KTL, industrija papirja in embalaže Liukllaiui n caI m Ob 1. maju Edino merilo za osebni in družbeni dohodek je »delo« IZ VSEBINE Stran — Za nami je prvo četrtletje 3 — O izstopu tozda Kuverte iz DO KTL 4 — Poslovanje sozda Slo- venija papir v preteklem letu 5 — Iz izkustvenega v inovativno poslovanje 6 — O položaju poslovodnega organa 7,8 — Iz analize in predlogov sprememb v delovnopravni zakonodaji 10,11 Prvi maj bi naj bil predvsem praznik dela. Praznik dela pa je veličastna pridobitev v zgodovini delavskega razreda. Spomini na praznovanja 1. maja se vračajo le tistim prazničnim pomladnim dnevom s pesmijo in zastavami, ki so veliko let razodevale zadovoljstvo nad delovnimi dosežki in priborjenimi delavskimi pravicami; razodevale so naš ponos, delovni elan in optimizem za prihodnost. Z nostalgijo se mnogi spominjamo tistih časov pred 1. majem, s kresovi, s srečanji, z manifestacijami, s proslavami in svečanimi sejami delavskih svetov na katerih smo podeljevali priznanja najboljšim delavcem. ŽIVEL 1. MAJ PRAZNIK DELOVNIH LJUDI Danes vsevprek vzdihujemo, se sprašujemo kam pelje naš, vaš in njihov voz; vprašujemo se kdo je pozabil na svoje obveznosti; vprašati bi se morali kje je moja in tvoja odgovornost do dela; vprašujem sam sebe kdo je komu še sploh za vzor, kaj pomeni danes priden in dober delavec? Spomini na nekdanje čase in vzdihovanje nad današnjimi časi — saj to vendar nima nobenega smisla. Zgodovina se je pač odvrtela do današnjega dne in prinesla s seboj tudi marsikaj nepredvidljivega. Zanos ob graditvi nove družbe po revoluciji lahko traja nekaj časa, ne pa v nedogled. Parole so se obrabile in navdušenja nad akcijami je splahnela zaradi navideznega blagostanja do katerega smo prišli. V nas so se vzbudile želje po lagodnosti in vzele nam smisel do dobrega in poštenega dela. Tu, ko se je izkazalo, da tako ne gre, smo začeli iskati tiste, ki naj bi bili odgovorni za vse nazaj in za vse za naprej. Tudi pri tem nima smisla dolgo se zadrževati; bolje je razmisliti, kako za naprej — naprej izpred lastnega praga! Znanost in stroke naj bodo smeri razvoja; sami pri sebi uredimo vrste, združimo sile in začnimo z delom. Vtihotapljeni miselnosti, da se da dobro živeti tudi brez dela naredimo konec. Vsak izmed nas naj se vpraša: ali naredim vse, kar je v moji moči, da bi okrog mene spet zavel ta prav veter, da bi prišle na piano tiste osnovne človeške vrednote, med katerimi sta poštenost in delovna zavest najpomembnejši. Postanimo kritični, vendar objektivni, saj so med dobrimi delavci, pošteni in prizadevni; tem ni vseeno kaj bo jutri? V njih je dovolj delovne zavesti, pripravljeni so potruditi se za vsestranski preobrat od medsebojnih odnosov do proizvodnih rezultatov. Takšni delavci se zavedajo, da je edino merilo za osebni in družbeni dohodek delo. Prej, ko bomo doumeli, da naslanjanje na lastne sile ni nikakršna trenutna politična parola, prej bomo ustvarili razmere za takšna praznovanja 1. maja, kakršnih se nekateri spominjamo. Franc SAVNIK Ugotovljeni dohodek po novem zakonu je za cca 25% nižji v primerjavi s sedanjimi predpisi Novi zakonski predpisi S 1.1.1987 so stopili v veljavo novi zakoni in sicer: Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, Zakon o sanaciji in Zakon o amortizaciji, poleg tega pa še intervencijska zakona: Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodka in skupno porabo delavcev za leto 1987 nad rastjo produktivnosti dela in Zakon o prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije. 1. Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka Bistvo zakona je, da opredeljuje poleg ugotavljanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka, tudi način in postopek revalorizacije družbenih sredstev in trajnih virov. Prav revalorizacija oziroma učinki revalorizacije sredstev, obveznosti in trajnih virov (poslovni sklad) ter povsem spremenjena obravnava obresti pa je tisto kar po določilih zakona pogojuje novosti v ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka, oziroma izkazovanje realnega dohodka. V skladu z določili zakona je obvezno sproti revalorizirati: — surovine in reprodukcijski material, drobni inventar in embalažo na zalogi in porabljene vrednosti, — nedokončano proizvodnjo, proizvode na zalogi in prodane proizvode, — amortizacijo in osnovna sredstva, — trajne vire sredstev (poslovni sklad, sklad za izboljšanje materialne osnove dela). Terjatve in obveznosti pa se revalorizirajo, če je tako določeno s pogodbo oziroma sporazumom med upnikom in dolžnikom. Rezultat revalorizacije porabljenega materiala, drobnega inventarja, embalaže in prodanih proizvodov ter amortizacije se sproti všteva med stroške poslovanja, rezultat revalorizacije zalog pa bo vplival na večje stroške poslovanja v naslednjem poslovnem letu. Rezultat revalorizacije je poleg stopnje inflacije odvisen od vezave sredstev na zalogah. To pa pomeni, da temeljna organizacija, ki bo imela večje zaloge, bo imela večjo revalorizacijo, s tem pa večje stroške in manjši dohodek. Povsem spremenjena je tudi obravnava obresti. Med prihodke oziroma stroške (obveznosti iz dohodka) bodo vključene le obresti nad stopnjo inflacije, merjeno z rastjo cen industrijskih proizvodov. Obresti do stopnje rasti cen so revalorizacijski prihodki oziroma odhodki, stroške pa bremenijo le posredno in sicer v primeru, ko so revalorizacijski prihodki skupaj z rezultatom revalorizacije sredstev manjši od revalorizacijskih odhodkov in rezultata revalorizacije trajnih virov. Pozitivna razlika med revalorizacijskimi prihodki in rezultatom revalorizacije sredstev ter revalorizacijskimi odhodki in rezultatom revalorizacije povečuje poslovni sklad, negativna razlika pa kot je že zgoraj omenjeno, se všteva med stroške. Obresti od deviznih terjatev in obveznosti so realne obresti in se v celoti vštevajo med prihodke oziroma stroške. Vsebina prikazanih zakonskih novosti je v tem, da bodo organizacije združenega dela ugotavljale in izkazovale v pogojih inflacije realnejše rezultate poslovanja, realna sredstva in vire. Ocenjuje se, daje tako ugotovljen dohodek gospodarstva za približno 25% nižji od izkazanega po veljavnem obračunskem sistemu za leti 1985 in 1986. Preizkus porabe zakonskih novosti na poslovanje temeljnih organizacij za katere opravljamo skupno računovodsko funkcijo za leto 1986 je pokazal: — da je realni dohodek teh temeljnih organizacij za 21% nižji od izkazanega, — da bi poslovno leto zaključile z izgubo poleg temeljne organizacije JeIplast tudi temeljna organizacija Kartonažna, Papirna konfekcija in Kartonaža Rakek. Torej temeljne organizacije za katere je bilo neštetokrat izrečeno, da imajo proizvodne kapacitete slabo izkoriščene, temeljni organizaciji Kartonažna in Papirna konfekcija pa še visoke zaloge. Ta del zakonskih novosti oziroma določila zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka velja že s 1.1.1987, drugi del zakona — določila o razporejanju dohodka pa naj bi predvidoma veljal s 1.7. 1987. Do uveljavitve tega dela morajo zvezni in republiški organi pripraviti še nekaj družbenih dogovorov in vrsto spremljajočih dokumentov. Pred tem pa bo potrebno razrešiti naslednje: ali se bodo izdatki za splošne in skupne družbene potrebe zmanjšali, v nasprotnem primeru bodo nosile visoko breme, vprašanje pa je, če ga bodo sploh zmogle, uspešne organizacije. Ker je okrog razpore- janja dohodka še toliko neznank, ni opravljen preizkus za leto 1986. Še ena nepomembna novost določil Zakona: višina porabljenih sredstev delovne skupnosti skupnih služb, dogovorjene s planom se ponovno pokriva iz celotnega prihodka temeljnih organizacij. 2. Zakon o sanaciji in prenehanju Določila oziroma novosti tega Zakona so v zaostrovanju poslovanja izgubarjev, ugotavljanju odgovornosti za nastalo izgubo in povečanju pravic sanatorjev. Zakon zahteva uvedbo sanacijskega postopka tudi v primeru, ko je temeljna organizacija združenega dela nelikvidna neprekinjeno 20 dni ali s prekinitvami 45 dni v enem tromesečju. 3. Zakon o amortizaciji Pomembnejša novost je v tem, da se morajo že amortizirana osnovna sredstva, ki se še uporabljajo in za katere se s sklepom organa upravljanja še naprej obračunava amortizacija, ponovno oceniti ter da se morajo osnovna sredstva izven uporabe v roku 30 dni po izločitvi iz uporabe odprodati z javno licitacijo. 4. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za leto 1987 Po črki zakona in pravilnika (ki smo ga prejeli šele danes — 23.3. 1987 v Ur.l. SFRJ št. 18) smejo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb v obdobju januar—marec 1987 izplačevati mesečne akontacije v višini povprečnih čistih osebnih dohodkov na delavca izplačanih v obdobju oktober-december 1986. Ob izdelavi periodičnega obračuna za obdobje januar—marec 1987, se bo izračunala možna višina sredstev za osebne dohodke obdobja in se bo po periodičnem obračunu tudi izplačala. Možna višina sredstev za osebne dohodke je produkt povprečno mesečno izplačanega čistega osebnega dohodka na delavca v obdobju oktober —december, števila delavcev obdobja in stopnje rasti produktivnosti (fizične) dela. Stopnja rasti produktivnosti dela je izračunana po osnovi dosežene produktivnosti dela v obdobju januar—marec v primerjavi z doseženo v obdobju oktober-december 1986. Izračun sredstev za osebne dohodke po prvem periodičnem obračunu se opravi samo za temeljne organiza- cije, delovna skupnost ne sme po prvem periodičnem obračunu ničesar izplačevati, prvi poračun za delovno skupnost bo možen šele po drugem periodičnem obračunu. Enako velja za vsa ostala obdobja. Opozarjam pa, da v primeru, da bo temeljna organizacija ob periodičnem obračunu ali zaključnem računu ugotovila manjšo stopnjo rasti dohodka na delavca od stopnje rasti produktivnost, se bodo smela sredstva za osebne dohodke povečati le do stopnje rasti dohodka, v vseh drugih primerih pa kot že rečeno do stopnje rasti produktivnosti dela. Preveč izplačani osebni dohodki v mesecih januar—februar se morajo obračunati v mesecih marec, april in maj. Za skupno porabo delavcev smejo temeljne organizacije in delovna skupnost izplačati v obdobju januar—junij 1987 na delavca v višini izplačanih sredstev skupne porabe na delavca v istem obdobju preteklega leta, povečanega za stopnjo rasti čistih osebnih dohodkov v obdobju januar—marec 1987 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Enako velja za vsa ostala obdobja. Ponavaljam, da gre za vsa izplačila od 1.1. torej tudi tista, ki so se nanašala na porabo iz predhodnega leta. Ker je okrog tega zakona in pravilnika k zakonu še toliko nedorečenega, nekatera določila pravilnika so celo v nasprotju z določili zakona, bomo o izplačevanju osebnih dohodkov in skupne porabe pripravili za objavo posebni prispevek. Konkretne pripombe na pravilnik k zakonu smo izdelali tudi delavci strokovne službe DO KTL in ga je Zveza finančnih in računovodskih delavcev SR Slovenije posredovala Zvezi Jugoslavije, le-ta pa Zveznemu izvršnemu svetu. 5. