List 72. Gospodarske skušnje. Koščna moka je dobra živinska kerma. Časnik „111. landw. Dorf." piše od košene moke sledeče: Kosti imajo v 100 delih HS delov lima,za-tega voljo tudi mesojednav žival tako rada je kosti, ktere se sicer zametujejo. Če zmlete kosti damo pre-šičem in kuretini jesti, se bojo dobro spitali, in tudi gnoj od njih bo posebno dober. Kuretina je košeno moko, če kosti niso bile kuhane, samo na sebi brez vse druge kerme, in se po nji zlo spita (odebeli.) Bolezen po krompirji pri goveji živini. V žganjarijah in olarijah, v kterih iz krompirja delajo sirup, žganje itd. in s tem, kar ostaja od krompirjeve bloje, govejo živino kermijo (futrajo), si napravijo pri živini neke posebne garje in noge ji ote-kd , od nog se pa širi bolezen gori po životu. Če bolezen dalje terpi, se jim začne nad parklji gnojiti, vgnjide začno razjedati pod kožo, in če se ob pravem času ne pomaga, za sušico živina pogine. Izperva je pomoč lahka; nič druzega ni treba storiti, kakor kermo (futer) premeniti, in namest krompirjeve obloje le dobrega sena in slame pokladati, zraven tega pa živino pridno v hladno čisto vodo voditi, da se koplje. Ravno tako se mora ravnati, če je bolezen že huji, le da se vgnjide morajo še posebno ozdravljati. Čudno je pa to, da se ta bolezen le takrat napravlja, kadar je krompir v hramih ali jamah močno kaliti začel in se tak krompir rabi v imenovanih fabrikah. Verjetno je, da se takrat, kadar krompir začenja kali poganjati, neka posebna škodljiva stvar v njem izcimi, kte-ra od živine povžita, napravlja tiste garje in otekljine po životu. Okopovanje nogradov v jeseni. V nogradih voslavških poleg Dunaja okopujejo nograde spet v jeseni, kakor so jih nekdaj v teh krajih sploh okopovali, in prav hvalijo se. Zemlja postane bolj voljna, ker jojesrež podelal; deževnico insnež-nico popolnoma popije, in če je tudi poletje zlo suho, ostane še zmiraj dosti vlažnosti pod zemljo. Stanovitni plevel se s tem bolje pokonča; seme vsega plevela dozori v jeseni, in kadar se spomladi v postu vinograd okopuje, se popolnoma pokonča. Tudi to dobro ima jesensko okopovanje, da vsako drugo delo v prihodnjem letu se ložej opravi, in s tem se poravnajo tudi stroški, ki jih je prizadjalo jesensko okopovanje. Skušnje z limonovo vodo zoper tertno bolezen v Bocnu na Tiroljskem. V „AlIgemeine Zeitung" se piše o tem sledeče: „Skor povsod so po Tirolih poskušali letos od Dr. Vulkana znajdeni pomoček limove vode zoper tertno bolozen. Kjer koli so rabili to vodo dosti zgodaj (berž ko se le kaj malega pokaže) in da je dosti redka bila (poldrugi lot lima na bokal vode), in ker so, če je treba bilo, tudi dvakrat ž njo grojzde umivali, je dobro poma- gala. Naj več je nad tem ležeče, da se zgodaj rabi, in tako ubrani, da se plesnjivec ne zasede preveč v jagode. Če se je škodljivi plesnjivec v lupino že preveč vrinil, se jagoda le nerada navzame lima, ples-njina se čedalje bolj zaraša, in če se tudi zatare, ostane koža gerbasta in se lahko razpokne. VEppan-u, blizo Bočna, so nekteri kmetje mislili, da je greh z limom umivati grojzdje, rekoč, „da zoper štrafingo božjo se človek ne sme upirati;" enega kmetica je gnala vest celo k fajmoštru, in ko so mu ta rekli, da tudi oni spirajo svoje terte z limom, je prikričal do-mii: „L e limajmo, le limajmo; gospod fajmo-šter tudi lima j o". Nekteri pa so se lotili tega po-močka še le, ko so se prepričali, da so tudi kapuci-narji v svojem vertu grojzdje spirali z limovo vodo.— Bog varuj tudi v prihodnje naše nograde te nadloge, ktero po Laškem sploh „tertno kolero" imenujejo ! To pa vendar tudi vemo, da naši kmetje imajo bolje za-popadke in da vejo, če nam Bog pošilja bolezin, nam v svoji milosti ponuja tudi pomočke zoper nje, kterih se smemo in smo celo dolžni se posluževati, če ne, bi tudi greh bil, da zdravniki ozdravljajo bolnike, ki zbolijo za to in uno bolezen.