zapomniti njen vrstni red potez! Rešitev šahovskega oreha štev. 15 Za nadaljevanje napada beli žrtvuje damo l.Dh6+!! Kh6:. kolikor črni odkloni žrtev sledi: l...Kh8 2.Sg6:!+ fg6 3.Lg6:; na I...Kg8 2. S f 5! gf5 3.Lf5:. Po žrtvi dame beli napada 2.Sf5+ Kh5 / 2...Kg5 3.h4+ Kg4 (3...Kf4 4.g3+ Kg4 5.f3+!) 4.f3+ Kf4 5.Kf2 / Beli že plete matno mrežo 3.f4! g 15 4.Le2+ Kh4 5.Kh2! Še zadnja poanta pred matom in črni se je vdal!