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987 V skladu z določbami tega zakona so prepovedana vsa vlaganja v gradbene objekte za negospodarske in neproizvodne namene. Neproizvodna oprema pa se sme v letu 1987 nabavljati do višine amortizacije obračunane v letu 1987 za to opremo. Kaj naj rečem na koncu? Morda to, da so vsi zakoni dokaj obvezujoči. Uspešno pa bo poslovala le tista organizacija, ki bo 100 odstotno izkoriščala razpoložljive proizvodne faktorje (delo, opremo, material in denar). Slavka BRANK Industrija papirja in embalaže Ljubljana nj«l.e. Za nami je prvo četrtletje Povečana produktivnost in izvoz Po preteku prvega tromesečja smo zbrali prve podatke o poslovanju, ki so že na razpolago in ki kažejo na to, da je bilo v omenjenem času dovolj dela na vseh področjih, le na področju potiskane embalaže se nadaljuje razdrobljenost naročil in nedoseganje planskih ciljev. Prav tako se je v tem času ravno v Kartonažni DE-10 kar dvakrat pokvaril tiskarski stroj in je bilo treba vsa naročila prenesti na druge ustrezne stroje. Oskrba z. izdelavnimi materiali je bila dobra, le pri plastičnih masah je bilo nekaj težav pri nabavi. Z mazutom so se pravočasno oskrbeli in tudi s papirnimi odpadki ni bilo večjih problemov, V prvih treh mesecih letošnjega leta smo proizvedli 26.755 t izdelkov, od tega 2.108 t za izvoz in 24.647 t za jugoslovanski trg, kjer se srečujemo z zelo močno konkurenco. Doseženi fizični obseg je za 9% nad kumulativnim dinamičnim planom in za 11% nad lanskoletno Proizvodnjo v enakem obdobju. Tržne situacije nismo izkoristili v Kartonažni, Papirni konfekciji, Jelplastu, Kuverti, Embalažnem servisu — v teh tozdih so pod dinamičnim in pod operativnim pianom in so razen Jelplasta naredili manj kot v lanskem prvem četrtletju. Ostale temeljne organizacije so plan presegle — Val karton kar za 21%. Fakturirana realizacija za prve tri mesece znaša 14.810.738.000 din in je za 2% pod dinamičnim planom zaradi nedoseganja planskih cen, medtem ko smo v primerjavi s prvim četrtletjem lani fakturirali letos za89% več. Proizvodnja plošč iz valovitega kartona za poročano obdobje znaša 21.683.632 m2 in je za 23% večja od lanske v istem času in za 15% večja od trimesečnega dinamičnega plana. To ogromno povečanje proizvodnje je rezultat proizvodnje skoraj 800 t za TES Senovo, pa tudi povečane proizvodnje embalaže iz valovitega kartona. Izgradnja naše nove tovarne Za prvo tromesečje znaša izkoristek materiala 88,5% in je za 1% boljši od izkazanega izkoristka v lanskem 1. četrtletju in za 2% boljši od dinamičnega plana. Produktivnost za poročano obdobje za DO KTL znaša 26,11 kg/h in je za 11% nad lanskoletno v prvih treh mesecih in za 6% nad planirano produktivnostjo. Produktivnost v primerjavi s planom presegajo Lepenka, Valkarton, Embalažni servis, Tika in Sigma. Tromesečni izvoz na konvertibilni trg znaša 1.021.251 USA dolarjev, to pa je 23% nad planom in 4% več kot lani v enakem času. Klirinškega izvoza je bilo le 83.312 Cl dolarjev, kar je le 31% plana in 22% lanskoletnega klirinškega izvoza. Pri konvertibilnem izvozu ne dosegajo plana v Karto-naži. Kuverti in TIKI. J. B. Za izboljšanje rezultatov poslovanja, ki smo jih dosegli v letu 1986 bi morali: povečati izkoriščenost kapacitet, izboljšati delovno in tehnološko disciplino, zaustaviti rast reklamacij, gospodarneje ravnati z odpadkom, načrtno vzdrževati delovna sredstva, — skratka obnašati se bolj poslovno kot doslej! Iz našega Glasila - november 1981 Od besed k dejanjem Tako na sejah samoupravnih organov kot na sejah družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije in temeljnih organizacij se pogosto postavlja vprašanje uresničevanja enotne politike oziroma bolje rečeno neuresničevanje politike, ki smo jo skupno sprejeli s samoupravnim sporazumom. Menim, da gre tu pogosto za neuskla-jenost besed z dejanji. Postavlja se vprašanje, kdo je kriv oziroma kdo ima dve morali? Ena je tista, ki na vsa usta kriči, kako je potrebno razvijati samoupravno demokracijo, tako, da bodo delavci resnično gospodarili s sredstvi za proizvodnjo in delitvijo rezultatov dela — na drugi strani pa so prav tisti pravi umetniki za izkrivljanje dogovorjenega in kršitev vsega tega, kar smo se dogovorili s samoupravnim sporazumom, pravilniki in dogovori na samoupravnih organih ter na družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah. Kot delegat v skupnem delavskem svetu sem bil že večkrat priča ugotovitvi, kako so temeljne organizacije v okviru delovne organizacije nepovezane, kako vsakdo dela po svoje, kako smo neenotni. Bilo je že postavljeno vprašanje, kaj nas sploh še povezuje v delovni organizaciji? Tudi sam sem se prepričal, da je takšna razdvojenost prisotna, in da nas v tej integriteti marsikaj razdvaja. Zdi se mi, da bi prave vzroke razdvojenosti in neenotnosti v delovni organizaciji morali iskati v birokratsko-tehnokratskih strukturah v vseh sredinah tako v delovni skupnosti skupnih služb kot v temeljnih organizacijah. To svojo trditev utemeljujem s sledečim: V vseh temeljnih organizacijah so sprejeti samoupravni akti, tako statuti, pravilniki in ostali sklepi. V postopku sprejemanja teh aktov je bila v okviru sindikatov zelo velika aktivnost, ki je omogočala, da vsak delavec poda svoje mnenje. Postopek je bil demokratičen, samoupravni sporazumi so bili sprejeti z normalno večino vseh delavcev. S tem, da je bil akt sprejet, je to postal akt delavcev in s tem tudi zahteva večine delavcev, da se sprejeti akti spoštujejo. Toda za nespoštovanje teh aktov je prav gotovo nekdo odgovoren! V čigavem interesu je, da "ribari v kalnem?" Ali je res interes delavcev, da se ne spoštujejo samoupravni splošni akti? Trdno sem prepričan, da ne! Povsod, kjer sem bi navzoč, to je na sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organih, delavci niso bili nosilci separatizma in zgolj ozkih teženj in podjetniških interesov. Ogromna večina delavcev je za medsebojno sodelovanje, medsebojno povezavo in resnično solidarnost (ne lažno, ki je pogosto prisotna). Menim, da je sprejeti akt v delovni organizaciji zakon! Seveda pa moramo biti toliko elastični in fleksibilni, da ob ugotovitvi, da je posamezno določilo preživelo oziroma, da je samoupravni akt slab, izpeljemo postopek za spremembo akta. Cesto slišim mnenje odgovornih delavcev, da so delavci proti določilom samoupravnih sporazumov oziroma, da se ne strinjajo s samoupravnimi sporazumi ter, da ne morejo izvajati samoupravnih sporazumov in dogovorov, ker so pač pod pritiskom svoje sredine. Prav tako menim, da naj tisti odgovorni delavec v temeljni organizaciji, ki ni v stanju, da zagotovi spoštovanje veljavnih samoupravnih aktov in njihovo izvajanje, odstopi s položaja ter naj na njegovo mesto pride tisti, ki bo v stanju samoupravne odločitve spoštovati. Menim, da smo imeli v naši družbi že preveč škode, prav zaradi neskladnosti naših besed z dejanji in nespoštovanja dogovorjene oziroma sprejete politike na vseh nivojih, kar je tudi eden od poglavitnih vzrokov, da imamo težke oziroma zapletene gospodarske razmere. Tudi gospodarske stabilizacije ne bomo v stanju uspešno izvesti, v kolikor ne bomo spoštovali tega, kar smo se delavci dogovorili in sprejeli. To pa ne bomo uspeli, če ne bomo uveljavili osebne odgovornosti! Milan STERLE Pred sklenitvijo Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med izločenim tozdom Kuverta in DO KTL V desetih letih smo dobro spoznali drug drugega in si izmenjali izkušnje Na podano informacijo v zadnjem Glasilu KTL, da so se delavci tozda Kuverte na izvedenem referendumu soglasno odločili za izstop iz delovne organizacije KTL, ni bilo reakcij med delavci, pa tudi naše Glasilo ni prejelo pismenih prispevkov v zvezi s tem dogodkom. Na izraženo željo članov kolektiva Kuverte, da bi želeli podati nekaj pojasnil s tem izstopom in kar naj ustrezno informira delavce drugih temeljnih organizacij — nam je Stanislav Menard dejal: V letu 1977 se je takratna delovna organizacija Kuverta Ljubljana pripojila kot temeljna organizacija v sestav DO KTL. Razlogi za pripojitev, ki so bili tedaj podani in tudi predočeni delavcem tozda Kuverta so bili različne narave — najmanj po ekonomski — kar pa bi bila pravzaprav edina smiselna utemeljitev. Glede na različen način dela in tehnologijo ter tudi na različno tržišče in nenazadnje različen način trženja izdelkov, so vseskozi v obdobju desetih let, nastajali problemi pri poenotenju funkcioniranja DO KTL in sicer zato, ker so se nekateri temeljni interesi, zaradi same narave proizvodnje, razhajali. Kljub naporom z obeh strani, ki so bili vloženi v to, da bi se poenotile določene upravne službe in določeni posli, ki smo jih opredelili za skupne na nivoju delovne organizacije (ZZD točno določa katere morajo biti — pripis uredništva), to ni bilo mogoče doseči. To pa predvsem zaradi različnih osnov poslovanja v naši temeljni organizaciji, kjer gre dejansko za velikoserijsko proizvodnjo standardnih artiklov in za neznanega kupca praktično na zalogo — za razliko od večine proizvodnje v DO KTL, ki je naročiIniškega značaja ter poteka za znanega kupca s točno opredeljenimi specifikacijami, ki se razlikujejo od naročila do naročila. Dolgo časa smo v tem obdobju preverjali, če je pravzaprav to naše stališče pravilno. In tako se je v določenem času formiralo mnenje, da so poslovni sistemi tako različni, da jih ni mogoče poenotiti ter da celo ovirajo razvoj drug drugemu. To pa pogojuje zaustavljanje določenih akcij, ki povzročajo probleme na obeh straneh. Tako smo pač sprožili pobudo, za izločitev iz sestava DO KTL. Seveda imamo pri tem pred očmi dejstvo, da smo vsi zavezani poslovati kot dobri gospodarji — ali z drugimi besedami — da z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana v upravljanje, gospodarimo tako, da dosežemo maksimalne učinke. Češe moramo sedaj zaradi doseganja takih učinkov tudi drugače organi- zirati, potem je to naša dolžnost. Bržkone to ne bo primer samo v naši organizaciji združenega dela. Če ne preje, ob priliki sprememb zakona o združenem delu, bo verjetno zahteva oziroma priporočilo, da se v vseh sredinah ponovno preveri združevanje dela in sredstev ter da se ugotovi, katere oblike organiziranja so še smiselne, da ostanejo in katere bi bilo mogoče bolje prilagoditi sedanjemu času in sedanjim razmeram. Glede na nekatera mnenja delavcev v drugih temeljnih organizaci jah, da je KTL financirala nakup novih kuvertnih avtomatskih linij pa je tovariš Menard, tako kot je že izrazil na delavskem svetu, v pojasnilo vsem, dejal: Tehnologija s katero razpolagamo je zelo specifična na področju proizvodnje kuvert v Jugoslaviji. Od vseh osmih proizvajalcev, namreč takšno tehnologijo uporabljamo samo pri nas, pri čemer pa je bistveno, da je trenutno v svetu ta tehnologija vrhunska. Pri naši proizvodnji kuvert pa ne gre samo za nakup opreme in s tem tudi nakupa znanja, temveč pri tem dosegamo na nekaterih delih celo boljše rezultate, kot pa jih predvideva proizvajalec te opreme. Že v samem začetku smo se strateško opredelili, da bomo skušali ta del tržnega segmenta obvladovati v največji možni meri — in zato je oprema tega inozemskega proizvajalca edini možni odgovor, glede na našo tržno usmeritev. Od samega začetka, smo za nakup opreme skrbeli sami in tudi zagotavljali potrebna sredstva in ostale pogoje. Če rečem, da smo sami zagotavljali sredstva in pogoje, potem tukaj mislim predvsem na zagotovitev surovin za proizvodnjo na tej opremi, kjer gre prav tako za zelo zahtevne papirje, ki se standardno ne proizvajajo doma. Nadalje gre pri tem tudi za zagotovitev določenih posebnih materialov in lepil, ki jih v Jugoslaviji nihče ne proizvaja. Ves ta obseg poslovanja in vse te elemente smo zagotovili v okviru naše temeljne organizacije. Ravno tako pa smo seveda zagotovili tudi dinarsko protivrednost za nakup deviz, kadar je šlo za nakup deviz — v prejšnjih obdobjih, ko je bilo to še mogoče. Z lastnimi sredstvi ali pa z najemanjem kreditov — ki smo jih sami najeli — smo vplačali in se odplačujemo del opreme, ki je pri nas v proizvodnji. Vse to je tudi sestavni del sporazuma o ureditvi razmerij med tozdom Kuverta Ljubljana n. sol.o., ki se izloča in drugimi tozdi oziroma delovno organizacijo KTL iz katere se izloča in v katerem so urejene medsebojne pravice ter obveznosti glede izločitve in ki je že pripravljen. V tem sporazumu so tudi opredeljeni zunanji krediti, ki jih Kuverta prevzema v odplačilo. Na vprašanje kdaj predvidevajo, da bo ta sporazum končan in obojestransko podpisan je dejal, da je sporazum že verificiran na zadnji seji centralnega delavskega sveta KTL 13. aprila 1987. Vsebina sporazuma ni sporna, zato so zaprosili delegate, da se sporazum obravnava že na zborih delavcev hkrati z obravnavo periodičnih obračunov. Tako bi imeli najkasneje do konca aprila zaključen postopek sklenitve sporazuma in bi nato že lahko nadaljevali formalno z njihovo akcijo registracije "Kuverte" kot delovne organizacije. V razgovoru štafetnega intervjuja z Janezom Modrom, članom poslovodnega odbora je isti tudi dejal: "Izstop Kuverte je lahko rečem blagoslov za to hišo. Nobene akcije na področju ustreznejšega sistema nagrajevanja ne bi mogli izpeljati z referendumsko odločitvijo, ker bi jo nam Kuverta blokirala. Če se Kuverta izloči, potem sami bistveno lažje poenotimo sistem nagrajevanja v KTL in kar pomeni, da bosta lahko delavca iste strokovnosti nagrajena enako tako v Kar-tonaži Rakek ali v Kartonažni Ljubljana. Skupaj s tozdom Kuverta pa bi z današnjim sistemom sprejemanja aktov, tega nikoli ne uresničili. Iz tega aspekta smatram, da izstop Kuverte ni nobena tragedija. Kot sem že dejal na delavskem svetu, če ima danes kdo zakaj raz- Na naše vprašanje ob zaključku razgovora ali želi podati še kakšno izjavo za naše bralce je dejal, da nima nekega posebnega mnenja. Toda v desetih letih našega skupnega življenja pod isto streho, smo dodobra spoznali drug drugega in si izmenjali izkušnje. Prepričani so, da smo se marsikaj naučili eden od drugega in glede na to, da se razhajamo kot dobri prijatelji, je sigurno, da bomo tudi v bodoče ohranili najboljše odnose, tako poslovne, kot tudi na vseh ostalih področjih. Sicer pa bomo še naprej skupaj kot člani v sozdu Slove-nijapapir, ki nas seveda povezuje. V svojem imenu ter v imenu vseh članov uredniškega odbora in naših bralcev sem zaželel delovni organizaciji Kuverta v nadaljnjem poslovanju veliko poslovnih uspehov ter tudi medsebojnih kontaktov na športnih igrah papirničar-jev Slovenije. mišljati, da mu bo žal, je to Kuverta! Pozitivno namreč vem, ker sem tudi sam zraven sodeloval, da zadnjih novih avtomatskih strojev Kuverta ne bi nikdar dobila, če ne bi bila v sklopu DO KTL." M.S. Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Delo na kuvertnih avtomatih zahteva strokovnost in natančnost Še o izstopu tozda Kuverte Dobro poslovanje SOZD Slovenija papir v preteklem letu *z priložene tabele o poslovanju članic našega SOZD so razvidni nekateri osnovni podatki o gospodarjenju in na podlagi doseženih rezultatov mesto KTL, industrija Papirja in embalaže v SOZD. V zaključkih poročila, ki smo ga prejeli od strokovnih sodelavcev SOZD ie razvidno, da so članice imele največje težave pri poslovanju s tujino, kar kaže tudi na padec izvoza v USA dolarjih za 6,4% v Primerjavi z letom 1985. Članice SOZD zaposlujejo skupaj 10.797 delavcev, od tega jih je za- ^ Barličevi domačiji na Čebinah oad Trbovljami je bi/ v noči od 17- — 18. aprila 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. ^ počastitev dogodkov izpred 50-let, se je pred delavskim do-oiom v Trbovljah v soboto, 18. aPrila 1987 zbralo okrog 15.000 'judi na osrednji slovenski prosta- poslenih v KTL 2.220 delavcev, ugotoviti pa moramo, da nimamo primerjave zaposlenih v SOZD po stopnji izobrazbe, kjer pa smo v KTL precej "kratki", saj ne vlagamo dovolj sredstev v strokovni kader (grafiki, oblikovalci ...) Celotni prihodek vseh članic znaša 279.982 mio din, to pa je 87% več kot v letu 1985 in za 13% več od plana. Naj več je povečanje celotnega prihodka izkazuje Papirografika (98 %), Sladkogorska (91%) in na tretjem mestu je KTL (90%). Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je eden izmed najvažnejših dogodkov v zgodovini vsega slovenskega delavskega gibanja in socialistične revolucije, obenem pa tudi neposredno povezan z Josipom Brozom TITOM, ki je leta 1937 prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je na Čebinah iz- V letu 1986 so članice SOZD ustvarile 61.209 mio din dohodka in tudi tu smo na tretjem mestu za "Ouro Salaj" Krško in Sladkogorsko — Sladki vrh. Čisti dohodek znaša 43.323 mio din in je za 155% večji od čistega dohodka v letu 1985. Višji indeks porasta čistega dohodka izkazujejo v Sladkogorski, Vevčah, Radečah in Količevem. Delež KTL v čistem dohodku SOZD je v letu 1986 znašal 20%, v letu 1985 celo 24%, kar pomeni, da se je naš delež zmanjšal za 4%. Za osebne dohodke je bilo na ravni SOZD izplačano 25.032 mio din oziroma za 144% več kot v letu 1985. Višji indeks rasti osebnih dohodkov izkazujejo v Krškem, Sladkogorski, Vevčah, Radečah in DSSS SOZD, manjše indeksno povečanje osebnih dohodkov od povprečja SOZD pa izkazujejo v Količevem, KTL, Papirografi ki, Rudniku kaolina in Kneževcu. oblikoval celovito, kritično in objektivno oceno takratnih razmer v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Najnevarnejši je bil fašizem, grozilo je razkosanje slovenskega naroda, socialno-ekonomski položaj delavskih množic pa je bil neznosen. Takratni kongres je v Manifestu Komunistične partije Slovenije podal jasne usmeritve za obstoj in združitev slovenskega naroda ter za njihov demokratični razvoj in pozval vse Slovence v enotno ljudsko fronto, grajeno na enakopravnosti, medsebojnemu zaupanju in spoštovanju. Jasna je bila tudi opredelitev položaja Slovencev v Jugoslaviji in Evropi. Izročila čebinskega Manifesta so danes še kako živa in aktualna; Ustanovni kongres Komunistične Poslovni sklad se je povečal za 153% in znaša 11.697 mio din in od tega je kar 25% delež KTL, skratka imamo najmočnejši poslovni sklad med vsemi članicami. Izmed kazalcev gospodarjenja naj omenimo dohodek na delavca (dohodkovna produktivnost), ta kazalec je največji v Papirografiki (9.247.428 din/zapo.) na drugem mestu so Radeče, na tretjem Vevče, na četrtem "Duro Salaj" Krško, na petem Količevo in na šestem mestu KTL. Po ustvarjalnih sredstvih za reprodukcijo je KTL na drugem mestu takoj za "Duro Salaj" Krško. Najvišji bruto osebni dohodek na delavca so izplačali v DSSS SOZD, najnižjega v Kneževcu, KTL pa je na 8. mestu. J.B. partije Slovenije pa bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot eno na j več jih dejanj v njegovem zgodovinskem razvoju. Odpira pogled v sedanjost in prihodnost. O tem je v slavnostnem govoru na proslavi 50-letnice spregovoril član Predsedstva SFRJ, tovariš Stane Dolanc. REZULTATI CLANIC SOZD SLOVENIJA PAPIR V OBDOBJU JANUAR - DECEMBER 1986 delovna ORGANIZACIJA Članica sozd CELOTNI PRIHODEK v mio din DOHODEK v mio din DOHODEK NA DELAVCA v din SREDSTVA ZA REPR. (Ak+Am) v mio din STOPNJA REPROD. SPOSOB. v % DELEŽ AKUM. V DOH. v % DELEŽ OD V DOHOD. v % BRUTO OD NA DELAVCA v din DELEŽ IZVOZA V CP v % ŠTEVILO ZAPOSLENIH DEJANSKO i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. DURO SALAJ KRŠKO 58.807 13-664 5.923.044 6.992 12,02 23,50 40,24 2.383.845 24,30 2.308 2. SLADKOGORSKA __ SLADKI VRH 57.888 12.596 5.219.986 4.583 16,83 19,53 44,91 2.344.651 22,29 2.496 3. PAPIRNICA VEVČE 52.853 8.743 6.363.034 3-625 18,69 22,73 40,32 2.565.856 14,15 1.362 TOV.KART.PAP. RADEČE 21.216 6.825 7.138.695 3.561 27,50 28,36 35,20 2.512.996 13,45 965 5. PAPIRNICA __ KOLIČEVO 24.731 5.684 5.605.827 3.017 12,40 11,05 39,36 2.206.825 14,08 988 6. KTL LJUBLJANA 40.498 11.519 5.281.737 4.619 25,94 29,16 39,61 2.092.075 5,16 2.220 7. PAPIROGRAFIKA . LJUBLJANA 21.373 777 9.247.428 294 9,43 35,98 40,63 3-757.226 0,18 91 8- RUDNIK KAOLINA __ IN KAL.KAMNIK 1.774 966 3.550.011 185 18,30 9,25 55,13 1.957.121 - 240 9. KNEZEVAC BEOGRAD 359 90 1.770.039 15 10,08 11,34 56,24 995.510 - 54 10.DSSS ==r^??========: 483 345 4.995.942 6 - - 71,85 3.589.724 — 73 ========== = = = = = = = = = : :========= ========== ====== ====== ====== ========= ======== ========== SKUPAJ: 279-982 61.209 5.709.248 26.896 16,36 19,11 40,89 2.334.859 15,41 10-797 ■“ = = = = = = = = = = = = = 3 II II II II II II II II II ========== 1========= ========== ====== :====- ========= =======J II II II II II II II II II II Izročilo Čebin še vedno pomembno Iz izkustvenega v inovativno poslovanje Konferenca sindikata KTL naj da pobudo za organizacijo investicijsko-inovacijske službe in za ustanovitev društva inovatorjev Društvo kadrovskih delavcev občine Ljubljana Center je 1. aprila organiziralo strokovni posvet na temo "iz izkustvenega v inovativno poslovanje", ki ga je z uvodnim predavanjem zelo uspešno pričel dr. Matjaž MULEJ, redni profesor na Visoki komercialni šoli v Mariboru. Dejansko lahko rečemo, da je bil namen posveta dosežen, saj je lahko sleherni od udeležencev na podlagi izvajanj predavatelja spoznal, da je že skrajni čas, ko je potrebno, da v delovnih organizacijah začnemo razmišljati o inovativni dejavnosti kot nujni strategiji razvoja. V tem sestavku bi težko podal ves bistveni prikaz vsebine predavanja (v zvezi s tem bo kmalu izšla posebna knjiga pri Gospodarskem vestniku), toda nekaj osnovnih smernic pa le lahko navedemo. Kritično je bil obravnavan že sam pristop do inovativne dejavnosti. Tako je bilo za primerjavo podana ugotovitev koliko več imamo po delovnih organizacijah organiziranih služb družbenega standarda in koliko malo služb ali vsaj "referatov" za inovacije. No tu tudi mi nismo izjema. Prav tako je bil obravnavan odnos nekaterih vodstvenih delavcev do inventivnih delavcev. Skoraj vsaka inovacija drega namreč v rutinersko delo nadrejenega, zakar se seveda zavrača ali pa ne sprejme z navdušenjem — vse to pa seveda ne vodi k napredku. V izvajanju je bil podan povdarek, da so tehnično-tehnološke in organizacijske inovacije odvisne od razvoja znanosti in od inoviranja upravljanja in sicer s povdarkom -stran od stila "eni mislijo, drugi delajo" v stil "vsi mislimo, vsi delamo", značilnega za inovativno poslovanje. Za prehod iz izkustveno-rutinske-ga poslovanja v napredno inventivno dejavnost je potrebno izpolniti naslednjih deset pogojev: 1. inovacijska kultura in politika družbe in organizacij združenega dela, 2. inovacijski delovni cilji vodilnih in vodstvenih delavcev, 3. usposabljanje za inoviranje in ustvarjalno sodelovanje mnogih, 4. organizacija invencijsko — inovacijskih procesov, 5. razpoložljivost opreme za poskušanje in razvijanje idej, ki bi utegnile postati inovacije, 6. dostopnost informacijskih virov, 7. uveljavljanje priznanih inovacij v rednem delu, 8. trženje inovacij (sodelovanje "marketing — raziskave — razvoj" v razvijanju trga in inovacij, 9. vrednotenje in nagrajevanje inovacij (spodbudni pravilniki) po pravilnikih o MID in OD in sicer ustvarjenih tako amatersko ali poklicno, 10. pravni red, ki naj daje prednost inoviranju pred rutinerst-vom in podrejanjem. Ob naštetih pogojih inventivnega poslovanja bi si vsak vodilni delavec moral dati odgovore na naslednja vprašanja: — Želimo jutri še delati? — Želimo opravljati rutinsko delo ali inovacije? Kakšno kakovost, konkurenčnost in zanesljivost želimo? — Želimo sodelavcem prepustiti odgovornost za njihovo delo in organiziranje le-tega (ali nam je ljubša ubogljiva neodgovornost)? — Smo osebno na tekočem z novostmi s svojega področja? — Ustvarjamo novo ali le vzdržujemo staro? — Analiziramo porabo svojega časa? — Analiziramo smotrnost dela svojih sodelavcev? — Omogočamo sodelavcem občutek, da delajo samostojno in ustvarjalno brez omejevanja pri aktiviranju njihove sposobnosti in odgovornosti? Pri vseh odgovorih pa nas mora voditi zavest, da je brez prehoda v inovativno poslovanje možna le neokolonialna odvisnost, s sahars-ko-afriškim standardom. Prav tako pa tudi, da je prehod v inovativno poslovanje odvisen od kadrov in ne od strojev, zaradi česar je potrebno uveljaviti nenehno izobraževanje iz dela ter kadrovanje po inovativnosti. In kakšen je akcijski program za postopno uveljavitev prehoda: 1. Informiranje znotraj OZD (nuja, sodobne znane metode), 2. Aktiviranje invencijsko-inova-cijske službe, društva izumiteljev, aktiviranje kolektiva z usmerjenimi programi, 3. Spremljanje in pospeševanje (delavski svet ali odbor za tako aktivnost), 4. Nagrajevanje po posodobljenih pravilnikih, 5. Letno spremljanje napredka v DPO, v OZD in DPS, v SO ... 6. Nenehno usposabljanje mnogih (iz dela ...). Naj za zaključek tega prispevka podam prikaz razpisa nagrade "Novator leta '87" iz našega soz-dovskega delovnega kolektiva: "Po sklepu občnega zbora Društva novatorjev in sklepu konference sindikata Sladkogorske tovarne papirja razpisujemo za leto 1987 nagrado NOVATOR LETA 1987. Nagrada novator leta je najvišje priznanje za kreati -vno in ustvarjalno delo v delovni organizaciji v obdobju od oktobra 1986 do oktobra 1987. Merila konkuriranja za to nagrado so: 1. višina izračunane ali ocenjene gospodarske koristi, 2. število prijavljenih inovacij ali novacij, 3. število uresničenih predlogov. V primeru, da imata dva ali več avtorjev po navedenih kriterijih enake pogoje, se pri naslednji ocenitvi o najboljšem predlogu upoštevajo: — nadomestitev uvoza, — izboljšanje delovnih razmer, — izvirnost rešitve. Nagrada je srebrnik z likom tovariša Tita. Njen namen je dodatna spodbuditev vseh delavcev k snovanju novih idej in rešitev, s katerimi bi povečali dohodek ali izboljšali delovne razmere. Pravico do nagrade imajo vsi avtorji inventivnih predlogov, katerih inovacije v navedenem času uporabljamo. Če je najvišje ocenjena inovacija delo več avtorjev, prejme nagrado vsak od njih. Najboljšega avtorja izbere na podlagi dosegljivih podatkov upravni odbor Društva novatorjev Sladkogorske tovarne papirja in ga predloži konferenci sindikata za nagraditev." Mira Jankovič iz D E-20 tozda Karto nažna koristi napravo Milana Pintarja za pomoč delavcem pri dviganju papirnih zvitkov M. S. Še o kvaliteti dela - razgovor z našim delavcem v tozdu Kartonažna Ljubljana Nujno je, da bo kvalitetno delo tudi primerno nagrajeno V prejšnji številki Glasila je bila v štafetnem intervjuju obravnavana tematika o kvaliteti dela v KTL. Povprašali smo enega izmed delavcev kateri koraki bi bili potrebni Pri nas, da bi se izboljšala kvaliteta Proizvodnje? "Izboljšano kvaliteto proizvodnje lahko edino storimo tako, da nam ukinejo norme kar je prvi pogoj. Drugi pogoj pa je ta, da nas plačajo po kvaliteti opravljenega dela in ne, da imamo NOVUM in s tem preseg in še ne vem kaj. Samo s tem sigurno ne bomo dobili kvalitete, kar je normalno! Če bi nas pa plačevali po dejanski kvaliteti dela, bi seveda bila zadeva drugačna. Pri nas pa je dejansko nagrajevanje pripravljeno takole: če imaš več presega ti ga plačajo, če pa sem nasprotno naredil delo kvalitetno pa seveda nimam presega in zato dobim samo osnovno plačo. Kaj mi je sedaj bolje delati? Počasi in kvalitetno ali hitro — več in škart! To pa pomeni, da sem za nekvalitetno delo dobil več plačila, za kvalitetno delo pa ne dobim ničesar, pa čeprav že pet let govorimo, kako bomo ravno to delo stimulirali in plačevali pa se žal to še ne izvaja. Kvalitetno delo nima pravega priznanja, teveč samo čimvišji preseg. ki je edini nagrajevan in ki se pozna v plačilni kuverti desetega v mesecu pri osebnem dohodku, pa čeprav je bilo delo nekvalitetno opravljeno. Kvalitetno delo pa prinese sedaj le 100%." M.S. (Glasilo KTL, januar 1987 št.1) Nekaj vprašanj vloge in položaja poslovodnega organa (povzetek delovne skupine GZ Slovenije - podpis T.Č.I 2 zanimanjem sem prebral dokaj obsežen članek glede razmejitve med upravljanjem in poslovodstvom v samoupravnih splošnih aktih in glede predloga vnašanja sprememb v zakonu o združenem delu. Glede na to, da gre za predlog delovne skupine GZS, to je najvišje asociacije gospodarstva oziroma najimenitnejših strokovnjakov — gospodarstvenikov. Zato ti strokovnjaki prav gotovo izhajajo iz poznavanja razmer gospodarstva v širšem gospodarskem prostoru. Kot sem sledil razmišljanja teh ljudi, nekaterim ki nastopajo v javnosti preko različnih medijev —televizije, radia in preko poročil v dnevnem in strokovnem časopisju, npr. kot GV. Iz njihovih nastopov sem razbral, da so to predvsem mlajši ljudje, to je strokovnjaki, ki imajo najmanj 2. stopnjo visokošolskega študija, nekaj pa je tudi strokovnjakov s III. stopnjo. Po stilu njihovega nastopanja in pisanja bi dejal, da so juristi (pravniki). Zato, človek, ki je laik na tem Področju zelo težko oporeka njihovim stališčem, da pa bi se podal v polemiko z njimi bi sigurno pogorel. Glede na to, da so izredno dobri in sproti informirani, verjetno nastopajo z argumenti na podlagi izkustev iz razvitega sveta. Ne glede na to, da imam kot nestrokovnjak s tega področja komp- leks pred visoko strokovno ravnijo; vendar pa ni bogokletno če stališča skupine strokovnjakov iz GZ ocenjujem kritično, saj navsezadnje je tudi to povzetek, ki je objavljen za nas člane kolektiva KTL, menda objavljen zato, da se z njim seznanimo ter da damo sodbo o ustreznosti, saj menda gre le za osnutek (oziroma delovno gradivo). Tudi če gledam dokaj kritično na stališča DS GZ, bi težko podal sodbo o vrednosti tega gradiva. Ker pa gre v vsakem primeru za našo usodo, če to gradivo akceptiramo in ko bo zakon sprejet, se bomo morali pač ravnati po njem. Z ozirom, da sem član ZK, pa pričakujem in zahtevam, da se organizacija ZK (00 ZK, konferenca ZK KTL, konferenca ZK v SOZD Slovenija papir) opredeli z idejnega vidika do tega gradiva. Član ZK sem zavestno, redno plačujem članarino — to je moj minimalni prispevek, kot povračilo pa zahtevam od organizacije ZK kot kolektivnega intelektualca, da poda jasne odgovore in da mi pomaga iz zagat, ter da poda stališča in napotke po katerih naj bi se ravnal kot član te organizacije. Član sem tudi ZS Jugoslavije in član ZS Slovenije, zato tudi od te najmočnejše delavske organizacije pričakujem mnenje o tem gradivu. mnenje in oceno lahko tudi od samoupravnih organov v katerih sem delegat. Te zahteve postavljam zato, ker sem kot osebek (subjekt) v veliki dilemi, celo krizi, ker se v bistvu ne strinjam s stališči delovne skupine GZ. Tako mislim jaz, kako pa misli moja organizacija (ZK, Sindikat) pa želim vedeti zato, da se bom kot član teh organizacij podredil stališčem, to je da bom mislil z organizacijo katere sem član. Kajti dokler pa nimam nobenega stališča, potem nastopam kot prosti strelec in so moji zadetki lahko daleč od tarče. Glede na to, da sem glede tega nekoliko zmeden in nimam prav nobene orientacije (oziroma kompasa) pa bi se kljub temu drznil, da bi podal svoja razmišljanja in nekaj kritičnih stališč do tega gradiva. I. Glede odnosa med samoupravljanjem (samooorganiziranjem) in upravljanjem (vodenjem) sem zagovornik teze doktorja Bogdana Kavčiča (več sestavkov objavljenih v časopisu Delo in Delavska enotnost), ki se ne skladajo s stališči delovne skupine. II. Glede opredelitve odgovornosti poslovodnega organa (direktorja) sem v zakonu o združenem delu nekolikokrat prebral, kot laik si sicer po svoje razlagam, toda očitno je, da je vloga poslovodnega organa napisana dokaj jasno, nič ni za-meglenega ali med vrsticami. Saj tudi v sedanjem zakonu o združenem delu poslovodni organ nastopa kot predlagatelj (samo)—upravnih odločitev in tudi njihov izvrševalec. Menim pa, da je velika zmota, zavajanje in demagogija v kolikor predlagatelj, to je direktor nastopa z več alternativami za katere se odločajo (opredeljujejo) delegati DS. Trdim, da poslovodni organ mora nastopati s predlogom brez alternativ, kajti poslovodni organ pri več možnostih le ve, katera rešitev oziroma predlog je najboljši. Zato mora predlagati in braniti najboljšo rešitev in jo tudi zagovarjati v kolikor je napadana, kajti katera koli druga rešitev zamegli odnose. Tudi nadzorna funkcija naj bo v pristojnosti upravljalske odločitve, saj bo realizacijo odločitve direktor le izvedel s pomočjo vseh upravnih mehanizmov to je upravljalskega aparata (strokovnih služb). Le takšna urejenost je pogoj za poslovno urejen OZD. III. Osebno sem zagovornik, da delavci morajo resnično odločati ne le, da imajo občutek, da odločajo. Kajti vsak drugi odnos je mezdni in odtujen odnos. Vsi delavci ne samo delegati DS morajo biti v resnici gospodarji, sicer so le delovna sila, ki bo stalno v opoziciji nasproti državi oziroma direktorju. Iz izkušenj vem, da kot delegat skupnega DS KTL (in to trikrat) da je bilo veliko pobud, predlogov, zapažanj, nasvetov, stališč, podanih prav s strani delegatov, ki so v pretežni meri dopolnili, pa tudi spremenili, že pripravljene predloge poslovodnih organov. Za vse te predloge so bili predlagatelji (poslovodni organi) v največ primerih hvaležni, da so s tem še izboljšali in obogatili predlagane rešitve. Predlagatelji oziroma poslovodni organi so se zavedali dejstva, da več glav več ve. Saj v tem je bistvo samoupravnega delegatskega sistema. Izredno pomembno je pri tem, ali je v neki sredini avtokratsko ali demokratično vodenje. IV. Z vso odgovornostjo trdim, da obstoječi samoupravni sistem, tako ustava kot zakon o združenem delu, ki določajo položaj delavskega sveta in opredeljujejo funkcijo DS, niso ovira za izvajanje mehanizmov upravljanja (vodenja) v OZD. Trdim, da zaradi (nadaljev. na 8. str.) rf i m m !E5/ S seje delavskega sveta DO KTL politizacije zadev. Dejstvo pa je, da obstaja in je težka anomalija v izvajanju sistema, To pa predvsem zaradi nefunkcioniranja obrambnih varovalnih mehanizmov oziroma dejavnikov predvsem pa drža- 6. V pogojih, kjer vladajo ekonomske tržne zakonitosti ne gre za to, da bi zahtevali od delegatov in delovnega procesa sposobnost za strokovno presojo, temveč obratno, delegati kot subjekti gospodarjenja so tisti, ki naj zahtevajo od vseh vodilnih poslovodnih struktur najoptimalnejše poslovne rezultate (in to brez alternativ). V kolikor pa DS ne sprejme predloge poslovodnega organa je edina možnost, da poslovodni organ sam odstopi in da se naprej razrešuje konflikt preko arbitraže in družbeno politične skupnosti. Da bi poslovodnemu organu dali možnost "VETA" pa bi bila škodljiva odločitev, saj bi v tem pasivizirali delegate pri samoupravnem odločanju, kajti v tem primeru se postavlja vprašanje, čemu sploh samoupravni organi. Če morajo potrditi vse predloge predlagatelja — poslovodnega organa v točno določeni inačici, potem bi bilo najceneje oziroma najekonomičneje, da vse odločitve prinašajo le poslovodni organi, brez da bi tratili čas na mučnih in utrujajočih sejah. Čemu bi se sploh sestajali! 7. Glede odškodninske odgovornosti ni nič novega, saj v kolikor se izvaja samoupravni sistem tudi sedaj obstaja. Tudi' sedaj je nekaj poslovodnih organov in drugih odgovornih delavcev za rešetkami. 8. Poslovodni organ prav gotovo mora imeti možnost, da predlaga najožje sodelavce, ki pa naj jih predlaga zaradi fleksibilnosti — toda posebnega vpliva na nagrajevanje ne bi smel imeti. Sistem nagrajevanja je potrebno izpopolniti tako, da je možno čim manj subjektivnih vplivov, to je čim bolj ga objekti vizirati. Pri predlagateljih gradiva me moti tudi to, da se ne morejo odlepiti od funkcionalno — linijskega modela organizacije, kajti sodobne organizacijske vede so napravile velik korak naprej od Tayloristič-ne hierarhične organiziranosti, to je podrejenosti — nadrejenosti. Sodobna znanost pozna timsko matrični modularni sistem in vse ostale metode iz organizacijskih sistemov in kibernetike. Samo v sodobni organizaciji dela in poslovanja lahko eleminiramo vse subjektivne vplive, kajti pri dobri organizaciji dela, ki je vpeljana do potankosti, odpadejo subjektivne .ocene, ki običajno in vedno povzročajo konfliktne situacije in slabo razpoloženje v kolektivih. Milan Strle V postopku za sprejem novih aktov o izobraževanju nedoslednosti izvajanja deklariranega, prihaja do kratkih stikov in konfliktov v delovnem kolektivu. Soglašam z oceno kritične analize, ki ugotavlja, da samoupravni sistem ni povzročitelj sedanjega težkega stanja v gospodarstvu in sploh y družbi, temveč je glavni vzrok neizvajanje konceptov in blokade pri izvajanju tako ustave kot zakona o združenem delu. Glede predlogov delovne skupine menim sledeče: 1. Glede ocene skupine, "da zakon o združenem delu temelji na predpostavki, da sta DS in poslovodni organ strokovno enako usposobljena za odločitev o delu in poslovanju OZD, s tem da DS, kot organ upravljanja ne sprejema le temeljnih odločitev, ampak tudi ukrepe za izvedbo plana in poslovne politike, odloča o najemanju kreditov v tekočem poslovanju ipd., kar spada že v poslovodstvo." Naivna bi bila konstatacija, da se štiri tisoč sodelavcev na čelu z Edvardom Kardeljem pri oblikovanju zakona o združenem delu niso zavedali, da je razlika v strokovnosti in usposobljenosti članov DS in poslovodnih struktur. Te razlike bodo tudi vedno obstajale. Saj končno te razlike tudi občutimo vsak mesec pri OD. Zato so take primerjave škodljive in neproduktivne, pri tem se vidi, da imajo ti strokovnjaki slabo afiniteto do po-• litične stvarnosti. 2. "Razmerje med upravljalsko in poslovodno funkcijo torej ni jasna". Spominjam se, da se je ta dilema postavljala že pred dvajsetimi leti. Vem, da je bilo glede tega precej polemike med R. Albrehtom in M. Kamušičem kar se spomnim je bilo to pozneje tolmačeno, da je to dilemo odpravila nova ustava in zakon o združenem delu, ker je bil direktor postavljen v položaj kot sestavni del samoupravnega organizma oziroma sestavni del samoupravljanja. Toda o tem naj se še izjasnijo drugi. Menim, oziroma izhajam iz izkustev dolgoletne prakse v samoupravnih organih, to je v DS, samoupravni delavski kontroli, finančnem odboru, poslovno izvršilnem odboru, arbitražni komisiji in kot sodnik sodišča združenega dela, da pri meni, glede tega ni bilo nikoli dileme, pa tudi ko sem kontaktiral s poslovodnimi organi, so le-ti vedno vedeli za njihovo poslovodno funkcijo. Tudi nisem doživel, da bi katerikoli direktor zaradi konflikta s samoupravnimi organi podal odstavko, zaradi zavračanja njegovih predlogov. 3. Če želimo priklicati v spomin določila 15. in 16. amandmaja ustave iz leta 1963, kjer je bila izredno poudarjena vloga upravljalskih (vodstvenih) struktur in upravnih odborov, moramo vedeti, da smo v zvezi s temi amandmaji doživeli ostro kritiko ter da so bili dejansko z delavskimi amandmaji v začetku 70-ih let odpravljeni. Torej ponovno vsiljevati nekaj, kar je že bilo zavrnjeno menim, da ni smotrno. 4. "Upravljalske odločitve bi morale biti vsebovane predvsem v planu OZD . . ." Glede na to, da delam že več let v OZD materialne proizvodnje sem spoznal, da je le-ta ne samo ekonomsko proizvodna tvorba, temveč je potrebno upoštevati še vse ostale elemente, ki so sestavni del njenega življenja in dela. Ti elementi so predvsem sociološki, psihološki, socialni in drugi. Dejstvo je, da sodobna sociologija ugotavlja, da v trenutku, ko so zagotovljene najelementarnejše potrebe (hrana, obleka, stanovanje) postane veliko bolj pomembno BITI kot IMETI, to pomeni, da ljudje želijo odločati, torej hočejo biti subjekti. Vsak hoče biti pomemben, kar je tudi prav. Kar pa zadeva kontrolne funkcije, kar je prav gotovo pomembno tudi za DS in SDK, se mi zdi, da bi morala biti najmočnejše prisotna država preko državnih mehanizmov (TNZ, služba družbenega knjigovodstva, družbeni pravobranilec samoupravljanja, javni tožilec itd.). 5. "2. poslovodni organ, bi moral postati pooblaščeni" predlagatelj upravljalskih odločitev, ki jih predlaga v alternativah." Prav gotovo mora odgovarjati za strokovno utemeljenost predlogov kar se zahteva že sedaj. Toda brez alternativ, kajti predlog naj bo le tisti, za katerega meni poslovodni organ, da je najboljši, ter da bo prinesel najboljše ekonomske in druge učinke. Da se sedaj skriva poslovodni organ za odločitvami DS je rezultat nedoslednega izvajanja samoupravnega sistema in Ta mesec tečejo postopki za sprejem dveh novih aktov, ki urejata področje izobraževanja. Vse temeljne organizacije so prejele predlog pravilnika o izobraževanju in predlog pravilnika o pripravništvu. Oba akta sta nova, čeprav gre v bistvu le za spremembe in dopolnitve starih aktov, ki so sedaj še v veljavi. Oba akta je bilo potrebno uskladiti z zakonom o usmerjenem izobraževanju, zakonom o delovnih razmerjih in s samoupravnimi sporazumi o štipendiranju po občinah. S sprejemom oziroma uveljavitvijo teh dveh aktov bi dosegli kvalitetnejše delo na tem področ- ju usklajeno z že omenjenimi predpisi, zato menim, da ni ovir za njihov sprejem, prej nasprotno, čim prej bi jih morali sprejeti. Samo vsebino bi bilo v tem članku nesmiselno opisovati saj bosta akta vsebinsko razložena v poprejšnji obravnavi po posameznih temeljnih organizacijah. Priporočljivo pa je, da se vključimo v javno razpravo, zlasti tisti, ki so zainteresirani za izobraževanje ob delu. M.J. Hitimo z izgradnjo nove tovarne Možnosti za izobraževanje bo kar precej Z razpisom za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za naslednje šolsko leto in razpisom za vpis v začetni letnik visokošolskih organizacij, ki je bil objavljen dne 25.2.1987 kot posebna priloga vseh večjih časopisov v Sloveniji, so se pričele aktivnosti, ki veljajo tako za tiste, ki se bodo vljučili v redno izobraževanje, kot tudi za tiste, ki se vključujejo v izobraževanje ob delu oziroma iz dela. zacije po temeljnih organizacijah je v tabeli iz katere se da opraviti primerjava. Še pred skupnim razpisom kadrov- skih štipendij pa so bili objavljeni interni razpisi za izobraževanje ob delu in iz dela, ki jih objavlja komisija za delovna razmerja na podlagi plana izobraževanja. Vključevanje kandidatov v posamezni program poteka v skladu z internim razpisom oziroma po določilih pravilnika o izobraževanju posamezne temeljne organizacije. Torej kdor ima željo, da se vključi v katero od razpisanih oblik izobraževanja ob delu, naj se informira v svoji temeljni organizaciji, kakšni programi izobraževanja so bili objavljeni na oglasnih deskah in se pravočasno prijavi. Interni razpisi so odprti, kar pomeni, da nudijo vključitev v ustrezen program izobraževanja tudi tistim delavcem, ki zasedajo oziroma opravljajo dela in naloge za katera nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, pa bi si želeli pridobiti tako izobrazbo. M J. PREGLED RAZPISANIH ŠTIPENDIJ PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZA LETO 1987/88 Poklic oziroma program Stopnja zahtev. TEMELJNA ORGANIZACIJA Karton. Rakek Lepen. T ržič Valkar. Logatec Karton. Ljubljana Tika T rbovlje DSSS Skupaj Srednje šole so sprejemale do vključno 25.3,1987, višješolske organizacije pa do 27.3.1987, kar velja enako za redno obliko izobraževanja kot za tiste, ki se nameravajo izobraževati ob delu. Skupni razpis kadrovskih štipendij je bil objavljen v vseh večjih časopisih kot posebna priloga dne 1.4. 1987 in velja za vso Slovenijo. V tem razpisu so objavljene tudi štipendije, ki so jih razpisale naše temeljne organizacije. Vsi pogoji, način prijave, roki in vse v zvezi z dodelitvijo kadrovskih štipendij je podrobno opisana v samem razpisu, zato tega ne bi v tem članku še enkrat ponavljal.-Povzetek razpisanih štipendij naše delovne organi- Oblikovalec kovin IV. 1 Kartonažer IV. 3 2 1 Tiskar za tisk s ploskve IV. 2 Vzdržev. vozil in strojev IV. 2 Papirničar V. 2 Elektrotehnik-elektronik V. 1 Papirniški tehnik V. 3 2 Ekonomski tehnik V. 2 Kartonažer delovod. V. 2 Strojni tehnik V. 2 1 Grafični inženir VI. 2 Inž. papirniške tehnolog. VI. 1 Dipl. inž. računalništva VII. Dipl. inž. papir, tehnol. VII. Dipl. industrij, obli kov. VII. SKUPAJ 9 8 3X 9 1 1 1 1 1 3 — V tozdih Papirna konfekcija, Jelplast, Kuverta in Embalažni servis Koper ni bilo razpisanih štipendij. x = nepodeljene štipendije iz leta 1985 in 1986 1 6 3 2 2 1 5 2 2 3 2 1 1 1 1 33 stran 12 OBVEŠČEVALEC / , < '*m IN TAKO V DRUGIH ORGANIZACIJAH NAŠE PANOGE Našim upokojencem V marčevski številki Biltena smo objavili prispevek o možnostih letovanja v počitniških objektih KTL v letu 1987. S tem obvestilom pa želimo seznaniti še vse naše upokojence, ki bi želeli preživeti letni dopust v enem od naštetih objektov (Cres, Fiesa, Kamp v Ča-teških toplicah. Velika planina, prikolice) o opremljenosti objektov, o cenah in še o čem. Tile na kratko nanizani podatki vam naj pomagajo pri vaši odločitvi: 1. Počitniški dom v Fiesi ima hra- no še vedno organizirano v Počitniškem domu REK Velenje, cena celodnevne prehrane je 5.000 din (posamezni obroki pa: zajtrk 1.200 din, kosilo 2.200 din, večerja 1.600 din), posezonske cene za sobe pa so: dvoležiščna soba pavšal 1.000 din troležiščna soba pavšal 1.500 din štiriležiščna soba pavšal 2.000 din 2. Hišice na Cresu so opremljene z vso gospodinjsko opremo in ležišči za udobno bivanje 6 oseb. Predvidena cena pavšala je 4.800 din. 3. Hišice v Čateških toplicah so prav tako popolnoma opremljene in nudijo prijetno bivanje 4 osebam. V ceno pavšala, ki bo predvidoma 3.500 din, je vključeno tudi kopanje v zunanjih in notranjem bazenu. 4. Koča na Veliki planini je opremljena z vsem potrebnim (razen z električno napeljavo, zato je treba vzeti s seboj baterije) za bivanje 7 oseb. Pavšal za dnevni najem koče bo 4.000 din. 5. Prikolice so različne velikosti in v različnih kampih (Lucija, Fi-nida, Funtana, Cres, itd.). Predviden pavšal za 3- ležiščno prikolico 2.000 din 4- ležiščno prikolico 2.600 din Povdarjamo, da so vse cene navedene za predsezono (do 28.6.) in posezono (od 28.8. dalje), dočim so v sezoni cene znatno višje. Posteljnino je treba vzeti s seboj v vse naštete objekte, razen v kočo na Veliki planini, kjer je obvezna uporaba posteljnine iz koče. Vabimo vse, ki se boste odločili preživeti dopust v enem od naštetih objektov, da pridete čimprej v KTL, družbeni standard, Kotnikova 1 (provizorij), kjer vam bomo dali prijavnico in vse podatke, ki jih boste še želeli in potrebovali za prijetno preživeti dopust. DG Druženi standard Nekaj bistvenih povzetkov iz analize problematike in vprašanj ter predlogov za spremembo v delovno-pravni zakonodaji Nakazuje se potreba, da se zakonsko omogoči enotno urejanje zakonodaje na nivoju DO Delovno pravo, kot posebna in samostojna pravna veja, mora v danih družbenoekonomskih razmerjih vzpodbujati družbeno potrebno in koristno delo in povečevati produktivnost dela. Veljavni sistemski okviri ustave in zakona o združenem delu predstavljajo temelj in okvir urejanja delovnih razmerij v republiški zakonodaji in samoupravni regulativi. Ugotovimo lahko, da se je republiška delovno pravna zakonodaja od leta 1977, ko je bil sprejet zakon o delovnih razmerjih, spreminjala in dograjevala v okviru možnosti, ki jih je predvideval Zakon o združenem delu. Cilji in usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in ocene ter predlogi kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja pa posegajo tudi v zvezno ureditev delovno pravnega področja, zaradi česar je potrebno ustrezno dopolniti oziroma spremeniti tudi ustavo in zakon o združenem delu. Upoštevati bo potrebno predvsem usmeritve, po katerih naj bi delovno pravo postalo bolj fleksibilno in odprto v razvoj samoupravnega urejanja delovnih razmerij ter ob tem zagotovilo predvsem učinkovitejše gospodarjenje, ustreznejšo organizacijo dela, prožnejšo izrabo delovnega časa, porast produktivnosti dela, ustrezno delovno disciplino in strokovnost dela ter mobilnost oziroma fleksibilnost delovnega razmerja. NAKAZUJE SE POTREBA, DA SE ZAKONSKO OMOGOČI ENOTNO UREJANJE DELOVNE ZAKONODAJE NA NIVOJU DO Po določbah ustave, zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih se urejajo medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu v petih različnih vrstah samoupravnih splošnih aktov, od katerih se nekateri spreje- majo na nivoju TOZD in drugi na nivoju DO. Ugotoviti je, da v ustavi, zakonu o združenem delu in zakonu o delovnih razmerjih ni jasnih in nedvoumnih usmeritev za prakso, kaj naj delavci v posameznem splošnem aktu iz ožje problematike delovnih razmerij uredijo. V praksi je težko razmejiti vsebino samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev od posebnega samoupravnega splošnega akta,' s katerim se uredi delovno razmerje. Po drugi strani je tudi državna zakonodaja na področju delovnih razmerij zelo podrobna in ne vzpodbuja samoupravnega urejanja delovnih razmerij. Tako prihaja do prepisovanja in vnašanja določb državne regulative v samoupravne splošne akte in prepisovanja norm iz enega samoupravnega splošnega akta v drugega. Tudi glede načina in postopka sprejemanja samoupravnega splošnega akta s katerim se urejajo delovna razmerja, zakonodaja ne pove določno, na kakšen način se sprejema oziroma ne daje odgovora na vprašanje, ali ga lahko sprejme delavski svet, kajti o neodtujljivih pravicah odločajo delavci z osebnim izjavljanjem, vendar pa neodtujljive pravice v zakonodaji niso decidirano določene. Glede na navedeno bo potrebno v ustavnih in zakonskih določbah poenotiti vsebino izrazov, jasno opredeliti temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti ter razmejiti pristojnosti njihovega urejanja v Ustavi, zvezni oziroma republiški zakonodaji ter samoupravni regulativi, zmanjšati število samoupravnih splošnih aktov, v katerih se urejajo medsebojna delovna razmerja, razmejiti pristojnosti urejanja delovnih razmerij v različnih samoupravnih splošnih aktih, kar velja za statut in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, pri čemer naj bi pravilnik o delovnih razmerjih predstavljal le izvedbeni akt, ki bi ga lahko spre- jeli delavci na delavskem svetu. Nakazuje se tudi potreba, da se zakonsko omogoči možnost za enotno urejanje teh vprašanj na nivoju DO ter določi postopek oziroma način sprejemanja. V zvezi s posameznimi inštituti delovnega prava pa je potrebno opozoriti na naslednje: ZOŽITI BO TREBA UPORABO INSTITUTA Z DELOM PRIDOBLJENE DELOVNE ZMOŽNOSTI Zožiti bo treba uporabo inštituta z delom pridobljene delovne zmožnosti. Z delom pridobljena delovna zmožnost kot enakovredna alternativa strokovni izobrazbi, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja, v ničemer ne prispeva k izboljšanju že tako slabe kvalifikacijske strukture v slovenskem združenem delu in izključuje motiviranost za dodatno izobraževanje, katerega obseg iz leta v leto upada. V praksi je z delom pridobljena delovna zmožnost dostikrat samo instrument za delavčevo napredovanje in boljše vrednotenje dela in naloge. Uporaba tega inštituta naj se torej zoži do največ V. stopnje strokovne izobrazbe in le za eno stopnjo strokovne izobrazbe. V zakonu o delovnih razmerjih bo potrebno natančneje opredeliti pojem delovnih izkušenj in omejiti časovno trajanje zahtevnih delovnih izkušenj, pri čemer naj se upošteva opravljanje enakih ali podobnih del oziroma nalog, za katere se je zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe. V praksi se je namreč pokazalo, da zaradi pomanjkljive zakonske definicije, kaj se šteje za delovne izkušnje, nastajajo težave ter je ta materija različno urejena v samoupravni regulativi, dejansko pa so delovne izkušnje kot eden od pogojev za sklenitev delovnega razmerja zelo pomembne za vsakogar, ki želi skleniti delovno razmerje. KONEC PRAKSI, DA JE PRAVICA DO DELOVNEGA MESTA NEKAJ NEDOTAKLJIVEGA V zvezi z razvidom del in nalog bo potrebno enotno za vso državo z zakonom o združenem delu natančneje precizirati vlogo in vsebino razvida del in nalog, posebno še glede doseganja rezultatov in pogojev dela kot pretpostavke stalnosti delovnega razmerja. Ugotavlja se namreč, da je pravica do delovnega mesta v praksi nekaj "nedotakljivega", saj je dejansko neizvedljiva zakonska določba o razporeditvi tistih delavcev, ki niso zmožni uspešno opravljati del ozi- roma nalog, na dela oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba. Zakon o delovnih razmerjih bi bilo potrebno spremeniti tudi glede roka za pravno varstvo kandidatov. Sedanji 30-dnevni rok je predolg, zato mnoge temeljne organizacije kršijo zaradi nemotenega poteka delovnega procesa določila o dokončnem sklepu o izbiri kandidata in zaposlujejo delavce takoj, ko so izbrani. Glede sklenitve delovnega razmerja s kandidati, ki se prijavijo na oglas oziroma javni razpis se ugotavlja, da bi bilo potrebno zagotoviti večjo učinkovitost poslovanja in hitrejše zaposlovanje oziroma sklepanje delovnega razmerja na tak način, da bi pristojni organ lahko izbiral enega ali več kandidatov tako, da bi se prvi kandidat izbral nepogojno, vsi drugi pa pod pogojem, da predhodni v določenem roku dejansko ni sklenil delovnega razmerja. SE BI OSTAL POPREJŠNJI PREIZKUS IN POSKUSNO DELO TER PRIPRAVNIŠTVO Ohraniti je potrebno inštituta poprejšnjega preizkusa kot pogoja za sklenitev delovnega razmerja ter poskusnega dela kot pogoja za nadaljevanje delovnega razmerja. Predlaga pa se, da delavcu v primeru negativne ocene poskusnega dela preneha delovno razmerje s potekom poskusnega dela ne pa šele z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja dokončen. S tem bi dosegli efikasnost in ekonomičnost poskusnega dela, temeljni organizaciji pa omogočili, da čimprej zaposli novega delavca. Pripravništvo je po zakonu obvezno za vsakogar, ki v okviru programa izobraževanja ni imel praktičnega pouka, proizvodnega dela ali prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v stroki ter za tistega, ki začne prvič opravljati dela in naloge v svoji stroki, pri čemer ne gre le za prvo sklenitev delovnega razmerja. Ugotavlja se, da v praksi pripravniki v večini primerov sklepajo delovno razmerje za določen čas, čeprav zakon določa, da pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas ter le izjemoma ob zakonitih pogojih, za določen čas. Z inštitutom pripravništva se torej nadomešča preverjanje pogojev za nadaljevanje delovnega razmerja. Predlogi za spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu, da se določi kvotni sistem obveznega zaposlovanja pripravnikov, so nesprejemljivi. V zakonu bi bilo potrebno še bolj poudariti namen pripravništva, ki je podan v uspo- (nadaljev. na 11. str.) Naš voznik viličarja Koca Zemula sabljanju za delo v stroki in pripravništvo urediti celovito tako, da bo strokovni izpit praviloma sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred potekom pripravniške dobe. LOČITI INŠTITUT RAZPOREDITVE OD PONUDBE DEL V zvezi z razporejanjem delavcev in zagotavljanjem kontinuitete njihove pridobljene pravice dela z družbenimi sredstvi, bo potrebno jasno razmejiti inštitut razporejanja — od inštituta ponudbe del. Razporeditev na druga dela oziroma naloge temelji predvsem na ugotovljenih delovnih potrebah ter pomeni delavčevo pravico in dolžnost, zato ima odklonitev dokončnega sklepa o razporeditvi delavca za posledico uvedbo postopka za ugotavljanje delavčeve disciplinske odgovornosti. Kadar pa delavčevo delo zaradi objektivnih razlogov v temeljni organizaciji ni več potrebno (ekonomske težave, tehnične in tehnološke izboljšave, združitev) ali v drugih primerih, ko je temeljna organizacija dolžna delavcu zagotoviti delo, pa v njenem okviru ni ustreznih del oziroma nalog (delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki niso ponovno izbrani, delovni invalidi), pa gre za varovanje delavčeve pravice dela z družbenimi sredstvi oziroma za realizacijo delavčevega osebnega interesa ter se to izvede s ponudbo del oziroma nalog, zato odklonitev opravljanja ponujenih del oziroma nalog pomeni razlog za prenehanje delovnega razmerja brez ugotavljanja disciplinske odgovornosti. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, v katerih bo prihajalo do stečajev temeljnih organizacij ter delavcem kontinuitete pridobljene pravice dela z družbenimi sredstvi ne bo mogoče zagotoviti z neposredno ponudbo del oziroma nalog, bo potrebno tem delavcem zagotoviti poseben začasni status v okviru skupnosti za zaposlovanje, višjo raven materialne varnosti ter prednostno pravico pri sklepanju delovnega razmerja. SPLOŠNO SKRAJŠEVANJE DELOVNEGA ČASA SE NE BI UVEDLO V zvezi z delovnim časom je pov-dariti tendence za njegovo postopno in selektivno skrajševanje ter je bila z novelo zakona o delovnih razmerjih v mesecu februarju 1986 leta, že dana pravna podlaga za preizkusno skrajševanje delovnega časa. Pri tem bo večina organizacij preizkusno skrajšala delovni čas od 42 ur na 40 ur na teden. Delovno pravno zakonodajo bo potrebno tako dopolniti, da bo onemogočeno splošno skrajševanje delovnega časa, ki ne sledi zahtevam po podaljševanju obratovalnega časa, po večji dohodkovni učinkovitosti in ustvarjanju pogojev za večje zaposlitvene možnosti. V zakonu o združenem delu bo potrebno tudi odpraviti togost določbe o obveznem petdnevnem delovnem tednu, ki povzroča težave pri učinkovitem razporejanju delovnega časa. Delovni čas je omejen na 42 ur na teden s tem, da mora delavec delati preko polnega delovnega časa toda največ 30 ur na mesec, le v primerih, ki so v skladu z zakonom določeni v samoupravnem splošnem aktu. U-gotoviti je treba, da se v temeljnih organizacijah uvaja delo preko polnega delovnega časa tudi mimo določb zakona in v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom. To pa družbeno ni primerno, ter bi bilo potrebno tako delo preko polnega delovnega časa nadomes- titi z boljšo organizacijo in delitvijo, razporejanjem delavcev in delovnega časa ter z uvajanjem novih izmen in zaposlovanjem novih delavcev. Nekateri ocenjujejo, da bi bilo potrebno tako delo preko polnega delovnega časa, ki je prostovoljno in samoupravno dogovorjeno dopustiti, zato bi bilo treba v zakonu določiti kriterije za uvedbo takega dela. NE PREDVIDEVA SE ŠIRITEV PRAVIC PRI DOPUSTU Glede letnega dopusta velja zakonska določba, da je le-ta limitiran z najmanj 18 do največ 30 delovnih dni, pri čemer se ne glede na to, ali je v temeljni organizaciji uveden petdnevni ali šestdnevni delovni teden vsi dnevi, razen nedelje, štejejo kot delovni dnevi. Glede na zaostreno gospodarsko situacijo in glede na stabilizacijska prizadevanja niso primerne pobude za širitev pravic na tem področju kot n.pr. da se poveča letni dopust za največ pet dni delavcem, ki opravljajo nočno delo ali delavcem, ki dopolnijo 30 let zavarovalne dobe t.j. poleg primerov, ki jih določa zakon. Potrebno pa bi bilo omogočiti delavcu, da izrabi en dan dopusta po lastni izbiri in v lastnem interesu ter ta dan sam določi, o čemer mora v določenem roku obvezno obvestiti temeljno organizacijo. S tem bi bilo delavcu predvsem omogočeno praznovanje nekaterih praznikov (krajevni, občinski, cerkveni), ko po zakonu niso določeni kot dnevi, ko se ne dela. ALI KAJ SPREMENITI GLEDE IZOBRAŽEVANJA IN VARSTVA INVALIDNIH OSEB Izobraževanje delavcev urejata zakon o delovnih razmerjih in zakon Foto vest: Na 4. jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni od 6,—11. aprila je sodelovala tudi KTL s prikazom uporabe kartonskih cevi v gradbeništvu in za eksponat prejela tudi srebrno Plaketo (več o tem v prihodnji številki Glasila KTL). o usmerjenem izobraževanju. Z izobraževanjem delavcev se dosega boljša kvaliteta zaposlenosti v temeljnih organizacijah in zagotavlja produktivna zaposlenost. V zvezi s tem so mnenja, da je potrebno samoupravno urejanje izobraževanja delavcev vsebinsko dopolniti tudi z merili, ki bodo zagotovila pravično izbiro med več zainteresiranimi kandidati. Ugotavlja se tudi, da inštitut vzpostavitve medsebojnega razmerja udeležencev usmerjenega izobraževanja in delavcev temeljne organizacije v praksi ni zaživel, zato so predlogi za njegovo črtanje iz zakona o delovnih razmerjih, ker to tudi sicer ni predmet delovne zakonodaje. V zvezi z varstvom invalidnih oseb se ugotavlja, da samoupravno niso urejene pravice delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo in neposredno nevarnostjo za nastanek invalidnosti, zlasti pravica do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Zato so izražena mnenja, da bi kazalo to obveznost zakonsko določiti, pri čemer pa je ustreznejše mesto za tako ureditev zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Posebnega varstva starejših delavcev zakon o delovnih razmerjih ne ureja. S samoupravno regulativo je to varstvo možno tako urediti, da starejši delavci glede na starost in delovno dobo obdržijo svoj prejšnji osebni dohodek v primerih, če so razporejeni na manj zahtevna dela oziroma naloge, ker ne morejo več uspešno opravljati svojih del oziroma nalog. Glede nočnega dela žensk se predlaga, da se postopek izdaje soglasij za uvedbo nočnega dela v vsakem konkretnem primeru nadomesti z določitvijo kriterijev za izdajo pozitivnih soglasij. Glede varstva materinstva se ugotavlja, da bi bilo potrebno večino pravic v zvezi s porodniškim dopustom, dopustom za nego in varstvo otroka in drugimi odsot-nostimi ter pravic do krajšega delovnega časa zakonsko urediti. S tem bi se zagotovila enakopravnost delavk pri uveljavljanju različnih pravic v korist otroka v okviru republike. Pripis: Prispevek našega diplomiranega pravnika Franceta Vodeta, ki v nadaljevanju podaja tudi predlog novosti na pravilniku disciplinske in odškodninske odgovornosti, bomo objavili v naslednji številki Glasila. Uredništvo Soudeležba pri zdravstvenih storitvah je za 123 odstotkov višja Od 1. marca se je naša soudeležba za koriščenje zdravstvenih storitev uravnala z rastjo osebnih dohodkov in temu primerno povišala, tako da plačamo prispevek pri receptu za zdravila 330 din in za pregled pri zdravniku 450 din. Naj vam prikažemo kakšni so gotovinski prispevki zavarovancev za posamezne zdravstvene storitve ter za zdravila in pripomočke, ki se vplačujejo od 1.marca dalje: Zap. Zdravstvene storitve, zdravila, pripomočki Soudeležba št. dinarjev 1. Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti 450 2. Za obisk zdravnika na domu (na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev) 1.270 3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti z napotnico ali brez nje, če ta ni predpisana 960 4. Za vsak ponovni obisk pri specialistu vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 270 5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku ponoči med 22. in 6. uro zjutraj — v osnovni dejavnosti 850 — v specialistični dejavnosti 1.870 6. Za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko 450 — za polno kovinsko prevleko 2.990 — za druge preveleke 3.810 — za vsako krono z zatičkom 4.260 — za vsako totalno protezo 6.130 — za vsako parcialno protezo 7.690 7. Za vsako zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 330 8. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 2.140 /z dela v naši zdravstveni ambulanti — Vera Črepinšek (levo) in Jožica Blatnik Iz dela v naši zdravstveni ambulanti — Vera Črepinšek (levo) in Jožica Blatnik 9. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 3.810 10. Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja 1.270 11. Za ortopedske in specialne čevlje 7.690 12. Za različne rokavice, proteze, kilni pas... 2.560 13. Za bergle 670 14. Za aparat za omogočanje glasnega govora in slušni aparat 3.410 15. Za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 10.650 16. Za očala 850 17. Za kontaktna stekla 6.840 18. Za očesno protezo 1.110 19. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — plačilo na dan 1.020 Iz glasila Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče - februar 1987 - (Radeški papirničar) Če ne bomo brali, nas bo pobralo Knjiga ima na področju kulture eno izmed prvih mest. Ljudje se ponovno vračamo k branju lepih knjig in jih ne kupujemo več na /z DE-10 tozda Karto nažne metre, ker so predrage. Knjiga je nenadomestljivo sredstvo izobraževanja, odkrivanja novih spoznanj, knjiga in literatura sta nas naredili tisto kar smo, zato nam ne sme biti vseeno, kaj beremo in ali sploh beremo. Pobrskajte po katalogih, knjigarnah, knjižnih policah knjižnic, za hip se z očmi ustavite na naslovih, ki jih na veliko objavljajo in izberite zase tisto svoje, tisto pravo branje, za zdaj in za prihodnje čase. Stopite, če utegnete, za hip v ta svet knjige, v svet, v katerem je mogoče najti zbranost, potrebo za današnji razklani m na vse konce raztepeni čas, najti soglasje in ravnovesje duha, ki nudi razveseljivejšo pot v jutri, če že ne v svetlo jutro, daje trdnejšo presojo in barometer za razsojanje v stvareh življenja. Ko vam to piham na dušo in se spogledujem z vašo naklonjenostjo do branja, tega zagotovo ne počenjam kot Prešernov bogatin v Glosi marveč kot ljubitelj lepega, tudi prešernega, v knjigah in v živ- ljenju. Kot drobec, delček tistega našega slovenskega občestva, ki mu je bi lo od nekdaj sojeno, da se ne bo v zgodovini kitilo s kralji in vladarji, ne z vojskami in podjarmljenimi sovražniki, temveč z drobno bilčico, katere korenine so v nas in v naši usodi, ki je pogoj za naš obstoj od nekdaj in za našo samobitnost zdaj in v prihodnje — s kulturo, s knjigo. To misel smo ponavljali v preteklem letu, Trubarjevem letu, v letu časti prvega očeta slovenske knjige in naše književnosti. In prav je, da jo ponavljamo tudi v prihodnje. Od tod in njega teče struga, reka hotenj, volje, misli, izpričano pričevanje o naši samosvojosti, upornosti in življenjski sposobnosti. A če jubileji niso samo zato, da nekatere častimo, temveč da se iz primera pogumnih in velikih mož česa naučimo, potem je nemara prav in res, da povzdignemo, tako kot Trubar nekoč, knjigo na mesto, ki jo je imela nekdaj, ki je mora imeti danes med nami in v nas samih. Kajti, če ne bomo brali, nas bo pobralo! J. NOVAK Razstava fotografij našega delavca Antona Oražma sindikat - ZK ZSM - varstvo deta SLO družbeni standard vesti - kadrovskenovice - intervju anketa - šport SLO družbeni standard Poročilo o vstopih in izstopih po temeljnih organizacijah in DSSS v obdobju januar - marec 1987 Kadrovske novice Konec lanskega leta nas je bilo v DO KTL skupaj zaposlenih 2.212 delavcev. Glede na stanje 2.215 delavcev na dan 31.3.1987 je pravzaprav število skoraj nespremenjeno. Sicer večji odhodi delavcev v tozdih Kartonažna Ljubljana, Val-karton Logatec, Kartonaža Rakek in v delovni skupnosti, so bili nekoliko nadoknadeni z novimi delavci. Gibanje kadrov je bilo naslednje: TOZDVALKARTON LOGATEC Vstopi: Dolenc Matjaž, RK delavec Likar Srečko, papirni tehnik Tratnik Marko, PK delavec Gorjanc Ivan, avtomehanik Izstopi: Maček Alojz, sporazumno Mihelčič Alojz, upokojitev Mihevc Bojan, v JLA Mlinar Janko, v JLA Moroz Stanislav, inv. upokojitev TOZD KARTONAŽA RAKEK Vstopi: Hiti Iva, PK delavka lleršič Ljilja, PK delavka Pete h Jakob, str. inž. Zrimšek Fani, pravnik Izstopi: Bajt Terezija, upokojitev Uršič Mojca, KV delavka Bombač Andreja, upokojitev Jerič Marjan, pravnik Pate m ost Ivan, elektr. delovodja TOZD LEPENKA TRŽIČ Vstopi: Perko Henrik, vzdrževalec Izstopi: Bjelič Ivica, v JLA Šlamberger Ludvik, sporazumno Srdanovič Marija, umrla TOZD PA-KO Vstopi: Lukovič Vesna, tajnica Izstopi: Rodeš Franc, upokojitev Žanski Franc, upokojitev TOZD TIKA TRBOVLJE Vstopi: Vran Andreja, PK delavka Vražek Boštjan, PK delavec Izstopi: Matko Jera, na lastno željo TOZD JELPLAST KAMNA GORICA Vstopi: Velikonja Romana, NK delavka Izstopi: / TOZD KUVERTA Vstopi: / Izstopi: Žnidarič Elizabeta, upokojitev TOZD KARTONAŽA SIGMA Vstopi: Filipovič Snežana, sr. str. iz. Izstopi: / TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER Vstopi: / Izstopi: / TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA Vstopi: Furman Marjan, PK delavec Furman Borut, PK delavec Petrovič Andjelka, PK delavka Žurkič Vesna, PK delavka P razn i k An ton, e le ktrote hn i k Majhenič Tomislav, električar Praštalo Svet ko, pravnik Pirih Bruno, reprofotograf Bohinc Jakob, tiskar Kerezovič Dušanka, PK delavka Grozdanič Mursija, PK delavka Izstopi: Potočnik Apolonija, graf. obli kov. Štefanac Anica, PK delavka Ste pan Majda, PK delavka Mejač Darja, PK delavka Hočevar Ljudmila, PK delavka Turk Zofija, kuharica, upokojitev Tomič Olga, PK delavka, upok. Novak Marjan, v JLA Hozdič Rezija, PK delavka Bregant Nežka, PK delavka, upok. Sereni Karel, papirni tehnik Nemec Katarina, PK delavka Kneževič Borka, PK delavka Prašnikar Anton, dipl. psih. DSSS Vstopi: Nemec Katarina, PK delavka Jereb Vitja, inž. org. dela Jerič Marjan, pravni k Izstopi: Praštalo Svet ko, pravnik Stubičar Marija, admin. tehnik Štrus Andrej, grafični inž. Žgajnar Majda, ekonom, tehnik Mi helčič Janez, dipl. ing.elektr. Pripravila: M. Novak Prvenstvo DO KTL v kegljanju 1987 Kar deset kegljačev tozda Kartonaža Rakek najboljših Kot vsako leto je tudi letos potekalo prvenstvo DO KTL v kegljanju, tako za ekipe, kot posameznike v ženski in moški konkurenci (50 na polno, 50 čiščenje). V ženski konkurenci sta žal nastopi le samo ekipe tozda Kartonažna Ljubljana in tozda Lepenka Tržič. Vse premalo je odziva še od ostalih temeljnih organizacij, tako kegljačev, predvsem pa kegljačic. Po vseh teh nekaj skupnih besedah. Pa ne bi hotel preveč pogrevati besed in vzpodbud, našim vodstvenim delavcem KPO, ali pa v samih temeljnih organizacijah, ampak se obračam na konferenco sindikata DO KTL, da bi ona zavzela neko stališče in podprla tako našo novo športno referentko, kakor tudi vse kegljače, da bi se s svojimi uspehi lahko kosali tudi na nivoju papirniških iger Jugoslavije. Zavedati se moramo, da tako malo združenega denarja, katerega imamo za šport ne zadostuje, da bi solidno oblekli vse nastopajoče športnike, nikakor pa, da bi šport in rekreacija la- hko zaživela, kar je lahko rečemo tudi eden predpogoj za boljše delo in večjo produktivnost. Posebno pa moram še povdariti, da je v letu 1988, ki je pred nami, KTL organizator letnih papirniških iger Slovenije. Rezultati ekip po vrstnem redu: Zmagovalna ekipa tozda Kartona-že Rakek v sestavi: Tone Založnik, Franc Udovič, Stane Mulec, Janez Bučar je dosegla 1.669 kegljev. Druga ekipa tozda Kartonaža Rakek v sestavi: Julijana Puntar, Andrej Puntar, Žaro Štrukelj in Marjan Kovič je dosegla 1.606 kegljev. Tretja ekipa tozda Kartonaža Rakek v sestavi: Igor Kelnarič, Tone Repež, Peter Mekina in Dane Če-kada je dosegla 1.513 kegljev. Prva ekipa tozda Kartonažna Ljubljana v sestavi: Marjan Vidi, Marjan Murlovič, Karl Peroša in Marjan Troha je dosegla 1.404 kegljev. Druga ekipa tozda Kartonažna Ljubljana v sestavi: Šime Kuntin, Roman Legen, Stjepan Mikolče-vič, Gabrijel Pene je dosegla 1.326 kegljev. Ekipa tozda Val karton iz Logatca v sestavi: Daniel Mare, Viktor Brus, Igor Fajfar, Silvo Bolčina je dosegla 1.317 kegljev. Tretja ekipa tozda Kartonažna Ljubljana v sestavi: Jovo Sladič, Lojze Novak, Ismet Kržalič, Štefan Stojko je dosegla 1.307 kegljev. Tretja ekipa tozda Lepenka Tržič v sestavi: Alojz Šega, Marjan Zaplotnik, Franci Žuran, Henrik Perko je dosegla 1.275 kegljev. ŽENSKE Ekipa tozda Katonažna Ljubljana Kegljev Vera Vin kovič 278 Ljubica Firšt 272 Skupaj: 550 Ekipa tozda Lepenka Tržič Kegljev Irma Perko 275 Angelca Sitar 228 Skupaj 503 V FINALNEM DELU TEKMOVANJA ZA PRVAKA DO KTL SO BILI DOSEŽENI NASLEDNJI REZULTATI: ŽENSKE kegljev 1. mesto IRMA PERKO TOZD LEPENKA Tržič 591 2. mesto VERA VINKOVIČ TOZD KARTONAŽNA Lj. 570 3. mesto MOŠKI LJUBICA FIRŠT TOZD KARTONAŽNA Lj. 528 kegljev 1. mesto JULIJAN PUNTAR TOZD KARTONAŽA Rakek 877 2. mesto TONE ZALOŽNIK TOZD KARTONAŽA Rakek 858 3. mesto FRANC UDOVIČ TOZD KARTONAŽA Rakek 838 4. mesto ANDREJ PUNTAR TOZD KARTONAŽA Rakek 806 5. mesto STANE MULEC TOZD KARTONAŽA Rakek 796 6. mesto MARJAN KOVIČ TOZD KARTONAŽA Rakek 767 7. mesto JANEZ BUČAR TOZD KARTONAŽA Rakek 756 8. mesto ŽARO ŠTRUKELJ TOZD KARTONAŽA Rakek 752 9. mesto PETER MEKINA TOZD KARTONAŽA Rakek 736 10. mesto TONEREŽEŽ TOZD KARTONAŽA Rakek 720 11. mesto IGOR FAJFAR TOZD VALKARTON Logatec 694 Janez BUČAR 16. zimske športne igre papirničarjev SR Slovenije Letos smo ostali brez pokala na nehvaležnem 4. mestu Tudi letos so bile organizirane zimske športne igre papirničarjev Slovenije in sicer v Kranjski gori 21. februarja to je samo teden dni po našem prvenstvu v veleslalomu. Vreme nas je izredno presenetilo, saj je med tednom zapadlo veliko snega tako, da se je celotno tekmovanje odvijalo v resnično zimskem razpoloženju. Glede na veliko število prijavljenih tekmovalcev sta bili organizirani dve tekmovalni progi. Neljubo je bilo le to, da progi kranjskogorski prireditelji niso pravočasno steptali, zaradi česar se je pričetek tekmovanja zavlekel kar do 11. ure. KTL-ovci se na tem prvenstvu nismo dobro odrezali kot je bilo to večino let preje. V posameznih kategorijah smo sicer dosegli kar dve prvi mesti in zlati medalji in sicer Janez Vogelnik pri moških — D in Miro Lapajna pri moških — C ter dve prvi mesti v ekipnih nastopih pri posameznih kategorijah moški "D" in ženske "A", toda v skupnem pa je bila KTL zaradi neko-mpletnega nastopa tekmovalcev v vseh ekipah dosti slabša kot prejšnja leta. Vzrok temu je vsekakor tudi na naši strani, ker smo naše prvenstvo v moških kategorijah organizirali s štirimi na sozdovs-kem tekmovanju pa je bilo pet kategorij. Zato tudi nismo nastopili s kompletnimi ekipami. Enako velja tudi za nastop žensk kjer so bile na našem prvenstvu 3 kategorije na sozdovskem pa štiri. Nujno je, da torej v prihodnjem letu izvedemo KTL tekmovanja v istih kategorijah kot se kasneje izvede na sozdovih igrah. Uspeh naših udeležencev pa je bil naslednji: Moški A (do 25 let) 11. mesto Sleršič Franc 16. mesto Sleršič Matjaž 20. mesto Avsenik Drago Moški B (od 26-35 let) 14.mesto Tkalič Otmar 15. mesto Gašper Ivo 18. mesto Šemrov Andrej 33. mesto Kučan Bojan Moški C (od 36-45 let) 1. mesto Lapajna Miro 6. mesto Kogoj Jože 16. mesto Medved Rihard Moški D (od 46-50 let) 1. mesto Vogelnik Janez 11. mesto Štucin Jože 12. mesto Tomažič Jože Moški E (nad 50 let) 5. mesto Zaplotnik Marjan 16. mesto Seme Milan (tretjega tekmovalca ni bilo) Ženske A (do 25 let) 2. mesto Hručič Janja 9. mesto Denša Alenka 18. mesto Perko Irma Ženske B (od 26-33 let) 3. mesto Hrovat Staniča 8. mesto Furman Bernarda 10. mesto Meze Mira Ženske C (od 34 do 39 let) 5. mesto Zapušek Marinka 10. mesto Šebenik Majda 14. mesto Mahnič Blanka Ženske D (nad 39 let) nismo imeli tekmovalk EKIPNO MOŠKI: 6. mesto kategorija A 5. mesto kategorija B 2. mesto kategorija C 1. mesto kategorija D brez uvrstitve kategorija E EKIPNO ŽENSKE: 1. mesto kategorija A 2. mesto kategorija B 4. mesto kategorija C brez uvrstitve kategorija D V prispevku "PRED LETOVANJEM" sem omenil, da so bili primeri, ko je bilo delavcu odobreno letovanje na Cresu, v hišici pa so letovali popolnoma drugi gosti, tudi inozemski. Ker so bile na ta stavek različne reakcije in vprašanja, dajem še naslednje pojasnilo. S tem, da omenjam, da so v hišicah na Cresu letovali popolnoma drugi gosti, tudi inozemski sem hotel opozoriti, da so med nami tudi posamezniki, ki v prijavnici (to ne velja le za letovanje na Cresu) navedejo, da bodo z njim letovali njegovi šoloobvezni otroci — V skupni uvrstitvi so ženske dosegle 2. mesto, moški pa 6. dočim smo v skupni razvrstitvi ostali na 4. mestu in tako brez pokala. Morali se bomo torej v prihodnje ne samo organizacijsko bolje pripraviti, temveč tudi postopoma pričeti pripravljati tako kot recimo letošnji ekipni zmagovalec kolektiv Papirnica Vevče, katere izbrani tekmovalci so se pred nastopom tudi malo trenirali. M.S. to je eno od pomembnih meril za odobritev letovanja v času šolskih počitnic — kar se pa kasneje ne zgodi. Za konkretne primere take zlorabe smo bili s strani oskrbnika na Cresu obveščeni, vendar kaj več kot to, da smo obračunali stroške glede na dejansko koriščenje nismo mogli narediti. Če se bodo taki primeri še ponovili, bomo tako kot doslej o tem obvesti li posamezne temeljne organizacije, da bodo takšne zlorabe lahko "upoštevali" pri ponovnih prijavah za letovanje. D.V. Miro Lapajna (levo) in Janez Vogelnik z zlatima medaljama Pojasnilo k prispevku »Pred letovanjem« - Glasilo številka 3 Podatki o prijavi za letovanje naj bodo resnični Humor in anekdote Seznanjamo vas Komisija za življenjske in delovne pogoje delavcev pri Občinskem svetu zveze sindikatov Ljubljana Center je na osnovi razpisa in pregleda prispelih vlog za brezplačni 10-dnevni aktivni oddih delavcev ter ob upoštevanju kriterijev (zdravstveno stanje, invalidnost, delovna doba na delovnih mestih s težkimi pogoji, socialne razmere delavcev) od 418 prispelih prijav izbrala 145 delavcev za letovanje v Banjolah ter 15 delavcev za letovanje v zdravilišču Podčetrtek. Izmed delavcev KTL, ki so poslali vloge so bili izbrani za letovanje v Banjolah: 25.7. do 5.8.1987 GRAH Marijana, 1957 25.8. do 5.9.1987 JERMAN Marija, 1936 GERDINA Marija, 1940 25.9. do 5.10.1987 SMRDELJ Mira, 1948 VOZELJ Marija, 1940 5.10. do 15.10.1987 RATKIČ Vera, 1955 Našim delavkam želimo veliko prijetnega počitka na aktivnem oddihu. M.S. Stric Tone se je po kosilu zleknil na divan in ko si je trebil zobe, je pohvalil ženo: — Tele gobe so bile pa res odlične. Le kje si dobila recept? Iz kriminalnega romana, je odgovorila žena. Zadnjič je Ha stara ženica s pokopališča proti domu. Srečal jo je znanec in vprašal, kam gre. — Ja, s pokopališča grem domov. — Pa se vam splača, je vprašal znanec. — Sta bila že kdaj ločeno na dopustut sta se pogovarjali prijateljici. — Že, pred tremi leti. Meni je bilo zelo všeč, za moža pa še ne vem, ker ga še ni nazaj! Ženska srce je kot telefon: večkrat napačno zvezano, občasno pokvarjeno in večkrat tišči tretji udeleženec v linijo. V ambulanti je vprašal zdravnik pacienta, pri katerem je sumil sladkorno bolezen: — Ali trpite žejo? — Ne, je odvrnil, — to pa ne, se raje prej napijem. — Kako pa to, da je vaš mož tako hitro umrl, je vprašala prijateljica. — Veste, imel je luknjo v obleki. — Ne razumem? je bila še radovedna prijateljica. — Tudi moj mož ima luknje v obleki, pa vendar ne umre. Toda moj mož je potapljač, je priznala prijateljica. Maks je prišel pozno ponoči domov, pa nikakor ni mogel vtakniti ključa v ključavnico. — Pa zavpije žena iz tretjega nadstropja: — Dragi mož, kaj si izgubil ključ od vrat? — Ne, je ta jezno odgovoril, ampak prosim te, vrzi mi luknjo za ključ! Nepreverjeni pesimistični viri pojasnjujejo vzroke za zakasnitev obeležja 90. obletnice KTL. Težava je namreč v predvidenem spreminjanju znaka KTL. Do meseca marca smo imeli znak KTL (slika 1), naprej ob znak TL (slika 2) — (črko K je vzela Kuveta). Črnoglede ocene nadaljnjega razvoja predvidevajo še izgubo črke T (slika 3), nato še črke L (slika 4) in ostalo bo črno na belem, kar pa ni os-nova za proslavo 90. letnice obstoja. PRVIČ: ne gre za kongres homoseksualcev (kot je objavilo glasilo SZDL "Delo") ampak za teden GAY — kulture DRUGIČ: teden GAY — kulture je preložen za določen čas. TRETJIČ: ker do danes (10.4.) še ni bila dana dokončna odločitev o organiziranju dneva KTL, bo tudi ta preložen za določen čas. Obveščamo, da so informacije o tem, da so pošle že vse zaloge propagandnega materiala (dopisi z glavo, kuverte, značke, obeski itd) z obeležjem 90. letnice KTL neresnične. Tovrstni propagandni material lahko dvignete v skladišču propagandne službe oziroma šefu te službe (res da šele v letu 1988). V tolažbo si lahko ogledate amatersko oblikovan znak KTL z 90-let-nim obeležjem. Čeprav sem pozorno spremljal vizualna obeležja 90. letnice KTL, sem opazil, da je to storilo le uredništvo Glasila KTL. Niste opazili? Prva letošnja številka Glasila se ponaša z zaporedno številko 90. Na zunan" ^red mesecem sem omenil, da bo ^5. maja v Ljubljani kongres homoseksualcev, pet dni kasneje pa ^an KTL. Informacijo sem dolžan Popraviti. Praznična nagradna križanka Naša današnja praznična nagradna križanka je posvečena našemu de-layskemu prazniku 1. maju. Ured-niški odbor je v skladu s sprejeto ^Premembo pravilnika določil nas-®dnje nagrade: .!■ nagrada 4.000 din '■ nagrada 3.000 din ^ nagrada 2.500 din nagrada 1.500 din m nagrada 1.000 din nagrada 800 din Rešitev nagradne križanke oddajte ^ehno ali pošljite po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: *TL - DG SAMOUPRAVNE ZA-“EVE IN INFORMIRANJE, P1000 LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16 11 a j k a s nej e do 18. m a -la 1987. Uredništvo I^EBANJE NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA KTL Št. 3/87 - MAREC Javno žrebanje nagradne križanke iz Glasila 3/87 — marec smo izvedli 16. aprila 1987 v prostorih prodaje navite embalaže. Sigurno je izpad objave ugankarskega slovarčka (tiskarna) bil razlog, da je prispelo, kljub povečanim nagradam za to našo posebno križanko ob izgradnji nove tovarne, samo 60 rešitev. To pa je izgleda bilo tudi usodno kar za 16 reševalcev, ki so vsi naredili isto napako "latinski pesnik je ENIJ in ne ENEJ, kot so vpisali — vodoravno AETIJ. Tako smo morali izžrebati kar 29 reševalcev, da smo tudi zaradi drugih napak končno dobili naših 6 nagrajencev s pravilno rešitvijo: 1. nagrada Čaleta Alojzija, upo-2.500 din kojenka — Zelena pot 4, Ljubljana 2. nagrada Parkelj Franc, upo-2.100 din kojenec, Leninov trg 7, Trbovlje 3. nagrada Smolič Pavla tozd 1.700 din Papirna konfekcija Ljubljana 4. nagrada Rožman Bogo 1.300 din DSSS 5. nagrada Starič Jožica 900 din tozd Kartonažna Ljubljana, DE-20 6. nagrada Sonc Franc, upoko-500 din jenec 61231 Črnuče, Tominškova 46, Na-dgorica PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 3/87 VODORAVNO: LJUBLJANA, DUET, LETALIŠKA CESTA, KOLAR, RENOIR, APANAŽA, BADEL, ISOS, SA, RANE, POLST, KOZMOPOLIT, BK, OPLODITEV, OR, BE, DE, IŠIMBAJ, ARTUR, SAJOVIC, RA, G, KK, SEL, ITINERAR, ZLOT, DELOVANJE, NEVERS, BAEZ, Rl, ANA, DUO, AMBULANTA, IKA, JED, ASTRE, MARTIN, KADET, MIT, TEIL-HARD, KE, ALE, BOA, JJ, OS, ESKADRON, NA, PARALELA, KARMIN, SMETANA, LEPENKA, ŽRELO, AM, AED, TEAM, ZJ, EMDEN, REALKA, NE, AR, JE, DNO, IZVAJALEC, OBESEK, GRADIS, IZVRTINA, ETA, ARETE, AETIJ, DIM, MARAT TROJA. UGANKARSKI SLOVARČEK ALINEA nova vrsta, odstavek CARACO ženski jopič z razkla- nimi škrici, del jahalne obleke EBONIT z žveplom vulkanizi- rana gumijeva mešanica MECEN prijatelj in podpor- nik umetnosti NAPLAM mešanica aluminij. soli, maščobnih kislin in palmitinske kisline, ki se pri gorenjo segreje do 2000 stopinj Celzija. Z njo polnijo zažigalne bombe PERIKARD osrčnik, vreča za srce SURA odlomek, poglavje iz Korana SVVIFT Jonatan, 1667-1745, angleški pisatelj, (Guliverjeva potovanja) h. t^ohUi- SNA cvč-T- UCA mino RMU- bn ATA 0 Avte. hMUbA 1>A1 NAMAZ, ZotlL, REK*. 0 SZ- LlTV VOTAS- INOT& k-AINoV sur osCE- t>ALO Toi- kobRz* ATLET. blSAIT- LIMA lVJU^IK) MftSTA TTICE. STENA MuSUM. k.lht LNAMlT TosTO- T£k MfcSTA UTA *ESTo V kOUJ- kbni VOlkA- NlURAfl VCOk bobATik TTlvT LETALEC Uto ČASU TobPoR, UMET- NOSTI IkANSkc NOMAb. PLEME KRAT) TRI ToUčU UČITE. fcAC.- MAN MtSTO V ŠVICI EAGI- TAVA- N"JE LESKČ- VAC rtu n. VOLILO AKJTE TO e. k. EzrokJ, tC.LC.RA TOSTAVA život' ML&bMIK. LtNSlAl ]oTlč v uloviti ca LbMUUb KlANStN KALIV SRVSkA ICRAUiA ObStb- VZK SOLMI- lach. LLOC- ANTCP Z KO c. POGLAV. KORANA sPLIT" KARLO- VAC UMRLI Ctikl LAMAH. bOMAČA ŽIVAL lMti JUUVEt-VEVA bEEELA. e£5kl SkLAb UKVEL- ■JS.NO- STI T6TOV. ILSTE-t' lik IGRAL. TkA- <=$VA KAboN ®r EMU. „ AbAMIC fcoUb-A HOIV.N LAOSU boK, ŽIVAU USNTAbl NASELI, JAV.SloV. TUtŽVA Tilk: A®£NC 101) lA \)Q»kC )Q\JVC LEAM V toTARJU- Kta- kAib SLAV ko S-ltAb bkA- VIC OSNUTEK EVA 7ANC. S tČ^NO LA